'M Hovíce. Izhajajo 1. in 15. vaacega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tiiuiiti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za ]. KrajfiC v Novem mestu, dopise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 13 kr., trikrat IB kr. Vabilo lia iiarocbo. z današnjim listom sklenejo ,,Dolenjske Novice" svoj trinajsti letnik. Toplo se zahvaljujemo vsem, kteri so kaj pripomogli, bodisi » pisanjem, aH naročnino, ali vsaj s priporočilom. Vsem prav srčna zalivala. S prijateljskim zaupanjem priporočamo pa se tudi za naprej vsem Častitim naročnikom, da hi nam oni blagovolili zvesti ostati ter prosimo, da bi tudi veliko novih naročnikov pridobili. Xveste bodo ostale svojemu geslu; „vse za vero, dom, cesarja" se dalje v prepričanju, da le v njem je pričakovati uspešnega delovanja za pravi blagor naroda našega. „Dolenjske Novice" so premali list, da bi se spuščale v prepire ; z mirno besedo pa bodo pojasnovale razne nase razmere ter pisale v poduk zlasti našemu preprostemu narodu. Na razne dogodke po svetu bodo posebno ozir jemale. Toplo prosimo naše rodoljube, zlasti veleč, gg, duhovne, da toplo priporočajo nas list. Pro- simo tudi duševne podpore, posebno sporočil o zanimivih dogodkili. Cena listu ostane kakor do sedaj I gld. V Švico in Ameriko I gld. 50 kr., na Nemško in Bosno pa I gld. 25 kr. za list in poŠiljatev. Ob enem tudi toplo priporočamo „katoliško politično društvo za Dolenjsko". 1'remožneji naj se vpišejo kot Člani ter pošljejo letni goldinar, nepřemožní 20 kr. Naročniki „Dol. Novic", ako svoji naročnini za list dodajo 10 kr., tudi postanejo Člani imenovanega društva. La^tmátru lu vrediiištvo. Zadnji dogodki držarnega zbora. Nemogoče se je vsakemu dozdevalo, da bi se mogli kedaj v poslanski zhornici taki neredi, kaj rečemo neredi, taki surovi in pobalinski pretepi goditi, kakor se je letos od 24. novembra dalej godilo. Državna zbornica je krasna palača. Za lepoto in mnetnost pri zidanju so se grozne svote razsipale, samo da bi poslopje dostojno bilo svojemu namenu. Volili so se v državni zbor najodličneji, za ljudski blagor najbolj vneti Božični prazniki. (Aut, Jos, Bodlftjev.) „Pastirei vetftnite, PogleiUt bititel" Toplo poletno solnee je že izgubilo svojo mož, in njegovi ïarki padajo bolj poševno na zemljo. Jutra 80 hladna in v gosto meglo ogrnjena. Po Trtih, polju in v gozdu je vse nekako pusto in prazno. Zelenjava je izginila in z njo tudi veseli Trtni in gozdni prebivalci, ptički, típloh se kaie T naravi, daje nastopila nova doba, doba zimskega spanja. Bela odeja pokriva že iog in plan. Ob cesti oprezavajo sestradane vrane ter leno preletavajo z drevesa do drevesa, med tem ko vrabci, strnadi, SČinkovci, škrlice in ée nekoliko druzih ptičev, ki ostanejo čez zimo pri nas, prezebajo okoli pohištev in brskajo pri zideh, ne-bi se li tu morebiti naèla ěe kaka mrvica hrane za njih laČui želodček. Dasi je zima y resnici žalostni letni čas, vživamo vendar tudi takrat mnogo veselja, kajti približuje se največji prannik celega leta božič. Božični prazniki so zadnji del takozvane „ad-ventne dobe". Kakor drugi narodi, tako imajo tudi Slovenci o božiču razne âege in navade ,* to velja posebno še o Kranjcih in štajerskih Slovencih. Le žalibog, da te navade vedno bolj pojemajo. Res je sicer, da se nahajajo med njimi tudi áe nekateri ostanki iz starodavne paganske dobe, vendar moramo reči, da spadajo semkaj tudi pravi kráČanski običaji. Božični prazniki se zaČno prav za prav Že z dnevom pred „svetim večerom". Ta dan je zuiiaj vse mirno Ceste in pota se prazne, da, niti beračev ni videti. Vsak je najrajši v kakem kotu ; na te svete dni noČe ljudi nadlegovati, dobro vedoč, da bodo gospodinje po praznikih tem radodaniejáe. Tem živahnejše pa je v hižah. Gospodinja pripravlja jedila in peče pogače in potice. Po vsej gospodi, in postavno se jim je pripoziiala nedotakljivost in neodgovornost za njtli pofietje. In ti goa|(odje iz nemškega tabora, ki čutijo v selii vso boljšo oliko, ki nas Slovane kakor njim iiconako le čez ramo pogledujejo, ti goapodje 80 se sporckli, in začel ae je velikaiisk pretep. Vsakdo tolče, davi, brca, suva, bije, cepta kar le moro. Vmes divji krik, razbijanje z deskami po mižali, trobentanje iia otroške trobente. Oe si to prav živo predstavite, [jotcm veste, kako se obnašajo zagrizeni nemški poslanei. V 29. seji dné 24. nov. bi Imel priti na vrsto razgovor o začasni pogodbi z Ogersko. Nemški kriěaěi hoteli so to s silo zabraniti ; predložili 80 zato dolgo vrsto ])rošenj zoper jezikovne naredbe, ter za vsako zahtevali dolgočasno glasovanje po imenih. To nakano jim je hotel preprečiti češki posl. i)yk, ki je predlagal, naj zborniea kratkomalo skleac, ila se vse te prošnje ponatisnejo v zapisnika. S tem pa je dregnil v jiiavo sršenovo gnjezdo in Nemci so sedaj Jiastopili na najsurovejši način. Silovit S C h ti n e r e r je letel pred predsednika ter zgrabil za njegov zvonce in kričal: ,,i^ilaj imam jaz besedo!" Za njim je sepal pred predsednika Wolť in drugi nemški poslanci, da straluijejo predsednika. A tudi Slovani tilso veČ gledali mirno. Poljski kmet Potoček zgrai)l Sehone-rerja ter mu izmakne predsednikov zvonček. Med tem ])ri!inimi cela truma poslaneev pred predsednikovo mizo ter začnejo suvati drng drugega, Nemskoliberalni profesor na nemškem praškem vseučilišču žid dr. Pferše izvleče nož iz žepa (!!) in začne ž njim mahati okrog sebe. Tu ga j)rime močna roka S u kij ej a ter zaljrani, da ni Pferše razmesaril kterega izmed hiši se áiri prijeteii duh in vabi človeka, da bi se prepričal o izvrstnosti hiŽne matere. Pa ue, vsaj danes je zapovedan post. Domača hči ima z umivanjem in očiščevanjem po hisi toliko opraviti, da je že skoro iz uma. Kaj pa naj §e le rečem o otrocih JÍ Tako inirn[ in pridni že niso bili zdavnej, kakor ravno danes. Že na vse zgodaj ao se podali v bliŽÉiji gozd po mah, in prirejanje jaslic jim da toliko opraviti, da pozabijo na vse drugo; da, celo jesti jim ni mar. Hogati ijudje pa postavljajo svojim otrokom v veliko veselje „božična drevesca," katera olepšajo s pozlačenimi orehi in leiniki, z raznimi siadčicami, luČicami in drusimi darili. Na kmetih sicer božično drevesce ni v navadi, pač pa obeáajo pozlačena jabolka in orehe pod strop okoli pođub in nad mizo. V tem pa se je dan nagnil, iu v sobo je legel počasi mrak. Ko začne „Zlrsva Marija" zvoniti, prinese gjspodinja. v kadilnici ali pa tudi samo na lopatici žrjaviee v hiáo in posodo z bla- naših, Korošcc Lerais mu pa iztrga nož ter ga vrže tako, da noŽ med padcem na tla zadene ob krščanskega soc.Ijallsta dr. Gl-cssmana ter ga rani na prstu, Selionerer vzdigne težki minia-terski stol, ter ga hoče zagnati med naše poslance. To srečno zabranita kat. poslanca liage n li o f e r in Muhr. Med groznim pretepom sklene predsednik sejo. Dné 25. nov. zbrali so se poslanci zopet in nadaljeval se je tudi grozni, nad vse sramotni pretep. Večina je knčačem po toliki, res predolgi potrpežljivosti vendar enkrat hotela zaprti sapo. Zato je ta dan grof Falkenliayn predlagal in večina je sklenila sledeče : 1, Zbornični predsednik ima pravico, po-■slanca, ki nagaja z vpitjem, razgrajanjem in razbijanjem, odpraviti iz zbornice za tri dui, zbornica pa za 30 dni ; 2. izključeni poslanec izgubi ta Čas dnevnico (plaČo) in ne sme med tem časom vstopiti v zbornico; 3. ako se tak poslanec upira. Ima predsednik pravico, od c. kr. vlade naprositi stražo, ki bo upornega poslanca šiloma odpeljala iz zbornico. Že prediio je grot Kalkcnhayu govoril, bili 80 v dvorani silni prizori. Levica je razsajala in tulila, kakor kake divje zveri. Seja se je zopet morala zaključiti. Buruo je bilo tudi pred zbornico, kjer se je zbiralo na stotine ljudij. Oné 20. nov. so se pretepi ponavljali se hujše nego prejšnje dni. Okoli predsednikove mize so bili napravili ograjo, ki pa ni dosti pomagala, ker so nemški poslanci skakali črez njo. Ivo vstopi prod.'seduik Abrahamovi« v zbornico, ga je divja druhal vsprejela s strašnim psovanjem in hrusčem, Sotîljalni demokratje goslovljeno vodo. Najprej molijo oče A igeijevo čeáčenje na glas in vsa družina jim odgovarja. Potem pa primejo kadilnico, oiiroma lopatico, vržejo nekaj zruic blagoslovljenega kadila na žrjavico in začno znova moliti. Prične sa sprevod oiioli poslopij, po slirainbali in nekoliko tuli po bližnjem polju. Vđako stvar posebej mati poSkrope in oče pokadijo. Vsi skupaj pa prosijo ljubega Bogi, da bi jili tuli še v priliolnje varoyal vsakoráne nesreče, Hitro opr.ivi àe vsak svoje opravila, ki mu je morda zaostalo, in potem se zbero vsi skupaj v gorkej hiši. Ob S. uri lačiie zvoniti na Ča3t sv. Florij^nu. Vaa družina zopet poklekne in oče, ki se zdé otrokom oblastuRj.Ši nego navadno, da, skoro pol duhovnika, molijo rožni ven^ic. Po molitvi pa se utrga vsem skupaj iz pobožnih src stara božična peseiu: „Poglejte, Ěiido so ijoilil Kaj inom nek to Wti? NebeSki dan o polnoči, To iHom kaj poiu'niti," poskaccjo prfeko ministerskili stolov na predsedniško mesto ter jirežtiicja s prcdsediiistva Abra-Lainoviťa in Kramara. Grozni krik in vik se zažene pi) vsej zbornici in po g^alerijali. ťrez ěetrt ure stopita v zboriiieo dva policijska komisarja v unifurnuili in velika truma policajev. Ti dobijo ukaz, da razženejo b predsedniškega mesta socijalne demokrate; ker se ti niso lioteli prostovoljno umakniti, bo Jili zgrabili policaji ter odnesli skozi stranska vrata na ulico. Totem so policaji zasedli ves prostor pred ministerskimi sedeži in |)red predsedništvom, da niso mogli rogovileži vec; blizo. Abraliamovič pride zopet v zbornico, nov grozen krik in vik. Wolf žvižga na piščalko, Seliunerer razbija s polenom po svojem sedežu, Dažinski ujtije, vsa levica vrisci, da je groza, Tredsednik opominja dvakrat Wolfa, naj nelia žvižgati. Ko nič ne pomaga, nazuani, da je poslanec Wolf izključen iz zbornice za tri seje. lieditelj dr. Lang se poda k njemu, da nni to naznani in ga opominja, da mora zbornico takoj zapustiti. Wolf Je pa med tem zbežal iz svoje klopi v sredo med nemške narodnjake, ki so ga branili. Ko torej opomin nic ne pomaga, pride komisar z vojaki, ki Wolfa jjrimejo in posadijo na cesto. Vrišč traja dalje, najlnijše kriři socijalni demokrat Dažinski. Tega oiiominja predsednik dvakrat, potem tudi nJega zgrabijo vojaki ter ga vlečejo na ulico. Pijani Sclionerer razbija še vedno bnjse in bujše po svoji k lopt ; zdaj pridejo policaji po njega ter ga odpeljejo. Scho-nererjeva klop je strahovito razbita. Hrusć in ropot še ne prcneba; Abraliamovica ni veČ naPo konřani službi božji pride na mizo mrzla veřeija, za tem pa peliar su icga sadja, orehov in lešnikov. Po vtííerji hodijo tudi sosedje gledat jaslice in «ganejo marsikatero. Najrajèi ee pogovarjajo o denarju, ki baje ta veèer cveti z bledoîumenim plamenom, o vodi, ki se spremeni ravno o polnoči v vino in o straliovih, ki imajo danes posebno moč, tako, da so kmalu vsi otroci poiasi na peč zlezli, bojeí ee, da ne bi v kotu pod mizo zagledali — Bog nas obvaruj — eamega peileniiita. Med takimi pogovori pa se oglasi Veliki iTon ; mcgoíno îii veličastno, kakor le nikoli, doni njegov glas; vmes se ališi tudi strel. Ljudje, ki prihajajo od bližnjih vasij, svetijo si o temni noči B Evetilnicami in bakljami ter hilé o tej nenavadni uri v božji hram, Nocoj je nekako vse bolj praznično. Orgije se krepkeje oglase, svela niaía se elovesneje poje, ljudje pa molijo novorojenega Izveličarja in ga prosijo novih dobrot. Nepři ia kov ano naglo mine sluiba božja. V prejšnjih časih je bila navada — vsaj pri nas v glo- zaj ; na predsednikov stol se usede Kramar, ki je kar naenkrat izključil štiri socijalne demokrate in druge, vseh skupaj je izključenih 13 poslancev. Nato je skleuil to strasno sejo. Med tem, ko je predsednik ALrabamovič moral zapustiti svoj sedež, je zgrabil socijalni demokrat liesel njegove zapisnike ter jib raztrosil po tleh. Socijalni demokrat Dažinski pa se je obnašal, kakor bi bil on predsednik ter pil kupico vode, ki je bila prijtravljena za ]n'edscdnika. — Ti ljudje obetajo blagor in srečo vsem narodom, ako se poprimejo njihovili načel ; obetajo prostost, a sami so največji trinogi. V soboto, dné 27. nov,, se je Imela začeti seja ob 10. uri zjutraj. Predsednik Abrahamo-viČ stopi v zbornico, levičarji pa so začeli zopet tako srdito tuliti, vriskati in žvižgati, da ni mogel 8])regovoriti glasne besede. Znani dr. Lecher vrže tintnik proti predsedniku; na srečo se je ta umaknil. Tu se prikaže izključeni Wolf v zbornici ; 20 policajev ga zgrabi ter zapre v ječo, kjer je ostal do nedelje zvečer. Razposajenost nemčurjev je biia vedno hujša, toliko bolj, ker so se njim pridružili tudi krščanski socijalisti! Zopet bi bilo treba izključiti iz zbornice nektere posebne rogovileže; ali nenadoma izreče podpredsednik dr. Kramar: Seja je zaključena. Zdaj so levičarji znali, da so zmagali. Zvedelo se je pozneje, da se grof Badeni ni upal več dati straže na razpolago, da bi se iz zbornice odvedli nerodni suroveži. V nedeljo se je državni zbor preložil na nedoločen čas, — bitka je končaua. Hog zná. Stí li ta zbor splob Še kedaj zbere! boki Dolenjski — da so ljudje, prihitevši od pobio-čnice vodi darovali in sicer kako jabolko ali pa srebrno desetico, ki so jo vrgli v Škaf nalaaČ v lo pripravljene vode z besedami: „Pozdravljena, hladna vodica I Jaz ti darujem svoj majhen dar, in te prosim za obilnejšega." Od kodi je izvirala ta navada mi ni znano ; hoče se mi pa dozdevati, da je to najbrž kak star paganski ostanek iz prejĚnjih časov, ko ge naSi pradedje niso poznali luči sv. vere. Na tem kraju se mi zdi tudi umestno, da povem bralcem šaljivo dogodbo, ki pa je Imela nekoliko slabe posledice: V nekej vasi na Gorenjskem blizu mesta Kamnika ste se zmenili dve dekli, da pojdete v bližnji gozd k studencu in sicer ravno o polnoči, ker ste upali, da zagledate v vođi evoje prihodnje snubače. Njiju pogovor pa je slišal neki mladenič, in ker bi bil on rad jedno izmed njiju za ženo, sklenil je, đa jej pokaže v studencu svojo podobo. V ta namen se odpravi na sveti veČer nekoliko pred polnočjo v gozd, zleze na drevo, ki je raslo Bliskoma razširjala se je v nedeljo dné 28. novembra po Dunaju in po celem cesarstvu novica, da je odstopil ministerski predsednik grof Badeui B celim ministarstvom in da je dosedanji naučni minister baron Gauč imenovan za ministerskega predsednika ter si ima poiskati drugih ministrov, liurni ia sramotni dogodki v državnem zboru ter silno postopanje naluijaka-nega nemškega ljudstva po razntb mestih, vse to je prisililo grofa Badeni-ja, o kterem se je mislilo, da stoji v zadnjem času trdnejši, nego kedivj poprej, da je odstopil od svoje službe in 8 tem od nadaljnega srditega boja. Nemoi so odstop ministerstva slavili kakor zmago nemške stvari, boljše : ncmakili pestij po vsej državi. Veselili so se in to kazali na način, ki prestopa Že vse meje dopustnega in dostojnega. Zdelo se je, kakor da ne veljá več postava, kiikor da ne žirimo več v državi, koje zakoni zajamčujejo tudi drugim nenemskim narodom pravico obstanka ! Dné 30. nov. je bilo novo ministerstvo sestavljeno in sicer tako-le: Baron Gauč je mi-nistcrski predsednik in minister za notranje stvari; dr. Ruber pravosodni minister; grof L a t o u r minister za nk in bogočastje ; grof Welsersheimb domobranski minister; vitez pl. Wit tek železniški minister; dr. pl. Ktir-ber trgovinski minister ; pl. Bylandt-Reidt poljedelski minister in dr. Biihm vitez Bavverk finančni minister, BemonHtraciije in izgredi. Vsled dogodkov t državnem »boru jeli so po raznih mestih Tprizarjati demonstracije, ki bo bile veèjidel po nemških rogoriležih prizadete, zlasti po nemâkih visokošoleih. Take demonstracije Trdile 80 se na pa.iaju, t Gradcu, Cetorcu, Mariboru in mnogih čeških mestih. Hudo godilo ae je y Pragmi. Časopisi pri-na.^ajo dolga poro5ila, toda kako so nektera taka porodila popačena, bi Človek komaj verjel. Nekaj zamolče, nekaj presuknejo, in tako postanejo vsega Stovaai krivi. Iz prijateljskega pisma iz Prage posnamemo dogodke, kakor so se v istini vráili. Minister B;ideui je odstopil. Z neznaSajitim obnašanjem in pobalinskim pretepanjem r držav-uem ^boru so Nemci sr&motno zmagali, in veselja nad to sramotno zmago so hoteli nemâkl in judovski risoko.^olci duâka dati. Zbrali so se na nem* èkem vseu&iliáííu, ter tam svoje nemáke učitelje slavili s slavnostnimi nagovori in nemÁkímí „Uajt"-kliei. Isto tako so hajlali na slavo SuhOnererju, državnemu razsajalcu Wolfu in njegovim razgra-jajočim pajdašem ter prepevali izzivajoče nemške pesmi. Priála je sicer policija z nasajemi bajoneti, toda ta je dobila migljaj od ravnateljstva, da naj bo (Studentom bolj v varstvo nego zabranitev njih početja, in tako so hodili s policijskim spremstvom v Širokih vrstah po praških trgih in ulicah brez vaake zapreke, razgrajajoči in čehe izzivajoči. Na poti pridružili so se jim tudi socijalni deoio-kr»tje, in ti vsi skup so éli potem v svoj nemáki dom ter tam razbijali, razsajali ter zabavljali proti vladi, Slovanom in kristijanom. Proti poldnevu so se razšli iti vse je bilo zopet mirno, kaicor bi se nič ue bilo zgodilo. Mej tem se je zvedelo, da so Nemci poslali državnemu poslancu Pfersche, ki je v zboru z nožem Slovanom pretil, srebrn noŽ v častno prizna- ob studencu in pričakuje deklice. Kajti jz njiju pogovora je tudi zvedel, da se ne sme nobena niti gori niti nazaj ozreti in da morate biti popolnoma tiho ; kajti lahko se prigodi, da bi ta ali ona v svojem začudenju izgovorila božje ime, katero hudobni duh tako nerad sliii, in njiju lepa nada bi splavala po vodi. Noč je bila precej jasna in svetla. To je bilo naisima juaakii^jama močno vSeč, ker ju ni bilo tako strah in ker ste upali, da zagledate tem razloČneje svoje prihodnje može v bistri studenčiiici. Nemi kot prikazen približujeta se za-željenemu kraju. Že stojita ob robu studenca in gledata okorno vanj. To opazi tudi mladenič na veji in se skloni nekoliko, da bi njegov obraz tem natančneje v vodnem zrcalu odseval. Kar se vlomi veja, in on pade z vso svojo težo v studenec. Deklici, kista mislili, da je to sam zloděj, obupno zakriČite in zbežite iz osodepolnega kraja. Valed prestarega strahu obe na smrt zbolita, in jedna izmed njiju celo umrje. Ljudje po deželi si Štejejo v sveto dolžnost biti na sv. dan pri treh maíah. Drugih poseb-nostij ta dan nima, le navada je, da se na sv. dan niti najbiižnji sosedje ne obiskujejo. Tudi dan sv. Stefana in Janeza evangelista ntma svojih običajev, izvzemsi, če omenimo, da se na sv. Stefana dan rada zbere mlada družba pri kozarcu vina in se morda celo nekolikokrat zasuče. Kdo pa jim naj bi zameril? Saj je bil advent tako dolg za marsikaterega t Vse bolj viharen pa je takozvani „tepešnji dan," t. j. dan Nedolžnih otročičev. Že na vse zgodaj se pridrvi roj vaških otrok s korobači v rokah v bilo in udriha po njenih prebivalcih, da je groza. Seveda, potem se pa ti nepridiprav áe iz hiSe ne spravijo, predno niso dobili kacega dani za svoje neusmiljeno delo. Tako se končajo toliko priljubljeni božični praz tiki prej, kot bi si kdo mislil, in zopet nastopi jednolično zimsko življenje. Darovi za d}]a«ko kuhinjo: Q. BTĚtnik Kilialtj' 3 glil., g- dr. J. Scliegula isa pol leta 12 glil. 50 kr., g. profesor 11. Skopal 1 gld,, ilobrutiiiki iz Novetin mesta 30 i^lJ. kr., ueiiiieimvnu gosi^Hl 5 gld., g. župnik Fr. Schweiger 2 gKl. 50 kr., g. župnik J. Borštnar vraSo jeimenove knĚe, g. Arli ližolti iu ječmeiióeliii. Stroški ziiuinjo do Ji, t, m. 700 gld. 45 kr., doljoJki ya gld, 18 kr. Jelo je upuldiio Sa, ïveier 39, skupaj mladeniOev. Dr. Jc8. Marinko. Loterijske številke. Trst 4. decembra 2 34 24 7 46 Gradec il. „ 23 63 65 26 64 Tem potom javno naznaDjatii, da se brez izjeme Dobeneaiu na moje ime ne blaga, oe deuarja, ne pijače ne posodi, ker jaz bi za nobenega ne plačevala. Stopiče, dné 15. decembra 1897. Marija Novak, (2C9—1) poBestiiiiift v StujiiÉal) št. 19. Mestna lirîuiiJitica v ^^oveiii mestu je svoj ukrep z dne 24. septembra 1896 št. 966 raz-veljatila ter sklenila tlajati zopet posojila kakor od začetka v vse zunanje okraje in sicer ud I, januarja 1898 naprej. 4:00 litrov iiue slivovke, liter po 80 kr,, Ima na prodaj Mihâ Mesojedec, Dobrovská vas §t. 3, posta Škucjan. L'á3 3j Gostilaa Ï Kandiji št. 8. Podpisana uazuanjam al. občinstvu, da sem se dné 15. t. ni. iz Drgančeve biàe št, 23, zopet v mojo lastno Iiišo v Kaniliji st. 8. pri mostu preselila, v kateri bodem od sedaj naprej točila izvrstna domača vina iz Trđke gore la tírčevja kakor tudi frišno pivo, ter postregla tudi z najboljšimi jedili. Ob enem se zahvaljujem si. občinstvu, prijateljem in znancem za dosedaiye zaupanje ter se priporočam za obilni obisk. (2-2-1) Jozefina Rajec roj. Pleničar. aoca voara apca kofiara išče se z na. „ a 5 ® o »-S3 t « gw « .„ Oi 'a (o " Zilivaljevaje se za doaedaj ini izkazano zaupaQje, prosiai da mi blagovoli si. obtinstvo tudi V iiapiej v mojem pudjetju naklonjeno biti, za k^r se bodem % dobro postrežbo iz kazal hvaležnega. Ob jeduBiii dovoljujem si za bodofti pred-pu-st čast, ženinom i» iieve^itam iiazoaniti, da dobim takoj po prazuikib prav veliko izbiro najnovejšega in najfliiejšťga obiačilnega blaga, kakor tudi novosti v supkili in vencili. Piiporoiidvaje se za umogobrojiii obisk bilježim veleapiiàtovanjein Jos. Medved. ..J « Shi « . ke, iiKJ M« oilkluU! tul i;iui Cťii jij li m luć vrcilafju jtimartilbo Pazi na) se turaj vkUiiu naian<,no na zeleno varstveno znamko, kakor íDorajl henarejalce in posnemovalce inojeya jeuiiio piuveya buUania. kakur tudi prekupce niů kreiijiin ponarejenih, ouo.hbIvo varajocíli druuiti baiza-R1SV, zatilediijem najitlrczje OudntjbKini potom na puúliiyl zakona o vartttveniíi ínamkuh. Kjer «e ne nahaja zaloya mojega balzama, na) se naroči direktno In nauluvi: Na angel) a varha lekarno A. Tnierryja v HreflraUi pn Rugatec-Slatlni. 12 malih ali b (]vojnih steklenic Ětaiie ťrmiJiJ ilo vwake aviitru-ugrske jiubme punitij« 4 krone, v lÍDHiio lu Ilerfiefe'iiviuo la ujuIjIi itli (> livojiiiU eiekleuiii 4 knme (ÎU vinarjev, ilai^j kot lil iimjliníh ali ti dvujiiili Hteklmii; ee ne raxiiuíilja. Kazimmija na naiiiu proii |ired-plaóilu ali iiořtiiemn jjuvzetjii. CSr Pazi naj se vedno natanćno na zgoraj^no zeleno varstveno znamko, katero mora nosili v znak pristnosti vnaka «teiilenioa. Adolf Thierry, lekarnar v Pregradi pri Kogatac-Sialiui. k n Posestvo na Gorenjskem išče vojaščine proste; Velikega hlapca (vavpta), ki je veâé vstli kiattskih upravil, zua diuzini zapovedovati in lahko gospodarja nadomestuja — ne premlad ; konjarja, volarja îii vrtnarja (lahko oženjen), uajveć za zelenjavo in sadje, koji se pa tudi driizega dela prime. Delavni trezni in ubogljivi Ijndje, ki zamorejo tudi spričevalo svojega g. župnika o lepem vedenju priložiti, naj natančneje ponudbe, pogoje, vprašanja itd. vreduištvu „Dul, Nov." v Novem mesta pod znamko „Služba na Gorenjskem" pošljejo. Pisma in spričevala se ne bodo vrnila, torej naj se spričevala prepisana dopoàljejo^___(^71—1) Tovaritišia zaloga jj šivahiih strojev in biciklov. ^^ WàM Sán, Ljubljana, Dunajska cesta st. 13, Oeaiki na zabtevanjo brwyUijiio in tranlio. _ Zastopnik za Metliko in okolico: Friderik Skušek v Metliki. ct3i-l3) t Sovomwt.o: UfluDVtirui arttiiuik, «'l(ii>ir«ij. 'nl'iiii It it» tiskar I, Kr«)Bo. nje in odobravanje za njegovo pogumno potega-vunje proti Slovanom. Dalje so porodila dohajala iz nemških okrajev čeike dežele, da tam Nemci proti Slovanom po ulicah razsajajo» jim okna pobijajo in prodajalne pokoniujejo. Nemški časopisi so vse te stvari Cehom podtikali, tega pa niso mogli Čehi ve6 mirno gledati. In tako so hoteli slovanski visoko-âolci svojim nemškim nasprotnikom vredno Be od* zvati. Zbrali so se v Prsgi vsi enega duha, enega srca: Čehi, Poljaki, Maloruai, Slovenci, Hrvati, Srbi, Rusi, Bolgari, kajti vse te narodnosti so v Pragi mej viaokošolci zastopane. Zvestobo so si prisegli proti krutim sovraitnikom, ter âli okincfani 8 trobojnicami in T strogem redu proti praèkî mestni hiŠi. Ljudstva, ki jih je spremljalo in pozdravljalo, bilo je neëteviino mnogo; tudi ti spremljevalci so se okinčali s trobojiiico in goiipe so se jim pridružile, s cvetkami okrašene, ter pred njimi korakale. Do mestne hi^e dospěvši, pozdravili so gosp- župana Podlipny -ja, naroČili mn, naj se v tem času sile in pritiska varuje slovansko narodnost. Župan Poďlipny se je vsem za pozdrav toplo zahvalil in v znak zahvale govornika poljubil. Naročal jim je, naj se vsakega razgrajanja zdrže, in mirno razidejo. Dijaki mu to obljubijo in zatrjujejo, da bodo celo pomirovalno na ljudstvo vplivali, ako bi do izgreda prišlo. Ljudstva se je vedno več in več nabiralo, in vse prostorne ceate in veliki Vencljev trg je bil napolnj-in Ijudfîtva. Z mrakom j» vedno tesneje postajalo, po vseh prostorih postal je promet nemogoč. H krati xačno peti „Hej Slovani", in zn&biti nad slo tisoč Ijuili je navdušeno in glasno pelo znano narodno pesem. Komaj to petje preneha, jame se razlegati „Na Kdar", „Slava", „Hej Slovani". Vriš in ánna je bil tak, da bi se gromečega Roga ne slišalo. Nekaj silovito groznega, nepopisnega je to. Mej V8«m tem hrumom, ali kako bi to človek imenoval, bilo je BliSati bolj posamne pfuj, žvižganje, tolenje, vriskanje. Kar prileti na vse to policija na konjih z golimi sabljami v rokah, iii pa policijski pešci s puškami in nasajenimi bajoneii, ki so prostor delali z bajoneti, s sabljami in butanjem s „kotbami". Hauba, hauba, aèanti, pfui, so križali ljudje; sablje pa so Švigale pa zraku in po glavah, da je bilo groza. Naatal je beg, ženske kriče, otroci jokajo; suvanih, ranjenih in poliojenih rohnenje in Btokanje, hura - klici konjikov, z(iamt;nje pi%Ik, klici hauba, pereat, tulenje iii preklinjanje možkih, kdo more tak sodni dan popisati. Groza, groza. Komaj se je straža mej ljudstvo zrinila, je Že zadej zopet vse za njo; ljudstvo je bilo razjarjeno nad stražo, ker jih je tako ljuto, tako krvavo napadla. Dasiraviio je dija^tvo ljudi na mir pozivalo in svarilo, so se vendar najpogumnejši jez- decev lotili, jih skuáali raz konje vreČi, itd. 17 poli> čajev je bilo pri tem močno ranjenih, mnogo konj po kvarjenih, ~ koliko pa ljudstva, ki se je brei oroEja borilo proti brezobzirni oboroženi policiji! Pobeglega ljudstva je bilo po vežah, gostilnah, kavarniih vse polno, da so celo po miiah stali. Došla je mej tem vest o rabuki v Žatecu, da bo tam Nemci Čehom okna pobijali, prodajalne rax-djali. Tega Nemci in njim privrženi listi ne povedo, ampak ves nered praškemu županu pred-bacivajo Ta novica je zopet občinstvo tem huje razgrela, ker se vsled brezobzirnega postopanja policije ni bilo pomirilo, ampak le ugnati dalo. Noč je minila mirno. Policija, ktere ima Praga nad Í300 mož, je prihodigi dan službovala bolj primerno, nastopili pa so vojaki : dragonarji, peâd in lovci, ki so taborili na javnih prostorih. Tu pa tam se je primeril vsak Čas kak mali izgred, kar so pa vojaki urno iu milostivejše ukrotili. L« ko so jeli iz nekterih biâ z nemškimi prebivalci in ix nekterih takih gostilnic pri oknih na mimoidoče Čehe leteti kamni, skledice, cvetlični lončki itd., nastal je zopet grozen hrup: odzdravljati so začeli Čehi s kamni na nemške prodajalne, gostilne, kavarne, nemško gledišče in sploh na vse, kar ima nemško ime. To je bil zopet grozen krik; žvenketale so áipe in dragonarske sablje, razlegali se hurar klici vujaški. Ker na večjih prostorik ni bilo radi vojakov nič več učiniti, razgubili so se po manjih ulicah, dokler jih vojaki niso došli in razkropili. Kakor grozni so taki prizori tudi bili, vendar se ni manjkalo tuđi takih, kterin se je bilo smejati. Y neki ulici, kjer je muogo Židov, imel je revnejši žid prodaialno, in uboga para je bila v groznem strahu, da mu vse razbijejo. Postavil je torej svoja dva otroka v okno, jim pripel trobojnico, in tako sta morala v oknu v enomer prepevati „Hej Slovani"; tako se je lahko vsakega napada ubranil. Vsem tem izgredom so se polagoma jeli pridruževati pouliČui lenuharji in tatovi, ki so brez povoda dalje razgrajali in vriš delali v svoje tatinske namene. Kar se je tu dalje zgodilo, to ne gre na politični ravaš. Saj tudi pri nas vidimo, če kje gori, da tudi radi uimoviČi gasiti pridejo. Tega pa si Čehi ne puste od nemških listov na svoj račun podtikati, in tako se sovraštvo vedno bo tj Širi. IColiko je Škode, to je nepopisno! Veliko mrtvih, sila veliko ranjenih, Škoda na hišah, iia kupčiji in prometu. Varuj nas Bogi Kíy je novega po avstrijskem cesarstvu? Mňnda najbolj vsled izgredov, ki so jih prenesli Wolf, Schftaerer in drugi iz državne zbornice na dunajske, praške, celovške in druge ulice, je Badenijevo ntïnisterstvo vložilo ostavko. Cesar jo je vsprejel in naročil dosedanjemu nauřiieniu ministru baroiiu Gautschu, nsj eestavi nov kabinet. GautscL ga je sestavil- Novo minisleretvo se laliko imenuje uradniško ministerstvo, ker so novi mini-Btri z veiine uradniki. Badeni je torej odSd ; Slovenci ne bomo za njim sok pretakali. Baj nam ni niiesar dobrega storil. To si mora slovensko ljudstvo zapomniti, da je ravno pod njegovo vlado slovensko in hrvatsko prebivalstvo na Goriřkem, Primorskem in v Istri največ trpelo pod italijan-Bkim pritiskom. In prav za prav je Badeiii sam najvei kriv, da eo v zbornici nastale tako žalostne razmere. Ko bi se bil Badeni precej oklenil slovanske desnice, ne pa cencal in cencal tako dolgo med desnico in nemSko liberalno levico, bi lilo y državnem zboru vse drugaŽe, ne bi bilo prišlo do tako žalostnih izgredov neméke napihnjenosti in oholosti. Na krmilo je torej prilel Gautsch, Kaj je storil novi ministerski predsednik? Dosedaj nić. Paè. V Pragi in drugih ieèkih mestih ^o nastali od ieSke strani vprizorjeni izgredi proti judom in Nemcem. In Gautsch je proglasil takoj nad Prago „nagli sod", najostrejèe kazensko postopanje proti izgrednikom. Vsakdo ae mora ogibati luijskanja ter pokoriti veem naredbam oblastev. Kdor se Hstavlja, zakrivi hudodelstvo, posledica je „nagla sodba" in smrtna kazen. Smrtna kazen se izvrài dve uri po obsodbi. Vojaèko poveljniŠtvo fkibi za Tarnost sodiřía. V Pragi je zbranih 25 bataljonov in 7 eskadronov vojakov. Ko so Nemci razgrajali po Duraju, Gradcu, Celovcu, Maritoru, psovali dnbovnike in jim razbijali okna, vee !o ni bilo nii. Ali ře^ko ljudstvo si ne sme niieear dovoliti proti Nemcem in Židom. Precej je „nagli sod" nad njim. Nihèe nas ne odobrava žalostnih Í7gredov v Pragi, ali to pa mora vsakdo rei-i, da je Gautsch na mah pokazal s proglašenjem „nagle sodbe", da je — Nemec. — Gautsch se je pogajal z desnico in levico, da bi ju saj nekoliko spravil. Ali hberalni Nemci noŽejo nikake sprave. Vsa pogajanja je moral Gaulech pretrgati. Pr-žavni poslanci so se vrnili domov. Kedaj bo spet redno zasedanje državnega zbora, se nié ne ve. Cesar bo moral sedaj sam z Ogri skleniti začasno nagodbo, ker se ustavnim polom ni mogla skleniti, Skoda la naĚe — zlasti íelke — mlinarje, ker jih bodo najbrže zopet imeli v svoji oblasti ogrski židje, kar bi se bilo morda odvrnilo, ako bi za-èasno pogodbo z Ogri sklenila zbornica. Ogri so vedno bolj samoevojnega duha. Ko-Žut je zahteval v državnem zboru, naj se sedaj porabi ugodna prilika in zahteva ne samo, da dobi Ogrska svojo vojsko, empak tudi samostojno zastopstvo na zunaj. V Krakovi na Galièkem je bil v nedeljo velik slovanski shod. Poleg Poljakov so se ga vdeležili tudi mnogi èe^ki poslanci. Dobro je to. Dokler homo držali Slovani skupaj, se nam ni bati niáesar. Klij jo novega po širokem svetu? Konservativna stranka na Spanjskem dela priprave, da vrže sedanje liberalno ministerstvo. Konservativna stranka prišteva bivšega guvernerja na Kuhi, generala Weylerja, svojim možem. V Španiji tudi nikoli ni ljubega miru. Tudi dosedanje italijansko ministerstvo je moralo odstopiti. Pa kralj je naročil ^irejiiEijeiiiu ministerskému predsedniku di Rudini-ju. ziianemu prijatelju katoličanov, naj sestavi novo ministerstvo. Turki bodo preustrojili mornarico. Napravili bodo nove ladije in nakupili topov pri Kruppu. Seveda v zadiiji vojski z Grki so ae Turki na morju slabo izkazali. Tudi na Nemškem hoče vlada na vsak način pomnožiti brodovje. V drîavnem zboru je sedaj zavoljo t(ga predloga veliko gibanje. Katoliki,bodo za vladni |>rtdlog, ako vlada prekliče zakon proti Jezuitom, Vedno nsglaeajo vladarji potrebo miru, pa vedno bolj raste militarizem, vedno bolj stroSki za vojne potrebščine.;. Na Ruskem bodo dobili v kratkem ministra zdravstvene reČi. Takega ministra nase države ie ne poznajo. Piše se uftiu: Iz Novega mesta. — Diié 7. t. m. je bila v naši ôitalnici po dolgem iirenioru zepet enkrat prav živalina zabava. Priredil nem jo je „Dol, Sckol" s tako dobrim VFpeliom, da mu morsmo le èestitati, Ves vspored bil je sestavljen iz tfko zanimivih točk, tla ře je bilo Eadejati obilne ucleležle. Mnogo je pnix^n oglo k živahni zabavi pa tudi to, ker se je prirfdila restavracija v dvorani. Take zabave so pe ěe vselej dobro ebnesle. Kar se tiče vepcreda, iivajale řo ře vře točke prav dobro, in sotiudniki «o Itliko ponosni z lepim \speliom. Najprej ste nam damřki in društveni iaiiiliirfški zbor pokazala s proizvajanjem glasbene Flike „Sen," kako vrlo napredujeta pod spretnim vodstvem g. Strlé-ta. Za tem Dfts je izborno lebaval g. Tekavèiè s svojimi ku])leti. Ta predstavljalec se nam je na mali prikupil. Damski kvintet „Kofetarice" je bilo nekaj Čieto Eovfga za Čitalnični oder, in lahko rečemo, đa je (a pfdstava izvrstno vapela, in da bo nastople goepfdiciie: llilka Bolenřev a, Clga Dolenfteva, Viki Jviranova, Ztfija Vaupotièeva in Ida Vi-dičeva pdazale lepe zmožrcsti. Igra „Bratranec," ki se je že enkrat predstavljala na naiem cđiu, nam je sedaj veliko bolj dcpadla. G. Toporiá, ki je imel glavno ulcgo, nam je sedaj že diugic pokazal, da je vrlo dobra mcc za uaá ider in, ravno tako se nam je g. Tehavčii likoj pri svojem prvem ustopii prikupil. V izvrstnih rclab so bile tudi ostale idoge. Zlasti nam je ta vefer p( kazala gořpcdiína V i diče va svoje izi€(jne řpcsolntsti za glediářne igre in poleg nje gospodična V aii potièev a, ki je svoje uloge tudi 30 vselej izbirno rešev&la. Pitíč nastopila je ta veier tuJi gospodična Preatonijeva, ki saje « svojo prvo igro vsem prikupila, Tudi zadnja toôka vsporeda „Honiorfija in njena viteza" se je dobro poareĚila. „Dtjl. Sokolu" čestitamo na lepem vapehu in želimo, da nam preskrbi áe veĆ tako zabavnih druž-binskih večerov, kakor je bil zaduji. Dointiče resti. (Imenovanje,) Slavni deželni solski 37èt je imenoval gospodično Marijo Clarici za n^duSiteijico v Njvem mestu, gospodično Albino Sark v št, Rnpertu I ' učiteljico v Novo mesto, gispodi Jjs, ,'Samido v Smuki za Polom, gospoda Aidolj.iek-a v Dragi za nadtićicelja v Mirni paii in gospoda Frana Ste-fanéié-a v Ćriomljn za R bnico. (Odlikovanje.) Uradii list poroSa, da je presvitli cesar podelil dežálnem predsadni'iu, velebí, gosp, baronu Hainu risoko čast skrivnega svetovalca. (Premil, kiiezoškof dr. Jakob Misiia) je imenivai knazoiadskofom gorUkim; prtiavitli cesar podelil mu je red želeifia krona prve vr^te. 'f (Osobna vest.) li d tvčui praktikant Alojzi) Ipavitz je imenovan da/čnim prMtařoin, (Dežnik) (marab) je nakdj pizibil v Kraj-ževi prodajaliii. (Občinska volitev.) V Št, Jarnajtt bila je 16. oktobra občinska politav. Zi žu,>aaa ao izvolili zopet gjsp, Jozaf Polane-a, posestnika v Ši. Jarnaji, a veto t-ilcem pa io izvoljeni sla.lačt posestniki : Anton Bar borić ia čidreži, J »ž-if Cerkovnik is Vrh-polja, Jjzef MartiniiČ iz Brasja, Anton Pilatič iz Spod. Stare vasi, Franc Njvoaelc iz St, Jerneja I in Mirtin Metelko iz L^daČe vasi. (f Karol Kalčič,) posestnik v Novena mestu, ^ umrl je po d-iljáein bolelianji ni sv, Miklavža din, ' 60 let star. Bil je dalj časa v Trabiijem grajski oskrbnik. Da je bil priljubljen, kazila je obiia vdetežba pri pjgreba kjub slabenu vremanii. M.r mu b)di! (f Admiral biron Starneck,) nmrl je 6. t. m. aa Danaju 68 let star. Bil je poveljnik pomorske vojne ter tudi znan iz pomurske bitke pri Lisi, kjer je s svojo ladjo oklopnico največ priponDgel do ztna^e in bil odlikovan z naivišjimi redovi. 3 svojo okbpnico, imenovano „Fardinand líikí," zaletel je z grozno silo v Italjansko bojno kdijo „Rs ď Italia," tar jo tako ranil, da se je ta v par minutah potopila, — Pogreba ae je vdelažil tudi cesar, Truplo je bilo prepeljano v Palj in pokopano v kapelico, katero je dal sezidati pokojnik sam. Srce pa si prepeljali na Koroško v rojstvani kraj KraitoWitz bliza Celovca. (Stari trg pri Poljanah,) Onditno županstvo dobilo je vejelo vest, dt se bodo ondi vršili od 8- januarja 1897 počenši vi:iki mesao «radii dnevi-Pričakujejo, da dobodo tudi okrajno aodišie. Ta dogodek slavili so prav svaiano. (Občni zbor narodne čitalnice) izvolil je v odbor za prihodnje leto naslednje gospoda: Predsednik: Dr. Albin Poznik, c. kr. notir. Blagajnik; i I^^au âkerlj, c. kr. sodni svetnik, O Iborniki. Dr. Peter Defrance'ichi, I. Guzel, Ivan Krajec, Jiwip Medved, Franc Perko, Vilko Rohrmann, Otraar Skale, pl. Simon S1 a d o v i č, Vinko U m e k, Dr. Edmrd Volčič, Dr. Vladimir Zitek.' (Volitev.) V občinski zaïtop občine Lokvica izvoljen je županom posestnik Ivan Dragovan iz Spodnje Likvica. Svetovalcem pa so voljeni Ivan G-ornik in Marko Ôrnugelj iz Grabrovca, Ivan Nemanič in Anton Kraàovec iz Gornje Lokvice. (Pretep.) Dne 14. nov. ob 3. uri popoludne sprli so se fantje iz okolice Kaske mej sabo blizo Hake. — Nastal je mej njimi hud pretep, pri kojera je Alojzij G^orenc s Pođlipe Janeza Kopina z MÍ-kote s tako silo s kolom po glavi večkrat udaril, da je tisti po noči ob 10. uri vsled bolečin nmrl. Povod pretepu je bilo žganje. (Vabilo) na redni občni zbjr „Zvese slovenskih posojilnic," kteri se bodo vráil v sredo dne 39. grudna 1897 ob 10. uri predpoldne v sejni dvorani posojilnica v Celji. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika; 2. Poročilo društvenih revizorjev ; 3. Razgovor o načrtu nove zidruine postave; 4. Volitev novega predsednika in odbornikov; 5. Razni nasveti. — Po § 11. društvenih pravil smejo se udeleževati občnega zbora pooblaščenci v „Zvezi" stoječih posojilnic, p& tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic, (Telovadno društvo „Dolenjski Sokol" v Radolfovem) priredi svoj redni občni zbor 7 soboto dne 18. decembra 1.1. ob 8. uri zvečer v gojtilai gospe Tufiek, z naslednjim vsporelom; 1. Nagovor staroste; 2. Poročilo tajnika; 3, Poročilo blagijiika; 4. Re/izija računov; 6, Volitev odbora; 6. Rizni uasïèti. — Odbor vabi vse brate člane, da se udeležé občnega zbora polnoltevilno. (V bolnišnico Uamilj. bratov y Kan-diji pri Novem mestu) se je sprejelo meseca novembra 60 bolnikov, koncem oktobra jili je ostalo 38, skupij 98; od teh se jih je ozdravilo 39, zboljlalo 18, najzdravljen bil je I, umrli so 4, 1 vsled ostarelosti, 1 vsled legirja, 1 v^led raka in I vslad naduhe; v 09krb)vanji ostalo jih je 36. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 1227, ( Blagaj niltvo podružnice sv. Cirila in Matoiia. v Novem mestu) je prejeld v svojih nabiralnikih sledeče doneska in sicer: Pri g. Zurc-n v Kiidiji 11 gld, 30 kr., pri g, Jak še-tu v Kindiji 4 gld., pri g. Rozman-u v Novem mestu 50 kr. in pri ef. Kovač-u 50 kr. Za druibo sv. Cirila in Metida se je dalje nabralo pri zadnji veselici Sokolovi v „Nir, domu" 7 gld. 50 kr. in od vesele dražbe na Gros» )ljem po g. Ml akar-ju 61 kr, (Iz Novega mesta,) Kakor druga društva, tudi „katoliška družba rokodelskih pomočnikov" lepo kaž-i, da živi in deluje marno. V listopadu so priredili naši pomočniki veselico, pri kateri so predstavljali igro „Smolo ima." Igrali so dobro. Občinstva ss je bilo d )3ti zbralo. Po igri je bila običajna tombola, O S/ath trak kraljih bodo zopet prirelili zabaven večer s petjem, predavanjem in z igro. Igrali bodo izvirno, dramatično igro „Modri z jutrovegt," spisal M P re I a sni k. (Most Čez Krko) so sadaj zaradi zime prenehali graditi. Podirajo pa hiša n\ kand^jski strani, namreč Brulc-ovo in WÍ ti d i sche r-javo, Pri podiranju WiuUscher-jeve hiša pad-^il je nak delavec tj zida pr.jti vodi, kacih šest do sedam metrov globoko, pa tiko arečao, da je po malem preitladku aipet «asel delati. Is mastnega trga je salaj proit rasglad v Kandij) in bo most pravi kras (Novomeški občinski odbor) |a v svnii zadnji seji sklaiiil resolucijo, s ktero obsoja napade nemstili levičarjev v državnaa. iborii, slovanski desnici pa izreka polivalo in zaupanje, — Z& stavbo nove hiâe, aklenil je mestol odbor kupiti pod in zraven ležeči Bvet gospe pl. Fichtenau na Ijubljanskej cesti. (Koncert učiteljev „Glasbene Matice„ iz Ljabljan«.) Malokedaj ae je pa£ nage obctuatvo toliko zanimalo za kakovi konctrt kot ravno naaloT-^jeni. Nestrpno smo priiakovali večera, da čujemo produkcijo mojstrov gg. Iloffmeister, Junek in Vedral. Bes, kar očarano je bilo občinstvo akoru razprodane dvorane „Narodnega doma'* o vsakej točki. G. Vedral, kot violinist je otvoril po vsem sijajno iè Bvojim brilantnim igranjem koncert, res pravi mojster, O. Junek , kot violončelist mu je popolnoma par gledé tehnike in polnega glasu. Občinstvo je popolnoma pridobil £è svojim virtuoznim igranjem, in kar nehati ni moglo silnemu applausu. Bes, Čestitati je Olasbeni Matici na pridobitvi take učne moči. Da je g. HoffmeÍ8ter res mojster pri glasoviru sè svojo phenomenalno tehniko, lé pač na Slovenskem vsak izobraženec. On igra bnrno in očarljivo ob enem. Kot solist je igral Óodardovo „Barcarollo" inBu-tinsteinovo „Etudo." Od silntga zahtevanja kar presenetcn#ga občinstva je dodat še en Pieco (kakcr smo zvedeli) od Smetana. Dvordžakov „Trio" si bil prednaSan na istej stopinji popolnosti, kskor prejšnje vse, a popolnoma dobro. Ďa je g. H(ifmeister kot spremljevalec na mestu, je odveč omenjati. Pomagale so pa tudi domače moči pri tem za Novo mesto epohalnem konceilu. Gospa Dr. Žitkova je pela arijo iz „Mignona" po izreku g. Hcffmeigtra prav dobro. Nje čist in simpatičen sopran očara vsakega posIusBlca, G. Grajland |e Biifaelovo arijo iz „Stvarjenje" tudi prav dobro pel, silen in pa polno doneči njegov bariton je nekaj posebnega, in bili smo kar ponosni »»nj. Spremljal ju je gosp. pevovcdja Hladnik, kateri je t očigled velikanske produkcije g. Htffmeistra, tndi to pot se skazsl prav dobrega pianista in spremljevalca. Pač takega koncerta je čitalnična dvorana malo čuta, in želeti je te, da se omogoči âe večkrat enaki muzikalni užitek v našej Dolenjskej metropoli. Koncert je priredil g. Dr, Edvaid TolČiČ, kateremu snjo popolnem» hvaležni zanj in mu tem potom izrekamo splošno zahvalo. Omeniti je če^ da je Čisti dohodek za dijaško kuhinjo. („Narodni Koledar") za leto 1898 je izšel zopet T znani krasni opravi v tiskarni Dragotin Hribar j a y Celji, ter velja elegantno vezan 1 gld., broširan 70 kr., 8 pošto 10 kr. več. Veliko lepih podob stori ga kaj mikavnega, (Tobakarjem,) C, kr, finančno ravnateljstvo za Kranjsko naznanja, da mora biti prostor tobačnih trafik za postrežbo kupcem v prihodnje med sledečimi dnevnimi urami odprt, in sicer po letu od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer, po zimi od 7. ure zjutraj do 8, ure avečer. (Današnji list) obsega deset strani. Razuo Testi. * (Vihar na severnem morju.) V severnem morju vlada tako silen vihar, kakorsnega že dolgo (Easa ni bilo. Veter je besnel po vsej Angleški, reke so prestopile svoja obrežja; ňkoda je jako velika. Potopilo se je mnogo ladij in ž njimi tudi mnogo ljudi. ♦ (Nesreča v rodbini.) Iz Miskolcza na Ogrskem se poroča, da so v Tisa Nani umrli na da-yici žena nekega notarja ter otroka. Nesrečni mož p» le je kmalu za tem zastrupil. Listnica uredništva. Badovedui liberalec, Va^e „Paslano" nismo iprejeli, kar prviS eiiomniDo epise ne iiriobčimo, drugiS p» ni doitcjno pisMD. Fiidite doatoioa vprašati, TTeduiStTo Vam bo x uajobiirnejtm pojasnilom postreglo. V Novo Mesto meseca oktobra vračujoča se pisma: Anžolo Nemec, Ljubljana — Gabriel Milkavič, Stisanblagor — Anton OkleSen, Kanansburk — Frank Kobal, Lesalle 111 — fursttiche Forstverwaltug Prag — Edur.rd Skusek, Ljubljana — P. Brodhun, Schvverin — P. Brodbun, Schwerin — Maks BraičiČ, Julijet — Josef Strama, La tíalle — Janez aetina, btaritrg — Lebť Dřflihíg, Wien (post, rest,) — JosefKnafei, KemiS-fabrik Untersteiermark — Johan Kathurti, Lupina — Jgnsz Frent!, St. Eupert (rec ) — Maks Badovinar, Wela — Muria Kozfglou, Reichenburg — Thomas Valka, Budolfbwert (nicht angenommen) — Josef Turk, Lesdulle — Johan PetriČ, Chikago — Franz Kotflž, Millsiâdt — Josff Vodopivec, Chikago — Ursulina Skedl, Finme — Meri Gaibota, Westnorodland — Jostf Žusteršič, Lič — Mathias Ceriiugelj, Linz — Starko Milčinoyic, Steytr — Anton Cuček, Triest — MaiJtus Buíič, Nauliuig — Makao Božič, Wien — Piva Domenico, Aich — Alpjz Derčar, Marzloh — Josip Eustjen, Celje — ves Ščeájonka. Poslano. jý-' Ker o božičnem Času premet pri vozni poŠti močuo naraite, priporoča se občinstvu, da naj ne čskt. 8 pošiljatvair.i do zadnjega dne pred Božičem, ampiik, da jih v lastnem icteresu prinese par dnij poprej. Kar gre zjutraj naprej, naj se prinese takoj ob 8. uri nn pošto, za popo udanski vlak pa vsaj do Va4. ure. Pošiljatve naj ae dobro zavijóv močen papir, ako gredo v Dalmacijo ali Hercegovino, v platno. Kar je večjih in íeíjih ali če se dílec pošiljajo, naj se zavijo v večkraten trpežen papir, zapro v zaboje ali koĚare, Pošiljatve z večjo vrednostjo se morajo zapečatiti, in odtis pečata naj se pritisne tudi na poštno spremnico. Zaklenjenih kovčegov, torb, zabojev ni treba pečatiti. Na pcsiljatvah s steklom naj se napravi znamnje steklenice. Naslov naj se pri poSiljatvah z vrednostjo zapiše naravnost na zavoj gam, drugače pa Isliko na liet pspirja, ki se potem po celem obsegu prilepi na posiljatev. Posebno je paziti, da se naslovi tako pritrdijo, da ne morejo odpasti, — Na občinstvu je, da se po teh navodilih ravna, ker se bode pri velikem prometu na poŠti vsaka posiljatev, ki ne bode strogo po predpisih zavila, brezpogojno zavrnila. Poslano. Na željo nadučitelja g, Fran Gros-a na Štrek-Ijevcu potrjujemo, da imenovanega gospoda nadučitelja niti osebno, niti po jednem glasu, kterega bi bil kedaj v naš list pisal, ne poznamo. Badi tedaj potrjujemo, da on ni pisal člankov gledé razdelitve miloščine V občini Oregnjevec, Vrednistvo. Bukvovezna dela napravi lepo in točno po primerno nizki ceni Krajieva InikvaveziiiGa t Novgei iiiEstD.