Zemljepisje v Ijudski šoli.*) (Dalje.) VII. Savinske planine. Zahodni kos štirske zendje je obdan ob niejab z visokimi planitni, ki so posebno v zahodnem kotu okoli Solčave med 5 in 8 tisoč čpvljev visokp. Ti apnpniki so venčani z golimi zobatimi pečinami, kojih stpne mestoma do tal na ravnoč strmo odpadajo. Savinske planine se računijo na spodnjem kraju Savine do Vranskega, na severnem kraju pod šaleško dolino du Vojnika. Njih zahodni del so solčavske planine. a) solčavske planine. V Solčavo #*) prideš od nižih savinskih tal od Luč skoz Iglo; Igla je tenka pečinska so!ia 80 do 90 čevljev nad Savino povzdignena, in ima 3 do 4 čevlje široko luknjo skoz se, kder je kakor skoz iglino uho edini prehod v Solčavo. Tonsče pa je stisneno na spverni strani od Radohe, na južni od Ostrice, zadi za Iglo pa najdeš sred gorskih obokov v gorski kernici župno cerkev Solčavo in proti severozahodu poddružnico sv. IJuha. Tii si kakor v veličanskem amfiteatru, krog tebe se vzdigajo, Ostrica, Rinka, Veliki verh, Olšova, Lepi verh, Radolia. Xajviša pa je Rinka, mpjnik od Stirske strani med Stirskim, Koroškitn in Kranjskim 8085' visoka po Schmidel-u. Rinka je od Solčave proti jugozahodu videti, in je le en verh Velikega Grintovca po Lipoldu 8145' visokpga, ki že leži zunaj naše dežele in se na Koroškem imenuje Kočna. Ostrica, Rinka, Olšova in Radolia tedaj^ kot najviši verhi šolčavskih planin okrožujejo župno okolico Solčavo, ki leži še *) Slovenski Štajer. **) Iine Solčava je nastalo po D. Terstenjaku iz Solca t. j. slatina, ki se tam nahaja. 2042' \i. nad ruorjem in že na znožju imenovanih gor, ki tii svoja rebra in svoje doline in grabne kakor žarke jedinijo. Na znožju Igle je presihajoči studenec ali vrelec. Ta teče ob deževju skoz 7 minut tako obilno, da bi lehko mlinsko kolo gnal, v poslednjih 5 minutah pa celd preneha, in na to se zopet silno izlije. Ob suhem vremenu pa je ravno na opak. Izvirek savinski jerinkin slap, v zadnjem kolu precpj širokega Logarjevpga travnika. Izpod snežne odpje, ki tukaj nikdar ne skopni, prihruje voda globoko in debelo padajoča, a na doljnih tleh v rahljem kamenju se zoppt zgublja. Se le pod Plesnikom 2467' Ii. pritiaja na svetlo v močnih bislrib tokih in kmalu pot'em žpne žage. V dolinski klanec priskaka še več stranskih vod in slapov raz snežne stermine, med drugimi tudi Plesnikov slap, ki vsi v nasutem kamenju prpminejo. Tako tudi v soravni zahodni jezerji dolini Jezerja pri svojem izviru mine, in niže zopet vznikjp. VT severni sterraini jezerjega dola 80 čevljev nad dolinsko ravnico pa je v močvirnatem travniku železnat vrelec, drugi železnati vrelec je severo-zahodno više Lambretove hiše, v Kotoski grabi blizo kmeta Gradišnika. Voda izvira iz nasutega kamenja, je tprpka ima okus po černilu in toplote 9—10° 11. Ta voda vtegne biti enaka z Betsko slatino, ki je eno uro odtod unstran gore na Koroškem. V srenji Solčavi je mnogo neulaznib votlin. Iz Iogarske in jezerje doline so lepi prpgledi solčavskih planin. (Dalje prih.