Lefto VII., štev. 72. Celfe, lorek 7. fulija 1925. Poštnina plačana o gotouini. jBB Ljubljana ^^^^m m^^K^^^^^m HR^^B wh^l^^^b ^^H .^^flf ^^bI^^IHHA IHh -• . \ •¦'.'¦,• ,j-s Wm^^m ms^s ^^^R IHHi^^ ^^H^^^ ^^H^V BSSs ^^HB Stane mesečno 7 üin, lctno ü-1 Din, zd inozemstvo 240 Din. Otrlasi se računajo pj t.arifu. Pri večkratnem oglašanju popust. v SOTek, üetrteu in sotoof o. UlrednlStVO: Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 HBpravailStvos Strossmayerjeva 1, pritličje, !evo. Tel. 65 Račun pri poštnem ček. zavodu St. 10.666. DelajmoI'Ne spimo! (6. VIT. 1415.-6. VII. 1925.) Hcsti. julij praznujejo Cehi kot svoj narodiii praznik. Praznik svojo narodne cerkve, svojega narodnega svttnika Jana Husa. Petstodeset let je tega, kar so Hu- «a. šliridcseldve leti staroga moža, so- žgali v Konslanci na grmadi. Heretik je bil, krivoverec, brezbožec, vse jo bit, samo ne človek, ki ga kulturni rod se- žge solo potom, ko pride njogovu. ura hrez pritiska. Cerkvene oblasLi se da- nus izgovarjajo, da ga ni sežgala cer- kev, marveč posvctna oblast, ki je ime- la takrat »slueajno« tako »stroge« po- stave, ki so določale revolueijonarjem srart. Ta trditev je pa tako žallava, da ne rečem: kurijozno nesramna, da je skoda ob nji. zgubljati besede z raz- \ o/Jjavanjem in ovračanjem. Hus je bil revolucijonarec proti corkvi, proti Rimn. pravzaprav, ki je spoznal gnilobo in stmponost njegoviii nakan. in škodljLvosl u.jcgovih naukov za duševno svobodo svojegu naroda. Hus je videl*, da vozi neniški vol, ki je takrat. gospodoval njegovomu narodu v podobi »cesarja po milosti bozjl« Sigismunda, prav složno v jarmu rim- skega papeštva, da se vrše vse slav- nosti :>v procvit in razširjenje sv. ve- re« (cerkve) en ako pompozno na n em- skein kakor na papeskom dvoru. Zato in še radi mnogo drngega se je uprl in je želel videti svoj rod neodviso-n od obeli teh dvorov. Gerkev, t. j. papeštvo vlada nad dušami, posvetno kronane glave nad telesi in bfagom ljndstva. In duše ime- ti v rokab, ki plošejo po tvoji muziki, ji> bilo vedno nekaj nemidkriljivega. Žakaj telesa so duševni sužnji in gre- do in znašajo na knp prav tja, kamor ukažc »diiani pastir«. Husu se je to gabilo in upiralo. Vedel je, da sam ne zmaga poti, ki jo je začel, in vendar se je ni ustrašil. Bičal je s svojimi pridigami in razvnemal na dve stra- ni: zase in za svoja načela in proti njim. Zato je moral nmreti, da ne bi razvnel še več, kakor je. Uinrl je jnnaško, brez stralm in brez dvomov, da umre po nownnem. Njegova smrt je vnela. so, kar jle prej samo tlelo, in je zagorelo sedaj v vi- \ sok, svete'i plamen. Plamen so gasili in ga diišili ter udusili do žrjavice. Dal'je niso mogli in po poltisocletjn su je ta žrjavica razživela in je .s'torila svojo dolžnost: ceška duša je priznala Husa. svojega mucenca, za svojega narodnega svetnika in država č<;ška je imejiovafa. dan njogovc sinrti za na- rodni praznik. Zato kor je češka dr- žava, češka cerkev, neodvisna od Ri- nia in privandram-ev, ki love dnše in denar. ]va,j pa mi? Ali se spominjanio U^.. nm/,,1 in njegovoga praznika z grozo v očeb pred njegovimi morilci in srainoto v srcu pred svojo ničevostjo? Kaj še! Veselimo se in čakamo z odprtimi usti in nganjamo se nadalje eere- monije po pravcili od juga.. Mar nimamo nikogar, ki bi ga imenovali slovenskega narodnega mu- cenca? Mucenca, ki bi dal za osvobo- ditev naših duš svoje življenje, kakor Jezus za svoj židovski' in Hus za če- ski T'od? In tofiko drugih rodov je, ki imajo take žrtve, le mi_jih nimamo? Ne, nimamo jih, in to je dtovol^ lep dokaz,-kako smo smešni, če vpije- ino, da smo kulturni narod z lastno zgodovino in z lastnini etnografskim razvojem. To, kar imenujemo mi svo- jo knlturo in svoj razvoj, je prah z iuize ili'ugih, k! so ii.ul luušiiiii ilti.viiiu vladafi. In mi hočeiuo, da nas svot, cki nas Cehi in drugi poznajo kot sebi enake? Mi smatramo za potrebno, navduševa- ti se za svetnike češkega naroda, ali jih celo imenujemo svoje! Poglejmo, kam so zasle naše duše, kje vise, na kateri zlati verigi, da capljajo v vetru ob nji in ne morejo z nje! Naša inteligenca hodi mrzla po cerkvah, se valja po praliu pred pr- stom rimskih hodžijev in se trka na prsi in vpije mea cutpa, kakor jo uči dogma, njeno srce, duša naše inteli- gence je mrtva, je pes na verigi, ki je zbog silnega, „morda brezpametnega trganja oslabel in legel v senco božje milosti. Za kaj gre pravzaprav pri religi- joznih vprašanjih? Za Boga, za bogo- ve, svolnike itd.? Ali za to^ kdo bo no- si] preroško palico in mitro vladanja med ljudstvom, komu bo dana oblast nad čutenjem, nad razumom in nad vol jo ljudstov? Razlouek med tema točkam Watta za svečo. Najvažnejša svojvStva žarnic so: a) doba trajanja, b) poraba toka, c) svetlobna moč. Doba trajanja je odvisna v veliki meri od tega, kakšne kakovosti je žar- na žica (Wolfram ali Thorwolfram) tor tudi od tega, ako se v Vakuumu all v plinski polnitvi (Argon, dušik) na- liajajo ssedi kemicno delujočih plinov, n. pr. kisik. Najmanjše sledi takih škodljivih primesi v notranjosti ste- klene žarnice takoj zelo skrajšajo nje- no trajanjo. Ta velika občutljivost iz- delovanja je tudi vzrok, da v eni in isti fovarni izdelane tovarniške serije kažejo večkrat precej znatno razločke v kakovosti žarnic. Ne oziraje se na razločke v kako- vosti so doba trajanja, poraba toka in svetlobna moc v ozki zvezi. Doba tra- janja je tern krajša, čim manjša je poraba, toka za eno svečino moč, čini vecja je torej svetlobna moč za 1 Watt. Ako se torej hoče doseči večjo vzdrž- nost zarnic, se inora uporabljati več toka in inanj svetlobne moči. Razvid- no je torej, da je pojem »najboljše žarnice« med raznimi izdelki, ne ozi- raje se na hibe pri izdelovanju, zelo netooen ter se more smatrati samo kot nekakšen kompromis med dobrimi in slabimi svojstvi žarnic. Naravno je, da elektrarna s stro- gim nadziranjem načina izdelovanja, dobe trajanja in porabe toka more med mnogimi na trgu se naliajajocimi izdefki mnogo lažje ugotoviti najbolje gorečo žarnico, kakor kak trgovec. Žarnice naj gorijo samo z ono napetostjo, za katero so bile naprav- ijeno in zaznamovane. Večja napj?tost sicer svetJobno moč zelo zviša, tudi je luč bolj bela, zmanjša pa zelo vzdrž- nost žarnice. Ako se torej veselimo jasne žarnične svetlobe, škoduje to nasemu žepu. Nezadostna napetost napravTja rumeno, za oči kvarno hič, zviša pa vzdržnost žarnice. Gii« dalje gori žarnica, tem manj ekonomirna postaja. Poraba. toka se sicer zniža, še bolj pa svetlobna moc. i'ri en em Wattu se torej dobi manj luči. Temu se pridruži tudi potemne- nje stekla vsled razpršene kovine žar- ne žice, ki se vleže na steklo. Pri bolj- ših novejsih žarnicah so to potemne- nje preprečuje s posebnim ravnanjem 7. žarno žico. Umazane žarnice naj se nikdar ne brišejo s suhimi krpami, kajti s tem postane sfekfena bučica električna in 0. B. — E. S\ Zaklad kobre.* (lnclijska povesl.) Lahok vetrir j<< šušljal mod pal- mami. Žareče solnce, mucitolj tropicnih krajev, se je poslavljalo od .svojega pre- stola in v hladnem vecernein zrakn sta se oddalmila clovek in žival. Pod mogočno plumerijo, katere be- tt cvetovi so razsirjali omamljiv vonj, sta sedela, tesno objeta, dva zaljubljen- ca. »Moja lj.uba Mirtala«, ji je Sepetal vitek mladenič, »solnce niojih oči, pre- krasna bela lotosova cvetka, da te mo- ram zapiLstiti! Totla moje siromaštvo je preveriko, nočem te popeljati v praz- no koco, tvoje kakor noč erne kite ho- čem okrasiti z zlatim loščein, tvoje vit- ke clenke naj objemajo zlati prstani in tvoj jašmak (koprena) bo s srebrom vezen. Proc grem od tod v hišo Angle- ža, da zaslužim veliiko denarja, in ko se povrnem, žepe pome zlata, postanes moja ženka!« Baržunastočrne oci so se mu na- smehnile in njena nsta. so sepetaTa naj- *) Takoimenovana kača naocarka v Vzhodni Indiji. slajšo ljubezen. Po neštetili poljubih se je inani končno poslovil. Svitli očosni zvezdici Mirtale sta mu sledili, dokfer ni izginili, potem so pa namakale vroče solze nežna, rujava lica lepo Indijke. Inani je cvrsto korakal naprej. Bela, vihrajoča ob'i'acila so obdajala visoko. vitko postavo, njegove črne oči •«o se lesketale kakor dva solmca na ozkem, rumenem obrazu. Njegove roke in noge so bile nežne kakor kale dame. Mladcniča je obdajala polna lepota nje- govega premena, le ubog, zelo' ubog je bil. Sila ga je prisilila, da vstopi v slu- žbo osovražejiega tujca. Dospevsi v palačo svojega gospo- da, je sprejelo krdelo indijskih služab- nikov novega došleca. Bel' inož s čeiner- nim obrazom. je pregledoval Tnanija od vrha do tal. »Torej, tepee, kaj si m- «inI, kaj znaš?« ga je nahrulil končno dvorni mojster. »Najbrž nič, kakor vsi ti pod- Tezi. Pomagaj inijo pognnjati in cistiti srebrno jedjlno orodje. Takoj na delo, postopači!« Pogrinjarec je takoj izginil z Ina- ni jem. Začudeno je ogledoval mlade- nič, ki je poznal dosoilaj le revno bnm- busovo orodje indijske koče, razkošne sobane: visoka zrcala, v katerih je vi- del celo svojo postavo, težke svilene za- store, dragoceno pohištvo. Kakor v sa- njah je izpolnif vsa povelja, ki so mu doncla od vseh strani. Miza še ni bila docelu pripravljena, ko je vstopila v dvorano neka dama. Inani je strmel zamaknjen van jo, mislec, da vidi boginjo. Njeni lasje so bili kakor razpeto čisto zlato, njene oči višnjeve liki nebu, njena koža bela. ko sneg. Inani bi takoj pokleknil prod njo in ji poljubil noge. Mlada dama je osonio nekaj uka- zal"a in takoj zapustila jedilnico. Inani je kakor okamenel osupnil. »Je-li bila to gospodinjn1^ jo vprašal boječe. Porogljiv smeh mu jo odgovoril. »Aja (strežajka) mlado gospodicno .'C'S ga je poučil neki sivolasec, »shi- žabnica, kakor mi.« To noč Inani ni zati'snil ocesa. ^ ročina ga je spreletava.la, divja pija- nost se ga jo lotila. Necuvcna krasota, ki se je odprla njegovim pogledom, je zaiedla vse njegove cute. Corece si je zaželel, da bi stanoval v kakom čarob- nem gradu in imenoval to plavolaso de- klico za svojo ženo. Na svojo rodno vas in Mirtalo je nezvesti pozabil. Prve tedne je preživel kakor v sanjah. Ne- prenehoma je skušal srečati Maudo, le- po angleško vzgojiterjico, polagal je evetlice pred vrata njene sobe, zasle- doval jo je s svojimi žarečimi pogledi. Lepa Mauda se je glasno smejala svojemu temnopolteniu oboževatelju, njen smell je rezal Inaniju v sree; toda njegova strast se je še bofj povečala. Co se mu je vzbudila včasih misel na Mirtnlo, jo je naglo pregnal kakor zle- ga duha. Nekega dne je srečal Maudo samo na vrtu, kjor naj bi dobil od vrtnarja evetlice za okrašenje miz. Strast ga je premagala. Zaces ji je poljubovati roke in rob bclega oblačila. V cvetličnatem jeziku svoje domovine ji je razkril svo- jo ljubezen. Mauda se je ustrasila nje- yovih divjih pogledov in se plaho ozrsa. Ko se je približala neka evropska sln- žabnica, so je ojunačila in se začela norčevati. >Ta genlleman, gospod Inani«, je dejala porogljivo, »me je ravnokar po- castif R ponudbo, da postanem njegova žena. Ker pa nimam veselja igrati go- spo namiznega pogrinjalca, hoceva po- čakati z zaroko toliko časa, doklef mi Inani no položi pred noge enega ali vec milijonov.« (Dalje prih.) Stran 2 »NOVA D 0 B A « Kino. IMESTNI KINO. Pondeljok 0. ju- lija: »Manon« ali »Pariška metresa«. Visoka pesein ljubezni v G dej. po slo- vitem romanu A. Prevosta. V gfavni vlogi Lya "Mara. Za mladino prepo- vedano. — Torck 7., sreda 8. in četrtek 9. julija: »Malajska špeltmha«. Izred- no napeta pustolovska in kriminalna drama v 6 de]. V glavni vlogi Stuart Webbs. KINO GABERJE. Pondeljek 6., torek 7. in .sroda 8. julija: »Slerivnost- no bodalo«. 11. epoha. Senzacijonalna pustolovska drama v 3 opohah. V glav- ni vlogi Eddie Polo. Za mladino do- voljeno. vsled na.lezanja raznese lino žarno ži- co. Zato naj se žarnica umije in z .vlažno ki'po obtiplje. Žarnicc ne sinemo v gorkem sta- nju vzeti iz zajetja ali jih v isto pri- trditi, kajti smolno lepilo, s katerim je podnožek na žarnico pričvrščen, se na gorkem zmehea. Žarnica se potem rada od podnožka izloči in žice, ki vodijo do nje. se protrgajo. Žarnice s kovdnastimi nitmi sprejmejo v trenotku zataknjenja pri- f bližno desetkrat več toka vase, kakor pa med goren jem. Ta močni pritisk toka deluje dinamieno tudi na žico. VsTed tega sc večina žarnic v trenotku za- taknjenja pokvari. Žaniica, ki se več- krat zaiika, gie dosega onega števila gorilnih ur, kakor ona, ki večinoma mirno gori. S pfinom polnjcno žarnicc trajajo dalje, ako so obrnjene navzdol (pod- nožek zgoraj), kakor pa če stojijo (podnožek spodaj). Koncentracija vro- čine pri žarni spirali stoječe goreče žarnice zelo kvarno upliva na njeno vzdrževanje. (Konec prih.) Dnevne wesfi. Polif iLne vest!. POGAJANJA MED RADIKALI IN RADIČEVCI so se trenutno pre- kinila, ker so radicevci odpotovali v Zagreb, kjer je za nedeljo sklicana konferenca radičevskih poslancev in zaupnikov imela odobriti koncesije, ki so jib dosedaj dali radicevski defegati v pogajanjih z radikali. Del radikalov in radicevcev forsira vesti, da jc spo- razum med obema strankama takore- koč got ova stvar, del radikalov pa se drži v tern pogledu zelo rezervirano, ees da pripade končna odločitev mini- sfrskemu predsedniku Pašicu. NA SEJI VLADE, ki se je vršila v petek zvečer, je biTa .sprejeta uredba o draginjskih dokladah za sveeenike. Po tej uredbi pridejo slovonski in srb- ski duhovniki v iret.ii razrcčl s 480 Din mesec-nih doklad. Isto vsoto dobe umi- rovljeni. škof pa 7000 Din. tisoCletniga hrvatskega KRALJESTVA. V soboto, dne 4. t. m. so se začele v Zagrebn svečanosti povodom proslave lOUO-lctnice hrvat- skega kraljevstva. Ob pol 9. zvečer je šla. tisocgsava. povorka po bujno raz- svetljeiu'iii in okrašenem mestu do Je- lačioevega trga, kjer je govoril z bal- kona Gradske štedionice prof. dr. Ru- dolf Horvat o zgodovinskem pomenu proslave. Pri tern je na zelo neokusen način napadal ministra Svetozarja i Pribioevica. Po govoru je godba into- | nirala hrvalsko himno, ki jo je pel ves ! zl)rani narod, pevci pa so zapelL pe- i sem »Hrvatskoj«. Povorka je nato j krenila skozi mesto pred poslopje hr- ! vatskega Sokola, kjer se je razšla. Po | vsej Hrvatski so goreli ta večer, ki je bil obenem tudi predvečer GiriF-Mcto- dovega praznika, številni kresovi. Slavnosti. so so v nedeljo nadaljevale. Zjutraj ob pol 6. je bila budnica po mestu, ob 8. pa se je formirala velika povorka, ki je s?a do stolne cerkve, kjor se je ob 9. vrsila slovesna služba božja. Po maši se je povorka vrnila pred poslopje hrvatskega Sokola. Ob 15. uri se je pričela v Maksimiru veli- ka ljudska slavnost z gesfom »Stari Zagreb«. DVAJSETLETNJGO MATURE LETN1KA 1895. na mariborski gim- , naziji je praznovalo v nedeljo 5. t. m. v Mariboru izmed 33 slovenskih abi- turijentov 23 gospodov. Omenjamo iz- med njih: gg. dr. Borko, direktor drž. železnic. primarij dr. Rajšp iz Gelja, srezki poglavar dr. Senekovič iz Ge- lja, ravnatefj Zadružne Zveze Janko Lešničar, odvetnika dr. Pučnik in dr. Salamun, notar Križan iz Dolnje Len- dave, drž. pravdnik Jančič, sodnik Lešnik, železn. uradniki Jarh, Petro- vič, Rožman, Hojs, Grilc, carinik Po- lak in drugi. V mali dvorani Narod- nega doma v Mariboru, nekdanjega zbirališča narodne mladine v Maribo- ru, se jc vršil ob osrnih zvečer komers, kL so se ga udetožili tudi nckdanji pro- fesorji: gg. šol. svetnik Jerovšek, Ko- šan, prosvetni šef dr. Poljanec in prof. Dolar. Večer je potekel v prijateljski družbi ob spominih na nekdanja leta prav prijetrip. LEP JUBILEJ. 30-letnico vod- stva naprednega učiteljskega udruže- nja slavi te dni eden naših najodlič- nejših naprednih uciteljskih organi- zatorjev g. Luka Jelene v Ljubfyani. Odličnemu možu našc iskrene čestitke! TNŽENJERSKI IZPIT. Na šu- marski. fakuheti zagrebške univerze je s prav dobrim uspehom položil dir plomski inženjerski izpit g. Franjo Jnrhar iz Griž pri Žalcu. IZVOZNE GARINE se bodo zni- žale, in sicer najbrž za 50%, ker želi vlada zlasti poveeati izvoz živine in mesnih izdelkov. ZAKON O NEPOSREDNIH DAV- KIH. Komisija strokovnjakov za iz- delanje def'initivnega naerta zakona o neposrednih davkih bo' koneala svoje delo do konca tega nieseca. EP1J3EMIJA T1FÜSA NA VRAN- SKEM. V tem vobče zdravem in za pljucne bolnike posebno ugodnem, le- ]>em kraju se je pojavil letos legar. Po limenju distriktnega zdravnika jc bifa bolezen zaplodena iz Lukovice, to jc iz one vasi na Kranjskem, ki se na- merava radi legar ja asanirati na dr- žavne stroške. Pojavila sta se dva slu- čaja na Vranskem v hišah št. 14. in 15. že lelošnjo spomlad. Oddana sta bila v bolnico; hiai sta bili asanirani iako, da se je vse storito, da so bolezen ne siri. dalje. Pohvalna je bila pri tem posebno požrtvovalnost g. župnika K., ki je za asanacijo žrtvoval več tisoč dinarjev, a imel zadoščenje, da se v njegovi in sosedni hiši g. Goloba ni po- javil noben slučaj legarja več. Nasto- pif pa je legar v nadaljnih sosednih, v še ne asaniranih hisah nekaj mese- cev pozneje, in sicer v hisah št. 21., 80. in 78. Vse tc hiše ležijo poleg gori omenjenih hiš st. 14. in 15. ena poleg druge na vsaki strani drža\Tie ceste. Poglavitno ognjišče bolezni pa je bila Luka Štobarjeva hiša št. 21. V tej hiši je zbolelo C oseb in sicer ])rve tri ne- znatno, pozneje pa trije zelo hudo. Vseh bolnikov je bil'o dosedaj 13, od teh ležko bolnih. (leset; umrl je eden bolnik iz hiše št. 15., in sicer tisti, ki jo najprej zbolel. Vsi bolniki so bili oddani v bolnico. Preiskovala se je potoin državnega. higijenskega. zavoda v Ljubrjani pitna voda iz vseh okuže- nja osurnljenih vodnjakov in tudi iz Merince, potbka, ki teče poleg držav- ne ceste skozi trg. S primerniin sani- ta rnim postopanjem se je epidemija lokalizirala in zatrla. Dr. A. Seh. »ROGAŠKA SLATINA«. Zdravi- liški vestnik in irnenik gostov. 5. ste- vil'ka ima sledeco vsebino: Vidovdan- .ske niisli. (Na sokolskoj akademiji na Vidovdan 1925. god. čitao N. Teodo- rovjc). — Dr. Ivo Šorli: Platonika. f'Ladanjska priča.) — Tmcnik gostov ilrz. zdravilišča Rogaška »Slatina (do 23. junija 1416 gostov).. — Miloš Verk: (^rtice iz zgodovine Donačke go- i'o. — Dnevne novice. IVAN A GANKAR JA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in estetieno izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okra.s in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- šek, Gelje. PR1JETNE VESTI ZA ONE, ki bolujejo na protinu. Po tej svetovni vojni trpe tisoči in tisoči ljudi vsled hudega revmatizma in iščejo ozdrav- ljenja; po raznih kopališčih. Med tem se je zaznalo, da je mladi ruski zdrav- nik in bakteriofog dr. Ivan Rahlejev iznašel zdravilo Radio-Balsamica, iz- vrstno sredstvo proti vsakovrstnemu revmatizmu. Zdravilo dr. Rahlejeva je sestavljeno na princip.ih protinove te- rapije, vendar je preparirano za zuna- njo uporabo. Pri uporabi zdravila Ra- dio-Ralsamica revmatične bolečine hi- tro izginejo in bolezen se popohioma ozdravi. Radio-Balsamica ima to pred- Tiost, da je popolnoma neškodljiv sreu, ne pušea nikakih znakov na koži in v organizmu in po njegovi uporabi se ves organizem popravi, o čemur sve- doeijo priznanja profesorjev in zdrav- nikov kakor tudi ozdravljenih bolni- kov. Bolniki, ki so se že več let zdra- vili po raznih kopališčih in z raznimi ztlraviri. ozdravijo po uporabi dveh do treh steklonic tega čudotvornega zdra- vila. Zdravilo se izdeluje in dobiva v laboratoriju Radio-Balsamica dr. Rah- lejeva, Beograd, Kosovska ul. br. 43. ,.Cvetke6< slavnih pisateljev. Da so tudi slavn.i plsutelji podvr- ženi človoskim zmotam in površno- stim, naj pričajo sledeči paberkt iz njiliovih spisov. Molcc je odvrnil policij.ski komi- sar: «Ni blazna!» (Balzac.) Zavezal" je deklici glavo in oči in ji rekel: »Dobro pazite, kaj bo sedaj delal.« (Balzac.) Slepi Ginevre je otožno zrl v pra//- no steklenico. (Poueillon: »Pecaire«.) Izidor, najvecji francoski rabin, čigar jezik je ohroniel od mrtvouda, je povzdign.il' svoj glas k nebu . . . (Mur- ger: »La Boheme'.) Njegov zeleni mašni plašč, na ka- terem so bile všite lilije, jo imel blan- kitno bojo. (Flaubert.) 4000 bosih Arabcev je hilolu za njimi in se jim režalo s 600 tisoči svo- jili zob. (Daudet: »Tartarin de Ta- rascon.« Vsak Arabec je imef tedaj 150 zob!) Mati je sedela med svoj ima heer- kama, dvojekoma, izmed katerUi je vsaka imela 18 let. (Francois Gappe.) Venera. ki so jo našli- na grškem otoku Milu in ki slovi radi svoje lepo- ie, je zapeljala marsikaterega franco- skega pisatelja h krivim rnetaforam. Kip namreč ni imel1 ne rok ne ramen, vzlic temu pa je pusal C. de Bast: »In pritisnil je vroč poljub na deklicno ro- ko, belo in nežno, kakor roka milskfc Venere.« Jules de Gastyme piše: »Dvignila je svoja ramena, krasna kakor milske ^:enere, besä kot njen mramor.« Ravno isti pisatelj je zapisal to-le debelo: »Zamorec je prebledel.« Gharles Merouvel opisuje stas «voje junakinje: »Moška roka s svoji- yii desetimi prsti bi jo lahko objela.« Neki drugi pisatefj puse: »Dani- jel ni nič odgovoril očetu, bile so to prve besede, ki jih je spregovoril na- pram njemu . . .« Otmar Michäiek: StFohoona edshupzija Jugoslav« tisharjBv na Dunaj in u Prago. (Dalje.) Prihodnji dan smo zopet počeli z ekskurzijami. Najprej smo ogledali ti- skarno Gregr, podjetje, ki se je iz ma- Üh pocetkov razvilo v ugleden zavod. Da sebori proti avstrijskemu nasilju, je ustanovil pokojni Gregr lastno ti^ skarno, kjer je izdajal razna češka desa in časnike. Podjetje se je razvijalo in danes je ena prvih tiskarn v Pragi. Ima 23 stavnih strojev modela »Lino- type ;< in dva modela »Intertype«. Med veliko množino tiskarskiih strojev se nahaja tudi rotaeijski stroj »RappkU, ki tiska y prA-ii vrsti razne vozne karte do 8000 na uro in ce treba v petih bar- vah. Tisksrna je nadvse čista in snaž- na in povsod se vidi, da Čehi polagajo Posebno važnost na snažnost. Blago- dejni vpiiv tega se vidi tudi pri na- stavliencih, ki izgledajo zdravi, saj cistoea je pol življenja. Prisrčno smo se poslo\ili, se zahvaftli ravnatelju za prijaznost ter odšli v tiskarsko pod- jetje »ITme«, ki jo se mnogo vecje kot tiskarna Gregr. Podjetje »Unie« se pe- ca z vsemi granami grafiene umet- nosti. Ima fotografieni in reprodueij- ski oddelek, hellogravuro, posebno pa jn treba omeniti takozvani manualni ti.sk, s katerim se morejo stari tiski originalno leproducirati, vendar sa- rao v isti veükosti. in sicer ne fotogra- liunim potom, ampak z osvetljenjem od spodaj. Tiiska se na offset-stroju. Tiskarna ima tudi oddelek za vdobijc- ijeni tisk, za jekleni tisk (takozvani Johnston-tisk), katere tiskovine so res zelo okusne in sine. Na ta način se ti- skajo večinoma boljše tiskovine, pis- mene glave i. dr. Pri tem so črke in sl'.!:e vzviišene, ne da bi bil vsled tega papir na nasprotni stranii vglobTjen. V posebnem oddelku smo videli, kako se tiskajo igralne karte, pismene znam- ke, ki se na posebnem stroju gumiirajo. V strojnem oddelku so postavljeni offset-strojt, pivivi velikani, ki izbacu- jejo krasne kolorirane slike. Ta način tiska je danes najbolj v modi in v res- nici za sJike najkpši. Vse globine in sence so vrlo lepo iizražene in slika tako plaslična, da ima strokovnjak, pa tudi nestrokovnjak izredno veselje nad tem tepiin tiskom. Ne tiska se jiamreč naraynost od originalne plos- ri\ nmiinV od tc. ki mora biti v pnziti- vu, so tisk prenese na gumi, in odtod se tiska na papir. Popoldne smo se liapotili1 v Pru- myssovo ti.skarno (industrijska tiskar- na), ki je najmodemejša tiskarna Präge, umetniški zavod par excellen- ce. Izdelki te tiskarno so prvovrstni in bi mogli konkurirati z najboljšimi gra- ficniini izdelki svetovnih zavodov. Ogledali smo si tiidi tvornico barv Käst &, Ehinger. Tovarna izdeluje ti- skarske barve, ki so sevala vse druga- če pripravljene kot druge. Najprej se barve v velikih lesenih čebrih v vodi dolgo mešajo, da vzame voda vse sme- ti iz njih. To se ponavlja dva- do tri- krat. Potem se barva preceja., da se docesa očisti, nato pa gre še skozi ko- tlo in koneno se dobi cista barva. Nato l^ride v drug oddelek, kjer se v poseb- nili strojih pretre, nakar se polni v po- sade. Istega dne zvečer smo ^obiskali »Narodni divadlo«. Igrali so Capkovo »Zivljenje žuželk«. Ta a\1or je spisal že več iger, ki1 so res nekaj novega^do- slej neznanega. »R- U. !R.« so že igrafi v Ljubljani, igrali pa so to igro tudi že nri Japonskpm in v Anieriki. Tudi igra :>Življenje žuželk« je bila že predva- iana v raznih jezikih in radoveden sem bil, kaj jo na tem. Reci morain* ugajala mi je. Avtor s predstavljanjem življenja žužeJk ironizira človeško živ- Ijenje, pi'i tem je pa oprema tako kras- na in scenerije tako lepe, da si kar za- divljen nad tako kra.soto. Gledališče je bilo natlaceno polno in reklo se mi je, da so Capkove igre vedno tako pose- rano. Po gtedališču smo imeli prijatelj- ski sestanek s češkiini tovariši v re- stavraciji »U Fleku«. Kdo, ki je bil v Pragi, ne pozna te gostilne? Gostilna ima lastno pivovarno, vondar izdeluje pivo saino za svojo porabo. Pri nepri- siljeni zabayi s češkimi tovariši nam je potekel hitro čas in morali smo se odpraviti k počitku, kajti prijiodnji dan smo si hoteli še marsikaj ogredati. Prihodnji dan je bila na vrsti »Slatna tiskarna« (drzavna tiskarna). Tu tiska - država svoje tiskovine. Tudi io podjetje je zelo veliko, saj1 ima 18 stavnih strojev niodeTa. »Intertype«, eden med njimi najnovejšega sistema, ki so avtoinaticno pplni s svineein. fDalje prihodnlif."* Oglašuj I SteV. 72 »NOVA COB A< Siran 3 Celjske novice. CllUL-METODOV KRES. übe celjski podružnici GMD sta priredili v .soboto, dne 4. t. m. na predvočer slo- vanskih blagovestnikov, obieajno kres- no prireditev na Starem gradu. Ob 19. uri se ie pričel na gradu koncert celjske žerezničarske godbu, ki je sploli ves čas zelo marljivo svirala. Ob 20. uri se je prižgala grmada in predsed- nik moške podružnicc GMD g. Prekor- šek je v izbranib besedah očrtal po- »vien slavja. Gosp. Bovha je mojstrsko oskrbel iluminacijo, rakete, umetni ogenj itd. Prireditvo se je udeležiTo mnogo narodnega obeinstva. Tudi po ostalih bližnjih in daljnih vrliovili je bilo opaziti kresove. IZ POSTNE SLUŽBE. Premesče- jii so po sluzbeiii potrobi: poštni urad- nik Josip Snvelli iz Gelja v Žalec, po- stni uradnik Anton Kroflw iz Ljublja- na 1 v Gelje, pripravnica II. kategori- je 5. skupine Matilda Bermir iz Sv. Pavla pri Preboldu v Gelje in poštna pripravnica- III. kategorije A. skupine Marija Kind iz Gelja v Libelie«. IZ SODNE SLUŽBE. PremeSce- na sta. po sTužbeni pol.rebi. izvršilna uradnika Anton Volk iz Gelja v Mari- l)or in Ivan Saksida iz Ptuja v Gelje. TEÖAJ ZA 0BRTN0 KNJ1G0- VODSTVO, prirejen od Urada za po- speševanje obrti, se je pričel dne 1. t. ra. Za lečaj sc je priglasilo 36 udele- žencev, razun 2 vsi iz obrtniških kro- gov. Pouk se vrvsi v zgradbi stare gim- nazije vsak pondcrjek, sredo in petek od 7. do pol 9. zvečer. Po prizadevanju Občeslovenskega obrtnega društva je teeaj za vse videležence brezplačen. URADNI BAN TRGOVSKE ZBOR- N1CE ZA GELJE. Gremij trgovcev v Ceftu naznanja vsem interesentom, da uraduje ljubljanska Trgovska zborni- ca za Gelje v torek, dne 7. julija t. 1. od 8. do 12. ure v ravnateljski sobi Jav- nega skladišča in prevozne družbe. (Poslopje carinarnice.)4 NEURJE. V pondeljek, dne 6. t. m. je prihrumela nad Gelje in okolico huda nevihta z bliskom in troskom. Ncurje je trajalo od 12. do 13. Na več mestih je tresoilo, vendar pa strela ni povzročila škode. Toče k sreči ni bilo. RAZSVETLJAVA V PARKU vidno pojenja. Itak redke žarnice so že deloma pregorele in nudijo le zelo skromno razsvetljavo. Treba jih bo nadomestiti z novimi, močnejšimi, kajti sedan ja razsvetljava v parku gotovo ne more biti mestu v ponos. Na izrednem občnem zboru »Klu- ba naprednih slovenskih akacJemikov v Celju« dne 5. tm. se je izvoli! sie- deči odbor: predsednik: Mirko Roš, abs. iur.; podpredsednik: Kolšek Da- vorin, cand. med.; tajnik: Gorinšek , Danilo, stud, iur.; blagajnik: Sribar CvetUo, cand. iur.; knjižničar: Ropotar Makso, stud, iur.; arhivar: Volovšek Vlado, stud, med.; odb. namestnik: Diehl Branko, stud. ehem. Revizorja: Erhartič Ivo, cand.ing. in Pečnik Rado, iur. »Klub naprednih siovenskih aka- demikov v Celju« pripravlja premiero Gogoljeve komedije >2enitev«, ki se bo vršilu v soboto, dne 18. t. m. v mestnem gledališču. Režira g. Košič, član ljubljanske drame. V glavnih vlo- gah nastopijo ge. Gradišnikova in Za- iožnikova, članici mestnega giedališča v Celju ter gg. Košič in Gorinšek. Godbeno društvo slovenskih že- lezničarjev v Celju je naklonilo Din 83'50 CM podružnicama v Celju po- vodom kresa na Starern gradu. Iskrena hvala! Umrli so v mesecu juniju v Celju: V mestu: Katarina Matuia, 61 let, vdova fotografa; Josipina Hofmann, 76 let, posestnica; Änica Jager, '/4 ure star otrok služkinje. — V javni faoU nici: Änica Ärnbroz, 1 leto, hei de- lavca, Skofjavas; Mihaela Rutar, 27 let, Trbovlje; /Vndrej Lončar, 15 iet, sin posestnika, Presečno; Franc Smodej, 39 let, čevljarski mojster, Kapela; Oton Hermann, 18 let, ključavničarski vajenec, Rogatec; Alojzij Polegek, 52 let, ključavničar drž. žel, Maribor; Kata- rina Perc, 50 let, žena kramarja, Dobje; Josip Golež, 67 let, dninar, okolica Celje; Ivana Strelec, 22 let, zasebnica, Celje; Ana Bilna, 67 let, viničarka, Sladkagora; Jfakob Vasle, 68 let, na- jemnik, Dolenjavas. — V invalid- skem domu: Matija Novak, 56 let, invalid-hiralec. — Vojna boinica: Dragoljub Radenkovič, 20 let, redov- rekrut 7. čete 39. p. p. — V mestu so torej umrle 3 osebe, v javni bolnici 11, v invalidskem domu 1 in v vojni bolnici 1 osebn, skupno 16 oseb. NOCNO LEKAhN/SKO SLUŽBO ima ta teden lekarna »Pri Mariji po- magaj«, Glavni trg. ELEKTROTEHNIÜNA TRGOVI- NA KAROL FLORJANCIČ V CELJU, Gankarjeva c. 2 obvešča cenj. odje- malce, da se bodo žarnice z 10. julijem vsled močno povišane carino znatno podražise. Do tega časa prodaja ome- njona tvrdka žarnice na podragi cene 11 Din za 1 desetsvečno in UO-voltno žarnico. Vsakdo stori dobro, ako se za zimo preskrbi z najboljšimi »Osram.«- žarnicami, katere ima omenjena tvrd- ka v zalogi. Zahtevajte cenik! 613 NARODNA ENCIKLOPEDIJA S. II. S. od prof. Stanojeviča. !Abo- nenle Narodne enciklopedije tvrdke BibliografskL zavod, Zagreb, opozar- jamo, da Narodno enciklopedijo dobi- jo v knjigarni Goričar & Leskovšek, Gelje, v predplačilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplacni- kom Narodne enciklopedijc_. da se v svrho prinesitve predplačila v knji- garni Goričar & Leskovšek, Celje bla- govolijo oglasiti. — Knjigarna Gori- čar ~ JX .t: <-> ;v) N «J ii; .- u N N OnZOcC,>;>OO > ' > O O Dečman Ferdinand--------2-------------1------------------— — — _ — Esih Malija ....-------2-------22----------------- 56 — — _ — Friedrich Ivan . . .-------1--------------------------- — 55— — ._ — Gorenjak Josip . .-----------1 —-------------------• — 46 — — _ — Hohnjec Viktor . .---------------21 4----------------— — — _ — Janžek Marija .. .-------------------2-----------_— _ _ _ _ — Junger Ludvik . .-----------2-------6----------------— — — __ — KrofHč Alojz ....-------1-------21--------------- — - __ - Lapornik Ivan . . .-----------1— 3-----------— — — — — _ — Rebeuschegcf Franc — - 514- 7 1-------— 317 1117 — — _ — Senica Karol . . .---------------2— 1 — —--------48— — _ — Urbančič Adolf . . - - 3-------1-----------—| — 155 — - _ - Voisk Rozalija ...---------------21 1 - - _| - 42 - -- _ — Zany Viktor ....-----------1—— 4- — _.— — —. — _ — Zavodnik Alojzija .-------2 — — 3----------- — — 49— — _ - Čoh Štefan .... 1---------------------------;— _— — — — __ — Bernardi Drago . .-------------------1 — — — — — — — — — — Kus Mihael ...._---------------1-------— — - - — — — — Reberšak Anton . . —-------------------1 — ~ — — — — — — — Robek Aontn . . . — —-----------1-------—--------— — — — — Lebič Fani.....--------------:----------------------------61- -'- - Plešivčnik Ana . .-------------------------------!------------229 22-------------- Žumer Josip . . . .-----------------------;---------------| - 105-------------------- Permozer Anton . .-------2'-------21 1----------------— — — •— —_________________ Skupno . . . | 1|-|18|19| 6|27|23|-|- -||i17 1963 22| — |--------|| > o .5 > ¦a fe o ^ | § 111 - *a os Popolnoma varao naležfte rf n» < ?r o Na drobno! Pri Na debelo! Rupujte po konknren-% '•^-^M'^^WzzO |W> konknrcn- čnih cenah v -^^^,,^^^** ^nih cenah v veletrgovinifri: '^^mf^^^ velctrgovini p?| ,Solncu< ^Plvr ^Solncu' manufakturno in modno blago kakorn.pr.: Sukno, Wačevina,tl8kavhia(Dnick>,ceflr,voli!az« jumperje, pavolavvsehbarvah, prejca, veienlna, Wagoz^ prte, dežnike, kravate, možko perilo, svllene robcc, vcncc za neveste, flor nogavice Ltd. Platno belo in rujavo, Kupiš pri nas samo prava Zato prepričajte se vsi, Da pii nas po cem se dobi. 9. Qpofenib, Celje, Glavni trg 9. Pupilarnovaren In Javnokorlstan denarni lavod oeljskega mesta Mestna taranllnlca celjska ÜsUwovlfentt /eta 1864. — ted trq/a/m državtiim ßädzorstvom. V Ustni palacH prtl kolodvo^u, V«I Immtlnieitl posll me tmvrlnjefo nafKwlaniuaJe. ^*^? *»J^*- no. Ugoüno otoresiovanie. PolairaiHa 1» «»»vetx oresikKieiio, Vrednost rezervnlh xakladov and KfO« 29.000.000*—. Za hranilne vloge jamči mesto 6eQe 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno mocjo.