Poštnina plačana v gotovini. Leto It. — Št. 1.
Hz, Ul
Ta št. stane Otn 2-
Ljubljana, 20. januarja 1923
Izhaja
štirinajstdnevno.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Turjaški trg 2/11.
Naročnina znaša mesečno 4 Din.
Za Italijo mesečno L 1 SO
Proletarci vseh detel, združite sel
Proč z nasiljem
državna
[UCEJSMKNJiZnm) kv UUBLJANl.
Nasilje, ki se je neštetokrat izvršilo nad organi zacijami odraslega proletnrijata, je prišlo tudi nad organizacijo slovenske delavske mladine. Pokrajinska uprava je
razpustila našo »Iskro«.
Za razlog ,ie navedla, da so člani hrastniške podružnice vršili komunistično propagando. Kdo so bili dotični člani, kdaj se je to zgodilo, kje se je to dognalo — o tem seveda pokrajinska uprava molči.
Vsa stvar je nedvomno v zvezi s celjskim procesom z dne 30. decembra. Na obtožni klopi so sedeli 21 letni Manfredo, 17 letni Erjavec, 18 letni Kozar in 30 letni Bogve, vsi rudarji iz Trbovelj, ozirom« Hrastnika. Obtoženi so bili po glasovitem zakonu o zaščiti države, da so vršili komunistično propagando. In poslušajmo, kaj pravi državni pravdnik: 'S lem pa, da so bili obdolženci, zlasti Manfredo, Erjavec in Bogve ne le člani, temveč tudi zaupniki ' Neodvisne strokovne organizacije zveze rudarskih delavcev za Slovenijo, Manfredo, Erjavec in Kozar pa tudi odločilni faktorji pri Iskri, so obremenili... tudi še Zvezo in Iskro in kompromitirali ti udruženji. Državni pravdnik je na ta način posadil na obtožno klop Zvezo rudarskih delavcev in predvsem Iskro ter hotel doseči razpust imenovanih organizacij. Jutro , glasilo bankirjev in špekulantov. «ei je že radostilo in pozdravljalo imenitno misel državnega pravdnika. Toda ves ohtežilui materija! se je sesul v prazen nič in državnemu pravdniku se kljub vsem naporom ni posrečilo dokazati svojih trditev. Trije obtoženci so bili oproščeni in edino Manfredo je dobil dve leti ječe. Konstatiralo se je nadalje tudi to, da za komtunistično delovanje hrast-uiške podružnice »Iskre ni nobenih dokazov.
S	tem so odpadli vsi razlogi za razpust Iskre. Edini član Iskre izmed vseh obtožencev, Franc Kozar, je oproščen; sodišče ne najde nobenih dokazu v za komunistično delovanje; pri nobenem drugem
sodišču ne tiči nobena kazenska preiskava proti kateremukoli članu društva in do danes še ni izžla nobena obsodba radi komunistične propagande proti kakemu članu. A vendar je oblast razpustila društvo po členu 15 zakona o zaščiti države. Ta akt spada med nnjhujša nasilja in iinjvečje protizakonitosti, kj so se kdaj izvršila nad delavskim razredom Jugoslavije.
Končno jo treba poudarjati še naslednje. Vzemimo tudi slučaj, da bi bil kateri član društva iskre obsojen radi komunistične propagando. — Vendar bi bilo treba na to še ugotoviti, v koliko je dotični član delal v sporazumu z odborom in vršil to propagando v društvu in v koliko je soudeleženo društvo kot tako, t. j. njegovi zakoniti predstavniki. Jasno je namreč., da nobeno društvo ne more zabra-niti svojim članom, da vrše izven društva, kar sc jim zljubi. Društvo ni tu, da bi vršilo nad svojimi člani policijsko službo in društvo nima poti in sredstev, da bi moglo nadzorovati svoje člane. In šele potem, ko jo dokazano, da je društvo kot tako soudeleženo, se lahko misli na raapust. —
Že od Obznune sem se ponavljajo napadi na organizacijo delavskega razreda in za'kon o zaščiti države je sankcijoniral te teroristične akte. Kapitalistom so je dala pravica,.da blatijo* denuncinijo in razpuščajo organizacije, ki zvesto branijo interese delovnega ljudstva in ki stoje na podlagi neizprosnega razrednega boja. Kajti buržuazija, ki ima visoko razvito razredno zavest in ki je dobro organizirana, jako dobro ve, kako nevarnost predstavljajo za njo delavske organizacije. Trn so ji v peti. Če stre organizacije, stre s tem moč proletnrijata. Zato vidimo, da hoče buržuazija baš danes zdrobiti organizacije, da tem laže odpravi osemurni delavnik in delavske zakone.
Prvo se je vrgla na Iskro ,, na mladinsko organizacijo, ki ščiti interese mladih delavcev, na katerih
izkoriščanju lioče kapitalizem povzdigniti razrušeno gospodairstvo. S tem so ostali mladi proletarci brez svojega obrambnega sredstva in prepuščeni na milost in nemilost kapitalistični gospodi.
Zato je naše geslo in zahteva:
Za svobodno delovanje proletarskih mladinskih organizacij!
Za svobodo združevanja delavskega razreda sploh!
15. januar 1919.
Po celem svetu se tega dne proletarijat spominja smrti dveh velikih bojevnikov, Karla Liebkuechta in Rose Luksemburg. Čas je, da tudi delavska mladina Slovenije spozna življenje in pomen teh dveh voditeljev nemške revolucije.
Maldostna leta Karla Liebkuechta padajo v dobo Sozialistengesetz-a (podobno kot danes zakon o zaščiti države), ko se je pisala junaška zgodovina nemškega socialističnega gibanja. Dala mu je svoj pečat. Kakor njegov oče Viljem, tako se je tudi on udal gibanju z navdušenjem in požrtvovalnostjo. Kmalu je jasno spoznal kapitalistični razvoj! in postal nasprotnik oportunizma, ki je naraščal v socijalde-mokratični stranki. Videl je pa tudi nevarnost meščanskega militarizma in s tem v zvezi je bil njegov boj proti militarizmu, in njegovo podpiranje mladinskega gibanja. Saj je bila v precejšnji meri njegova zasluga, da se je leta 1907. osnovala Mladinska in-ternacijonala.
Prišla je vojna. Socijalno demokratična stranka je v parlamentu glasovala za vojne kredite in s tem izdala interese proletarijata. Druga internacijonala se je zrušila. Liebknecht, ki je bil poslanec, se je sprva podvrgel disciplini in je molčal. Toda kmalu je spoznal svojo napako in skupno z lloz.o Luksem-burgovo dvigne svoj glas proti vojni. Ko je bilo drugo'glasovanje, se Karl Liebknecht ni več obotavljal in je zaklical v parlamentu: Ne! Kakor vihar se je raznesla vest po svetu in vzdramila vojake: 011 edini je glasoval proti vojnim kreditom. Vtaknili so ga v vojaško suknjo in poslali na fronto. Tudi tam je neprestano agitiral proti vojhi in budil široke množice. Ko je prišel na dopust, pomagal je organizirati 'četo, katere geslo je bilo: vojna vojni! To je bila Špartakova zveza. V tajnih tiskarnah so se delali letaki in širili po vseli fabrikah in delavnicah ter dospeli celo na fronto. Nadvse rad je zahajal tedaj Liebknecht med mladino in ji dajal navodila. In iz srede omladincev je bil aretiran 1. maja leta 1915.. ko je pri demonstraciji na Postdamskem trgu govoril:	Proč z vojno! Proč z vlado! Obsojen je bil na
6	let in (i mesecev trdnjave.
Rosa Luksemburg izhaja iz poljskega gibanja. Ko je bila še študentka, se je spoznala s socijali-stično idejo in takoj se je podala na praktično delo. Vsled propagande je bila zasledovana in zbežati je morala v Švico, kjer je svoje znanje še poglobila. Ko
se preseli v Nemčijo, poseže energično v boj med n formizmom in revolueijonarjum razrednim bojem, tako da so njeno ime spoštovali v celi internacijonaU. Spisala je več knjig. V ruski revoluciji 1. 1905. je sodelovala aktivno.
Začetkom vojne se najde v isti vreti s Karlom Liebknechtom, Leonom .logichesom, Francem Meh-ringom i. dr. Pisala je plamteče proteste, knjige in članke, ki so bili vsi naperjeni proti vojni in proti gospodstvu bogatih. Zato je prišla v ječo. Ali nobena sila na svetu ni mogla ukloniti njenega poguma in imustrašenosti. Posrečilo se ji je poslati na svojega sodruga in sobojevnika Lea .Jogiehesa na »Šparta-kovo zvezo tajna pisma. In Leo .logiches, ta revolucionar po poklicu, je znal nasprotno pošiljati Rozi natančna poročila, kak položaj je zunaj. Njen duh ni miroval in marsikako pismo je romalo iz ječe med delavce in vojake. Iz ječe je Roza Luksemburrg vodila boj Špartakove zveze .
Končno je novembra 1918 sledil polom na fronti in delavci ler vojaki so grozeče dvignil svoje pesti. Cesar je hitro pobegnil in socijalni demokratje so se postavili na čelo naroda, ki so ga pognali v vojno. Karl Liebknecht in Luksemburg prideta zopet na svobodo in kakor doslej tako sta tudi odslej delovala skupno. Špartakova zveza raztegne svoj vpliv in njean moč narašča. Ona svari nemški proletarijat pred izdajalci in kliče delavce k novemu boju, k končni zmagi delavskega razreda. Velikanske demonstracije se vrste po vseh nemških mestih in proletarijat se je pripravljal, da vzame oblast popolnoma v svoje roke. Voditelji socijalnih demokratov so spoznali kako veliko nevarnost predstavljajo Špar-takovei, na čelu jim Roza Luksemburg, Karl Lieb-knecht, Jogiches, Mehring in Zetkin. Zvezali so se s kontrarevolucionarnimi oficirji in organizirali bele garde, ki so kmalu navalile na oborožene delavce. 1’oulični boji so se vneli. Številne žrtve so padle in padla sta tudi Roza Luksemburg in Karl Liebknecht. Rozo Luksemburg so ujeli in neki oficir jo je zahrbtno ustrelil. Majhna revolverska krogla je tmičila življenje, ki je bilo tako veliko, pogumno in močno. Istega dne, 15. januarja, je padel tudi Liebknecht v sovražne roke in je bil še istega dne usmrčen.
Nasilno je Noskejeva garda uničila voditelje nemškega proletarijata s kanoni ter strojnicami je bilo poraženo delavstvo in buržuazija rešena pogina.
Čez nekoliko časa je oblast ujela fudi Lea Jogi chega in ga dala v ječi ustreliti. Stari Mehring je vzpričo smrti Karla in Rose kmalu izdihnil.
Roza Luksemburg je bila glava nemške revolucije. Njen ustvarjajoči in vodeči duh je dvigal gibanje.
Karl Liebknecht — to je plamen, to je upor, to je mož dejiinj.
Mrtva sta sicer — ali mi živimo! Eden Liebknecht je padel in ena Luksemburg, alf na njih mesto smo stopili mi. Njihova dedščina leži na nas in čaka, da jo izpolnimo. Zato nimamo časa, da žalujemo in tožimo. Držeč dedščino v tresočih rokah, upiramo svoj pogled v bodočnost. In mi omladinci se hočemo boriti v tovarnah in kasarnah, v mestih in. vaseh, da dokončamo njihovo delo.
1848—1923.
(75 let od izida Komunističnega manifesta.)
Leto 19*23 ni samo obletnica meščanske revolucije, ampak tudi jubilejno leto revolucionarnega proletarskega gibanja. V prvem mesecu tega leta je preteklo 5 let, odkar je veliki učitelj Karl Marx izdal evangelij socijalizma, evangelij proletarijata.
Samo 75 let je preteklo razrednega boja proletarijata v duhu znanstvenega socijalizma, ustvarjenega po Marxu in Engelsu — in že je omajan kapitalizem v vseh svojih temeljih. Dolga je sicerr ta doba za izkoriščani delavski razred, ki hrepeni po osvobojenju, ali ako primerjamo stoletja, ki jih je potrebovala zgodovina, da je strmoglavila fevdalno družbo in upostavila buržoazno, vidimo, da je potreboval proletarijat zelo kratko dobo, da je organiziral po vsem svetu svoje bojne vrste in jih v Rusiji povedel že k zmagi.
Predočimo si sedaj' na kratko, kako je bilo stanje proletarijata, ko sta Marx in Engels izdala program razredno-zavednega proletarijata.
Ogromna večina proletarijata je bila nevedna množica analfabetov, ki ni imela niti pojma o politiki in o razrednem boju. Nobenemu ni padlo tedaj v glavo, da bi pripisoval proletarijatu kako zgodovinsko vlogo. Na podlagi boja proletarskih množic so stale le angleške strokovne organizacije, ki niso imele nič skupnega s socijalizmom. Samo izginjajoča manjšina proletarijata je stala pod vplivom nejasnih, konfuznih socijalističnih in anarhističnih idej, ki so nosile malomeščanski vtis. Ali v teh množicah je
vrelo. Evropa se je vila v mrzlici ene onih strašnih gospodarskih kriz, ki so spremljale prvi razvoj kapitalistične industrije. Beda industrijskega proletarijata in delavstva iz propadajoče male obrti je postala neznosna. Istočasno se je poostrilo nasprotstvo med zastarelim političnim sistemom fevdalne absolutistične monarhije in novim meščanskim gospodarskim in družabnim redom. Vstajajoči kapitalizem se je pripravljal, da razbije tesne verige starega političnega sistema. Kar je prinesla angleška revolucija v sedemnajstem stoletju, kar je dosegla velika francoska revolucija, kar je započel Napoleonov pohod proti reakcionarnemu vzhodu, lo se je tedaj pripravljalo tudi v srednji Evropi.
Evropa je stala pred revolucijo. In tedaj, ko je bilo zopet vprašanje, ali naj proletarijat zopet prelije svojo kri za zmago buržuazije kot v veliki francoski revoluciji, sta dva možu Mar.v in Engels jasno označila zgodovinsko nalogo proletarijata, in s tem tudi vlogo proletarijata v meščanski revoluciji I. 1848.
Komunistični manifest je eden najpomenljivejših programatskih spisov zgodovine. Njegovih temeljnih idej ne more nihče več resno pobijati. Ne-številne knjige in brošurice meščanskih in krščanskih teoretikov, ki so hoteli proslaviti svoja neslavna imena s pobijanjem znanstvenega socijalizma, leže danes pozabljena v prahu knjižic in čakajo, da se jih usmili kak muzej in jih uvrsti v predal zablod in neumnosti .
In svetovni proletariajt koraka po načelih, izraženih v njem zavestno v boj za izvršitev svoje velike zgodovinske naloge — osvobodit delavski razred in celokupno človeštvo.
Nekoliko o delavskem gibanju v Jugoslaviji.
Kakor po celem svetu, tako je tudi v novo nastali Jugoslaviji po vojni sledilo naraščanje delavskega gibanja. Najbolj zavedni del delavstva se je organiziral v močno politično stranko z jasno izdelanim programom. Strokovne organizacije so se napolnjevale z delavskimi množicami. Toda ves pok ret še ni bil enoten. Ujedinjeni srbski, hrvaški in slovenski buržuaziji ni stal nasproti ujedinjeni proletarijat. Večina delavstva v Srbiji, Bosnii/Hrvaški in
Dalmaciji je bila sicer strokovno združena v Centralnem Radničkem Sindikalnem Veču (Centralnem Delavskem Strokovnem Svetu), manjkal pa je še slovenski proletarijat. Kmalu je tudi -ta uvidel potrebo združitve s srbskimi in hrvaškimi sodrugi. — Najprvo so se železničarji priključili Centralnemu Sindikalnemu Veču, nato so sledili rudarji, stavbinci. kovinarji i. ur.
Zbirala se je mogočna delavska armada pod
onim praporom in v znamenju nepomirljivega razrednega boja.
Jugoslovanskim kapitalistom ni bilo všoč, da se delavsko gibanje tako širi in utrjuje. V svojem pro-fUartskcm pohlepu so hoteli streti moč delavskega razreda in iskali so prilike, da uvedejo režim bolega terorfja.
Ko je meseca decembra 1. 1920. izbruhnil rudarski štrajk v Bosni in Sloveniji, je vlada smatrala čas za ugoden, da izpelje svoje načrte. Izdala je Obznano, s katero so bile razpuščene skoro vse s-trokovno organizacije in ena cela politična stranka.
Prvi napad na delavstvo je bil izvršen. Njegove svobodSčine so izginile, doba terorja se je pričela.
Po par mesecih pa je gibanje zvpet oživelo. — Odpirale so se strokovne organizacije, vračal se je bojni duh.
Zato je sledil drugi, še hujši naval na delavstvo. Zopet so prenehale delovati strokovne organizacije in v znamenju preganjan,]' in zapiranj je stopil v ve-lavo Zakon o zaščiti države.
Procesi, mučenja, vislice — s tem je povedano, kaj se je godilo s proletarijatom.
Ko<t zvesti hlapci buržuazije so se pokazali soci-jalni demokratje bodisi desničarji bodisi contrumaši. Ko je z i-Obznano« oblast vzela delavstvu domove, jo policija izročila te domove, knjigarne in tiskarne
LISTEK.
Zur Muhlen:
Prvi maj 1916.
V	lahnih modrih sencah je prvi maj stopal iz noči. Svetilke po ulicah so se še borile z dnevom, medlo žarele v jutranji mrak.
Živahno je vrvelo po cestah, ljudje so hiteli, so suvali, gnetli vsi v isto smer, kot bi jih vlekel magnet. Na Potsdamskem trgu se je reka zajezila; trdi delavski obrazi, blede in izmozgane žene, zadovoljni, tolsti, zvedavo škileči meščani, stražniki z mrkimi, izlivajočimi pogledi in gestami, vsevprek je valovalo. Tiho. pritajeno mrmranje je preplavljalo trg.
Še so prihajali ljudje, bolj in bolj. Nenavadno spremenjeno so žarela lica, otopela v dveletnem ponižanju do zveri. Obupane oči so hipno vzplamtela v nadi, priprta usta so zahlepela po sveži pijači, vele mišice so se napele, oživljene nove slutnje.
Množice krog in krog, počrnel je natrpani trg, in še so prihajali, prihajali--------
Nekdo jih je klical, nekdo, na katerega so se lahko zanesli, prijatelj izbičanih in obremenjenih, mož, ki se je vzpel iz brozge strahopetnosti, v katero so se potopili njegovi nekdanji sodrugi, sovražnik gospodov in zatiralcev.
socijalistom. Ko je z. Obznano prenehalo delovati Centralno Kadničko Sindikalno Veče, so socijalisti ustanovili Glavni Radriički Savez, misleč pridobiti delavstvo za svojo politiko ministrskih stolčkov in vladnih komisarjev. Premoženje zaprtih strokovnih organizacij je državna oblast podarila socijalistom. In dočim revolucionarne strokovne organizacije niso smele delovati, je. Glavni Radnički Savez lahko cepil delavske vrste in užival pri tem podporo s strani policije.
Razredno-zavedni proletarijat se je seveda /, gnusom obrnil od te hlapčevske družbe in se je pričel znova organizirati v neodvisne strokovne organizacije.
V	Srbiji se je osnoval Medjusavezni Sindikalni Odbor (Medzvezni Strokovni odbor), kateremu so polagoma pristopale novootvorjene strokovne organizacije v Srbiji, Bosni, Dalmaciji in Hrvaški. Težko je bilo to delo. Največ ovir in najbolj počasi so se vzpostavljale strokovne organizacije po Bosni in Dalmaciji, kjer še sedaj niso vse dovoljene. Približno isto je na Hrvaškem.
Neodvisne strokovne organizacije izdajajo več glasil. Centralno glasilo Medjusaveznega Sindikalnega Odbora je Organizovani radnik v Beogradu.
V	Saraj'evu izhaja Radničko .ledinstvo , v Zagrebu pa Radnička fttampa . Zadnje čase je pričel v Beo-
Govoril jim je, njegove kratke, ostre besede so bliski, ki planejo v lemo duhov, njegov govor je ustvarjenje, iz preplašenih čred ustvarja ljudi, trga okove, znova vari vez, ki veže ljudstvo z ljudstvom. Od ust do ust romajo njegove besede, na tleča tla padajo neugasljive iskre. Meščani so vztrepetali ter bičali stražnike:	Ne pustite mu govoriti, njegove be-
sede pomenijo za nas — pogin. Gorje, če spozna ljudstvo resnico. Spravite nam človeka s potil
Policisti so se gnetli skozi množico; tedaj je Karl dvignit svoj plus, tisoč glasov iz vseh dežel je zvenelo v tem glasu, pretenje, proroštvo, svetovno sodbo, je oznanjeval glas:	Proč z vojno! Proč z
vlado!«
Dva stražnika sta ga zgrabila, hranil se je; od-peljaliv so ga. Kriki, vpitje iri žvižganje je udarjalo ob hiše. Polagoma se je množica razkropila. Odnesla je besede s seboj; čuvala jih bo, dokler ne bo udarila v trhlo poslopje kot žgoč plamen ter razrušila sedanjo ječo.
Surove roke so zaprle usta Karlu, vendar so plule njegove besede prek meje, netile srca redkim sodrugom v vseh deželah z veseljem in nado, obraze drugih, ki jim je manjkal pogum prepričanja, pa je oblival z rudečeci.
(Iz romana 'Pempel prevel Igor.)
gradil tedensko izhajati neodvisni časopis Radnik . Zagrebška Borba je po daljšem odmoru zopet ;izšla.
V	Sloveniji so kmalu postale Delavske Novice središče vsega gibanja. Stavbinci so obnovili svojo prejšnjo organizacijo, rudarji so si ustanovili novo '/.vezo rudarskih delavcev in 1. 1922 so železničarji sledili njihovemu vzgledu. Na novo je bila leta 1922. zgrajena Neodvisna zveza strojnikov im kurjačev. — Ostale strokovne organizacije., ki so bile v sestavu strokovne komisije za Slovenijo, niso trpele vsled Obznarte. Polastila se jih je strokovna birokracija in danes leži večina izmed njih na tleh: nesposobne za boj in brez! številnega članstva.
Neodvisne strokovne organizacije rudarjev, železničarjev, stavbincev, strojnikov, kurjačev, brivcev, so dne 10. decembra imele svoj prvi kongres. Na lem kongresu se je stvorila Zveza neodvisnih strokovnih organizacij za Slovenijo. Kongres je označil njeno delo in taktiko in izvolil širši odbor, v katerem so zastopniki vseh Zvezi priključenih organizacij. Strokovna Borba je pa postala glasilo Zvezo neodvisnih strokovnih organizacij za Slovenijo.
Koncem januarja se vrši državna konferenca neodvisnih strokovnih organizacij, ki jo je sklical Medjusavezni Sindikalni Odbor. To bo zopet korak naprej.
Tako se torej obnavlja delavsko gibanje po celi ,Jugoslaviji. Strokovne organizacije se združujejo in polagoma se bližamo velikemu ujedilijenjn celokupnega proletarskega razreda Jugoslavije in ko bo enoten proletarijat odgovoril nn napad kapitala s protinapadom.
Igor Somrak:
Karlu Liebknechtu.
Pogledal si krog sebe — v temo —
Bol se ti je spremenila v srd, čelo Ti postalo jeklo — volja.
In oznanjeval je množicam poslanstvo , govoril, neprestano govoril najnfžjim — "Vzplamtel si ter plamtel nemirno v temno ječo, plamtel in nasilno — ugasnil.
Poslednji čas si storil, ko svinec Te v srce poljubil je, poslednji veliki svoj čin-Tmolknil si, umrl — —
Zarnnle so Tvoje ustne, a duh, duh Tvoj živi, prebiva tu danes med nami ter nas bodri —  ---
Mi, mladi zarod Bodočnosti Tvoje,
Te objemamo, Tebe, ki si najjačje vzplamtel ter zgorel v ognju naše neminljive borbe, objemamo Tebe, borca Liebknechta, jetnika Liebknefhla, proletarca objemamo Tebe, Edinega, Tebe, moža, Tebe, Viharja.
Tisoč Liebknechtov živi: senie krvi je seme viharja, seme smrti — seme življenja!
’ . 1 . - ; " - )
Proč z nočnim delom!
Žive! osemurni delavnik!
Kaj so „Orjunci“ in kaj hočejo?
Z novim letom so pričeli izdajati Orjunasi tudi v Ljubljani svoj list Orjuna . Odkod so dobili za to denarna sredstva, mislimo, da je vsakemu jasno. Ali to je na tem mestu postranska stvar, ker naloga tega članka je, povedati proletarski mladini Slovenije, kaj je v resnici Orjuna in na podlagi tega določiti razmerje proletarske mladine napram Orjuni .
Da si podaljša svoje življenje, uporablja buržuazija v svojem vedno obupnejšem boju z vedno močnejšim proletarijatom vsa sredstva, da bi zadušila revolucijonarno delavsko gibanje. V nekaterih državah je enostavno postavila revolucijonarno proletarske stranke in organizacije delavske mladine izven zakona, z zakonom prepovedal« njihovo legalno delovanje itd. Tak slučaj imamo v obmejnih državah Sovjetske Rusije (Estlandija, Le4ska, Litavska, Poljska, Jugoslavija, Madžarska) in v svobodni Ameriki.
V Italiji nasprotno pa je delavsko gibanje po zakonu t. j. formalno dovoljeno, ali fašisti, ki so se v poslednjem času polastili tudi državnega krmila, neusmiljeno preganjajo revolucijonarno delavsko gibanje, rušijo delavske domove, tiskarne, lokale, knjižnice, ubijajo delavske voditelje itd. — z drugimi besedami — hočejo zadušiti razredno-zavedno delavsko gibanje z ognjem in mečem.
V nekaterih državah uporablja buržuazija obe sredstvi istočasno, t. j. preganja že po zakonu zabra-njeno revolucijonarno delavsko gibanje potom svojih belogardističnih organizacij. Ta slučaj imamo v Poljski, Madžarski, Ameriki in očividno pride skoro na vrstq tudi Jugoslavija.
V drugih državah se buržuazija še ni zatekla k tem skrajnim sredstvom za obdržanje svoje oblasti in preganja proletarsko gibanje na ta način, da omejuje delavskemu razredu svobodo stavkanja, govora,
tiska itd. in belogardistične organizacije ne. vršijo tolikega nasilstva nad proletarijatom, ker še niso dovolj močne.
Fašizem torej ni samo italijanski pojav, ampak iaternacijoualm. Po vsem kapitalističnem svetu obstojajo belogardistične organizacije s ciljem, potom larorja se boriti proti delavskemu gibanju. V Italiji se imenujejo fašisti, v Ameriki kukluksklan in pinkerton, Orgeš v Nemčiji, Prebujajoči se Madžari v Horthijevem paradižu in — Orjunaši v Jugoslaviji. l>a se te bande v različnih državah imenujejo različno, ne igra ni kake vloge. Namen in sredstva vseh so ista: z ognjem in mečem se boriti proti delavskemu gibanju in tlačenim narodnim manjšinam, kjer le obstojajo.
V	1. številki Orjune je treba torej čitati v uvodnem članku, pod odstavkom — Kdo smo torej: Mi smo belogardistična organizacija, ki si je nadela ime Orjuna .
Pod odstavkom — Kaj hočemo: Hočemo, da ustvarja jugoslovansko delovno ljudstvo kapitalistom
12	ur na dan dobiček, proletarska mladina pa 1(5 ur; hočemo da jugoslovansko delovno ljudstvo molče gara
Kaj nam pišejo
}'■?	Razmere v obratu Žabkar.
V	soboto pred novim letom smo dobili ukaz, da pridemo delat popoldne. Ker imamo popoldne vselej prosto, nismo hoteli priti; saj nam nadure ivo plačajo. Bila je ravno inventura, a gospodje mislijo, da moramo delati čez uro, kadar se jim poljubi.
Ker nismo prišli, nas ,ie mojster Zidan Ivan v pondeljlek pretepel in kaznoval za tedensko plačo dveh vajencev, za 450 K.
Tako nas izkoriščajo strojne tovarne in livarne. Pomaga jim pa zvesti'hlapec Zidan Ivan.
Proč z nadurami!
Proč s pretepanjem!
Organizirajmo se!	Prizadeti	vajenci.
Iz rudarskega pekla.
Delavski otrok, komaj porojen, že čuti na sebi krivico današnje družbe — revščino, ki ga spremlja celo življenje. Ko dovrši šolo, kjer so ga izučili za dobrega mezdnega sužnja, mu ne kaže drugega kot poiskati si kruha. Vzame si delavsko knjigo in če je treba vanjo zapiše, da je eno ali dve leti starejši in \ udinja se kapitalistu.
Namesto veselja, zabave in naravnerga telesnega razvijanja nastopi pretežko delo.
Posebno pa je hudo, če je treba iti delat pod zemljo v premogokop in garati osem ur podnevi ali
in pogine za jugoslovansko buržuazijo. Hočemo, da nima proletarijat ničesar odločevati o svoji usodi. Hočemo, da jugoslovanska buržuazija nemoteno vlada in tlači jugoslovansko delovno ljudstvo mest in vasi. Hočemo, da narodne manjšine nimajo nobenih drugih državljanskih pravic, kakor boriti se proti samim sebi. Ker se naša buržuazija ne more zadovoljiti z dosedanjim profitom, mora ona osvojiti nove dežele in delovno ljudstvo mora v ta namen zopet žrtvovati svoj cvet — proletarsko mladino.
Pod odstavkom — Kaj nas druži: Denar, denar, pa zopet denar in zavest, da eden mora vladati in uživati, a drugi garati in gladu poginiti.
In poslednji odstavek: Naša	sredstva so ista	kot
ona	naših bratov v južni Italiji.
Drugo vprašanje je seveda,	ako	se jim bo	obnesla ta praksa tudi pri nas in če se	bo obnesla	zla-
sti Orjunašem, ki obstojajo izključno iz mlečnih bur-žujskih in malomeščanskih študentkov iz južne Dalmacije in le deloma tudi drugih pokrajin.
ČHajte ,,Delavske Novice" In »Strokovno Borbo"
mladi proletarci.
celo ponoči v težkem, nezdravem zraku in v vedni življenjski nevarnosti.
Tako je zaposlenih v obratu Kisovcu pri Zagorju 19 ml. delavcev in 4 ml. delavke roj. I. 1905;
13	ml. delavcev in 3 ml. delavke, roj, I. 190(5; 5 ml. delavcev roj. 1. 1907.
Ženske so zaposlene zunaj pri raznih delih. — Moški delajo v rudniku. Niso pa še všteti razni drugi obrati.
V	njih si mladi delavci uničujejo svoje telo zato, dn kopljejo črn kamen zase, a črno zlato za gospoda.
Potreba je, da nastopijo mladinske in strokovno organizacijo proti nočnemu delu mladoletnega delavstva in proti nalaganju pretežkega dela mladim delavcem.	Gorja.
Solidarnost odraslih delavcev z mladimi.
Na stavbi v Chemnitz-u (Nemčija) je stavkalo 50 delavcev, da so dosegli zvišanje plač trem vajencem.. ki delajo skupno z njimi.
Ta dokaz dejansike solidarnosti nam dokazuje, da so zavedni delavci v Nemčiji že spoznali važnost mladinskega vprašanja in ne vidijo v mladini neorganizirane člane, temveč sodruge, ki imajo v boju iste pravice, saj delijo z odraslimi isto usodo.
Tudi v Beogradu najdemo lepa primera. Na »hodu delavske mladine, ki je bil sklican v znak protesta proti kapitalističnemu navalu, je govoril v imenu Medjusaveznega Sindikalnega Odbora odrasel sodrug in povdarjal važnost mladinskega gibanja. Istega dne so lesni delavci na shodu dovolili omla-dincu, da govori in njegovo resolucijo, tki protestira proti napadu delodajalcev na mlade delavce in vajence ter na njihove skromne pravice, so sprejeli enoglasno. Shod se je končal v najlepšem bojevnem razpoloženju.
0. Miiller.
Voz*
Skoro puč i/. življenja mladih proletarcev. Osebe:
Krk, mlad neorganiziran delavec.
Robert mlad organi/Iran delavec.
Gertruda, mlada organizirana delavka Gimnazijec.
Gospa tajna svetnica.
Gospod župnik.
Gospod profesor.
Policaj.
Rot'ni v o/.
Kdor misli, da voz ne pripada pravzaprav k osebam, se moti. Ročni voziček igra v tej igri skoraj glavno vlogo. Da voz ne more govoriti, ie ni noben razlog, da ne bi igral te vloge.
Kraj v predmestju, ki se deloma še/e gradi. V ozadju z ono nesramno neokustnostjo sezidane stanovanjske ka-sar/te, kakor so nastale v poslednjih desetletjih. K ospredju klanec, čez katerega se zelo težko vozi, ker ni niti tlakovan, niti trdo pohojen.
Ročni voziček, tako obložen, da ga očividno ne more prepeljati človek s teiesnirni silami šestnajstletnega. Kljub vsem prizadevanjem kri ca, ki je vprežen, voz noče več dalje. Med govorilnimi pavzami poskuša kric voz dalje speljati.
Kric (se okrene proti vozu) Konec . . . Prokloto, ciza je pretežka. Ta pes .. . (Gleda proti klancu) Tu ne pridem naprej, na to ni niti misliti. (Sede na držaj voza).
Moj stari je živina (jezno), da me pošlje s takim vozom. Hudič bi vendar moral vedeti, da moram čez ta klanec. Toliko soli bi že moral imeti v glavi. (Skuša iznova (speljati). Izključeno. (Zopet sede.)
* S tu igro, vzeto iz življenju mladih prolctaroev-vujeu• cev dajemo gradiva našim mladini dramatikom, ki jo bodo /. navdušenj *m spravili iui oder, ker je sami doživljajo vsaki dan ua svojih pletih v tej ali oni obliki. S to igro smo napravili tudi veliki korak, najprej v stvoritvi lastne proltduiskc dramatike, lastnega proletarskega odru.
Organizacij« morajo dobiti dovoljenja za njeno prireditev od uprave »Proletarske mladinec. — l'prava P. in.
Kot živina moram garati za raztrganih par krajcarjev. Še enkrat naj mi to napravi, in polomim mu kosti, živini. (Vstane in gleda okrog sebe). In noben hudič ne pride, da bi pomagal malo porivati. Prrrrrmej . .., to je kot zakleto. (Zopet vstane in jezno stresa voz. Tedaj se pokaže starejša dama. Ko jo Pric zagleda, napravi tak obraz, kkor ga napravi oni. ki je po dolgem brezuspešnem iskanju vendar našel eno neužitno gobo.)
Gospa tajna svetnica: (ki se ji takoj vidi, da je popolnoma odveč v proizvajalnem procesu ljudi, pride vendar zainteresirana k vozu.) No, mladi gospod, voz je gotovo pretežak za vas?
Pric: Za vas tudi.
Gospa tajna svetnica: (zelo iretirana) Vi izglodate pravi navihanec.
Kric: Jezi me, da ne morem dalje.
Gospa tajna svetnica (razmišlja): Voz je torej pretežak? No, ali morate baš čez ta klanec?
Kric: Če se klanec ne obrne, nunam baš preko njega. Gospa tajna svetnica: 0 ljubi bog, dečko kako si ti slabo vzgojen!
Kric: Zakaj me pa ti nisi povila?
Gospa tajna svetnica:	0	bog,	o	bog., kak predrzen
patron, bog ve, da ne zasluži drugega, nego da se tu muči in ne more dalje. Bog me obvaruj, da bi ti pomagala.
Kric: No, če jlaz ne speljem voza, ga bo koza še manj.
Gospa tajna svetnica: Ali ni nobenega stražnika tu? (Gleda naokrog) Moj mož je Resnični Tajni Svetnik in ne dovolim si, da bi mi ta poba kaj takega rekel, za to imamo še hvala bogu zakone in policijo.
Kric: (se na ves glas smeje).
Gospa tajna svetnica: Tega ne morem prenesti. To mora vedeti stražnik. 0. ti delavci, in oni hočejo vladati?! Ne, ne! (Teče okrog voza in končno zagleda po naravi debelega policaja, potem glasno zakpkodaka); Gospod stražnik! (Stražnik se giblje v smeri proti vozu. — Gospa tajna svetnica se od jeze peni). Od svoje strani bom skrbela, da vlada mir in red V deželi.
Stražnik (od daleč kliče) Vozite desno! Vi imate desno voziti! Vi morate tudi desno držati, zapomnite si to!
Gospa tajna svetnica: Gospod stražnik, dovolite, du se vam predstavim: Gospa Resnična Tajna Svetnica Mergentin.
Stražnik (potegne notes iz žepa) Me veseli, takoj si zapišem. Torej vas je ta tukaj povozil.
Gospa tajna svotnica: Povozil? Ne, razžalil. Stražnik: Tako s čim?
Gospa tajna svetnica:	Na	način,	ki ga ne morem
povedati.
Stražnik: l)u, žal mi je, gospa tajna svetnica.
Gospa tajna svetnica: (popravlja) Resnična Tajna Svetnica.
Stražnik: No, da resnično. No, ali povedati vendar morate.
Gospa tajna svetnica:	Jaz sem bila razžaljena in
dovolj je, da to rečem. Pripravljena sem priseči na to!
Stražnik: (po kratkem razmišljanju) To je brez smisla. Vi mi morate povedati razžalitev. (Posveti se mu glavi.) Premislite si to, jaz si bom najprej zabeležil ime tega dečka. (Kliče, ne da bi se Fric ganil.) Tu ostati, ne bežati, kako je vaše ime?
Fric: (hitro, v eni sapi) Fric Ridel, Hrenova ulica 26. čez dvorišče, 2 stopnice, delavec, 16 let star, še neoženjen, brez otrok, Rimsko-katoliške, Slovenec, moj oče se imenuje Janez Jurij, moja mati Amalija, Emilija, rojena Kgstelic.
Stražnik: Čakaj, čakaj, tako hitro ne gre, torej 16 let star, torej pravi smrkavec.
Fric (energično) Pardon, nobenih razžaljenj!
Stražnik (nejevoljno) Noja, noja 16 let star.
Fric: Pardon!
Stražnik: Nobenih tujk, govorite lepo slovenski!
Fric: Pričnite stvarno, gospod stražnik!
Stražnik: Torej povejte mi svoje personalije še enkrat, lepo, glasno, in razločno!
Fric: Poslušajte d obrh, jaz govorim poslednjič. (Pove zopet v eni sapi teto kot prej).
Stražnik: Čakaj, čakaj. (Nejevoljno). Tako hitro no gre. Kaj imate odgovoriti na obtožbo?
Fric: Da je moj voz pretežak in da ga treba porivati in da me je hotela ta ženska tukaj še zafrkavati. Za fr ka va ti se ne pustim v tem žalostnem položaju.
Stražnik: (Piše in gre k. g. tajni svetnici, ki je stopila malo v stran in jo sprašuje, ne da bi se moglo razumeti njegove besede, ona odgovarja isto tako in on piše. Po njegovem globokem poklonu ona izgine. On stopi zopet k Fricu in glasno kliče) Dalje voziti! Naprej!
F'ric: Saj ne morem nikamor.
Stražnik: Jaz vam rečem, vi ne sinete tu ostati, to je prepovedano.
Fric: Potem ste pa lahko toliko prijazni, da mi pomagate porivati v klanec.
Stražnik: Stražnik ni zato tu in ni za to od države plačan, da bi bil tako prijazen, da bi porival.
Fric: Potem moram pa pač čakati, da pride kaka vprega ali kdo''drugi,, ki bo tako prijazen.
(Dalje prihodnjič.)
frta|t« Proletarsko mladino". Širite Jo! \
V	informacijo.
Dne 10. januarja je policija izročila osrednjemu odboru odlok pokrajinske uprave, s katerim se Iskra razpušča. Osrednji odbor je vložil na tak neutemeljen razpust pritožbo in sicer na treh krajih (sodišču, policiji, pokrajinski upravi), da bi se ne dogodilo kaj sličnega kot nedavno Splošni železničarski organizaciji, ki ni uspela s pritožbo radi formalnosti.
Vsi sodrugi, ki žele informacij o tej stvari, naj se obračajo na uredništvo in upravništvo Proletarske Mladine .	>lskraši'.
Proč s pretepanjem vajencev I
Listnica uredništva in uprav ništva.
Ker je bila Iskra razpuščena, je Proletarska Mladina prenehala biti njeno glasilo. Proletarsku Mladina bo še nadalje širila izobrazbo med mladimi delavci in ščitila njihove gospodarske interese.
Mladi delavci! Dopisujte v njo, čitajte in razširjajte jo.
Našim naročnikom pa kličemo: Naprej! Kljub vsemu!
Sodrugi, katerim dolgujemo odgovor, naj nikar ne zamerijo, da jim ne odgovorimo hitro in ne pošljemo naročenih stvari. Razpust Iskre je vse delo oviral.
Uredništvo in upravništvo >Prol. Mladine«.-
Proletarska mladina
izhaja dalje
Naročnino, dopise in vse drugo je pošiljati in obračati se na
Upravo
Proletarske mladine
Turjaški t g štev. 2/11. Ljubljana.
Mladi sodrugi, naprej !
Lastnik in izdajatelj Vavpotič Rudolf. Odgovorni uiednik Matija Kosi. -- Tiska tiskarna Makso'Hrovatin v Ljubljani,