Štev. 11.
Poltnlna platana v gotovini.
Ljubljana, dne 23. oktobra 1921.
—r?
Leto 15.
Izhaja vaako soboto z datumom naslednjega dne.
Naročnina mesečno 6 K. — Posamezna številka 2 K.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Stari trg štev. 2/1.
V znamenju časa.
V človeštvu vre. Veliki boji še niso končani, na vseh koncih vidimo priprave še za nove, še za hujše. Svetovna vojska je bila le prvo poglavje, ruska revolucija le signal Svobodomiselnost je napravila iz človeka — olikano in počesano žival. Ta žival — človek že rjove za železnimi kletkami policijskih in militarističnih držav. Danes zagori ogenj v fabriki, jutri morda v cerkvi . . .
Jo je naša moderna doba. loveštvu je danes treba bolj kot mašln, elektrike itd. — vere, pravice, ljubezni.
Kdo jo bo dal?
Mi jo iščemo v vseh mogočih sistemih socializma in komunizma, v polovičarstvu jih prikrajamo in jim vtiskamo firmo krščanstva — in v laži tolažimo sebe in si obetamo rešitev.
Prebojazljivi smo, da bi izrekli ono edino rešilno, da bi dvignili svojo zastavo, s katero so si apostoli brez učenosti osvojili svet: katoliško idejo.
Naš program je priprost:
Kristus! »Drugega temelja nihče položiti ne more kot je položen, Kristus Jezus.” (Sv. Pavel.) Zakaj iščemo novega Mesija, političnega, socialnega?! Imamo ga. Oni katoliški Kristus osmerih blagrov, Kristus spovednic in Kristus tabernakla in Kristus uklonjenih kolen . . . Biti moramo evharistl!
Delavski voditelji.
3. France Kremžar.
Z uredništvom »Novega Časa" je stopil tudi urednik France Kremžar me delavske politične voditelje.
Od francoske revolucije dalje vodi politiko po evropskih državah spretnost v govoru in pisavi, a tako da dejanja pušča drugim. Ali ta dejanja izvrše energični podjetniki in zastopniki kapitalizma ali razhuj-skane in razdivjane ljudske množice, zavisi odtod, v katero smer Časnik piše. Pri tem valovanju in potapljanju brpdov moreš imenovati srečno ljudstvo in državo, če najdeš kje katero pod solncem, čegar zastopniki besede in pisma bi pisali nespremenljivo v pravo smer nezmotnih načel za nevarljive vzore. Tam bodi prepričan, da bodo delali energični posamezniki in ljudske množice prava dejanja.
Marija! To je tisti popolni katolicizem. In ves katolik biti se pravi: biti neoporečen tudi v šesti, sedmi in osmi božji zapovedi . . . Biti kakor Marija prožet Kristove krvi. Da, na odrih in v dvoranah nas lahko premagajo; na kolenih, pri obhajilni mizi, pod Marijinim plaščem — nikdar! Biti moramo marljanistl!
Peter — papeži Naš katoliški liberalizem je že tako velik, da je poglavar 300 miljonov duš mogel vzdihniti: nihče ni z menoj. — Poznamo vse programe socializma, komunizma — ne poznamo ali ne vpošte-vamo pa okrožnic, edino merodajnih, papeževih.
V modernem svetu vre. Če hočemo biti katoliki moderni, moramo vedeti, da je ura ob dvanajstih.
Druiina Je temelji
Ne politična stranka, ne izobraževalna, ne gospodarska in ne telovadna organizacija. Družina mora biti torišče naše krščanske preosnove-
Družini je treba kruha za telo, kruha za dušo« To je vse, kar storiti je naša dolžnost.
Izprašajmo si vest, kaj smo storili za družino! Izprašajmo si vest, ali nam je bila v gospodarski« prosvetni, politični itd. organizaciji vsikdar pred očmi družina!
Kdo je kriv, da ni več krščanskih: zadovoljnih
Pred »Novim časom" od jeseni predlanskega leta je Fr. Kremžar urejeval predhodnika »Novemu času" »Večerni list". Ker je že ta list po pogodbi, sklenjeni z delavsko organizacijo, zastopal delavsko smer, so se zaprašili vanj socialni demokrati, srditi, da jim hodi v njihov materialistično delavski zelnik. Odnesli so razbite glave. Sklepna sodba se je glasila: »Kristana je vrgel .Večerni list*. — Socialni demokrati so obmetali ta list. z ljubeznivimi imeni »Večerna sova* »Večerna posoda". A »Večerni list* je ime »sova* v toliko zaslužil, v kolikor sova tudi ponoči vidi, tako da socialni demokrati temnih dejanj svoje stranke niti v noč niso mogli skriti; drugo ime pa je zaslužil v toliko, v kolikor je pomagal dejanja njihovih voditeljev nesti na kraj, kjer nemoralna politika in nemoralno socialno-gospodarska pota ne vživajo časti.
Ko bi danes tudi politika tako zelo ne potrebovala prožne fantazije in plastičnega govora, bi Franceta
in poštenih družin?! Če so še, niso po naši zaslugi; ker krivi smo sami, da jih ni več.
Vzgojili smo politične kristjane, vzgojili člane krščanskih društev, vzeli pa smo družini ono, kar označuje sv. Pavel v pismu Efežanom: ,nekaj čudežnega je to v Kristu in Cerkvi — družina."
Moža in očeta, sinove in hčere smo vzeli družini in jih pognali na politično areno. Razpalili smo strasti, vzeli duha in nadomestili ga s pompom in parado.
Je namreč v organizaciji le toliko krščanske-
?a duha, kolikor ga je v družini posameznega lana.
To je zlo, kot je zlo armada, ki sicer sijajno paradira, a vojak-posameznik še streljati ne zna.
Družino-krščansko! Potem bomo imeli tudi organizacije krščanske trdne in neomajne.
Tako stojimo le prepogosto po krivdi ofici-elnih voditeljev natem, da organizacije, ki jim je glavno, vnesti v družine krščanskega duha (n. pr. III. red sv. Frančiška, Marijine družbe), umirajo, druge pa, ki bi šele na tej podlagi krščanske družine imele graditi, uživajo vso nego. Ti oficielni voditelji bi morali vedeti, da naši stvari neizmerno več koristijo, ako v posamezni družini uvedejo vsak večer skupni rožni-venec, kot pa če do polnoči predavajo v dvoranah...
Še to.- Spominjamo se, da so nekoč hodili duhovniki, danes v to hišo, jutri v to, vsako družino svoje fare so poznali — danes tega ni več. Danes pozna duhovnik le društveni dom in društvene člane.
Zapisali smo to, da podčrtamo najvažnejše, kar pa se pri nas že pozablja:
Vir naše moči je družina! Kakoršne družine, tak naš uspeh!
Toda še dalje: Mi se še prav dobro spominjamo, da je neki Srb (bil je podpisan s polnim imenom I) dolžil ministra prosvete g. Sv. Pribičeviča, da je oskrunjai nedoletne dekliče. Nekateri listi so to posneli. Minister Pribičevič je čutil — kar g. Hribar ne razumel — da se mora kot minister prosvete, kot vrhovni šef vzgoje, oprati in je tožil liste, ki so to obdolžitev posneli. Ni pa tožil onega gospoda, ki je s svojim polnim podpisom izrekel obdolžitev, da je svojčas Pribičevič skrunil* mlade deklice Zato za nas g. Pribičevič ni opran, na njem je madež najhujše sorte, madež človeka, ki oropa mlado dekle najsvetejšega, kar ima, čistosti, madež človeka, ki je kriv, da je nekaj več — vlačug.
Ne trdimo, da stojijo obdolžitve. Trdimo pa, da g. Pribičevič ni opran tega madeža, dokler ni tožil onega, ki ga je javno s polnim imenom dolžil. To pa je bilo že pred enim letom in do danes g. Pribičevič še ni čutil potrebe, da se postavi v čisto luč.
Mi obsojamo to raditega, ker naši državniki nimajo toliko vesti in ne upoštevajo niti v tohko ljudske sodbe, da bi vsaj na takšnih met>tih, kot je ministrstvo prosvete (vzgoje!!), gledali nato, da stojijo — kakor so varuhi vzgoje — v očeh ljudstva čisti. In če čisto nič drugega, je že tako omalovaževanje — nemoralno.
In mi pravimo: gorje ljudstvu in gorje državi, ki ima nemoralne može na vodilnih mestih!
Klerikalni zmaj!
Stresel se je .Naprej", nemirno je postalo „Jutro“, ko smo imeli v zadnji številki smelost, zapisati krilate besede .Mi, klerikalci!"
Vsi hočejo videti v tem bojno napoved »klerika-listične" struje krščansko • socialistični ter izražajo veselje nad tem, da sta v naši stranki bojda dve struji.
Toda mi pravimo: deset, dvajset struj naj bo Tem bolj bo ozračje razčiščeno, tem več glav bo Imel klerikalni zmaj in tem bolj gorje onemu, ki se bo osmelih ubijati ga.
Če smo pa zapisali, da moramo kot katoliki biti — klerikalci, to je: biti za duševno vodstvo duhovščine, smo izrekli samo to, kar zapoveduje Cerkev. In če smo to javno izrekli, smo storili to raditega, da se duhovnik zave svoje pravice in svojih — dolžnosti.
Politične beležke.
Protidržaven element! Kdo je to? — Čujte, čujte: sam gospod ministerski predsednik Pašič. On ima namreč premoženja približno okrog 1 in tričetrt milijarde kron ali v številkah: 1 750,000 000 kron. Ta .siromak" pa .svoji" SHS kraljevini tako malo zaupa, da je podpisal komaj 200.000 K državnega posojila. To je tako, če bi nas eden podpisal — en krajcar. Pa nas eden bi bil zaprt, če bi ponudil državi samo en krajcar, Pašič pa ne bo zaprt.
Naš finančni minister je potoval v London. Šel je vprašat, če je še kdo na svetu, ki bi naši vladi posodil denarja, denarja ...
»Sladko spavaj, dete zalo!" Jugoslavija ima 50.000 žandarjev. To se pravi, da pride na vsakih 240 prebivalcev en žandar. ..
Zbor zaupnikov demokratske stranke se je vršil preteklo nedeljo. Demokratski listi poročajo o zboru približno tako-le: »Udeležilo se ga je 496 za-
$e enkrat: politika in privatno življenje.
V predzadnji številki smo pribili, da ljudstvo ne bo in ne more in ne sme prej zaupati upravi in vodilnim osebam, dokler ne stojijo na teh mestih možje čistega zasebnega življenja, možje neskaljene časti.
Nasproti izvoljenemu županu ljubljanskemu g. Pesku se je šlo s tega stališča: ni bil potrjen za župana, ker ni v zasebnem življenju neoporekljiv. G. kr. namestnik Iv. Hribar, ki mu je javna govorica vdarila omadežujoči pečat brezvestnega zakonskega moža, pa misli, da zanj ni veljaven isti princip.
Kremžarja rahla, mehka čud primerneje spadala med umetnike. Zakaj politični valovi butajo s kameni in zato prepuščajo le preradi možje z nežnejšim občutkom politični teren takim možem, ki imajo nekoliko mesarsko roko.
Pozabiti pa ne smemo, da je danes tisti meč, ki seka vladam glave, časnik in govor. Urednik Kremžar je že urejeval list enakega imena kot sedaj na Goriškem.
Ta mesec je postal načelnik SLS za Ljubljano, kar kaže, da je našo javno mnenje delavskemu gibanju naklonjeno. Ako bo tako mogočna stranka, kot je SLS nadaljevala socialno pot v luči načel, ki jih terja katolištvo, potem se bo delavsko vprašanje, v kolikor pride na Slovenijo, rešilo v znamenju oljčne vejice: mirno, stvarno in srečenosno.
(Dalje.)
upnikov (mnogo več pa volilcev nimajo 1). Prvi je govoril viharno pozdravljen minister za socialno politiko dr. Kukovec, ki je pripovedoval, kaj je vse storil kot minister. Njegovemu govoru so pet minut ploskali (avbe, so jih roke pekle!). Potem je govoril viharno pozdravljen dr. Žerjav (pod. dr. Nož), ki je med viharnim odobravanjem izvajal, da treba demokratsko stranko nanovo organizirati. Nato je viharno pozdravljen govoril prof. Reisner... itd. itd. Konec je bil ta, da so vse roke šegetale od samega ploskanja; pri nas pa pravijo, da če koga roka segeče, potem denar dobi. V načelstvo svoje stranke so zbrali vse bogataše Slovenije. Ker pa bogataši brez delavcev ne morejo živeti, so sklenili, osnovati svojo strokovno organizacijo za delavce. V načelstvu te nove strokovne organizacije bodo: predsednik dr. Žerjav, podpredsednik dr. Kuko slav Vekovec, blagajnik Praprotnik, ravnatelj Jadranske banke; urednik strokovnega lista pa bo dosedanji urednik »Pondeljka* Milan Plut.
Kralj Aleksander se je po vesteh inozemskih listov baje odpovedal prestolu. Mesto njega bi imel biti Jurij naš kralj. Pravijo, da se Aleksander boji revolucije v Jugoslaviji. Kaj je na tem resničnega, ne vemo.
Število narodnih praznikov je pri nas tako veliko, da proglaša vlada, da se njih število znatno skrči. Skrajni čas!
100000 dinarjev je baje zapustil neki pred kratkim umrli trgovec iz Srbije onemu ministru, ki bo prvi uvedel kot kazen — pretepanje s palico.
Za duhovniške plače! Vlada je dala posebni komisiji nalog, da izdela zakonski predlog o duhovniških plačah. Duhovniki bodo plačani kakor državni uradniki. Ali bi ne bilo pametneje, da bi katoliki tirjali verski zaklad nazaj? In sami sebe sami vzdrževali?!
Kdo vlada! Kralj je v Parizu, Pašič je v Parizu, finančni minister Kumanudi je v Londonu — ena petina poslanskih mandatov (komunistov) je razveljavljena, druga petina (hrvaški blok) sploh v parlament ne gre, drugi pa se tepejo za svoje banke in profit. O, srečna Jugoslavija I
Dve zvezdi na našem jugoslovanskem nebu sta dr. Gregor Žerjav in Svetozar Pribičevič, oba seve demokrata. Prvi je po materi židovskega rodu ter se piše po materi s pristnim jugoslovansko-židovskim imenom: Khundhing. Kot pisatelj (podlistkar v „Pon-deljku*) nosi ime dr. Nož, kot predstavitelj zjedinjenih Jugoslovanov pa si je baje mesto poštenega Gregorja nadel ime Mehmed. Tako se piše torej prva zvezda: gospod dr. Mehmed Žerjav Edler von Nož und Khundhing. — Druga zvezda pa je g. Pribičevič, ki o njem govorijo z vso resnostjo, da je ciganskega poko-lenja. Tako torej »regirata* narod SHS dva od izvoljenega ljudstva •..
Kdo dela proti državi? Od zanesljive strani smo zvedeli, da so bile naši vladi po dr. Žerjavu ponujene od Kranjske industrijske družbe delnice po 400'— K. Dr. Žerjav jih je odbil in pokupili so jih Italijani. Danes stojijo delnice že okrog 9000 K. Ali je to državotvorno, gospod dr. Gregor Žerjav?!
Kdor hoče prosto vožnjo na železnicah, naj izstopi iz katoliške Cerkve in naj gleda, da ga sprejmejo za člana prostozidarske lože. V Jugoslaviji namreč obstoji uredba ministerstva saobračaja. s katero do voljuje članom prostozidarskega društva »Veliki Orient* prosto vožnjo v prvem razredu.
Njega ni! Kralja Aleksandra še ni iz Pariza. —
Parlament se je otvoril 20. t- m.
Dine se je vršil v petek 21. t. m. pri g. kr. namestniku Hribarju v čast novinarjem. Kako je bil de-lavsko-razredni »Naprej* zastopan pri tej pojedini?!
Kaj je moderna politika? Prvič: napuh; drugič: lakomnost; četrtič: nevoščljivost.
Tedenske novice.
Zadnja številka »Naše Moči* nam je bila onemogočena zaradi ovir, ki jih tukaj ne moremo pojasnjevati.
Ljubljanski župan soc. dem. dr. Perič je od vlade potrjen. Bela Ljubljana ima rdečega župana.
Tako tople jeseni že	dolgo ni	bilo kot jo imamo
letos.	Učenjaki pravijo, da	je solnce topleje postalo
in imamo za prihodnja leta pričakovati še večje vročine.
Državnega posojila se je v Sloveniji podpisalo okroglo za 140 miljonov kron.
Za en dinar dobiš 42—46 avstrijskih kron, za en dolar pa 280—284 naših kron.
Maribor. V tukajšnjih kavarnah vseh so stalne godbe, ki svirajo večer za večerom. — To je strašna zavest, da sviraje in plesaje lezemo v prepad in pogubo.
Nove moči bo baje	nastavil	mestni magistrat
v	Ljubljani, ker dosedanji	uradniki	ne zmorejo več
navala vlog glede veselic in plesov. O, dolina šentflo-rijanska, le plesaj, pij in plesajl
Enketa za pobijanje draginje. Pretekli pondeljek se je vršila od pokrajinske uprave sklicana anketa za pobijanje draginje. Govorilo se je mnogo in lepo, kljub temu pa draginja še vedno raste. Zdi se nam, da si vlada norce brije iz nas, ko sklicuje take enkete; vsak otrok ve, da draginje ne bo prej konec, preden vlada odločno ne stopi na prste vsem špekulantom. Seve, potem bi bil marsikdo na visokem mestu prizadet. ..
Izplačilo 20% odbitka. Svojčas pri ž gosanju avstrijskih bankovcev je naša vlada odbila 20 odstotkov. Te dni se bodo izplačevale priznanice do svote 1000 K. Za priznanice nad 1000 K pa bo vlada izdala posebne državne obveznice in bo plačevala letno 3%.
Podoba Svetogorske Matere Božje je bila doslej v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Dne 9. t. m. pa so jo slovesno zopet prenesli v Gorico in odtod na Sv. Goro.
Ljubljana. Od pondeljka stavkajo krojaški pomočniki radi zahtev za povišanje plače-
Če prideš v Ljubljano, ne hodi po gostilnah nego navrni se v Zvezdo na Kongresni trg št. 2. Tam je konsumova klet, kjer dobiš mrzla in topla jedila in pristna vina.
Jesenice. Preteklo nedeljo je bil tukaj shod SLS. Govorila sta posl. Brodar in g. Kremžar. Kristanov »kamerdiner* Svetek je mislil veliko politiko uganjati na shodu in ker tam nič ni zaleglo, se je razkoračil v »Napreju*, kjer trdi, da je bilo le — 27 naših na shodu. No, fantič naj se najprej nauči slovensko pisati, da človeka ne bo groza njegovih klobas v »Napreju* 1 Ko bo znal pravilno pisati, naj se nauči pa še — šteti.
V zaščito kovinske industrije so dne 18. t. m. vložili zastopniki podjetij z Jesenic in Celja svoje resolucije ministru Spahu. V resolucijah zahtevajo isto, kar je že zahtevalo delavstvo po svojih organizacijah, da se uvede obrambna uvozna carinska tarifa proti inozemski konkurenci.
Na Jesenicah se je poškodoval železničar Josip Matevžič tako, da se je moral zdraviti v ljubljanski bolnici.
Preska. Tukajšnja skupina Jugosl strokovne zveze priredi v nedeljo dne 23. t. m. Medvedovo »Stari in mladi".
Hrastnik. Preteklo nedeljo je pogorelo veliko rudniško skladišče. Baje je bil ogenj podtaknjen.
Maribor. Tukaj so mizarski delavci končali stavko. Dosegli so 20°/o povišanje plač.
Kralji Izumirajo . . . Dne 18. t. m. je umrl bivši bavarski kralj Ludvik.
Požrtvovalnost duhovnika. V Batičih pri Žužemberku je te dni grozen požar uničil celo vas. Tamošnji župnik dr. Niko Erdelj je požrtvovalno pomagal pri reševanju. Ko je ravno hotel iz gorečega hleva odgnati živino, se je zrušila nanj goreča streha; zadobil je smrtne rane, ki je jim je podlegel.
: Razširjajte JNAŠO MOČ“! : j
Organizacijski vestnik.
Poselska zveza je sklenila, da morajo gospodinje služkinjam odslej plačevati 350—550 K na mesec. Ra-ditega so nekatere gospodinje strašno razburjene in pravijo, da nobene služkinje ne bodo več hotele, ki je članica Poselske zveze. Le počasi, gospe I Če mislite »nobel* gospe igrati, pa Vaš žep ne zmore niti 200—300 K poviška, putam si pa nikar ne domišljujte bogvekajl Sicer pa vemo, da ste to le gospe iz »državotvorne* stranke in kot vnete Jugoslovanke se vendar ne boste protivile jugoslovanski valuti. Mi pa zahtevamo mesto avstrijskih kron — plačo le v jugoslov. dinar ih. To pa imajo Vaši možje že davno. —	Služkinja.
Delavska zbornica v Ljubljani se bo kmalu otvorfla. Štela bo 50 zastopnikov. Ker volilni red za delavsko zbornico še ni izdelan, so zaenkrat imenovale organizacije svoje zastopnike. Zastopniki bodo dobili stroške, ki jih bodo imeli s tem, da pridejo na zasedanja, povrnjene, drugače pa vrši vsak član delavske zbornice svojo dolžnost brezplačno.
Ljubljana. Skupina živilskih delavcev pri Gospodarski zvezi je vložila spomenico za izboljšanje plač.
Tržič — skupina JSZ posluje izmed vseh skupin najbolje. Odbor redno pobira članarino (kljub velikemu številu članov) in redno pošilja poročila.
Jesenice. Razprava glede aprovizacije in mezd pri K. I. D. ki se je vršila 3. t. m., se nadaljuje 24. t. m. ob pol 9. uri v občinski pisarni.
Ljubljana. Skupina kovinarjev se je osnovala pretekli teden v Ljubljani.
Hrastnik. V nedeljo dne 23. t. m. se vrši ob 4 uri pop. ustanovni občni zbor Rudarske zveze.
Studenci pri Poljčanah. Dne 30. t. m. po večernicah se vrši v samostanski sobi sestanek Jugoslov. strok, zveze.
V Laškem se je ustanovila preteklo nedeljo skupina Rudarske zveze.
Trbovlje. Dne 13. t. m. se je vršil protestni shod »Rudarske zveze* radi nameravanega odpusta delavcev.
Maribor. Dne 30. t. m. se vrši v Splavarski ulici shod »Poselske zveze“. Zastopnik iz Ljubljane pride.
Zagreb. Občni zbor Jugosl. strok, zveze za H.-vaško se vrši dne 31. t. m. v Zagrebu.
Razno.
Karl Habsburg — madžarski kralj. Madžarski ministerski predsednik je izjavil, da čim se razmere uredijo, je dolžnost vlade, da omogoči kralju Karlu povratek v Madžarsko. — Po dunajskih poročilih je Karl z aeroplanom že prispel na Madžarsko in maršlra proti Dunaju.
Na Portugalskem imajo republiko. Te dni pa so nekateri hoteli vpostaviti kraljevino. Vršili so se atentati na vodilne osebe republike; ubili so štiri ministre.
V hrvaškem Primorju je taka suša, da plačujejo za škaf vode — en dinar.
Tekma. Neki beograjski list je razpisal tekmo^ katera ženska v Jugoslaviji je najlepša. Vsaka tekmovalka je morala doposlati svojo sliko in nalašč za to postavljeno sodišče je potem sodilo in razsodilo tako, da so proglasili za najlepšo Jugoslovanko — Ljubljančanko Mici Tavčarjevo. — Spominjamo se, da so socialisti pri prireditvah svoje »Svobode" na Viču in v Mostah imeli tudi take tekme. Nam pri vsem tem prihajajo na misel — živinski sejmi in plemenska živina ... Ali res ni več nobene sramežljivosti?!
Delavska gimnazija. V Pragi se bo otvoriia posebna gimnazija za delavce. Učni načrt bo urejen tako, da se bo snov vseh 8 letnikov predelala v 3 letih.
Koliko je žldov na svetu? Na celem svetu je okrog 15 milijonov Židov. To je približno toliko kot prebivalcev v Jugoslaviji. In vendar vladajo Židje povsod na celem svetu.
Število prebivalstva v Jugoslaviji. Po službeni statistiki ima naša država 9,546.760 Jugoslovanov. Od teh je 8,524.319 Hrvatov in Srbov, 1,022.490 Slovencev, drugih Slovanov pa 190481. Druge narodnosti so razdeljene tako: Nemcev 508.774, Madžarov 494.163, Arhavtov 479-084, Rumunov 175 315, Italijanov 9.585, drugih narodnosti 186930. — Po veroizpovedi je: 4,474869 katolikov, 5,454212 pravoslavnih in 1 milijon 343.370 muslimanov. Ostali so raznih ver.
V Ameriki je čez 6.000000 brezposelnih delavcev.
Poroki za mir! Da nobena država resno ne misli
na mir, kaže število oborožene vojske: Francozi imajo čez 1 miljon vojakov pod orožjem, Angleži nekaj manj, Italijani blizu l/a miljona; Poljaki Va miljona; Nemci imajo sicer samo 100.000 vojakov, a to stoji tako le v mirovni pogodbi, po kateri jih ne smejo več imeti. V resnici pa je v Nemčiji toliko obrambnih društev, ki imaio vse člane oborožene. Miri še ne bo . . .
Učitelji štrajkajo od 17. t. m. na vseh ljudskih šolah v Innsbrucku.
Za pismo iz Rusije v inozemstvo, torej tudi k nam, je treba znamko za — 1000 rubljev.
Bankovcev smo imeli pri nas 30. sept. za okroglo 11 in pol miljard, denarja v zlatu in srebru pa približno za pol miljarde. To zlato in srebro je spravljeno v Narodni banki.
MUjonske bankovce in sicer bankovce po 1, 5 in 10 miljonov rubljev je dala tiskati ruska vlada.
Naročniki naj ne pošiljajo naročnine na »Jugoslovansko strokovno zvezo", nego edino-le po položnicah »Naše moči" ali pa naravnost na upravništvo »Naše moči", Stari trg 2 I. nadstr. Ljubljana.
Odgovorni urednik: Srečko Žumer. Izdajatelj: Konzorcij „Naie Moči". Tiska Zadružna tiskarna v Ljubljani.