80. številka. V Trstu, v soboto 7. oktobra 1893. Tečaj XVI1L „EDINOST*' izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" atane : za vse leto f. tt.— ; izven Avstrije f. 9.— za «/, leta „ 8.— ; „ „ ,4.50 za «/, leta » 1.50; , m „ 2.25 z „Novlčar"-jem: za vse leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za »/, leta „ 3.5«; „ „ „ 5.— za »/« l0t» , 1.T5; „ „ n 2.50 Posamične številke se dobivajo v prodajaln icah tobaka V Trstu po s nv6., v Gorici in v Ajdovščini po fll nvč. „NOVIČAR* po SS nvS. Oglasi se račune po 8 nvi. vrsti petitu; za naslove i debelini 4ri se plačuje prostor, kolikor bi ga ob« navadnih vrstic. X?V -5 Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. Be račune po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu: Pinzza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frank ovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi bo no vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema ujtravništvo Piazza Caserma 2. Odprte reklamacije bo proste poštnine^ Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. „ T edinosti je moć l". Kako jo ukrenejo? Otvorenje državnega zbora je pred durmi ; brižni zastopniki raznih narodov mile naše Avstrije se že pripravljajo za pot na Dunaj. Nedavno žo smo omenjali razna načelno važna vprašanja, ki pridejo to pot v razpravo; vprašanja so to, katerih rešitev utegne postati odločilna glede na bodočnost in obstanek slovanskih narod« nosti. Ta naša trditev je popolnoma opra« vičena že z ozirom na jedino to okolnost, da hočejo nemški liberalci po svojem ge« neralu in zapovedniku sprožiti jezikovno vprašanje. Poleg tega vprašanja eti zelo važni dve drugi vprašanji: premotnba volilnega reda in izjemno stanje v Pragi. Ne trd imo prevnč, ako rečemo, da že dolgo dolgo ni javno nienenje tako radovedno in napeto pričakovalo razprav poslansko zbornice nego uprav to pot. Vse ugibljo, vse si napravlja konjekture. Radovednost je — kakor rečeno — opravičena v polni meri. Glede na izjemno stanje v Pragi smo mi se svoje strani Bicer že izrekli svoje menenje, ki je tako, da velika večina poslanske zbornice gotovo pritrdi toj velevažni in v svojih p o s 1ed ica h m ord a dalekosežni naredbi vlade. Do tega prepričanja smo prišli, ker motrimo stvari trezno in objektivno, kur poznamo jako nizko ceno našega parlamentarizma in ker smo postavili svojo sodbo na solidno podlago večletnih — skušenj. Optimisti sodijo drugače — in kdo bi jim to zameril P Saj je res težko misliti, kako naj ona nemška stranka, ki si PODLISTEK. Tri povesti brez naslova. Hrvatski spisal Ksaverij Šandor-Ojalski. Prva povest. (1848—1855) (Dalje.) Mej tem pa je nastopilo burno leto. Domači gospod veliki sodnik, kakor tudi častljivi župnik, sta bila rodoljuba z dušo in telesom. Ko se je slišal glas po četrtem juliju o banovi izjavi, o Bužanovem predlogu ter o Šrottovem darilu — tedaj nista več dvomila, kaj da jima je početi. Pričela sta nabirati denarne prispevke, zlata in srebra, da bode ban Jelačič imel denarja za sveto stvar; zraven pa sta pričela pripravljati narodno gardo, katera se napoti z banom črez Dravo. Pri tem dvojnem delu sta so spomnila oba nečesar že pri začetku. Pomišljala sta namreč na dragoceno podobo v stari cerkvici, „kajti za njo se skupi več denarja, kakor bodo znašali prispevki vsega okraja". Zraven sta se spomnila oh domačega učitelja, da tudi njega pridobita za gardo kot adju-tanta ali pu narednika, kajti on je žo nekdaj služil pri županijskih konjikih ter kot tak bil vešč jahanju in vsaj nekim vojaškim vajam. Pod koncem julija torej — na dan sv. Jukoba — okolu tretjo uro po-poludne so zazvonili zvonovi v zvoniku cerkvico na holmu. Čas zvonitvi je bil prav je nadela ime liberalna, glasuje n. pr. za izjemno stanje, kateri pojem obsolutuo izključuje zares liberalen program; kako naj ista stranka, ki se širokoustno baha pred vsem svetom, da jedina ona je čuvarica avstrijske ustave prod napadi „re-akoijonarnih in mračnjaških* Slovanov, glasuje za suspendiranje iste ustave. Istotako je težko umeti, kako naj slovansko pleme — tu menimo Poljake — odobri tako stroge naredbe, katere so zadele druge sorodno mu plemo. — In na vse zadnje je težko umeti, kako naj bi odobrit omenjeno naredbo vladino oni in isti grof Hohenwart, ki je so podpisal reskript z leta 1871, reskript, v katerem jo izraženo to, za kar se bori uprav sedaj — ndrod češki. Da so naši liboralci zares liberalci, da je našim Nemcem zares kaj do ustave in do parlamentarizma in da so Poljaki zares avstrijski Slovani, potem seveda bi bile povsem opravičene dvombe naših optimistov in že danes bi lahko rekli popolno gotovostjo, da vlada TaafFejeva ostano v odločni manjšini v tem vprašanju. Žal, da so stranke v našem parlamentu vse drugače: tem strankam ni prav čieto nič do svojih programov, do svojih načel in — do lastnega ugleda. Saj vidimo, da nemški liberalci postanejo hipoma najhujši nasilniki, ako tako zahtevajo njih strankarske in osebne koristi; in isti Poljaki, ki imajo v svojem programu na prvem mestu deželno avtonomijo, bratijo se vsak trenotek z najhujšimi uasprotniki te avtonomije, se zagrižonimi centralisti. Ves naš parlamentarizem in vse naše strankarsko življenje preveja duh grde neodkritosrčnosti — kar je dobrega, vso je le na videz — in odurnega vladoželj- nenavaden, ker niso klicali ne k večernici, uiti h kaki drugi cerkveni slavnosti; za „Češčena si Marija44 pa je na vsak način bilo so prezgodaj, čeprav tudi oerkovnik ni bil človek, ki bi se kakor jetnik točno držal ure. Ljudstvo je precej pričelo na-toloevati, da se jo zgodilo nekaj izrednega. Najpopred so mislili, da so zopet prišle v pohode kobilice, kakor pred par leti, kajti na točo niso mogli niti misliti pri jasnem nebu. Priile so jim tudi druge misli, kajti v letih, ko se dogajajo vsakakoršne reći — tiči vedno — kakor pravijo — nekaj v zraku, kar vznemirja vsakega posa-mičnika. Tako je bilo tudi sedaj. Na glas zvonov skupilo se je tolikanj ljudstva pred cerkvico na hribu, da je bil pravi čudež gledati to množioo. Pod lipo, ki je zrastla pred cerkvico, stala sta župnik in sodnik. Prvi je bil okrogel in nizek z veliko glavo in z žarkimi očmi, ki so zrle okrog živahno in veselo. Dolgo sivo surko, prepreženo ru-dečimi vrvicami, je imel razobešeno na širokih plečih. Zaradi to surke je imel že večkrat opravkov z ordinarijatom in celo tudi z satnim Škofom, ki je menil, da iBta ni pristojna duhovnu. Baldaševič pa je bil jeklene volje in je to .nespodobno" surko vsejedno nosil, kakor tudi kratke lase, čeprav se je tedaj zahtevalo čez rameni dolge. Sodnik Lackovič, župnikov najboljši prijatelj, je bil kakor župnik okrogel in majhen. Dobro rejeni rudečkasti obraz mu stva. Saj vidimo pri vsaki priliki: stranke v našem parlamentu zanima in vznemirja jedno jedino vprašanje — kdo je v večini, kdo vlad a P Vsemu ravBU in poznati je le to načelo: glejmo, da ostanemo mi v večini, glejmo, da no pride kdo drugi v večino! Lepi programi in blaga načela leže pa mej tem opraftani in pozabljeni v kakem arhivu. V tej borbi, ne za načela in programe, ampak z a g o-s p o d s t v o, dogodil bo je lahko veliki čudež, da sestavljajo večino — če tudi le od slučaja do slučaja — tri stranke, ki so si po svoji luinolosti in po svojih smotrih toliko sorodne, kakor n. pr. v o d a in ogenj. Kdo ima dobiček od tega P Naš parlamentarizem in naše javno življenje gotovo — ne! Vse hočejo gospodariti, vse hočejo biti v večini, a pri tem ne gospodari — nijedna. To hitanje za večino dovelo je vse nase ustavno življenje — ad absurdum, do nezminla. Tudi mi razumemo, da jo vsake stranke dolžnost delati na to, da si pribori večino. To je vse prav, saj to je jedro ustanovnem u življenju. A pri nas je zašla ta borba na popolnoma kriva pota. Kajti ne zadošča, da s tolikimi in tolikimi našimi glasovi podpiramo vladine naredbe, da imamo toliko in toliko zastopnikov v ministerstvu, da iz naše srede imenujejo toliko in toliko sekoijskih načelnikov, ampak zmagali in si priborili vočino smo le tedaj, ako je zmagal naš program, ako'so se uveljavila naša načela. Taka mora biti parlamentarna borba v svojem bitstvu. Iz tega razloga nismo prijatelji Hohenwarto-vemu klubu. Kaj nam hasne to, da so pdtem tega kluba tudi naši poslanci v tisti čudni tronožni večini, ako se pri tem vender in dosledno vlada v zmialu, nam povsodi protivne m P! V tej borbi za večino pozabljati smo jeli na svoj lastni program in pozabili smo skoraj popolnoma na poglavitno točko tega programa, katere uresničenje Bma-tramo mi kot prvi in glavni pogoj naši narodni bodočnosti — na administrativno združenje vseh slovenkih pokrajin. Tako je torej in zato smo trdnega prepričanja, da liberalci zataje svoja liberalna načela ter bodo glasovali za izjemno stanje; da naši „branitelji ustave* v resnem trenotku pozabijo na ustavo ter bodo glasovali za obustavljenje ustave, in da bode slednjič slovansko pleme poljsko pomagalo plesti trnjevo krono drugemu slovanskemu plemenu. Ali z drugimi besedami: velike tri stranke stale bodo na strani grofa Taaf-fe-a zgolj zato — no zato, da ostanejo v večini. In vender bdio napisali na čelo tema članku: Kako jo ukrenejo? — naši slovenski in hrvatski poslanoi namreč! Ako bi res morali verjeti, kar trdijo nekateri, da je ljubljanski BSlovenecu nekako oficijelno glasilo naie slovenske delegacijo, potem seveda bi bili na jasnem tudi glede na našo poslance v zadevi is-jemnega stanja. Mi sicer ne poznamo odnošajev mej imenovanim listom in slovensko delegacijo, a to, vemo da je uredniStvo „Slovončevo11 v prav tesni zvezi s posamičnimi državnimi poslanci, zbok česar moramo smatrati izjave tega lista kot nekak prognostikon (prorokovanje) glede namer dotičnih po-slauoev. — Sodeč po izjavah „Slovenčevih* ostati hočejo dotični slovenski poslanci tudi ob tem vprašanji — v večini: na Škodo je bil zaraščen z črno brado, ki se je še le okolu ustnic prelevala v rudečkasto. Isto tako tudi velike brke. Pokrit je bil takrat z ilirsko čepico, v katero sta bili vvezeni danica in polumesec; siva surka mu je bila bogato obšita z Širokimi, popolnoma rudečiuai vrvicami in s srebrnimi gumbi — telovnika pa ni imel na sebi, gotovo zaradi velike vročine, zbok česar se mu je videla bela srajca od vratu do trebuha, kakor tudi rudeči opasnik, ki je pričvrščeval ozke plave hlače, koje so tudi bile rudeče obšite. Namesto čevljev je imel nizke oipele. Srajca je bila razpeta, ovratnik pa, ki je imel v zlatu vftito listje, je visel pod brado, a na prsih so lukale izpod srajce črno dlako gosto zaraščenih prsi j. Malo na stran sodnika je stal učitelj Dragoslavie — še sedaj čvrst možak, čeprav je že pred deaetimi leti pustil okrajno svojo službo ter se posvetil šoli. Bil je za glavo višji od vseh pričujočih; njega močan gtas izhajal je iz čvrstih prsij, širocega grla in velike glave, katera se je vender dozdevala premajhna v primeri z ostalim telesom — no še zruiraj je bila tako velika, da je moral klobučarju vedno pol dvajsetice več plačati od ostalih odjeuini-kov. Župnik, kakor tudi ostalo ljudstvo, bo ga prav radi imeli. Znal je namreč prepevati prav skladno in neumorno vse cerkvene pesmi. Zraven jo umel dobro streči pri mizi. Baldaševič pa je bil med vso zagorsko gospčdo jeden najgostoljubnejših. Trebal je torej dnevoma človeka, ki se razume v postrežbi. Župnija sicer ni bila najslabša, a sopet ni nesla toliko, da bi mogla vzdrževati posebnega postrežnika. Poslednjega je nadomeščaval tedaj Drago-slavič. Radi te svoje dobre strani je tudi dobil službo „školnika*, čeprav je bil t čitanju in pisanju precej slab, zraven pa se je moral le orgijanju vaditi. Tudi sedaj je stal poleg koSa, položenega na stol in polnega raznovrstnih jedij. Na strani je ležalo nekoliko čebro«, katerih trebuhi so bili mokri od vina, ki se je polilo pri pretakanju v kleti. Drago-slavič je pogledoval sedaj na gospddo, sedaj na koš ; njegove dobre iu malo motne oči kakor da so hotele povedati, da je v košu shranjeno blago ter da bode zopet veselje. Na gospodo se jo oziral meneč, da ga bode kateri potreboval, da uatoči kozarček vina, zbok česar niti ni čul, o čem se razgovarjajo. Še menj se je oziral na ostalo ljudstvo. Voč starejših kmetov in pleme-nitašev ga je povpraševalo, kaj da so godi, no on je vsa ta prašanja preslišal in odgovarjal stresajoč svoja široka pleča ter se prigibajoč košu in vinu, da je tako preganjal muhe in ose. Zraven tepa je bil t svoji notranjosti še posebno vesel, kajti je vedel, da je to vino bilo vzeto iz soda, na katerom je bilo napisano „Anno XIU. — Jezil pa se je, da se gospoda še vedno pogovarjajo med seboj in no mislijo na koš in čebre. (Dalje sledi.) njih ugloda pred vaem avstrijskim Slovan-atvom. Pred par dnevi auio citali namreč ▼ .Slovencu' (pol. pogled), da vlada je bila prisiljena proglasiti izjemno h t a n j e. V tem stavku je povedano mnogo — jo povedano vse; mi pa se uoćeoio odreći nadi, da „Slovenec" .takrat n i b i 1 tolmač mišljenja gospodov poslancev. Nase me-noiije je, da naši poslanci morajo ob tem vprašanji glasovati tako, kakor zahteva od njih vzajemnost koristi avstrijskega slovenstva. Mi pritrjujemo popolnoma menenju Zagrebškega .Obzora", da bi bilo vsako obotavljenje v tem trenutku pravi greh. Neodločnost v tem trenutku ne bi se dala opravičiti nikakor. ,Obzor" pravi: „Narodno načelo so ne da ločiti od načela svobode. Vzajemnost avstrijskega slovanstva ne sme ostati prazna beseda: pokazati in dokumentirati jo moramo z dejanji11. Želeli bi, na naši poslanci pomislijo dobrohotno, da tu nc gre za Mladočehe, ampak za svobodostna in ustavna načela, da gre za narod češki in českn prava. Mi ne tajimo tega, da nekako simpatizu-jemo z Mladočehi. S tem pa ni rečeno, da soglašamo ž n j i m i v vsakem pogledu. Pozdravili smo jih pa simpatično osobito zato, ker ho začeli resno borbo proti sedanjemu zistemu. In z našega obmejno-sloveuskega stališča nismo mogli drugače. Mi moramo želeti, da se premeni sedanji zistem ponemčevanja in poitalijančevanja; in ker to želimo, smo obžalovali iskreno, da so nekateri naši poslanci tako prezirljivo sodili in — pisali o Mla-dočehih. Mladočehi so imeli dobre namene; ako pa niso ubrali prave poti, dobro, pokažejo naj nam pravo pot drugi, kako preidemo od z is tema ponemčevanja in p o i t a I i j a n -čevanja k zistemu jednako-p r a v n o a t i! Torej dvignite se za narodno pravo avstrijskega Slovanstva, pokažite nam pravo pot, po kateri nam je hoditi — in sledili vam bodemo navdušeno in zvesto. Se svojim izrekom, da je bila vlada prisiljena proglasiti izjemno stanje, namigniti so hoteli gospoda pri „Slovencu11 na nekatere protidinastiške pojave. Dobro: tudi mi obsojamo protidinastiške pojave istotako strogo kakor jih obsojajo gospoda pri „Slovencu". Ali pomisliti bi bili morali pri tem, da izgredov posamičnikov nikakor ni smeti zapisati na rovaš cele struni«e ali celo vsega naroda. In se na nekaj niso pomislili gospoda v Ljubljani : na ono pereče vprašanje, ki trka ravno sedaj z vso silo na naše duri — na socijalne vprašanje. Kdo nam more zagotoviti, da so bile tiste protidinastiške demonstracije, ki so se baje dogodile v Pragi, posledice narodnih bojev in da niso izvirale iz socijaliatiškega gibanja? Ne sodite torej, da ne bote sojeni ! Da nemško-židovske, nam sovražne novine sumničijo ves narod češki, temu se ne smemo čuditi, ali mi Slovani jih ne smemo podpirati v takem sumničenji. Mi moramo vzajemno braniti svoje dobro ime in svoje poštenje ! Mi moramo vzajemno protestovati proti podtikanju nelojalnosti n&rodu českeuau, in najaijajneji protest bi bil ta, a k o naši poslanci ne glasujejo za izjemno stanje, ampak proti, naj že za hip nastanejo take ali take posledice. Dal Bog, da bi se naši zastopniki popeli na višino situvacije in bi nam tako dali povoljen in edino pravi odgovor na naše vpraianje: Kako jo ukrenejo? Politični pregled. Notranja dažala. Poljedeljski minister grof Falkenhayo je že več tednov nevarno bolan. Minister ima kamen, in kljubu svoji visoki starosti (64 let) podvrgel se je dne 5. t. m. operaciji. Dr. Wiederhofer je izjavil, da se je operacija dobro spo-uesla, v kolikor se more soditi sedaj. V Pragi bilo je zaprtih o manifestaciji dne 1&. septembra 300 oseb, od katerih večina stoji danes v sodnijski preiskavi. Vlada misli pred državnim zborom dokazati potrebo izjemnega stanja s tem. da je bilo življenje mnogih visokih uradnikov v nevarnosti. Staročeska glasila zatrjujejo, da bod o češki poslanci iz Moravske glasovali proti izjemnemu stanju v Pragi. V O a 1 i c i j i bilje izvoljen dne 5. t. m. o dopolnilni volitvi za državni zbor za volilni okraj Jaroslavski kanonik Pastor. Liberalna - ( vladna ) stranka ogrska imela jo dnč 14. t. m. shod v Budimpešti. Zbor je postavil Perazela kandidatom za podpredsedniku, katero mesto je vsled B nkroszevega samoumora izpraznjeno. Vslcd predloga peticijskega od seka, sklenil je zbor, da se ne da nika-koršnih pojasnil o cesarjevih odgovorih v Boros-Sebesu in Kisegu, in da se vse dotične peticij« shranijo v arhivu, ali po domače : da se vržejo v koš. — V poslanski zbornici pa je predlagal poslanec Barta v imenu skrajne levice, da se izreče v tej zadevi graja vladi. Grof A p p o n y i, vodja narodne stranke, je predložil adreso na kralja, v kateri povdarja, da je treba spraviti narod z kraljem. Da vlada seduj nesloga, dokazale so kraljeve besede o zadnjih vojaških vajah. Povdarja udanost narodne stranke, in zahteva osnovo m a d-jarskega dvora, posebno zastopanje Ogrske v inozemstvu in narodno grbe in zastave, pouk in gojitev madjarskega jezika v vojski, kateri 8 e mora vpoljati v vojsko. Vnanje zadeve. O poklicu Rusije na iztoku govori katoliško glasilo „L a vera Roma" nastopno : Rusiji se ne more odrekati pravica težiti na iztok. Rusija smatra sama sebe od Boga poklicano, da posadi križ na kupolu sv. Solije. Ruski narod ne razume, kako se mu kršćanski in katoliški narodi na zapadu morejo protiviti na potu v Carigrad. — Ako bi bil papež tako naklonjen ruskim težnjam na vzhodu, kakor je Franciji, gotovo bi mu bila ruska vlada bvaležneja nego je Francija. Za katolike ni nikake nevarnosti, ako se izvedejo tež* nje Rusije na vshodu, kajti ruska politika v Carigradu ne bi mogla biti taka, kakor-šua je v Peterburgu. Osvobojenje Carigrada imelo bi velikanske posledioe. — Najprvo bi omogočilo zedinjenje cerkev; porušilo bi nasip, ki deli vshod od zapada; odvrnilo bi od Evrope socijalno krizo in bi očvrstilo mir; in slednjič omogočilo bi katolicizem širiti po Aziji in Afriki. Rusko sredozemsko b r o -dovje jo zasidrano pred Kadixom na Španjolskom. Tamošnja francoska naselbina priredila je dne 4. t. m. admiralu Avelanu in višim častnikom slavnosten obed, o katerem se je napivalo carju, prijateljstvu franoosko-ruskemu, itd. Ruai pa so napivali Carnotu, francoski mornarici, itd. Ruski konzul je napil vstrajnosti splošnega miru. Dne 8. t. m. priredi municipij ruskim gostom na čast veliko dirko na — bikih. Brodovje edplove dnu 9. t. m. v Tulon. Ministerski svet italijanski je izdelal predlog za monopol na žgaue pijače. Izračunil je, da bi ta monopol povišal državne dohodke sa kacih 15 milijonov na leto. Iz Rima brzojavljajo, da je turška vlada sklenila osnovati stalno brodovje v sredozemskem morju. To brodovje bode obsegalo: 2 oklopnici, 1 fregato, 2 korveti. 2 krizarki in 1 obvesc* nico. O prvem svojem potovanju obišče brodovje: Pire j, Reko, Trst, Taraut, Napol, Geno vo, Tulon, Barcelono, Tanger, Algir, Tunis in Aleksandrijo. Mej narodna denarna konferenca zastopnikov romanskih držav začne dne 9. t. m. v Parizu. Italijanska zastopnika sta: baron de R e n z i s, italijanski minister v Bruselju, in poslanec Zeppa. Iz Brazilije poročajo : V Rio de Janiero so imeli poveljuiki tujih ladij posvetovanje. Izviemši Nemce, objavili so de Mellu, poveljniku upornikov, da bodo streljali na njegove ladije, ako bombarduje uotranje mesto. — Pet upornih ladij od-plulo je v Desterro. da pripravijo generalni stan za Mella. — Mesto Santa Ca-terina se je pridružilo upornikom. Druge vesti pa zopet javljajo, da monarhična stranka hoče zopet uvesti monarhijo. Pariški „Tempa* vč celo povedati, da se je vojvoda Avgust Sasko-Koburski ukrcal v Paulliae-ju na parnik „Branil* in se odpotil v Brazilijo, da popravi zrušeni prestol. Višji vojaški svet v Madridu potrdil jo smrtno obsodbo Pallas-ova, ki je vrgel te dni bombo pod maršala Cam-pos-a tor ubil 2 osebi, več njih ranil in ubil maršalovega konja. Smrtna sodba se je tudi rea že izvršila. Različne vesti. Jezikovni izvrševalni zakon. Pod tem naslovom je pričel „Slovenec* prijavljati vrsto člankov. Mi le neradi polemizujemo z omenjenim listom, ker vemo, da nam to ne donese dobička. Ker pa že v prvem svojem članku g. člankar podaja poslancem zelo nevarne in v zmislu sedaj veljavne ustave naravnost nedopustne nasvete, ne moremo in ne smemo molčati, če bi tudi hoteli. „Sloveneo* piše namreč: „Če odštejemo notranji uradni jezik, pa pač le malo kaj še oatane za državni jezik, k večjemu vprašanje, kakšen naj bode jezik našega državnega zastopa. Tukaj pa mislimo, da se že nemščini lahko prizna prednost, ker bi res bila velika težava, ko bi jeli poslanci govoriti vsak v svojem jeziku. Po naših mislih bi se nemščini tudi lahko priznala pravica, da je obligatni predmet na vseh srednjih šolah v naši državni polovici, kakor je tudi v drugi državni po-lovioi, kjer ni niti državni, niti uradni jezik." In potem : „Na nekaj pa moramo vendar opozoriti naše poslance. Posebno naj gledajo in zahtevajo, da ae v jezikovnem zakonu natančno določijo prednosti, katere se pustš nemščini bodi že pod tem ali drugim imenom, pri Čemer naj omenim, da naj bi so imenu „državni jezik" žo iz v začetku omenjenega razloga, če je le moč, izognilo. Vsaka nejasnost, ki bi se pustila v zakonu, bi se utegnila pozneje hudo maščevati." „Ravno tako ae mora gledati, da se določi meja mej notranjim in vnanjim uradnim jezikom, da vlada ne bode mogla pozneje kako vrivati nemščine v vnanje poslovanje, meneč, da ta ali ona stvar spada še v notranji uradni delokrog. Pri tem bodo morali posebno tisti slovenski poslanci, ki po svojem poklicu dobro poznajo uradno poslovanje, staviti primerne nasvete. Le tako bode mogoče, da pridomo do povoljne rešitve jezikovnega vprašanja." Vsega dolgega besedičenja kratki zini-sel je ta: priznajmo nemščini nekoliko k o u o e a i j, ali „prednosti", da vender enkrat rešimo „jezikovno vprašanje!" Motite se gospoda: ne jezikovno, ampak n&rodno vprašanje treba rešiti. V narodnem vprašanji še le ima svoje odlično mesto tudi jezikovno vprašanje, ali z drugimi besedami: jezikovno vprašanje je le en del narodnega vprašanja. Vi bi bili pripravljeni do nekakih koncesij nemščini n. pr. v državnem zboru. Ne glede na to, da utegnejo take koncesije postati zelo nevarne za nenemško narodnosti, dovoliti jih ne smemo že za to, ker nam obstoječa in veljavna ustav« to zabranjuje. Obstoječa ustava ne pozna nikakih prednosti na korist nemščini — in čemu naj bi mi kršili ustavo na ljubo našim — nasprotnikom F In denimo, da bi se res dalo pri nekaterih centralnih uradih brez nevarnosti nekoliko-odjenjati na korist nemščini, moglo bi se to zgoditi še le potem, ko bode izvedena narodna jednakepravnoat na vse strani. Ko bodo slovanski narodi že imeli zagotovljeno svojo narodno ekzi-stencijo, mogli bodo še le premišljati o tem, koliko bi se dalo prijenjati na korist jednostavnosti v upravi in to le tam, kjer ni nikake nevarnosti. Dokler pa visi nad nami Damokljojev meč ponemčevanja, ne smemo prijenjati ni za en sam las. „Slovenec" pravi, da naj bi ae imenu „državni jezik" izognili, „če je le moč". Ne „če je le moč", ampak absolutno in neizprosno moramo zavračati ta naslov, iz katerega bi Nemoi mojsterski izvajali pravo do ponemčevanja* V svarilen vzgled nam bodi Ogrska I Tudi tam imajo svoj pošten jezikovni zakon, vender se pojma „država" in „državni jezik" zlorabljata na tako grozen način, da se vsako nasilje v korist madžarščini smatra domoljubnim, patrijotiškim činom. Ne sanjajte nam torej o koncesijah nemščini, ampak pripravljajte so rajši na boj za narodni obstauek! 0 pokojnem Mihi Urbančiču se nam piše: M. Urbančič seje porodil v Kobarida I. 1844. Ohiskaval je tu domačo šolo, za tem v Trstu in slednjič v Gorioi. Leta 1862 je končal svoje študije na normalni glavni šoli v Gorici, ter bil promoviran učiteljem. Dne 1. decembra 1862 je bil poklican k baronu Tacco za domačega učitelja ter služboval tukaj do 16. junija 1863. Istega leta jo šel učiteljevat v Ma-riano na Furlanskem, kjer je bil le nekoliko meaecev radi prepičlega plačila. Od tu je bil sprejet na privatno šolo Latoschinskega v Trstu, kjer jo ostal od 1 februvarja do 20. oktobra 1864. Dne 5. aprila 1865 imenovan je bil učiteljem v Lazaretu pri Kopru. Med služ* bovanjem na istem mestu ga je supliral radi bolezni g. Tone Valentič. Dne 22. oktobra 1868 bil je pa imenovan za Bazovico, kjer je služboval do I. 1873. Med tem čiisoiu bil je večkrat na odpustu radi bolezni, suplirala sta ga gg. Karol Kaligar in Jože Koren. Aprila meseca 1874 se je odpovedal učiteljstvu radi bolezni. Leta 1869 postal je c. k. poštar. Koj v začetku svojega prihoda v to vas je sprevidel, kaj tu vaega manjka. Začel je polagoma trgovati, ter jo potem veduo napredoval. Bil je narodnjak jeklenega značaja, skrben in vzgleden gospodar. Posebno veselje je imel do umnega obdelovanja svojih zemljišč. V tem obziru bil je rea v izgled in posuemo svojim aovaščanom. Imel je zdrave in dobro premišljeno nazore. Poučeval je v marsičem svoje ljudi in jim podajal dobrih svetov tor jo na ta način mnogo koristil. Večletna bolezen, ko jo je prenašal zares junaški, zrušila ga je slednjič na veliko škodo narodne stvari v tržaški okolioi. In zato, rojaki, ohranimo blag spomin dragemu pokojniku 1 Čujte in etrmitel G. »p. uredniki Vi morda ne veste, da imajo na naše slavnem magistratu v oni sobi, kjer plačujejo uradnike in druge malenkostne svote — tedaj v javnem prostoru — zemljevid Italije, kjer je meja tako risana, da spadajo južna Tirolska, Primorska in Dalmaoija s fe vsemi otoki vred pod Italijo. Ker ima naša slavna policija vsakega Slovana na indeksu, kateri ima sliko cesarjevega tajnega svetovaloa Stro»smayerja, menim, da pozna tudi oni zemljevid. Vprašam le, ali je to p r a v P' Radovednež. Svoji k 8V0jiml Pod tem naslovom se nam piše iz tržaške okolioe: Se par dni in konec bude neomejeni prostosti. Ker mi je bilo še par šestič v žepu in ker sem že davno obljubil svojemu tovarišu, da ga obiščera, mahnem jo nekega dne k Sv. Ivanu. Vsakdo menda zna, da je Sv. Ivan še precej trdna trdnjavica proti navalom bogatih in breobzirnih naših sodeležanov, a malo kdo — in med temi sem bil do zdaj tudi jaz — pa zna, da imamo pri Sv. Ivanu strogo in brezpogojno narodno delavnico gg. T r o b c a in N e g o d e-t a. Ko svu se v gostilnici, kjer ima „Bralno društvo" svoje krasne prostore, okrepčala s teranom, odvede me tovariš moj v prej omenjeno delavnico. Gosp. Negodo je bil toli ljubeznjiv ter nama razkazal baš sedaj dovršeni srednji del oltarja za cerkev v Levpi nad Kanalom po naročilu veleč. g. Rutnrja. Divila sva se natančnosti, lepoti in solidno8ti omenjenega dela. Pokazal nama jo „tabernakelj" iz kararskega marmorja v rimskem slogu, z „vdolbi", zado-lanimi se t?mno-zelenim genoveškim in rumenim sienskim marmorjem. Nad „tabor-nakeljem" je „kupola", sloneča na štirih stebričih iz kararskega marmorja v ko-rintskem slogu in na popolnem obrobku. Stebriči imajo vsak svoj „kapitel" iz najfinejšega, kot mleko belega, kar. marmorja. Že ta skupina napravlja na človeka tako ugoden vtis, da ae ne moreš nagledati. Stranice „božje mize* in podlaga velikim stebrom so iz istrskega granita, zadelane &e rudečim veronskim marmorjem. V tej delavnici, kakor so nam pravili, naredili so poleg drugih malih del, za sv. Ivansko cerk'»v dvu stranska oltarja in predelali velikega; za Bazovico stranski altar; za Drngo veliki altar; za Kal veliki altar; nadgrobne spomenike za družine : Mankoč, Šabec, Gaspersič, SI. Jenko, Šuban Novnkj; dalje za Dolenca, gospo Urbančičevo in mnogo drugih del. Zadnji čas naredili so podlago spomeniku „Avstrija*, katerega ima društvo „Avstrija" v dvorani „Monte verde*. Poslovivši so od prijazne delavnioo, mislel sem sam pri sebi : No, saj vendar imamo svojim umetnikov in ni nam sile nositi svojega slovenskega denarja tujcem v žep. Ker gg. Trobeo in Negode delata tudi na obroke, ker se ne bojita nobene konkurenco — ne italijanske, ne nemške — in ker sta znana kot čista, požrtvovalna in nesebična narodnjaka, ne morem drugače, nego da ju toplo priporočam slovenskemu občinstvu po geslu: „Svoji k svojim!" Popravek. V „Edinosti* od 4. t. m. čitati jo v dopisu iz Sežane med drugim, da so svatje v Sežani darovali za Rado-goja 900 kron. To vest treba popraviti tako, da je k Radogoju pristopilo 10 pokroviteljev, ki so plačali 1000 kron, in sicer : dr. Ivan Dečko, dr. Gust. Gregorin, Dragotin Hribar, Kaap. Kastelic, A. Kob, Raj. M*horčič, Fran Major, Jakob Mankoč, Drag. Treo in'Pran yišnikar. Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti SO je nabralo v krčmi „Andemo del buon Istriano* 4 gld. 40 kr. V Barkovljah vršila se je od petka 29. m. m. do nedelje 1. t. m. tridnevna rožno venčna svečanost. O tej svečanosti je temeljito razpravljal o. franč. Oton E i n h p i e 1 o r , katerega je domači gosp. župnik nalašč v ta namen povabil so Kostanjevice pri Gorici. Letos fe je c.b priliki te svečanosti tudi prvikrat delit odpustek „toties-quoties* (tolikokrat-kolikorkrat). Cerkvene propovedi imenovanega o. franč. udeležilo se je polno ljudstva, čeravno je bilo vreme neugodno (Ker je cerkev zelo majhna, morajo stati ljudje pod milim nebom), in čeravno je pričela ono dni trgatev. Za v nedotjo 1. t. m. nameravana je bila velika cerkvena slovesnost se sprevodom in udeležitvijo vojaške godbo. K temu cerkvenemu sprevodu je nameravalo priti tudi mnogo ljudstva iz ostale okolice — a zelo slabo vreme pokvarilo je vse. V Barkovljah obstoji žo okoli 40 let privatna „Bratovščina rožnoveučtia", katera je bila uprav te dni od strani premilost-Ijivega škofa Tržaftko-Koperskega spora-zumljenjem generala reda Dominikanoev kanonično potrjena ter oblagodarjena z gori-imenovanim odpustkom. Iz Nabrežine se nam piše : Dne 5. t. m. je bila volitev odbora za bolniško bla-gajaico v Nabrežini v nazočnosti gospoda glavarja. Gosp. Emil Tonies se je v svojem govoru spominjal pokojnega predsednika g. J. Boswirtha, velikih zaslug istega in velikega spoštovanja, ki ga je užival pri vseh. V znak sožalja dvignili so se navzoči raz sedeže. Potem se je vršila volitev in sicer enoglasno. Predsednikom je bil izvoljen gosp. Emil Tonies. Ker je ta gospod poznat kot natančen mož, nadejamo se, da bi pridobi obče zaupanje. V odbor je voljenih 8 Slovencev in 13 Lahov. To so žalostne številke za Slovence v Nabrežini. Dasi je društvo gospodarskega pomena, vender ima svojo posledice tudi v narodnem oziru. Ko je bile za časa predsedništva J. Košute in njegovega privrženca Skarde, oo hoteli slovenščino popolnoma izbacniti. V sejah se je govorilo po laskf, delavcem so se izdajale laško-slovenske izkaznice izpolnjeno po laški ali pa celo nemške. Reči se mora, da se sploh niso čisto nič ozirali na potrebe delavcev. Slovenci bi bili lahko imeli veliko večino, če bi so bili kaj dogovorili; a nikdo se ni brigal za to, kar molče so pritrdili vsemu. Skrbijo naj torej, da se v bodoče ne pripeti več kaj tacega. Trgatev je pri nas skoraj končana. Letina jo bila prav dobra in vino bo tudi izvrstno. Tržačani vedo že, da imamo v Nnbrežini in v sv. Križu dobro vino, zlasti belo. — Uprava južne železnice izdala je s 1. t. m. nov vozni red. Odhajajo: ob 7'50 zj. brzoviak na Dunaj, ob 8*20 brzo-vlak preko Nabrežine v Italijo, ob 9. dp. istotako omnibiH, ob 9 55 pustni vlak na Dunaj, ob 435 pp. omnibus preko Nabrežine v Italijo, ob 6*20 pp. poštni na Dunajv ob 8 zvečer brzoviak na Dunaj in brzoviak preko Gorice v Italijo, ob 8 05 pa mešani vlak do Mttrzzuachlaga preko Nabrežine (zveza z Italijo). Prihajajo : Zjutraj ob 7 28 mešani vlak, ob 8 50 zj. brzoviak iz Kormina, ob 9*25 dp. brzovlnk z Dunaj«, ob 10 20 poštni vlak z Dunaja (zveza z Reko), ob 11 18 dp. omnibus h Italije, ob 6*13 pp. poštni z Dunaja, ob 7*33 pp. omnibus iz Italije in ob 8*47 brzoviak z Dunaja in iz Italije. — Na državni že-leznioi (Sv. Andrej) velja stari vozni red od 1. maja t. I. Nova pošta združena z brzojavnim uradom odprla se jo dnć 26. septembra t. 1. na železnični postaji v Matuljah. | Iz Lloydovega arsenala odpustili so minoli teden 26 mizarjev, moj katerim, je večina naših ljudij. Našim poslanoem svetujemo, da zahtevajo od vlade pojasnila, iz katerih vzrokov ho odpuščajo delavci. Obrtna enketa stala je državo — tako pripoveduje „Slov. Obrtnik* — nad 38 tisoč goldinarjev. Vlada jo baje izpoznala, da so obrtniki prehudo zadeti po uvedenju bolniškega zavarovanja delavcev in hoče dotični zakon nekoliko premeniti po nasvetih obrtnikov samih. Bog daj, da se jej to posreči! „Slovenski obrtnik* nasve-tuje, naj bi poslenci stopili v dotiko z obrtniki in naj bi se v ta namen sklicevali shodi. Drugi degradovan častnik. Vojno mi-nisterstvo je degradovalo m uvrstilo kot prostega vojaka v 99. pešpolk rezervnega poročnika Josipa Freisinger-ja, urednika antisemitske „Deutsche Wehr* v Tropavi, ker je zatožen veleizdajstva. Napadalec ogrskega knezo-nad&kofa primasa, Mihalj Csolics je bil dne 4. r. m. v Budimpešti obsojen radi poskušenega um':ra priuiasa in njegovega tajnika na 10 letno ječo. Branitelj in državni pravnik sta oba prijavila priziv proti obsodbi. Gradnja železnice Tržič-Červinjan lepo napreduje. Postaja v Tržiču bodo razširjena in zgradila se bode nova cesta do kolodvora. Furlanska železnica se odpre slo-veauo prvo dni aprila meseca prihodnjega leta. Plesni venček priredi „Občno delavsko izobraževalno, prava varujoče in podporno društvo* v nedelju dne 8. oktobra 1893. v dvorani „Mally" (Via Torrente 16). — Začetek ob 6V« uri zvečer. — Vstopnina: prej kupljene vstopnice stanejo 30 kr., pri blagajni 40 kr. ; jedna gospica družine je prosta vstopnino ; posamične gospice 20 kr. — Vstopnice se dobijo v društveni pisarni „Via Torrente" 34. — K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno Društveno vodstvo. Prihodi južne železnice. Minolega tedna imela je južna železnica 1,011.27 gld. prihodkov. Lepa Številka; pa se sc uprava južne železnice toži, da ji dela državna železnica mnogo škode. Nova dalmatinska parobrodna črta. Parobrodna družba TopiČ in dr. je osnovala novo parobrodno črto iz Lise na Reko. Pamik bode plavil enkrat na teden in se dotaknil glavnih dalmatinskih pristanišč. V Parizu znašel jo nek duhovnik po imenu Senebelin nov strelni, brezdimni prah. Nova iznajdba ho poskusi v kratkem. Prodajalnica jedilnih utvari po jako niski ceni. Proilaja Jožef Cerne Piazza della Caserma št. I (uhod Via Ghega). Cl. Književnost. Prešernove poezije v kirilici. — Prešernovih poezij drugi sn pič: "Balade, romance in legendo" je ravno izšel v Dolenčevi tiskarni v Trstu. Knjižica, ukusno in čisto tiskana in jako prikladna za darove ukaželjni mladini, kateri je namenjena, dobiva se v navedeni tiskarni za samih petnajst n o v č i č e v. Prijatelji mladim1, sežite po knjižici in ne bode vam žal. „Slovanska knjižnica'1. Izšel jo prvi snopič tegu novega književnega podjetja, katerega je začela razpošiljati včeraj „Goriška tiskarna" v Goric'. Ta snopič obsega na HO straneh krasno povest „Ratmir" iz češke zgodovino ; povesti je dodan kratek zgodovinski sestavek o narodu češkem do časov naše povesti. — Uvod govori o „Slovanskej knjižnici11. Poslano. Gospod, kateremu «« je izročila v gostilni g. Suseka, Via Cnmerciale, vrnivši so od vosolico „Trž. Sokola" pri Sv. Tvanu svotica za družbo sv. Cirila in Metoda že pred 14 dnovi, opominja se, da gori omenjeno svoto naznani v prihodnji „Edinosti" ali pa v „Slov. Narodu", kakor je on sam želel. Zares žalostno ! Naznanjam h), občinstvu, fin sem odprl Via Lazzaretto vecohio št. 12 prodajalnloo sadja, in zelenjave. Prodajam tudi vino v steklenicah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imam voliko zalogo blaga I. vrnte. Priporočam wp nI občiiiHivu za obilon obisk. Z velopoStovnn jem 52—2 Matevž Furlan. Pevsko društvo .Skala - v sv. Križu pri TrntU išče pevovodjo. Dmičnik, ki bi hotel to službo prevzeti, naj »o obrn« radi p<>yr<»jov do društvenega predsednika, g. Krist. Ko&uta v «v. lvrižu. 3—2 ZOBNI ZDRAVNIK Dr. S. SAKLER ordinira od 9-12. in od 2-5. v hiši št. 2 ulice Fontanone I. nad. Gostilno s prenočišči ALLA NUOVA ABBONDANZA ulica Torrente IS, 24-1 priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori ho odprti in preMkrbljeni s svežimi jedili do 2. uro popoluno&i, z izvrstnimi namiznimi in desert-nini-i vini tor izvrstno kuhinjo. Dreherjovo pivo po nizkih cennh. Za točno in vestno postrežbo jamči ponižni F. FAVERO. Jak. Klemene __TRST _ p*- Via S. Antonio št. 1. priporoča Častitim svojim odjemnikom in slav- nem občinstvu novo prispelo blago za moške in žennke obleko, volneno robco in pletene zavratniko, h p D' njo kitljo pletene in iz štofa, ogrinjalu i« tlnnolo, barhent beli, sivi in raznobarven, maj«,, spodnje hlače iz volne in kotonine. nogovice volnene in iz kotonine, rokovico, flanel za obleke, (»rajon bolo in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židano zavratniko za moško, dežnike, žiilnne robce, čepice, volnene komune, volno za nogovice, kuiuhovino in niufe, kakor tudi vso ostale predmete nn pouk v ročtiib delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja točno in pošteno postrežbo. 41 DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST CovM)f Piazza delle Legn t 1. Odlikovana tovarna čoplčev. Velika zaloga oljnatih Jbr.rv, lastni izdelek. Lak za kočijo % Angleškega, iz Francije, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) 7.a slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkete in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrolcev, kakor tudi romanjsko žveplo za žvq-pljanjo trt. 104-1 a &C3T Železnato vino m pripravlja G. Pio-coli. lekar v Ljubljani. V temu vinu jo raztopljeno železo tako, da je more probavljati tudi naj-tdabejši želodec, radi česar jo rabijo z najboljšim v s pobom oaebo t nezadostno krvjo . kakor ludi take, ki ho oslabelo vsled beležili. Ko moro so zatorej zadostno pri- ' ----poročati m te ram, katerim jo mnogo do zdravja svoje doee. Itlodi, mršavi otroci, in sploh taki, kateri i-gledajo bo-lohno. so vsled nezadostne svoje krvi vedno bolj podvrženi otroškim boleznim ter tudi lirgljo na istih poginejo ali pn jih zmorejo mnogo težav-nojše nego zdravi in krepki. Vsled rabe tega vina okrepi želodec ; množi so tok, probavljanje je lahko, množi se v imfto hrano tolikanj potrebna kri ter vdobi se sveža barva, koja znači zdrave — Cona steklenici for, 1. Večjo steklenice f. 1.50. Zunanje naročbo izvršuje se točno proti poštnem povzetju. 12—2 t Javna zahvala. Podpisana se najiskreneje zahvaljujeta vsem onim, ki se pri toii neugodnem vremenu potrudili izkazati poslednjo čast nepozabnemu Mihi Urbančiču. Imenoma se zahvaljujeta prečastiti duhovščini, poštovanim učiteljem, odboru političnega društva „Edincst", vsem dotičnim osebam in korporacijam, ki so položile vence na rakev, kakor tudi domaČim pevcem in šolski mladini. Zlasti se zahvaljuje vsem pokojnikovim prijateljem in znancem na obiliii dokazih iskrenega sočutja, ki nam je bilo v teh britkih urah zares v veliko tolažbo. Bog poplačaj vsem! V Bazovici, dne 5. oktobra 1893. Žalujoča soproga in družina Urbančić. Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo trgovino z manifakturnim blagom (prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi židane in volnene robce 52-20 M. Milič* dobra krava mlekarica (švicarskega plemena.) Več se poizve pri upravništvu „Edinosti*. urar, Corso št v. 39. se—104 Prodaja in poprnvlja ure. CJ. kr. dvorna lekarna Ivana Mizzana VIA CAVANA V TRSTU, Podpisani naznanja «1. občinstvu, da je prevzel go-i omenjeno lekarno od dedičev pok, Benedettn Vlarh-Miniussija, priporočajoč se najtopleje in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. ('lanom „Delalskega podpornega društva" pa naznanja še posebej, da mu je odbor istega dovolil -»prejemati recepte od njih v slučaju, ako njim takšne društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne tokarske potrebe se priporoča 101—6 Ivan Mlzznn. Poznani prašek za zobe prof. dra. Haiderja j-i najbolje sredstvo v obvarvanje zobov pred nesnago, ki jlh^ čisti brez da se d-»tekne njih ste-klenine. Sškntljice po 30 in 50 nvč. se dobivajo izključno v odlikovani lekarni Praxmarer i « < « 4 i « < i « („Ai due Mori") mestna palača — Trst. KDOR NE VERUJE nuj pride pogledat, da se prepriča o resnici. Cene so znatno znižane in nejsolidnejše blago, n. pr, : blatio /a moški* obleke, mnje, veliki in rim I i ogrtači zu ?imo, bar-hant (fratajn) raznih vrst, platno, k<»-tonina, musoiin in razni drugi tnanu-fak turski izdelki pri T. Vidr-ioti«, Corso, 18. 104—5 Kvvlzdina restitucijska tekočina pralna voda za konje Cena steklenici avstr. velj. gld. 1.40. Rabi so 30 let v dvornih hlevih, v večjih vojaških in zasebnih hlevih kot krep-v lo pred težk m delom in po težkih delih, proti poditram, izvinjenjem, otrp-nelost kit itd. ter daje konjem pottebno moč za brzo tekunje. Dobiva se v drogerijah lekarnah in Avstro-Ogr. GLAVNA ZALOGA: Fran Iv. Kwizda c. in kr. avBtrijaki in kr. rumunaki dvorni založnik, okrožni lekar v Kornevbur(/u pri Dunaju. Paziti je na zgornjo varstveno znamko in zahtevati je izrecno: Kmrizdino i«—11 restitucijsko tekočino. & Škropilnice in žvepljalke za trte inžinipja Živica, & Mt V & 14 ^ & M ^ mlini in stiskalnice za vino, | sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste # $ in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugiii strojev) na par ^ in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje S? V & in vse za stroje potrebno se dobiva /nairnj v zalogi tvrdke (Živio in družb.) V TRSTU - via Zonta 5 - V TRSTU. & -tfv Raznovrstne sode vseh velikosti rabljene in nove ZA VINO, ZELJE, SLIVE itd. proda po primerni ceni FRAN ABRAM v TRSTU via S. Francesco 22. 4—4 VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI 5 človeško življenje po vseh kombinacij ali mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. Členi banke „Blav^je" imajo brez posebnega prlplačla pravico do dividende, katera je doslej iznašala po lO"/ , 20"/ , 2»"/. >»jedno leto celo 48%. Za Škode izplačala je doklej „Slavlja" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih moro se moriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koriatno ln potrebno je zavarovanje življenju, dokazujejo naslednje primere : 1. Helena Avlteljnova, kruumrica v IJtibUani, zavarovala se jo (lne G. maja 1884. Do svoje smrti . Do svoje smrti dno 11. februvarja 1891 uplačal Jo 1352 gld. 52 kr. ; banka „SlavUa" pa je'rodbini lijegovej izplačala 3000 nld. 3. Ivan Zor, e. kr. brzojavni kontrolor v Ljubl|ani, zavaroval so je dno 10. docembra 1871. Do svoje smrti dne 8. februvarja 1885 uplačal je 1393 £ld. 92 kr.; banka „Sluvija" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld. 4. Miha Serdic. uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. novembra 1878. Dasi je do svojo smrti dno 14. julija 1880 uplačal le 80 «1(1. lrt kr. prejeli so dediči njegovi od banko „Slavijo" 1200 (?l'd. 5. Marija Lenekova, posestntca na Blanicl ou Savi, zavarovala so Je dne 5. mala 1870. Ko je umrla dne 24. maja 1882 izplačala je banka „Slavija" dedičem njenim 5000 gld., da si je bilo uplačane zavarovalnino lo 2'292 gld. 1 Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C , Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris, Laatnik pol. društvo „Edinost". Isdajatolj in odgovorni uroduik Maks Cotlč. Tiskarna Dolfinr v Trstu.