sj9lioteka slovenske akademije znanosti in umëthostl v l.iusl1ani f LJiiTUPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI P ETA KNJIGA 1952—1953 JL U ZAL02ILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI m* £iaf«a*k& afeeteriFf« mimti [n vrnstMttt £ K S P E D I T PUBLIKACU Liubljana, Trg revolucije ? LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI PETA KNJIGA ZALOlILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IM UMETNOSTI T LJUBLJANI Sprejeto na seji predsedsiva Akademije dne 19. januarja 1954 Uredil akademik Milko tos Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani I ZAKONI — UKAZI — STATUTI PRAVILNIKI — POSLOVNIKI Scdeî. Slovenske akademije zu ana ni ¡ ¡n umefrtos ti, Nod ¡' trg 3 D K A Z Na podlagi 4-. točke 72. člena «stave LR Slovenije P rezi d i j Ljudske skupščine LR Slovenije razglaša, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Slovenski akademi ji znanosti in umetnosti z dne 21. maja 1948, ki ga je sprejela Ljudska skupščina LR Slovenije na V. rednem zasedanju dne 6. maja tako, da se njegovo spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi: ZAKON o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti i. Splošne določbe 1, člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja znanstvena in umetnostna ustanova v Ljudski republiki Sloveniji in. združuje naj pomembitejše znanstvenike in umetnike. Njen sedež je v Ljubljani. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pravna oseba, ki ima svoj predračun doli od kov in izdatkov v okviru proračuna Ljudske republike Slovenije. Odredbo dajalec za! iz vaj am je p red raču ji a j e p red sed 11 i k A kade mi j e. Akademija ima svoj pečat, katerega obliko predpiše statut. 2. člen Glavna naloga Slovensko akademije znanosti in umetnosti je, da z vsemi svojimi silami in sredstvi prispeva k napredku in razvoju znanosti in umetnosti. V ta namen Slovenska akademija znanosti in umetnosti : a} usmerja svoje delo na važnejše probleme vseh znanstvenih in umetnostnih področij, zlasti tistih, ki so pomembni za Slovenijo in Jugoslavijo; b) proueava naravna bogastva in proizvodne sile države kakor tudi obča ekonomska in kulturna dognanja in si prizadeva za ti jih vsestransko racionalno izrabo; c) podpira znanstveno in umetniško delo ter načrtno skrbi za popoln jevanje znanstvenega naraščaja in za zvišanje njegove znanstvene kvalitete; č) objavlja izsledke raziskavanj in znanstvena dela; d) daje strokovna mnenja ter rešuje znanstvene in umetnostne probleme na zahtevo vlade L RS; e) vodi razvid dela znanstvenih in umetniških zavodov i a ustanov v Ljudski republiki Sloveniji. 3. člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima razrede. Določbe o ustanovitvi novih razredov, o odpravi, spojitvi ali spremembi obstoječih razredov, o organizaciji, del» in nalogah razredov predpiše statut, ki ga izda Akademija in potrdi Prež id i j Ljudske skupščine LRS. Razredi so v reševanju znanstvenih vprašanj sanio-stoj n i. 4. člen Za splošno usmeritev znanstvenega in umetniškega dela, za razvoj znanstvenih in umetnostnih raziskavanj, za organizacijo elt špedicij. za zvezo z najpomembnejšimi znanstvenimi in umetniškimi ustanovami sklicuje Akademija seje ter organizira kongrese in posvete znanstvenikov in umetnikov, vzdržuje zvezo z znanstvenimi in umetniškimi akademijami, zavodi in društvi ter znanstveniki m umetniki drugih držav. — a — II, Sestav Akademije in njeni člani A.Člani 5. člen Slovensko akademijo znanosti in umetnosti sestavljajo redni člani (akademiki), dopisni člani (korespondenti) in častni člani, 6. člen Za rodnega člana je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki je obogatil znanost ali umetnost z deli znanstvenega aii umetniškega pomena ¡11 prispeval z njimi k razvoju kn It tire. Dopisne člane voli Akademija iz priznanih domačih in tujih znanstvenikov in umetnikov. Častne člane voli Akademija iz znanstvenikov m umetnikov, ki so obogatili znanost ali umetnost z deli svetovnega. pomena ali z deli, ki imajo poseben pomen za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, Ljudsko republiko Slovenijo ali za Akademijo. 7. člen Redni in dopisni člani opravljajo svoje znanstveno in umetniško delo v skladu i delovnim programom Akademije, Podrobnejše določbe o delu tet o pravicah in dolžnostih članov Akademije predpise statut Akademije. 8. člen Prejemke funkcionarjev in članov Akademije določi vfada LRS z uredbo. 9. člen Kandidate za red ne in dopisno člane Akademije predlagajo i? vrst najpomembnejših znanstvenikov in umet- rakov pristojni razredi po strogi in skrbni presoji ter z izčrpno utemeljitvijo skupščini Akademije v odločitev; za člana je izvoljen kandidat, za katerega sta glasovali najmaaj dve tretjini v skupščini navzočih Članov, Izvolitev je končno vel javna, ako Prezidij Ljudske skupščine L RS v 30 dneh ne ugovarja, 10. člen Častne čkine voli skupščina Akademije na predlog razredov aii posameznih rednih članov Akademije. Kanil idat je izvoljen, če sta zanj glasovali dve tretjini navzočih članov. Častni člani imajo enake pravice kot redni člani, ni .so pa uvrščeni v razrede. 11. člen Članstvo rednih, dopisnih in častnih članov preneha s smrtjo, z odpovedjo, ki se pismeno preda predsedniku Akademije, ali z izključitvijo iz zelo tehtnih razlogov javnega ali zasebnega značaja. Izključitev mora skleniti skupščina akademije z dvotretjinsko večino celotnega števila rednih članov. Pretilog za izključitev da lahko Prezidij Ljudske skupščine LRS ali člani Akademije. 13. Znanstveni sodelavci Akademije 12. člen * Pri izvrševanju nalog Akademije, njenih zavodov in ustanov lahko sodelujejo tudi strokovnjaki, ki niso Člani Akademije, Za proučevanje pri rodnega bogastva in proizvodnih sil države ustanovi A kade mi j a poseben svet svoj i h članov. V ta svet lahko pritegne skupščina Akademije tudi znanstvenike. ki niso njeni Člani. Strokovne sodelavce v ustanovah Akademije imenuje in razrešuje na predlog pristojnega razreda predsedstvo Akademije, ki j itn določi tudi nagrade za njihovo sodelovanje. Znanstvene sodelavce predlaga v sporazumu s pristojnim razredom predsedstvo Akademije predsedstvu vlade L RS za imenovanje. Podelitev mest znanstvenih aspirantov, ki so v zvezi z državnimi štipendijami, predlaga za razpis in na predlog pristojnega razreda predsedstvo Akademije ministru za p ros ve to LRS. Podrobnejše določbe k temu členu in določbe glede znanstvenih aspirautov predpiše statut Akademije. HI. Organizacija Akademije A. Skupščina 15. člen Najvišji organ Akademije je skupščina, ki jo sestavljajo vsi redni in častni člani. Skupščina d o loti a splošno smer znanstvenega dela in organizacijo Akademije ter opravlja druge naloge, ki jih ji daje ta zakon ali statut. Skupščina voli člane Akademije, predsednika, enega ali več podpredsednikov, glavnega tajnika in nadzorni odbor; odloča o izključitvi članov in voli člane sveta za proučevanje prirodnegn hogastva in proizvodnih sil države. Skupščina izda statut Akademije, ki ga potrdi Pre-zidij Ljudske skupščine LRS, 14. člen Seje skupščine se sklicujejo po potrebi, toda vsaj enkrat na leto ali če to zahteva najmanj ena tretjina rednih Članov oziroma dva razreda. Skupščina akademije je po pravilu sklepčna, če je navzoča vsaj polovica rednih članov, in odloča z večino glasov navzoč i Ji članov. Izjeme določata ta zakon in statut Akademije. Odločujočo pravico glasovanja imajo na skupščini redni in častni člani Akademije. Dopisni člani in upravniki posameznih ustanov Akademije, ki niso redni ali častni člani, smejo na vabilo predsednika ali njegovega namestnika prisostvovati skupščini in imajo posvetovalni glas. B. Predsedstvo 15. člen Predsedstvo Akademije sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov, glavni tajnik in razredni tajniki. Predsednika, podpredsednika in glavnega tajnika voli skupščina Akademije za tri leta izmed rednih članov Akademije, Izvolitev predsednika potrjuje Prezidij Ljudske skupščine I.RS, Razredne tajnike volijo razredi po določbah staluta A kademi je. 16. člen Predsedstvo Akademije izvršuje sklepe skupščine; v času meri sej um i skupščine je predsedstvo najvišji upravni organ Akademije. Predsednik predstavlja Akademijo na zunaj, usmerja upravo in delo Akademije, sklicuje in vodi seje skupščine in predsedstva. Natančnejše določbe o nalogah in delu predsedstva Akademije in njegovih funkcionarjev predpiše statut. Predsedstvo Akademije imenuje uslužbence Akademije. Za imenovanje uslužbencev prve vrste je potrebno soglasje predsednika vlade LRS, 17. člen Upravljanje imovine Akademije nadzira poseben nadzorni odbor treh rednih članov in enega namestnika, ki jih izbere skupščina za dve leti. C. Zavodi 18. člen Znanstveno raziskovalno delo opravlja Akademija v svojih zavodih (inštitutih), komisijah, odborih, laboratorij ih itd. Podrobnejše odredbe o njihovi organizaciji in delu predpiše statut Akademije in pravilniki v okviru statuta. 19. člen Vlada LRS določi v sporazumu z Akademijo, katere državne ustanove so giede svojega znanstvenega dela pod neposrednim, nadzorstvom Akademije. Č. Uslužbenci Akademije 20. člen Za op ra v 1 j anj e adminis t rat i v ni h, z.n anstvem o u p ravn i 11 in tehničnih poslov ima Akademija administrativne, telili iime in pomožne uslužbence. Natančnejše določbe o ustroju pisarne ter o dolžnostih in pravicah predpis© statut. 21. člen Ta zakon velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. U št. 134. Ljubljana, dne J1. maja i 949. Ta zakon je bil objavljen v Uradnem listu Ljudske republike Slovenije, št. 10, z dne 13. maja i949. IV. Končna določba PREZIDIJ LJUDSKE SKUPSČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE L. S. Sekretar: France Lubej, l. r. Predsednik: Josip Vidmar, 1, r. STATUT Slovenske akademi je znanosti in umetnosti v Ljubljani I, Splošne določbe 1. člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti je najvišja znanstvena in umetnostna ustanova v Ljudski republiki Sloveniji s sedežem v Ljubljani. Zaradi trajnega napredka znanosti in umetnosti združuje najpomembnejše znanstvenike in umetnike in usmerja znanstveno in umetniško delo za prospeh Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije. 2. člen Glavna naloga Slovenske akademi je znanosti in umetnosti je, da z vsemi svojimi silami in sredstvi prispeva k napredku in razvoju znanosti in umetnosti. V ta namen Slovenska akademije znanosti in tunet-nosti; a) usmerja svoje delo na najvažnejše probleme vseh znanstvenih in umetnostnih področij, zlasti tistih, ki so pomembni za Slovenijo in Jugoslavijo: b} proučuje naravna bogastva in proizvodne sile države kakor tudi občna ekonomska in kulturna dognanja in si prizadeva za njihovo vsestransko racionalno izrabo; c) podpira znanstveno in umetniško delo ter načrtno skrbi za popoln jevanje znanstvenega naraščaja in za zvišanje njegove znanstvene kvalitete; č) sodeluje v Svetu Akademij Federativne ljudske republike Jugoslavije in vzdrinje zvezo z znanstvenimi in umetniškimi akademijami ter z znanstvenimi in umetniškimi ustanovami drugih jugoslovanskih narodov: d) zaradi proučevanja in reševanja splošnih znanstvenih in umetniških problemov vzdržuje zvezo z znanstveniki in umetniki drugih narodov; e) za splošno usmeritev znanstvenega in umetniškega dela, za razvoj znanstvenih in umetnostnih raziskovanj in za organizacijo ekspodicij sklicuje seje in posvete ter organizira kongrese domačih in tujih znanstvenikov in umetnikov; f) objavlja izsledke raz is kav an j in znanstvena dela; g) daje strokovna mnenja ter rešuje znanstvene in umetnostne probleme na zahtevo vlade LRS; ii) vodi razvid dela znanstvenih in umetniških zavodov in ustanov v Ljudski republiki Sloveniji. 3. člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti je pravna oseba. Akademija upravlja svoje premoženje in razpolaga z njim ]H> predpisih, ki veljajo za splošno ljudsko premoženje. uporablja ga za izpolnjevanje svojih nalog, Akademi ja ima svoj predračun dohodkov in izdatkov v okviru proračuna Ljudske republike Slovenije. Odred bodajalec za izvajanje proračuna je predsednik Akademije. +. člen Akademija ima svoj pečat; v sredi pečata je državni grb Ljudske republike Slovenije, okrog njega pa v enem ali v dveh krogih besedilo »Ljudska Republika Sloveni ja — Slovenska akademija znanosti in umetnosti«. 5. člen Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima te-le razrede: 1. za zgodovinske in družbene vede; 2. za filoloŠke in literarne vede: 3. za matematično-fizikalne in tehnične vede; 4. za pri rodos lovne in medicinske vede: ¡ta umetnosti (besedno, gla.sheno, likovno). Umetnostna zgodovina spada v razred za zgodovinske in družbene vede: ta razred pa v vprašanjih umetnostne zgodovine sodeluje z razredom za umetnosti. 6. člen Za izvrševanje znanstvenih in umetnostnih nalog ustanavlja Akademija znanstvene raziskovalne zavode {institute). laboratorije, komisije, svete, odbore, sekcije, kabinete, biblioteke, muzeje in druge potrebne ustanove. II. Sestav Akademije A. člani 7. člen Slovensko akademijo znanosti in umetnosti sestavljajo redni člani (akademiki), dopisni člani (korespon-denti) in častni člani. Redni in dopisni člani so razvrščeni v razrede. 8. člen Za rednega člana je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki je obogatil znanost ali umetnost z deli znanstvenega ¡di umetniškega pomena, s katerimi je prispeval k razvoju kulture. Dopisni člani se volijo izmed priznanih domačih in tujih znanstvenikov in umetnikov. 9. člen Kandidate za redne in dopisne člane Akademije predlagajo skupščini Akademije pristojni razredi po strogi in skrbni presoji; predlog morajo izčrpno utemeljiti. Za člana je izvoljen kandidat, za kaierega sta glasovali najmanj dve tretjini v skupščini navzočih članov. Izvolitev poslane dokončna, ako Prezidij Ljudske skupščine LRS v 50 dneh ne ugovarja. 10. člen Redni in dopisni člani opravljajo znanstveno in umetniško delo v skladu z delovnim programom Akademije; sodelujejo v razredih, komisijah, odborih in ustanovah Akademije ter pri vzgoji znanstvenega naraščaja in opravljajo druge naloge, ki jim jih da Akademija. Redni člani so dolžni udeleževati se sej in sestankov Akademije, na katere so vabljeni, it:, člen Vsak redni in dopisni član Akademije je uvrščen le v en razred, lahko pa je izvoljen v odbore, komisije i a ustanove raznih razredov, Redni in dopisni član .sme spremenili svoj razred s privoljenj eni razreda, ki mu pripada, ako ga razred, v katerega želi prestopiti, sprejme in ako skupščina to potrdi. Če razred, kateremu lak član pripada, ne da privoljenja, so pa sicer dani drugi pogoji za prestop iz enega razreda v drug razred, od loč'i o tem skupščina Akademije. 12. člen Akademija podpira svoje člane pri znanstvenem raz-iskavanju in umetniškem delu. Člani Akademije imajo pravico objavljati svoja dela v izdajah Akademije. O pomoči in tiskanju del odloča predsedstvo Akademije na predlog pristojnega razreda. Predsedstvi* Akademije sme na predlog pristojnega razreda dovoliti podporo znanstvenim in umetniškim organizacijam in tudi posameznikom za njihovo znanstveno raziskavanje in umetniško delo ali za izdajo znanstvenih in umetniških del. Častne člane voJi Akademija izmed znanstvenikov in umetnikov, ki so obogatili znanost ali umetnost z deli svetovnega pomena ali z deli, ki imajo poseben pomen za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo^ Ljudsko republiko Slovenijo ali za Akademijo, Častni flani imajo enake pravice kakor redni. 14. člen Častne člane voli skupščina Akademije na predlog razredov ali posameznih rednih članov. O predlogu člana Akademije mora dati mnenje razred, ki je najbližji kandidatovi stroki. Pri kandidatih, katerih zasluge za državo, za Akademijo, za znanost ali za umetnost niso strokovne narave, izdela in utemelji preti log za skupščino predsedstvo Akademije. Kandidat je izvoljen, če sta glasovali zanj dve tretjini navzočih članov, J 5. člen Rednim, dopisnim in častnim članom, kateri h izvolitev je dokončna, izroči predsednik na skupščini diplomo o članstvu. Beti ni in dopisni člani dobijo tudi člansko izkaznico. Obliko diplome in izkaznice določa predsedstvo Akademije. 16. člen Članstvo rednih, dopisnih in častnih članov preneha s smrtjo, z odpovedjo, ki se pismeno sporoči predsedniku Akademije ali z izključitvijo. Člana lahko izključi skupščina Akademije z dve-tret jinsko večino vseh rednih članov iz zelo tehtnih razlogov javne ali zasebne narave. Če se t lan. odpove članstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, sklepa o razrešitvi predsedstvo. Predsedstvo lahko odpoved takoj sprejme ali pa poprej posreduje* 17. člen Volitev članov in glasovanje o izključitvi članov je tajno, če skupščina ne sklene drugače. J 8. člen O vsakem članu Akademije vodi glavni tajnik članski list, ki obsega vse pomembnejše podatke o Življenju ter o znanstvenem oziroma umetniškem delu. Navodila o tem predpiše predsedstvo Akademije. R. Znanstveni sodelavci Akademije 19. člen Pri izvrševanju nalog Akademije, njenih zavodov in ustanov lahko sodelujejo kot znanstveni in strokovni so-delavri tndi strokovnjaki, ki niso Člani Akademije» 20. člen Znanstveni sodelavci so znanstveniki, ki so s svojim delom pokazali sposobnost in uspeh v svoji panogi; po smernicah pristojnih razredov ali upravnikov razredov opravljajo samostojno znanstvena deia in raziskovanja v ustanovah in zavodih Akademije, V sporazumu s pristojnim razredom jih predlaga predsedstvo Akademije predsedstvu vlade LRS za imenovanje. 21. člen Na predlog pristojnega razreda imenuje predsedstvo Akademije izmed priznanih strokovnjakov strokovne sodelavce, kaierih naloga je. da z zbiranjem in ureje- vanjeau znanstvenega gradiva sodelujejo pri pripravah za znanstveno delo, 22. člen Za »popoln je vanje znanstvenega naraščaja in za zvišanje njegove znanstvene ravni nastavlja predsedstvo Akademije pri ustanovah Akademije znanstvene aspi-raute praviloma izmed graduiranih ali diplomiranih absolventov univerze in drugih visokih šol, ki so pokazali posebno nagnjenje in sposobnost za znanstveno delo. Pod vodstvom, članov Akademije ali upravnikov zavodov opravljajo znanstveni aspira.nti znanstveno delo, ki si ga izbero sami ali ki se jim dodeli. Predsedstvo Akademije predlaga v sporazumu z razredi ministru za prosveto. koliko mest znanstvenih aspirantov. ki so v zvezi z državno štipendijo, naj razpise in po razpisu mu predlaga kandidate. Natančnejše določbe o dolžnostih znanstvenih aspirantov določi pravilnik, ki ga izda predsedstvo Akademije in potrdi skupščina. ID. Organizacija A, S k li p š č i n a 23. člein Najvišji organ Akademije je skupščina, ki jo sestavljajo vsi redni in Častni člani. Skupščina določa splošno smer znanstvenega dela in organizacijo Akademije; pretresa vprašanja znanstvene, znanstveno-tehnične in organizacijske narave; odh)ča o razvrstitvi članov v razrede: sklepa o ustanovitvi novih, o odpravi, spojitvi ali spremembi obstoječi li razredov, zavodov (institutov}, laboratorijev, komisij, svetov, odborov, sekcij, kabinetov, bibliotek in drugih potrebnih ustanov, sklepa o delovnih načrtih razredov in ustanov. Skupščina voli člane Akademije i ti odloča o njihovi izključitvi: voli in. razrešuje predsednika, enega ali več podpredsednikov, glavnega tajnika. Člane nadzornega odbora, upravnike znanstvenih zavodov (inštitutov), predsednike in člane komisij, odborov, svetov, predsednika in člane sveta za proučevanje pri roti nega bogastva in proizvodnih sil države; voli in razrešuje predstavnike in namestnike v Svet Akademij FLRJ. Skupščina potrjuje pravilnike o delu in ustroju ustanov Akademije in druge pravilnike, ki jih izda predsedstvo. Skupščina razpravlja o predlogu predračuna dohodkov in izdatkov in o zaključnem računu Akademije ieT o poročilu nadzornega odbora. 24 člen Sejo skupščine skliče predsednik Akademije po potrebi, toda vsaj enkrat na leto in Če to z navedbo predmeta. o katerem naj se razpravlja na seji, zahteva najmanj tretjina rednih članov ali dva razreda* Dnevni red skupščine mora biti vsem rednim in častnim članom sporočen vsaj pet dni pred sejo. 25. člen Skupščina je sklepčna, če je nazvočih vsaj polovica rednih Članov in odloča po pravilu z večino glasov navzočih članov. Za veljavnost sklepa o izključitvi člana je potrebna dvotretjinska večina vseh rednih članov. Za veljavnost izvolitve članov Akademije ter sklepa o ustanovitvi novega ali odpravi, spojitvi ali spremembi obstoječega razreda kakor tudi za spremembo statuta je potrebna dvotretjinska večina navzočih članov. Pravico glasovanja na skupščini imajo rod ji l in častni člani Akademije. Dopisni člani in «pravniki ustanov Akademije, ki niso redni ali častni članiT se smejo na vabilo predsednika udeležiti skupščine s posvetovalnim glasom. B. Predsedstvo 26. člen Predsedstvo Akademije sestavljajo predsednik, eden ali več podpredsednikov, glavni tajnik in razredni tajniki. 27. člen Predsedstvo Akademije izvršuje sklepe skupščine; v času nied sejami skupščine je najvišji upravni organ Akademije. Predsedstvo predlaga skupščini delovne načrte razredov in ustanov; sprejema njihova poročila; rešuje znaustveno-organizatorična vprašanja: sestavlja in predlaga v razpravo skupščini predračun dohodkov in izdatkov Akademije; razporeja kredite in njihovo uporabo; vodi publikaeijsko delo Akademije; predpisuje in predlaga skupščini v potrditev pravilnike o delovnem načrtu in notranji organizaciji znanstvenih zavodov (inštitutov), laboratorijev,, kabinetov, sekcij, komisij, odborov, svetov, pravilnike o razvidu znanstvenega in umetniškega dela, o znanstvenih aspirantih, o podelitvi stopnje doktorja znanosti po Akademiji in druge pravilnik©; opravlja druge naloge po predpisih zakona, statuta jn po sklepih skupščine. 28. člen Predsedstvo Akademije odloča o načinu nagrajevanja članov, znanstvenih in strokovnih sodelavcev Akademije ter drugih strokovnjakov za posebno delo in. o povračilu njihovih stroškov, Na seje predsedstva morajo biti z navedbo dnevnega reda vabljeni pismeno vsi njegovi člani praviloma vsaj tri dni pred sejo. Seja predsedstva je sklepčna, če je navzoča večina njegovih člainov, med njimi predsednik ali podpredsednik. Predsedstvo odloča z navadno večino glasov. Predsednik ima glasovalno pravico. Ob enakosti glasov odloča predsednikov glas. Redni člani, ki so vabljeni na sejo predsedstva zaradi posveta, nimajo glasovalne pravice. O zadevi, ki se tiče samo določenega razreda, se ne sme sklepati, če ni navzoč tajnik tega razreda ali njegov namestnik. 30. člen Predsednika, podpredsednika in glavnega tajnika volt skupščina Akademije za tri leta izmed rednili članov Akademije. Izvolitev predsednika velja, ko jo potrdi Prezidij ljudske skupščine LRS, Funkcijska doba predsednika, traja, dokler Prezidij Ljudske skupščine LRS ne potrdi novega predsednika. 31. Člen Predsednik predstavlja Akademijo na zunaj; usmerja njeno upravo in delo; sklicuje in vodi seje predsedstva in skupščine; podpisuje skupno z glavnim tajnikom diplome in. druge važne listine in dopise ter opravlja druge naloge po določbah zakona, statuta in po sklepiii skupščine in predsedstva. 32. člen Predsednik sme zadržati izvršitev oziroma odpravo sklepa skupščine, predsedstva ali razreda, o katerem misli, da je za Akademijo škodljiv. To mora z obrazložitvijo nemudoma sporočiti organu, ki je sklep izdal, da o pred- metu znova sklepa. Če la o-rgan vztraja pri svojem sklepu, je predsednik nanj vezam. 33. člen Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu, opravlja sporazumno z njim posamezna dela iz njegovega delovnega področja in ga nadoanestuje, kadar je zadržan. 34. člen Glavni tajnik pomaga predsedniku; načelu je upravni in znanstveni pisarni Akademije; piše- zapisnike o sejali skupščine in predsedstva; skrbi za publikacije; sestavlja sporazumno s predsednikom dnevni red za seje predsedstva in skupščine, predloge in poročila: podpisuje skupno s predsednikom diplome, in druge važne listine in dopise: piše članske liste in opravlja druge naloge po določbah zakona, statuta in po sklepih skupščine in predsedstva Akademije. Če je glavni tajnik zadržan, ga nadomešča za to od predsedstva Akademije določeni redni član. 35. člen Če predsednik podpredsednik ali glavni tajnik umre ali če preneha njihova funkcija pred potekom funkcijske dobe, se mora sklicali skupščina Akademije takoj zaradi izvolitve novega predsednika, podpredsednika oziroma glavnega tajnika. C. Nadzorni odbor 5b. člen t previjanje imovine Akademije nadzoruje nadzorni odbor treh članov ¡¡n enega namestnika, ki jih izbere skupščina za dve leti izmed rednih članov Akademije. Član preti sodstva ne more biti hkrati član nadzornega odbora ali njegov namestnik, Predsednika izbere nadzorni odbor izmed svojih članov. Poročilo nadzornega odbora mora biti i4 dni pred skupščino (peti odstavek člena) na vpogled vsem rednim članom. Č. Razredi 37. člen Razredi opravljajo glavne naloge Akademije v svojih strokah ter usmerjajo in vodijo znanstveno delo v ustanovah, ki so v njihovem sestavu, sprejemajo znanstveni a in umetniška poročila in sklepajo o vloženih predlogih. Razredi so v reševanju znanstvenih in umetniških vprašanj samostojni. Razredi Akademije razpolagajo v okviru svojega programa samostojno s kreditom, ki jim je dodeljen i/ proračuna Akademi je. 38. člen Delo razreda vodi razredni tajnik. Nadomešča ga od razreda za to določeni redni član. Razrednega tajnika volijo redni člani razreda izmed sebe na dve leti z navadne večino glasov. 39. člen Razredi imajo seje po potrebi, vendar vsak drugi mesec razen v juliju, avgustu in septembru, Seje razredov so določene zlasti za obravnavanje znanstvenih in umetnostnih vprašanj in predloženih znanstvenih spisov, za predavanja članov, za pripravljanje predlogov razreda in za pripravo razrednih publikacij. Sejo razreda skliče in vodi tajnik razreda. Na sejo povabi 7. navedbo dnevnega reda praviloma vsaj tri dni prej redne in tiste dopisne člane razreda, ki prebivajo na ozemlju FLRj. Glasovalno pravico imajo saiino redni člani razreda. Ob enakosti glasov odloča tajnikov glas. -Seja je sklepčna, če je navzoča večina rodnih članov razreda. Upravniki ustanov, ki niso člani razreda, imajo na seji razreda glasovalno pravico le glede vprašanj, ki se tičejo njihovih ustanov. Zapisnik o seji vodi najmlajši navzoči redni Član razreda. Razredni tajnik mora sklicati sejo razreda v osmih dneh, če to zahtevajo najmanj trije redni'člani razreda z navedbo predmeta, o katerem naj se na seji razpravlja. Sklepe razreda izvršuje razredni tajnik. 40. člen Zadeve, ki se tičejo dveh ali več razredov, se obravnavajo na skupnih sejah prizadetih razredov. Skupno sejo skliče in vodi najstarejši izmed tajnikov prizadetih razredov. 41. člen Za pripravo ali raziskavo posameznega predmeta lahko izbere razred komisijo ali odbor izmed svojih članov in tudi izmed drugih znanstvenikov. 42. člen Razred poroča o svojem delu vsako leto skupščini Akademije po predsedstvu. D. Zavodi in druge ustanove člen Znanstveno raziskovalno delo opravlja Akademija v svojih zavodih (inštitutih), laboratorijih, komisijah, odborih itd. Znanstveni zavodi (inštituti) in laboratoriji Akademije so upravno podrejeni predsedstvu Akademije po raz rodu. v čigar sestav spadajo, V rdijo jih upravniki. 44. člen Pri vsakem zavodu (inštitutu) Akademije je znanstveni svet, ki ga sestavljajo upravnik, s sklepom skupščine določeni Člani Akademije ter visoko kvalificirani znanstveni sodelavci Akademije. V znanstveni svet lahko skupščina Akademije pritegne tudi druge strokovnjake. Znanstveni svet usmerja specialno znanstveno delo zavoda (inštituta). Ar>. člen Za proučevanje pri rodnega bogastva in proizvajalnih sil države ustanovi Akademija poseben svet svojih Članov, ki ga izvoli skupščina. V ta svet lahko skupščina Akademije pritegne tudi znanstvenike, ki niso njeni člani. E. Uslužbenci 46. člen Za opravljanje administrativnega, znanstveno-admi-n is trat i v nega in tehničnega dela ima Akademija upravno in znanstveno pisarno, ki ju vodita upravnika. Akademija ima potrebno število znanstvenih, strokovnih. tehničnih in pomožnih uslužbencev. Zanje veljajo predpisi zakona o državnih uslužbencih. Poslovnik o notranji ureditvi in delu pisarn, o pravicah in dol in os tih uslužbencev ter o pogojih m kvalifikaciji, ¡potrebnih za dosego posameznih nazivov, predpiše predsedstvo Akademije. IV. Publikacije 47. člen Publikacije Akademije so dvojne: splošne in razredne. Med splošne publikacije spadajo vsakoletno poročilo o poslovanju Akademije in njenih razredov, skupne periodične publikacije in izdaje večjih del. Za razredne publikacije se štejejo periodične publikacije razredov, posamezna dela in razprave, monografije. strokovna poročila ter predavanja V razredih. Avtorske pravite ostanejo avtorju, 4«. člen V razrednih publikacijah Akademije se objavljajo dela, ki jih sprejme pristojni razred na seji in za katera da glede na razpoložljiva sredstva pristanek za tisk predsedstvo Akademije. O tem, ali se objavi v razredni publikaciji delo nečlana. odloča pristojni razred na predlog in po strogi, pismeni oceni vsaj enega svojih članov. 49, člen Akademijske publikacije se tiskajo po avtorjevi Želji v slovenskem, srbskem, hrvatskem ali makedonskem jeziku. Po sklepu razreda in v sporazumu s predsedstvom se lahko tiska razprava tudi v tujem jeziku. Posnetki razprav (publikacij) in krajša strokovna poročila se lahko tiskajo po avtorjevi želji v Uljem jeziku tudi brez posebnega sklepa razreda ali predsedstva. 50. člen Velikost naklade določi za vsako publikacijo predsedstvo na predlog razreda. Piše*: dobi brezplačno 25 posebnih od t is kov svoje razprave. Posebni od tisk i so kot taki označeni na naslovnem listu. Pisec oziroma prireditelj posebnega izdan j a Akademije dobi 20 primerkov izdan j a. Predsedstvo Akademije lahko pokloni publikacije Akademije posameznikom, zavodom in organizacijam iti lahko dovoli prodajo publikacij s popustom, Statut se sme spremeniti ali dopolniti s sklepom skupščine, ki ga poirdi Prezidij ljudske skupščine LRS. Ta statut dobi obvezno moč, ko ga sprejme skupščina Akademije in potrdi Prezidij ljudske skupščine LRS. Na podlagi zadn jega odstavka 13. člena zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Prezidij ljudske skupščine L[l Slovenije potrjuje Statut Slovenska akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, Ljubljana, dne 11. julija 1 <>4-9, V. Končne določbe 51- člen 52, člen PREZIDIJ LJUDSKE SKUPŠČINE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE L. S- Sekretar: Predsednik: Josip Vidmar, 1, r. France Lubej, I, r. PRAVILNIK za tisk publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1. Publikacije Akademije so splošne in razredne. Katere so splošne in katere so razredne določa statut Akademije (47. člen), v dvomljivih primerih ali po potrebi pa more o tem odločati tudi predsedstvo Akademije,, pri čemer upošteva zadevne predloge ali mnenje razreda. 2. Splošne publikacije se dajo v tisk potem, ko jih je sprejelo na svoji seji predsedstvo Akademije. 3. Razredne publikacije se dajo v tisk potem, ko jih je na svoji seji sprejel pristojni razred in je na to na svoji seji pristalo predsedstvi* Akademije. 4. V kompetenco predsedstva spada strokovna ocena predloženih splošnih publikacij, v kompetenco razreda pa strokovna ocena predloženih razrednih publikacij. Predsedstvo more zavrniti natis sjiisa ali publikacije, ki jo je razred če sprejel, če ta po obrazloženem mnenju enega ali več članov predsedstva v strokovnem oziru ni zadovoljiva, Sicer ima pa predsedstvo pravico zavrniti tudi sprejem in natis spisa ali publikacije, če zanjo ni na razpolago dovolj finančnih sredstev, če bi izdatki za publikacijo preveč ob teže val i proračun Akademije, Če se spisu ali delu. ki je v strokovnem oziru sicer neoporečno, more upravičeno prigovarjati iz drugih tehtnih razlogov, ki jih predsedstvo utemelji. 5. Spisi rednih in dopisnih članov niso predmet strokovne ocene predsedstva oziroma razreda. Spise drugih avtorjev izroči predsedstvo ali razred vsaj enem it svojih članov kot referentu v oceno, ki se mora pismeno opraviti najkasneje tri mesece po zadevnem sklepu. V sporazumu s predsedstvom oziroma z razredom more referent določiti tudi strokovnega referenta izven Akademije, če v okviru razreda ali Akademije ni za to po stroki pristojnega člana. 6. Vse predložene spise tako članov kot nečlanov Akademije mora pregledati urednik, ki ga za razredne publikacije določi razred in ki je za splošne publikacije glav ni tajnik Akademije. Urednik določi, ali naj gre spis v jezikovni pregled ali ne, skrbeti mora. da bo spis, poslan v tiskarno, že povsem prirejen za na I is, mora pa tudi opozoriti na nedostatke nestrokovnega značaja, zaradi teh stopiti v stik z avtorjem in spis eventualno zopet predložiti predsedstvu oziroma razredu. 7. Akademijske publikacije se tiskajo po avtorjevi želji v slovenskem, srbohrvatskem aii makedonskem jeziku. Po sklepu razreda in v sporazumu s predsedstvom se lahko tiska razprava tudi v tujem jeziku, mora pa v tem primeru imeti povzetek v domačem jeziku. Povzetki razprav (publikacij) in krajša strokovna poročila se lahko tiskajo po avtorjevi želji v tujem jeziku tudi brez posebnega sklepa razreda ali predsedstva. 8. Višino naklade, forma! in lisk določa za vsako publikacijo predsedstvo na predlog razreda oziroma v soglasju z njim in z avtorjem, 9. Pisec dobi brezplačno 23 posebnih odtisov svoje razprave. Posebni odtisi so kot taki označeni na naslovnem listu. Pisec oziroma prireditelj posebnega izdanja Akademije dobi 20 primerkov izdanja. JO. Posebna naročila za risarje, kartografe, fotografe itd, morajo izvršiti avlorji v dogovoru z razredom ali predsedstvom oziroma z urednikom publikacij; obveznosti, ki nastanejo iz lakih nalogov, plača Akademija. 11. Korekture mora opravljati avtor sam; če jih iz kakršnega koli razloga ne more opraviti, preskrbi predsedstvo strokovnjaka za avtorske korekture; stroške nosi avtor. Po pravilu sta določeni dve neloniljeni korekturi, ena 1 omiljena in revizija. 12. Kasnejše manjše spremembe in dopolnitve rokopisa so dovoljene samo v neloml jenih odtisih. V lomi jenih odtisih gredo korekture, če povzročijo ponovno lomljenje, na avtorjev račun, Za neopravičeno zavlačevati je korekture je odgovoren avtor. Korekturne odtise pošilja tiskarna predsedstvu Akademije, ki jili dostavlja avtorju. Korigirane odtise vrača avtor predsedstvu. Končni iniprimatur dasta urednik publikacije in predsedstvo Akademije ali njegov pooblaščenec. 13. Avtorski honorarji se ravnajo po veljavnih uredbah. 14-. Referentom, urednikom in jezikovnim korektorjem gre honorar, ki ga določi razred po veljavnih uredbah. Pri jezikovnih korekturah, ki gredo preko meje navadnih korektur, mora po predlogu urednika nosili del stroškov avtor. 15. Če imajo spisi povzetke v tujih jezikih ali spisi, spisani v tujih jezikih, povzetke v domačem jeziku, se zanje računa honorar takole: a) za povzetke v domačem ali tujem jeziku, ee jih sestavi avtor sam, enako kot za glavni teksti b) za povzetke, ki jih sestavi kdo drug, se izplača honorar po dogovoru med njim in avtorjem ob pristanku predsedstva; c) za naročene prevode, domače in tu je jezične, gre honorar po uredbi o avtorskih honorarjih; č) v izrednih primerih odloča glede honorarja za povzetke predsedstvo. Ki. Avtorske pravice ostanejo avtorju, ki ima pravico za dogovor s kako drugo založnico za drugo izdajo ali za prevode svojega dela v druge jezike, Treba pa je predsedstvo O tem obvestiti, če si je Akademija izgovorila prvenstveno pravico. 17. Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme skupščina Akademije, Glavni tajnik: Predsednik; Milko Kos, 1. r. Josip Vidmar. I, r. Ta pravilnik jc bil sprejet na skupščini Akademije dne 2. juniju 195j in ima od te^a dne dalje obvezno moč. SPREMEMBA V PRAVILNIKU Kemičnega inštituta s-Borisa Kidriča^ V Pravilniku tega inštituta, ki je odtisnjen v Letopisu Slovenske akademije znanosti in umetnosti, J V, knjiga (19-52), str. 50 in dalje naj se po 5. členu (na str- "51) vstavi sledeče: Upravnik inštituta ima kot posvetovalni organ inšti-tutski kolegij, Inštitutski kolegij tvorijo poleg upravnika uainestnik upravnika in načelniki strokovnih skupin. Inštituski kolegij se na poziv upravnika sestaja na posvetovanje o: 1. letnem delovnem načrtu, njegovih dopolnitvah ali izpreinembah, 2. letnem delovnem poročilu. 3. predlogih za izboljšanje, izpremembo ali dopolnitve znanstvenega in strokovnega dela v inštitutu, 4. predlogih za ustanovitev novih ali ukinitev obstoječih strokovnih skupin v inštitutu, 5. aktualnih strokovnih problemih, ki jih upravnik postavlja na dnevni red. To spremenil» je potrdila skupščina Akademije 2. junija 1955. POSLOVNIK biblioteke Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1. Na podlagi pravilnika o ureditvi upravne in znanstvene pisarne ter biblioteke SAZU v Ljubljani, sprejetega na skupščini Akademije dne ?. februarja (952, ter odredb predsedstva SAZU, št. U—904/50 z dne 27. junija 1950 iti št. 1—1828/51 z dne 16. novembra 1951 predpisuje predsedstvo SAZU za poslovanje biblioteke SAZU ta poslovnik. "i Ltlopis - 33 - Po členu |5 a) pravilnika o ureditvi upravne m znanstvene pisarne ter biblioteke SAZU sestoji biblioteka SAZU iz centralne biblioteke ter iz bibliotek inštitutov, zavodov in sekcij. Centralna biblioteka ter biblioteke inštitutov, zavodov in sekcij tvorijo celoto pod upravnim in strokovnim vodstvom centralne biblioteke. Zato vrši centralna biblioteka: a) vso knjižno akcesi jo, b) inventar)zacijo vseh knjig in revij, c) katalogizacijo vseh knjig in revij, č) vso zameno akademijskih publikacij z drugimi ustanovami v tu- in inozemstvu, d) vso prodajo akademijskih publikacij. "5. Knjižna akeesija Inštituti, zavodi in sekcije javijo svoje želje glede nabave knjig in revij centralni biblioteki, ki ta naročila sporazumno z njimi koordinira zaradi izogibanja dublet; nabava dublet naj odpade oziroma se v res potrebnih primerih skrči na minimum. Centralna biblioteka nato izvrši naročila v okviru razpoložljivih kreditov. Zaradi pregleda vodi centralna biblioteka posebno evidenco o stanju kreditov, ki jih imajo posamezni inštituti, zavodi in sekcije na razpolago na poziciji ^Nabava znanstvene in umetniške literature«. Konec vsakega tromesečja obvesti centralna biblioteka inštitute, zavode in sekcije pismeno o stanju njihovih kreditov za nabavo knjig in revij. i. Inventarizacija knjig in revij Vsaka knjiga in revija, ki pride v last Akademije, najsi bo kupljena, podarjena ali poslana v zameno, se knjiži v centralni inventarni katalog. I a katalog mora prikazovati točno stanje celotnega akademijskega knjižnega fonda. Katalog mora biti izdelan v knjižni obliki na posebnih obrazcih za inventarizacijo knjig. Inventarna knjiga se hrani v centralni biblioteki S A ZLI 5. Katalogizacija knjig in revij Centralna biblioteka izdeluje za vse knjige in revije, ki pridejo v last Akademije, po opravljeni inveniarizaciji: a) abecedni imenski katalog, b) stvarni sistematični katalog. Abecedni imenski centralni katalog se izdeluje v listkov ni obliki po splošno veljavnih predpisih o abecednem imenskem katalogu. Si gnal ura knjig in revij je skupna za vse biblioteke inštitutov in zavodov ter sekcij. Vsaka biblioteka inštitutov, zavodov in sekcij ima karakteristično črko, ki se doda signaturi. Kolikor biblioteke inštitutov, zavodov in sekcij smatrajo za koristno, da opremijo knjige in revije še s svojo lastno signa turo, store to svojim potrebam primerno ter dodajo centralni signaturi in karakteristični črki še svojo p osel) no signât uro. Stvarni sistematični katalog se izdeluje v lis t k ovni obliki. Kot osnova mu služi mednarodna decimalna klasifikacija, ki pa je za akademijske potrebe primerno skrčena. Abecedni imenski in stvarni sistematični centralni katalog se branita v centralni biblioteki SAZU. Če smatrajo biblioteke inštitutov, zavodov in sekcij, da so jim koristni lastni katalogi, si jih morejo izdelati svojim potrebam primerno. i* __ 35 — b. Vsak mesec izdela centralna biblioteka seznam knjig in revij, ki jih je prejela ter obdelala. Seznam naj bo urejen po vsebini z označbo inštituta, ki bo knjige ali revije prejel za svojo biblioteko. Ta seznam se razmnoži in dostavi vsem akademikom ter bibliotekam inštitutov, zavodov in sekcij v trajno uporabo. Ko izdela centralna biblioteka ta mesečni seznam, odpošlje bibliotekam inštitutov, zavodov in sekcij ustrezne knjige in revije. 7. Zamena V zameno pošilja centralna biblioteka akademijske publikacije v smislu dogovorov, sklenjenih z raznimi ustanovami v tu- in inozemstvu. Vodita se dve kartoteki, urejeni po naslovih ustanov: a) z označbo vseli akademijskih publikacij, ki smo jim jih odposlali, b) z vpisom vsega, kar smo od njih prejeli. Centralna biblioteka naj po možnosti vzpostavi knjižno zameno z vsemi akademijami in važnejšimi znanstvenimi ustanovami po svetu, Prav tako pa ji morejo posamezni inštituti, zavodi ali sekcije predlagati razne strokovne ustanove, s katerimi naj vzpostavijo zameno. 8. Biblioteke inštitutov, zavodov in sekcij prejmejo: a) vse knjige in revije, ki so jih zase naročile, b) knjige in revije, ki obravnavajo v celoti njih široko. V centralni biblioieki ostanejo; a} vsa dela splošnega in leksikalnega značaja, b) knjige in revije, ki združujejo več različnih strok, c) knjige in. revije, ki v celoti sicer obravnavajo le eno stroko, za katero pa Akademija nima posebnega inštituta, zavoda ali sekcije. Ob ustanovitvi kakega novega inštituta, zavoda ali sekcije si ta iz knjig in revij, ki so v centralni biblioteki, izbere za svojo biblioteko tiste, ki obravnavajo njegovo stroko. Po opravljenih prekujižbah v centralnih katalogih, ki so pri tem potrebne, se knjige novemu inštitutu, zavodu ali sekciji dodele. 9. Poleg bibliotek inštitutov, zavodov in sekcij ima biblioteka Akademije še: a) zbirko »Dela članov Akademije*, kjer naj bo v čim popolnejši obliki prikazano znanstveno in umetniška delo domačih članov Akademije, b) priročne biblioteke v raznih pisarnah Akademije (n. pr.; upravni pisarni, računovodstvu, znanstveni pisarni), e) rokopisni oddelek. .10. Akademijska biblioteka nudi svoje knjige zainteresiranim osebam na vpogled in na posodo. To poslovanje uredi poseben čitalniški red. Za centralno biblioteko SAZU velja čitalniški red št. Z—1897/51 z dne 20. avgusta 1951, Biblioteke inštitutov, za votlo v in sekcij izdelajo v soglasju s čitalniškim redom za centralno biblioteko SAZU svojim potrebam primeren čitalniški red. Čitalniški red je v biblioteki na vidnem mestu. 11. Centralna biblioteka SAZU hrani in upravlja vse skladišče akajtlemijskih publikacij in vodi posebno evi- denco o izdaji knjig ter blagovno kartoteko o stanju knjižne zaloge. 12. Centralna biblioteka prodaja akademijske publikacije stalnim naročnikom, študentom Ln knjigarnam. Naročniki na vse akademi jske publikacije imajo eno tretjino popusta od polne cene; naročniki na publikacije posameznih razredov s splošnimi izdajami ali brez njih imajo 25 fl/o popusta; knjigarnam se prizna 20°/o-ni popust. Prav tako si morejo v centralni biblioteki nabaviti akademijske publikacije z 20w/o-nim popustom tudi študentje. 13. Ves knjižni fond akademijske biblioteke kakor tudi vsa zaloga akademijskih publikacij je shranjena v zaklenjenih prostorih. Kolikor ni mogoče, da bi bila to posebna skladišča ali safi. naj bodo knjige shranjene v prostorih, ki so pod kontrolo odgovornih uslužbencev Akademije. Akademijska biblioteka je zavarovana proti vlomski tatvini in elementarnim nezgodam. 14, Ta poslovnik stopi v veljavo, ko ga odobri predsedstvo SAZU. Ta poslovnik je odobrilo predsedstvo Akademije na svoji seji dne 19. januar ja 195+. II OEG A NIZA. CIJA Hiša Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 4, v kateri so nekateri inštitufi L, Ti, in IV. razreda PREDSEDSTVO Predsednik: Fran Ramovš, do dneva smrti f6. septembra 1952. Josip Vidmar, od izvolitve 27. oktobra 1952. Podpredsednik: Božidar L a v r i č. ponovno izvoljen 2. junija 1953. Glavni tajnik: Milko Kos, ponovno izvoljen 2. junija 1955, Razredni tajniki: L v razredu zo zgodovinske in družbene vede France Štele, ponovno izvoljen v razredu 17. okt, 1955: 2. v razredu za filološke in literarne vede f v a n G r a f e nau e r, ponovno izvoljen v razredu 22. okt. 1953: 5. v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede Milan Vidmar, ponovno izvoljen v razredu 16, oktobra 1955; -t. v razredu za prirodoslovne in medicinske vede J o v a n H ad ž i, ponovno izvoljen v razredu 24. okt. J955: 5. v razredu za umetnost Anton La-jovic, ponovno izvoljen v razredu 24. septembra 1953. Nadzorni odbor Člani: Rajko Nahtigal, Josip Plemelj, Janko P o 1 e c ; namestnik: Anton M e 1 i k. Od izvolitve v skupščini 7. februarja 1952 dalje: Člani: Anton M eli k, Josip P I e m e I j, Janko P o 1 e C ; namestnik; Ivan R a k o v e c. Delegati v Akademijskem svetu FLRJ Redni: M i I k o K o s, France Siele, M i 1 an V i d m a r ; namestnika: Anton Me lik, Anton P ete r 1 i n. VODILNI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE (po stanju it. decembra 1953) I. UPRAVNA PISARNA Upravnik — višji upravni referent: dr. Leo Baebler Administrator: Nada Jesse Vodja računovodstva — računski referent: Fran j o Mihelčič II. ZNANSTVENA PISARNA Upravnik — znanstveni sodelavec: dr. Matej šmalc ia BIBLIOTEKA Upravnik — bibliotekar: Primož Ramovš IV. KEMIČNI INSTITUT »BORISA KIDRIČA« Upravni direktor — referent: Ciril Polajnar Vodja računovodstva — računski referent: Rožica štok-Medvešček V. FIZIKALNI INŠTITUT .JOŽEFA ŠTEFANA« Upravni direktor — višji referent: Karel Kaj f e ž Vodja računovodstva: Božidar Pauer VI. INŠTITUT ZA ELEKTRIŠKO GOSPODARSTVO Upravni direktor — višji referent: Josip Arh Vodja računovodstva — računski referent: Adolf P a u č n i k VII, INŠTITUT ZA TURBINSKE STROJE Upravni tehnični direktor — višji referent: Ferdinand Hladni k Vodja računovodstva — računski referent: H inko Florjančič UPRAVA INŠTITUTOV IN KOMISIJ Po stanju 31. decemltra 195J i. KEMIČNI INSTITUT »BORISA KIDRIČA^ Upravnik: akad, dr. Maks Samec, Znanstveni svet: akad. dr. Anton Peter lin, akad. dr. Josip Pleme l j, akad. dr. Maks Samec. akad. dr. ing. Milan Vidmar, S i s te m i z i r a n o znanstveno osebje: Znanstveni sodelavci: ing. Karel AndreČ, dr. Marta B1 i n c, i ug. Miroslav Dermel j, ing. Raj ko K a u -č i č, ing. Boris L a v r e n e i č. Svetnik: ing. Riko R e p i č. Redni honorarni sodelavec: dr. Dušan Hadži. Strokovni sodelavec: ing. Štefan Skled ar. Asistenti: Savo B ra t o ž , ing. Miroslav Čeh. ing. Božidar Hočevar, ing. Ljubosavn Klemene, ing. Jelka Komar, ing. Damjan Kozak, Bogomir Koželj, ing. Aleksander Novak, ing. Živa Paulič, ing. Marko R e i s n e r, ing. Tatjana Sernec - Avšič, ing. Ludvik Straneh. Mr. ph.: Marija K reč. Helena Sočič, Inštitut je organiziran na principu raziskovalnih skupin, ki se formirajo po značaju in potrebi dela. V letu 19>3 so se tako formirale naslednje delovne skupine; a) Skupina za anorgansko in analitično kemijo, vod ja znanstveni sodelavec ing, Miroslav Dermelj, sodeluje ing, Štefan Skledar, strokovni sodelavec. b) Skupina za biokemijo, vodja znanstveni sodelavec dr. Marta Blinc. e) Skupina za premog in koks. vodja ing. Boris Lav -renčič, znanstveni sodelavec. V tej skupini sodelujejo naslednje delovne skupine, ki sicer delajo popolnoma samostojno: Struktura premoga in koksa, vodja redni honorarni sodelavec dr. Dušan Hadži. Kemična predpriprava premogov za koksanje, vodja znanstveni sodelavec ing. Hajko Kaučič. Ekstrakcijski produkti goriv, vodja občasni honorarni sodelavec prof. dr. S al visi av Jenčič. č) Skupina za kemijo steroidov, vodja znanstveni sodelavec ing. Karel And reč. d) Skupina za kemijo alkaloidov, vodja ing. Riko R e p i č, 2. FIZIKALNI INSTITUT »JOŽEFA ŠTEFANA* Upravnik: akad, dr. Anton Peterlin. Namestnik upravnika: Milan Osiedkar. Inštitufski svet: akad. dr. Anion Peterlin, dr. Franjo I. flavliček, ing. Lado K os t a, docent Anton Mol j k, Milan Os red k ar. Inštitutski zbor: akad. dr. Anton Peterlin, ing. Joško Bat test in, dr. ing. Branko Brčic, ing. Franc B r e m š a k. ing. Edvard C i 1 e n s e k. Milan čopič, ing. Jamez Dekleva, dr. Franjo 1. Ilavliček, Darko J a m n j k , Karel K a j f e ž , ing. Lado K o s t a , dr. ing. Ljubo Knop, doc. Anton Molj k, Milan O s red k ar, ing. Anton Pečnikar, Rudolf Petkov š e k, ing, Gorazd M o ho rč i č, ing. Franjo Štrukelj. Stane \ ršča j, Inštitntski pienum tvorijo vsi nameščenci inštituta. Sistemizirano znanstveno osebje: Znanstvena sodelavca: dr. Fran jo I. H a v 1 i Č e k. ing. Lado K os t a. Strokovni sodelavci: ing, Joško Bat test in, ing. Janez D e k 1 e v a, ing. Gorazd M o h o r č i č, Asisten ti: ing, Franc B r e m š a k, ing. Edvard C i len* šek, Milan Čopič, ftibijana Dobovišek, ing. Vladimir Furman, Darko Jam ni k, ing, Franc Ria-š o v e e, ing. Janez Kristan, Velibor M ar i 11 kovic, ing. Majda i J s t a n e k, ing, Anton P e č n i k a r, ing. Miro Pirš, Marjan Senegacnik, Črtomir Zupančič. Honorarni znanstveni sodelavci: dr. ing, Branko Brčič, ing. Saša Kandare, dr. ing. Ljubo Knop, Drago L e b e z, doc. Anion M ol j k, ing. Franjo Štrukelj. Razdelitev inštituta na laboratorije: R- 1 Laboratorij za analizo — vodja ing, Lado K. os t a. R- 2 Laboratorij za spektrografijo — vodja ing, Ivan P e r m a n. R- 3 Laboratorij za fluoriranje — vodja dr. ing. Branko Brcič. R- 4 Laboratorij za težko vodo — vodja dr. ing. Ljubo K n op. R- 5 Laboratorij za koncentracijo izotopov — vodja dr. Franjo L H a v 1 i č e k. R- 6 Laboratorij za masno spektrometri jo — vodja ing, Janez Dekle v a. R- 7 Laboratorij za študi j razvoja in perspektive atomske energije — vodja Milan O s red k a r. R- S Laboratorij za reaktorsko fiziko — vodja dr. Ivan K u š e e r. R- 9 Laboratorij za reaktorsko tehniko — vodja dr. Franjo I, H a v 1 i č e k. . R-[0 Laboratorij za jedrske meritve —- vodja dot. Anton Moljk. R-11 Laboratorij za jedrsko elektroniko — vodja mg, Franc B r e m š a k. K-12 Laboratorij za dozimetrijo in zaščito pred žar-kovjem — vodja docent Anton Moljk. R-J3 Laboratorij za preiskavo materiala — vodja dr. Anton P eter lin. R-14 Laboratorij za delo z radioaktivno zaznamovanimi atomi — vodja docent Anton Moljk. R-f5 Laboratorij za elektromcrilno tehniko — vodja ing, Franjo Štrukelj. A- I Laboratorij za elektrostatični poepeševalnik po Van der Graaffn — vodja ing. Edvard C i 1 e n 5 e k. A- 2 Laboratorij za betatron — vodja Darko Jamuik. A- 3 Laboratorij za elektronski generator —- vodja dr. Franjo I. H a v 1 i č e k. K- 1 Laboratorij za vele molekul s k o fiziko — vodja Milan čopič, K- 2 Laboratorij za optiko — vodja dr. Franjo L Hav-1 iček. K- 3 Laboratorij za organsko kemijo — vodja ing. Go-razd Moli orcič, 3. INSTITUT ZA ELEKTRTSKO GOSPODARSTVO Upravnik: akad. dr. ing. Milan Vidmar. Namestnik upravnika: ing. Ožbolt G ros. Ustanova ima kolegij in plenu m, ki fungirata kot posvetovalni organ upravnika. Kolegij sestavljajo poleg upravnika in namestnika vsi načelniki strokovnih skupin. Plenum pa tvori jo poleg upravnika in namestnika načelniki strokovnih skupin, znanstveni sodelavci inštituta, načelniki pomožnih skupin ter imenovani zunanji znanstveni sodelavci, Člani plenarna so laliko UkU gosti, ki jih povabi upravnik ter vidni zunanji strokovnjaki, ki jih v ta namen imenuje 110 predlog upravnika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Člani inštitutskega kolegija; 1. upravnik akad. dr. ing, Milan Vidmar, 2. namestnik upravnika ing. Ožboli G ros, 3. načelniki strokovnih skupin: ing. Edvard Hbfler, ing, Janko Ru dolf, ing. Srečko Saj o v ic, ing. Branko V a j d a. Člani inštitutskega p 1 en um a t J. upravnik akad, dr. ing. Milan Vidmar, 2. namestnik upravnika ing. Ožholt C ros. 3. načelniki strokovnih skupin: ing. Edvard Hbfler, ing. Janko R u fl olf, ing,Srečko Sajovic, ing. Branko V a j d a, 4. znanstveni (strokovni) sodelavei inštituta* ing. Jurij D e t i č e k , ing. Franc Mlakar, ing. dr. Marjan P1 a p e r . ing. Bogdan Remše, ing, Jošk« R o -sina. ing, Milan Vidmar, načelniki pomožnih skupin: upravni direkior Josip A r h ; — vod ja dokumentacije in strokovne literature (nezasedeno). 6. imenovani zunan ji znanstveni sodelavci: univ. prof. dr. ing. Vratislav B ed j an i č : ing. Miloš B r el i h , direktor Elesa; ing. Vek osla v Korošec, direktor Elek-tropodjetja; ing. Jože Voršič, obratni inženir tovarne glinice in aluminija, Strmšče: ing. Vladimir Žepič, univ. prof, v Zagrebu. S i s t e rn i z i r a n o znanstveno osebje: Znanstveni sodelavci: ing, O zboli C ros, ing. Edvard H o fl e r; ing. dr. Marjan Plaper, ing. Janko Rudo! F. ing. Srečko Sajovic, ing. Branko V ajda, ing. Milan V i d m a r. Strokovni sodelavci, ing. Jurij Deti če k, ing. Franc Mlakar, ing. Bogdan R e m š e. ing. Joško R o s i n a , ing. Franc Šp iler. Institut je razdeljen na naslednje oddelke: I. Proučevanje proizvodnje električne energije; načelnik ing. Ozbolt C ros, referent ing, Milan Vidmar. II. Proučevanje trans form i ran j a in preusmerjanja električne energije: načelnik akad. dr. ing. Milan Vidmar, referent ing, dr. Marjan P l a p e r. III. Proučevanje prenosa in razdeljevanja električne energije: načelnik ing. Janko Rudolf, referent ing. Joško R os i n a. IV, Analiza potrošnje in tarifiranje električne energije: načelnik ing. Srečko S a j o v i c, V, Proučevanje zaščiie elektrotehniških naprav: načelnik ing. Edvard H o f 1 e r, referent ing, Jurij D e t i č e k — vodja kemičnega laboratorija, referent ing. Franc Š p i I e r. Pomožna strokovna skupina: Gradnja laboratorijske opreme, aparatov in modelov: načelnik ing, Branko Vaj d a, referent ing, Franc Mlakar, referent ing. Bogdan Remše, 4, INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE Upravnik: akad. dr. ing. Anton K uhelj. Znanstveno in raziskovalno osebje: dr. ing. Ivo Vuško-vič, honorarni znanstveni sodelavec; ing. Miroslav Pečornik, svetnik; ing. Marijan Dolgan, višji referent; ing. Vladjislav Šininic, višji referent; ing. Ljubo Bizjak, asistent; ing. Miloš S f i 1 i g o j, asistent. Organizacija inštituta: a) Splošni oddelek (tajništvo, računovodstvo, komerciala in knjižnica). b} Tehnično organizacijski oddelek (priprava dela. delavnica, kapitalna izgradnja in skladišče). c) Znanstveno raziskovalni oddelek (referal za turbine, referat za črpalke, referat za aerodinamiko, referat za hidromehansko opremo, konstrukcijski biro in laboratorij). Vodja: akad. dr. ing. Anton Kuhe I j. Vodje posameznih referatov: za turbine ing. Marijan Dolgan, za črpalke ing, Vladislav š i m n i c, za. aerodinamiko iug, Miroslav Pečar ni k. ZAVOD ZA RAZISKOVANJE KRASA V POSTOJNI L pravnik: akad. dr. Srečko Brodar; od avgusta 1951; vršilec dolžnosti upravnika: znanstveni sodelavec dr. Roman Savn i k. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jo-van Kad ž i, akad. dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan R a k o v e c , prof. dr. Albin S e 1 i š k a r , vršilec dolžnosti upravnika dr. Roman Savn i k. Strokovni sodelavec; Egon Pretner. Asistent; Franc H riba r. Honorarni znanstveni sodelavec: dr. Valter Bohince. Honorarni strokovni sodelavec: Ivan Michler. 6. [NŠT1TUT IA GEOGRAFIJO Upravnik: akad. dr. Anton Melik. Znanstveni svet: akad. dr. Milko Kos, akad, dr. Anton Meli k, akad. dr. Ivan Rakovec. prof. dr. Svetozar 11 e š t č. 4 LCLojjif — 4) Sckeija zn zgodovino umetnosti. Načelnik: akad. dr. France S te 1 e. Asistent: dr. Emilij ¿in Cevc. Strokovni svet: akad. dr. Izidor Cankar, akademik dr. France S tele, asistent dr. Emilija« Cevc. c) Sekcija za arheologijo. Načelnik; nni v. prof. dr. Josip Korošec. Asistent: ing. Demeiri j B r o d a r. Honorarni nameščenec na sistemi z i ranem mo,stu: Stanislav Jesse. Strokovni svet: akad. dr. Srečko B rod ar, dr. Jože K a s t e 1 i c, upravnik Narodnega muzeja, prof-dr. Josip Klemene, prof. dr. Josip Korošec, prof. dr. Božo S k e r 1 j. i3. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: akad. dr, Ivan Grafenauer, Namestnik upravnika: znanstveni sodelavec tir, Rudolf K o 1 a r i č. Znanstveni svet: «kad. dr. Ivan Grafenauer. akad. dr. Rajko Nahiigal, znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kola rič, prof, dr, Anton Rajec. Znanstvena sodelavca: dr. Rudolf Kola rit, Božo Vodu š e k, Strokovni sodelavec: dr. Tine Logar. Asistent; Joža Pograje. Honorarni znanstveni sodelavec: dr. Vaso Suver. Honorarni strokovni sodelavec: dr. France Bezla j. V okviru instituta so po členu 2 statuta Inštituta za slovenski jezik komisije: a) komisija za slovar slovenskega knjižnega jezika; h) komisiija za etimološki in historični slovar slovenskega jezika: e) komisija za slovenski lingvistični atlas; e) komisija za slovar slovenskih priimkov; d) komisija za kulturo slovenskega jezika (pravopis, pravo reč je in opisna slovnica). 15. INŠTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. dr. Josip V i d m ar. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan G ra f e n a u e r, akad. dr. Janko P o 1 ec, akad, Josip Vidmar, dopisni član d r. Fran L u k m a n. Strokovna sodelavca: Dušan Pirjevec, doktor Milena U r š i e. Honorarni znanstveni sodelavci: prof. dr. France Koli 1 a r, pror. d r. Anton O e v i r k. prof. d r. Anton SI od n j ak, 14. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik: akad. dr. Ivan Grafenauer, Znanstvena svet: akad. dr. Milko Kos, akati. Anton La-j o vi c, akad. dr. Anton Mel i k, prof. Matija T o m c, Strokovni sodelavec: Milko Mat i če t o v. Laborant prosvetne stroke: Albina Št rubel j-Honorarna znanstvena sodelavca: prof. dr, jakob Kele- m i na, inšp. v pok. dr. France Kotnik. Honorarni strokovni sodelavci: Alojzij Bol kar, profesor na II. gimnaziji v Celju: Niko K u ret, profesor na Srednji šoli za turizem iti gostinstvo; dr. Vilko Nova k, asiistent na univerzi V Ljubljani; dr. Sergij Vilfan, upravnik Mestnega arhiva v Ljubljani, 15. TERMINOLOŠKA KOM J S) J A Predsednik: akad. dr. Janko Polec. Strokovni svet: univ. profesorji; dr. Alija K oš i r, dr. Rudolf S a j o v i c , ing. A Ibert Strun a. a) Pravna sekcija, Načelnik: honorarni znanstveni sodelavec univ. prof. dr. Rudolf Sajovic. Strokovni sodelavci: univ. profesorji: dr. Avgust M unda. dr. Albin Ojrrisi dr. Leonid P i lami c in akad. dr. Janko Polec. Asistent dr. Vladimir Kukman. b) Tehniška sekcija. Načelnik univ, prof, ing. Al- bert St r u n a. Strokovni sodelavci: doc. ing. Boris Černigoj (za strojništvo}; prof. dr. ing. Marija Perpar (za kemijo); prof. ing. Vinko Sadar (za agronomijo); ing. Srečko S a jovic (za elektrotehniko); ing-Viktor Skaberne (za gradbeništvo); prof. dr. ing. Matija Žumer (za rudarsivo in metalurgijo); ing. Lojze Žumer (za gozdarstvo in lesno industrijo), jezikovni svetovalec pri sekcijah a) in b); znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik dr. Rudolf Kol a r i č. c) Medicinska! sekcija. Načelnik: univ. profesor dr. Alija Košir. Strokovni sodelavec: Mu dr. Franc Snierdu, S K IFPŠCTNA 1 PREDSEDSTVO _!_ i lil Upravna pisarila Z nun s t ven u pisarna Biblioteka Razredi i \ i Računovodstvo F. k ono m a t R A Z 11 h: D I I [. BAiFF:i> U, EAZFEP III. BAZREn IT, RA7HPD V. fiA/RUD Inititst 1 1 Tnitiliit Tnititul 1 Tnitiint l ZfiTOd 1 Jnititut 1 toftitut 1 1 1 Ini ti In t (u^liiu t Oilbor za ureje zn CA La zn za Za Kit ta za vanje favne, /gi. do v i no slovenski iiteralure slovensko Tflii^kDvanje ffografijn Ji-i.lufijo biologije m r [Tiči nate flote ¡n jciiik nuodopGtfa Krasu rede Sfoveuije TetmlnoloSta kommja (sekcije: «J pravu s, b) tehniška r) medicinska) I T, sekcija? (5 L Eni iu na tod 11 a ^][li}vina I Tt sekcijar U.nctitostnii r gadovim ITT. sekcija: Arheologija Krmiini itititut Fiaiknlnl iiišlitut I [11 stilni ia elektiiskn tfpspadaulvo faslitut ia turbinske ? i roj l- Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tli Člani r častni člani Josip lir oz-T it o. predsednik FLRJ, maršal Jugoslavije. izvoljen 9. avgusta 1 9+8. Gl. Letopis IIL 79—115. Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta FLRJ. izvoljen 6. decembra 194-9. Gl. Letopis HI. i 19—132. T. RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Redni člani M i 1 k o K os. rojen 12. decembra L 892. dr. pliiL redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in historične pomožne vede na univerzi v Ljubljani: redni član 7. oktobra 1958; načeinik filozofsko-filološko-historičnega razreda od.31. januarja. 1940 do 28. junija 1941; od 19, maja f950 giavni tajnik Akademije; upravnik Inštituta za zgodovino pri Akademiji. Dopisni član Jngoslavenske akademije znanosti i unij el nos t i v Zagrebu, Poljske akademije znanosti v Krakovu in Kr¿lovske češke společnosti nauk v Pragi, častni član Muzejskega društva v Ptuju. — C le j Letopis I, 55—62. J an k o P ol ec. rojen 19. avgusta 1880, dr. iur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na univerzi v Ljubljani v p.; redni C lati 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 25. februarja 1942 do 3(>. septembra 1949: predsednik Terminološke komisije pri Akademiji. — Glej Letopis I, 97—101. France Štele, rojen 21. februarja 1886, dr. p hib, redili profeser za umetnostno zgodovino na univerzi v Ljubljani: redni član 16. maja 1940: načelnik filozofsko-filološkodiistoriČuega razreda od L julija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija 194b dalje; načelnik Sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino; častni član Muzejskih društev v Mariboru, Ptuju in Celju: član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, član dopisnik Mednarodnega komuefa za spomenike pri UNESCO. — Glej Letopis 1, 1 i 3—123. D op i s n i člani Ljudmil Ilauptinann, rojen 5. februarja 1884, dr. phii., j-edni profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu (od leta 1948 v pokoju): dopisna član iO. maja 1940: dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu in Kralovske češke společnosti nauk v Pragi. - Glej Letopis I, 166— 16?. Z dene k Nejedlv, rojen tO. februarja 1878, profesor muzikologije na Karlovi Univerzi v Pragi; predsednik Češke akademie ved a umčni v Pragi: dopisni član 7. novembra 1947: dopisni član Akademije nauk SSSR v Moskvi. Boris Z i li e r I, rojen 25, septembra 1910, ljudski poslanec, redni profesor za teorijo družbenih ved na univerzi v Lj ubl jani; dopisni član 6. decembra f 949. -— Glej Letopis III. 165—171. II. RAZRED Za filološke in literarne oede R e d n i člani Ivan Grafenauer, rojen 7. marca 1880, dr. phil., profesor v pokoju; dopisni Član 16. maja 1940; redni član 21. decembra 1946; tajnik razreda /.a filološke in literarne vede od 30. decembra 1949 dalje; upravnik inštituta za slovensko narodopisje in Instituta za slovenski jezik. — GJej Letopis L 161—163. Rajko Nahtigal, rojen 14. aprila 1877, dr. phil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramu i ik o slovanskih jezikov v pokoju i ti časi ni predstojnik Slovanskega instituta na univerzi v Ljubljani: redni član 7. oktobra 1938; prvi predsednik Akademije od 4. januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1943 do 30. septembra 1949: predsednik Znanstvenega društva za humanistične vede 1921 —1939; predsednik Slavističnega društva 1933 in njegov častni član 1937: dopisni član Srpskc akademije naaka v Beogradu in Jngoslavenske akademije znanosti i nmjetnosti v Zagrebu. — Giej Letopis I, št. Ti—75. Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1893: redni član 6. decembra 1949: od 27. oktobra 1932 predsednik Akademije; upravnik Instituta za literature; ljudski poslanec LR3, predsednik odbora za prosveto in kulturo Ljudske skupščine LRS. — Glej Letopis ITI. 172—184. Dopisni Člani Aleksandar Belič, rojen 2. avgusta 1876, dr.phil., profesor srbskega jezika na univerzi v Beogradu: predsednik Srpske akademije nauka v Beogradu; dopisni član 7. novembra 1947; dopisni član akademij znanosti v Zagrebu, Sofiji, Pragi, Krakovu in Moskvi: častni doktor univerz v Pragi in Glasgowu; častni profesor univerze Lom o nosov a v Moskvi. Franc K s a v. Liikman, rojen 24. novembra 18^0, dr. theol.. dr. phil.. redni profesor za historično dogmatiko, za zgodovino starokrščatiskega slovstva in za zgodnjo cerkveno zgodovino na teološki fakulteti v Ljubljani v p.. dopisni član i6. maja i940. — Glej Letopis 1, 168—169. Kazimierz jVitsch, rojen 1. februarja 1874, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu; predsednik Poljske akademije znanosti v Krakovu; dopisni clan 7. novembra 19+7: dopisni čtan Akademije nauk SSSR v Moskvi. Srpske akademije nauka v Beogradu in Bolgarske akademije znanosti v Sofiji. lir. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične veda Red ni člani Anion K11 h.©I j, rojen I [. novembra 1902, dr. ing., redni profesor mehanike na Tehniški visoki šoli v Ljubljani; redni član 6.decembra 1949. — Clej Letopis lil. 183. Eel i ks L o h e, rojen 14. oktobra 1894, redni profesor za obče strojeslovje na Tehniški visoki šoli v Ljubljani; redni clan (i. decembra 1949, — Glej Letopis III, i86—187- Anton Peterlin. rojen 25, septembra 190S, dr. sci. nat., redni profesor za fiziko nu univerzi v Ljubljani: dopisni Man 2t. decembra 1946; redni član 6. decembra 1949; upravnik Fizikalnega inštituta »Jožefa Štefana« pri Akademiji; elan American Association for ihe Advancement of Sci en ce (W as h ingt on); A me ri can Physical Society (Washington); American Chemical Society (Washington); KolSo-id GeselIsehaft (Koln); Socieie matfiematique de France (Paris); član Makromolckulske sekcije Mednarodne unije za čisio in uporabljeno kemijo; član International Committee of Rhcology (Amsterdam), -— Glej Letopis II, 47—46. Josip Plemelj, rojen II. decembra 1873. dr. phil.. redni profesor za matematiko na univerzi v Ljubljani, redni član 7. oktobra 1958: načelnik matemutično-prirodo-siovnega razreda oziroma razreda za matematične, priro-doslovne, medicinske in tehnične vede od 16. julija 1942 do tO. septembra 1949; dopisni član jugoslavenske ukade- raije znanosti i tirujetnosti v Zagrebu, Srpske akademije nauka v Beogradu in Bavarske akademije znanosti v Miinehenu, — Glej Letopis I. —94. Maks Samec, rojen 27. junija J881; dr,phil., redni profesor za kemijo na tehniški fakulteti univerze v Ljubljani od 1919 do I94v>; upravnik Kemičnega inštituta ¿•Borisa Kidriča« pri Akademiji, redni član 6. decembra 194-9; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i um jetnosti v Zagrebu; član Leopoldinsko-karolinške akademije prirodoslovcev v Ila!le a/d Saale, — Glej Letopis m, 188— 196, Milan Vidma r, rojen 22. juni ja 1885. dr. ing., redni profesor za elektrotehniko na Tehniški, visoki šoli v Ljubljani; redni član 16. maja 1940: načelnik matematično-pri rod os lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. julija 1942; predsedmk Akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945: tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 dalje; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvu; predsednik Nacionalnega komi te ta C IGRE; dopisni član Zveze nemških elektrotehnikov v Berlinu in Češke elektrotehnične zveze v Pragi. — Glej Letopis 1, 139—142. IV. RAZRED Za prirodoeloone in medicinske vede Redni člani Bogdan Brecelj. rojen 6. maja 1906. dr. med-redni profesor za ortopedi jo in vodja ortopedske klinike na Medicinski visoki šoli v Ljubljani: redni član 6. decembra 1949; član Mednarodnega društva za ortopedsko kirurgijo in traumatologijo: član Francoskega ortopedskega društva; član Zveznega odbora za rehabilitacijo invalidov. — Glej Letopis lil. 199—200. $ refeko B rod ar, rojen (>. rnaja 1893, dr. phil., redni profesor za prazgodovino človeštva na univerzi v Ljubljani; dopisni član 6. decembra 1949; redni član 2. junija 1953; upravnik Zavoda za raziskovanje krasa v Postojni; dopisni član H. OI>ermaier Gesel Isehaft fiir die Erforschung des Eiszerialters und seiner Kulturen (Bonn), — Glej Letopis 111, 295—206 in Letopis V. fovan Hadži, rojen 22, novembra 1S84. dr. pbiL, redni profesor za zoologijo na univerzi v Ljubljani: redni član 7. oktobra 1958: načelnik maiematično-prirodoslov-nega razreda od 28, januarja 1939 do 10. oktobra 19*0; tajnik razreda za pri rod os lovne in medicinske vede od >0. septembra 1949; upravnik Inštituta za biologijo pri Akademiji: predsednik Odbora za urejevanje favne, flore in geje Sovenije; dopisni član fugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka v Beogradu, — Glej Letopis I, 29—37, Božidar Lavrič, rojen 10. novembra 1899, dr. med., redni profesor za kirurgijo na Medicinski visoki šoli v Ljubljani, vodja kirurgične klinike; redni član b. decembra 1949; od 21, marca 1930 podpredsednik Akademije; častni član Češkoslovaškega kirurgičnega društva v Pragi in Bolgarskega kirurgičnega društva v Sofiji; Član Internacionalnega kirurgičnega društva, — Glej Letopis lil, 201—202, Anton Melik, rojen 1. januarja .1890, dr. phil., redni profesor za geografijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član 16. maja 1940, redni član 21. decembra 1946: upravnik Inštituta za geografijo pri Akademiji; predsednik Geografskega društva v Ljubljani. — Glej Letopis I, 170—171. Ivanfiakovec, rojen iS. septembra 1899, dr, phil., i^edni profesor za geologijo in paleontologijo na univerzi v Ljubljani; dopisni član 21. decembra 1946; redili član 6.decembra 1949; upravnik Inštituta za geologijo pri Akademiji. — Glej T>etopiš II. 47—53. [gor Tavčar, rojen 2. novembra 1899, dr. meti,, redni profesor interne medicine in vodja interne klinike na Medicinski visoki Soli v Ljubljani: upravnik Inštituta za medicinske vede pri Akademiji; redni član 6. decembra i 949. — Glej Letopis TIL 203—204. Dopisni član A n d ri j a Št a m p a r, rojen j. septembra 1888, dr. med., redni profesor higiene in socialne medicine na univerzi v Zagrebu; predsednik J ug osi a venske akademije znanosti i limjetnosti v Zagrebu; dopisni član 7, novembra 1947; pravi član Srpske akademije nauka: častni član Ameriškega društva za narodno zdravje in Akademije za medicino v New Yorku. V. RAZRED Za umetnosti Redni člani Fran Sal. F inž g ar, rojen 9. februarja 1871: književnik; redni čian 7. oktobra 1938: od januarja 1939 do 50. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis 1, 25—25. Božidar jakac, rojen (6. julija 1899; redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani: redni član 6. decembra 1949. — Glej Letopis lil. 207—215. G o j m i r A n t on Kos, rojen 24. januarja 18%: redni profesor na Akademi ji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani; redni član 6. decembra (949. — Glej Letopis III, 214—215. Anton L a j o v i c, rojen 19. decembra 1878, komponist in muzikoiog; redni član 16.maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 50. septembra 1949 dalje. — Glej Letopis 1, 63—67. Jože Plečnik, rojen 23. januarja i872, častni doktor Tehniške visoke šole v Ljubljani in Tehniške visoke šole na Dunaju: redni profesor za arhitekturo na Tehniški visoki šoli v Ljubljani: redni član 7. oktobra 1958. — Glej Letopis l, 87—89. Lucij a n Marija Škerjanc, rojen 17. decembra 1900; redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasijo v Ljubljani: upravnik Slovenske filharmonije v Ljubljani: redni Član 6. decembra 1949. — Glej Letopis 11 T, 216—220. SPREMEMBE v članstvu Akademije Dne 11. Februarja 1952 je umrl dopisni član razreda za filološke in literarne vede, redni profesor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi (v pokoju), dr, M litija Murko, — Glej Letopis I, 172—174- in to knjigo Letopisa, str. 168—(77. Dne 16, septembra 1952 je umrl predsednik Akademije in njen redni član v razredu za filološke in literarne vede, redni profesor na univerzi v Ljubljani, dr. Fran Ramovš. — Glej Letopis I. 105—110: TU. 55, 280 in to knjigo Letopisa, str. 148—160. Dne 11. aprila 1955 je umrl redni član v razredu za zgodovinske in družbene vede, predseduik Gospodarskega sveta FLRJ, lioris Kidrič. -— Glej Letopis 111. 156—164 in to knjigo Letopisa, sir. 101 — J07. novi Člani J Le (opis RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE IZIDOR CANKAR Rojen dne 22. aprila 1886 i v Židu. fSrcrn). Redni profesor za zgodovino umetnosti na univerzi v Ljubljani, od 1950 v pokoju. Redni član Akademije v razredu za ?.godovin.ske in družbene vede je postal 2. j linija 1153. Po maturi na klasični gimnaziji v Ljubljani je tu študiral teologijo do leta 1909, nato umetnostno zgodovino v Belgiji (Louvain in Bruselj), dopolnil študije v Londonu in Parizu ter jih kot učenec Maksa Dvorska končal 1913 na Dunaju z doktorsko disertacijo o Giuglia Quagli ju in z rigorozom iz umetnostne zgodovine in klasične arheologi je. V letih 1914 do 1910 je bil urednik Doma in sveta, služil medtem 1915/16 v vojski in bil v eusn boja za ostvaritev jugoslovanski; državne misli 1918/1V glavni urednik »Slovencu«. Sodeloval je v Narodnem veču in bil Član njegove d epu taci je, s katero se je v Beogradu 1918 izvedlo jugoslovansko državno zedinjenje, Od 1919 je nadaljeval študije v umetnostnozgoiio-vinskem inštitutu na Dunaju, bil 1920 imenovan za docenta, 1923 Ka izrednega, 1928 za rednega profesorja umetnost ne zgodovine na univerzi v Ljubljani. Tu je 1921 osnoval Zbornik za umetnostno zgodovino in ga urejal (deloma skupaj s Fr. Mo sesnelom) do 1930. Bil je medtem tajnik Narodne galerije, i-lan Znanstvenega društva ter 1935/36 predsednik slovenskega PEN kluba, Leta 1936 je odšel kot poslanik v Bueoos Aircs in Lil za rasa službovanja tam hkrati akreditiran v Montevideu in uekii j časa v Rim de Jane i m. Leta 194-2 je bil imenovan za poslanika v Kanadi, a je 1944 dal ostavko na to mesto. Istega leta pozneje bil postavljen za ministra iprosvcte v (Šaha-šičevi) jugoslovanski vladi v Londonu, se po treh mesecih 5« — 6? — odpovedal tem u mestu in se po osvoboditvi Beograda vrnil v Jugoslavijo. I-eta 1945 je odšel za. poslanika v Atene, kjer je ostal do 1947. ko" je bil razrešen dolžnosti. Izidor Cankar se je kot lepo« lovil L pisatelj, prevajalec iz francoščine in angleščine, znanstvenik, kritik, publicist in organizator mnogostransko in pomembno uveljavil. Znatna je njn>-gova vloga v napredku naše kulturne publicistike, ki jo je odigral kot urednik Doma in sveta, Z uvodi k Zbranemu delu Ivan a Cankarja je uveljavil nove vidike 1 ite ra rnou m e t n os tn e interpretacije. Kot leipos lovec je vzbudil zasluženo pozornost s knjigo S .poti. ki je bila prevedena tudi v eeščitio. Velik odmev je dosegel tudi s svojimi eseji o sodobnih slovenskih umetnikih pod naslovom Obiski. Najpomembnejši pa je Cankar kot umetnostni zgodovinar. S knjigo Uvod1 v umivanje likovne umetnosti je položil metodološke temelje naše likovne umetnostne vede. S knjigo Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi pa je u resni Sil enega naj posrečene jši h poskusov prikazati umetnostno zgodovino kot zgodovino stila in kot odraz svetovnega nazora vsake dobe. Cankarjevo umetnostnozgodo-wiisko in publicistično delo ponieoi tudi pomembno jezikovno dejanje in enega izmed temeljnih kamnov našo sodobne umetnostne terminologije. Kot organizator se je Cankar uveljavil kot ustanovitelj Umetnosluozgodovinskcga društva in Zbornika za uaiotnostnu zgodovino, organiziral je delo za Slovenski biografski leksikon i a odločilno sodeloval pri organizaciji .Narodne galerije in izvršitvi zamisli Moderne galerije; aktivno je sodeloval tildi p H akti j i za ustanovitev Slovenske) akademije znanosti i II umetnosti. BIBLIOGRAFIJA LITERARNA DELA Knjige •Spoti. Ljubljana 1919. Obiski, Ljubljana 1920. Ivan Cankar: Zbrani spisi Od t. do 19. zvezka napisal uvode in opombe, Ljubljana 1925—1936, Pisma Ivana Cen kurja, Ljubljana 194£. I—III. Razprave Ljudsko gledišče, DS XXXI il90S), sit. 371—373. Lit rare n slučaj (Scdaine-Cankar). !>S XXIII (19W), str, 327—328 7fl-temica prof Maksa Pleterinika. DS XXIV (IMA, str. —+1. Simbolizem r IranCoskeni pesništvu, DS XXV [1913h sir. 148—1$1. 176—180 Gregorčičev« pisma GrutUarjn. DS XXIX (1916), str. 82—92, i«—150, 198—206. 251—25?. Trideset let. DS XXIX (191A), str. 327—332. Ivan Cankar v Zadrugi. DS XXXIII (1920). str. 12—17, Ob 50-Ietnid rojstva Ivana Cankarja, DS XXXIX (1926), str. 179—1S2. Kettejeva pisma Ivanu CankaTju. DS XXXIX (1926). str, 192—186. Knjiieoiie ocene Don Quijote. DS XIX ¡1906). str.378—579. Miroslav Ilire: Na bezpuču. DS XIX (1906). str, 44'^. Cvieée slovenskoga pjesnictva {zbral dr. Fr. liešjf). DS XX (190?), Str. 87—88. Marinkovič: Hrvatsko kolo. DS XX (1907), str. 88^9, Hrvatska knjižnic«. D S XX (1907), str, 139. Zbornik Slovenske Matice. DS XX {1907), str. ISA—185. Dostojevski i Ponižani in razžaljeni. DS XX (1907), str. =¡66, Zabavna knjižnica. Izdala Slovenska Matica, I>S XXI (190S), str. 1S5 in 186. Simo; Mata ml j: Nemirne duše. DS XXI ¡1908), str. 282—283. Hrvatska knjižnicam, 2. zv. DS XXI (1908), str. 282. Siman Gregorčič: Poezije íV". DS XXI (190S), str.330. Prvi slovenski prevod Moliera, DS XXI (1908), str. 353—33*, Guy de Maupaesant: Novele. DS XXII (1909), str. i86. Pnlij BoUrftft: Skrivnosti SiCa. DS XXIII (1910), str. 158 A. Kalim; Povesti slovenskemu ljudstvu v ponk in zabavo, DS XXJII (1910), str. 138. Eibiu Kristan: Kato Brankovih DS XXIN (tfH0). str. 138—139, Ferid Maglfljič: Iz staroga vilajeta. DS XXIII (1910), sir. 140. Dr. Nikola Andrié: Hrvatske narodne pjesme. Ženske pjcsme, DS XXIII (1910), si r. 1B6—187. Hrvatsko kolo V. DS XXIIf . atr. ilO-lli. Kritika \z ozirom na Kritiko Slovenskega Naroda o Lovreučičevi: Deveti deželi). DS XXX (1917), sir. 3W. Problems of iho New Yugoslavia (The Slavonic and east European Review, London 1943). PreDotli Sheehan Patrick Augustin: Dolina krvi V Ljubljani 1909. Dickens Charles: Povest o dveh mestih. V Ljubljani 191 ä. Novo izdaja 1952, Bazin René: Gruda umira. V Ljnbljaui 1917. Liehlenberper André; Moj mali Maček, V Ljubljani 1927. Immanuel Kani: Dve razpravi. V Ljubljani 1917, Thackeray William. Makepeace: Semenj ničevosti. Romun brez junaka, V Ljubljani 1946. 2 knjigi. Swift Jonathan: Gui I i ver je va potovanja, V Ljubljani 1951. T roi lope Anthony; Pod zvoniki Barchestra. V Ljubljani 1951. Lewis Sinclair: Gtlliver med pritlikavci in velikani. V Ljubljani Î955. UMETNOST Znanstvene publikacije Slovenska moderna umetnost. L del, Slikarstvo. Uvod, V Ljubljani 1922, Uvod v ume vanje likovne umetnosti. (Sistema tika stila.) V Ljubljani 1920. 224 str. Zgodovina. likovne umetnosti v »obodni Evropi. I, tlel, Od začetka krščanske umetnosti do letu 1000, Razvoj stila v starokrifianski dobi in zgodnjem srednjem veku. V Ljubljani 1927—1929, 316 str. II. del, Od leta tOOO do lela 1400. Razvoj stila v visokem in polnem srednjem veku, V Ljubljani 1931—I9i3, 535 str. [[[.del. Od leta 1400 do leta 156-1. V Ljubljani 1936—1951. 468 sir. Gojmir Anton Kos: Uvod. V Ljubljani 195!, Razprave Egipčanska umetnost. DS XXIV (1911), str. lor— III. Razstava za eerkveno umetnost. DS XXVI (1913), str. 60—66. Verska podoba. DS XXVII (1914). str. ]>onatelto. DS XVIII (1915), elr. 135—13?, 203 Giulio QuagIio. DS XXXIII (1920), str, "7—84. 131-137. 186—192. 240 do 243. Prezbiterij sv. Katarina. DS XXXIV (1921). str. 112 -118. Umetnost v krščanskem slovstvu 2.stoletja. ZUZ I (1921), Str. 39—75, 168—1«5. Kstj je umetnostno pomembno? (Eno metodično vprašanje.) DS XXXV (1922), str, 31 —38. Zgodovinska razstava slovenskega slikarstva. ZUZ H (19221. sir, 129 do 134. Dialog o snovi in obliki. DS XXXVI (1923), str, 21—23. Razmerje krščanstvu do umetnosti v Tertullianovi dobi. ZUZ Ili (1923), str. 9—24. Gotsko Stensko slikarstvo ne Kranjskem. ZUZ Tli (1923), s|r, 129—137. Tri slike Žalostne Malere božje. ZUZ IV (1924), str t9—26, Potočnikove risbe. ZUZ IV (1924), str, 124—128. 163—175. Značaj stari je slovenafke umetnosti, Nova Evropa 1924. Knjiga X, br. 7 i 8, Str. 200-205, Razstava moderne dekorativne umetnosti v PflrizU, ZUZ V (1925). str, 104—106. Realizem v slarokrščanskem slikarstvu. ZUZ VI (1926), str. 1—25. Likovna umetnost ali drugače? ZUZ VI [1926), str. 222—223. Sil I ni razvoj starokrščanske skulpture. ZUZ VII (1927), str. 49—120. Jakopičeve skrivnosti, jakopičev jubilejni zbornik 1929, str, 17—27. Narodna galerija. ZUZ XII (1932/33), str. 86—99. Stara slika rojstva v Narodni galeriji. ZUZ XIII (1934/35), str. 1—9. Slovensko slikarstvo v dobi realizma. Likovni svet 1951. str. 97—111. Razno Nenravnost v umetnosti. DS XXI (1908), str. 283—284. Pogovori o umetnosti. Leposlovna priloga ¿Zore; XVI (1909/10), str, 41 do 447 49—51, 37—59 in na platnicah 10. zvezka. IV. instrukcijski kurz za cerkveno umetnost, DS XXIV (1911), str. 486 do 457. Najnovejša umetnost — futurizem alt ekspresionizem. DS XXV (1912). str, 331—352. Tratnikove risbe [razlaga priobčenih risb), DS XXVII (191-t), str. 339 do 3«. Naš umetnostni trg. ZUZ II (1922). str. 72. O kritiki i.goiiov hiške razstave slovenskepa slikarstva. Slovenec št, £10. 26. septembra 1922. Post scriptum. Slovenski Narod si, 229. 8. oktobra 1922. Seznani slik in spisov. Jakopičev jubilejni zbornik. Ljubljana 1929, str, S5—94. PRISPEVKI ZA SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON A j 1 c z Jožef. Cankar Karel, Ellcr Fran. Fekonjti Roman, Grohar Ivan, Jakopič Rihard, Jeglič Branko, Koli mann Robert, Meizinger Janez Valentin, Quaglio Giulio. POROČILA Jubilejna umetniška razstava. DS XXIV (19U). str. 41—42. Razstave vojnih slik e. in kr. glavnega poroecvahiega stanu, DS XXIX (1916), str. 53—55. XII. umetniška razstava. DS XXIX (1916), str. 216—21?. XIV. umetnostna razstava. DS XXX (I917)„ str, "553—554, Narodna galerija. ZUZ I (1921), str. 9« -95. Umetnostno zgodovinsko društvo (Pravilnik). ZUZ I (1921), str.95—95. Narodna tjulenja. ZUZ li (1922), air. 60- M. (62, Umetnostno zgodovinsko društvo. ZUZ l[ (1922). str. 64. 60-ietnica Jožefa Sirzvgowskega. ZUZ II (1922), str. 07. f Ulrik Tbieme, ZUZ II (19231, str. 67. Arheološki kongres v Beograda, ZUZ M (1922), str, 164. Narodna galerija, ZI ¡Z III (1925), str. 65—6". N »rod na galerija. ZUZ IV t J 924), Str. 43—46, 154—155. Poročilo o mednarodni razstavi slikarskih in kiparskih sodobnih del, ZUZ IV sir, 219—220. Narodna galerija, ZUZ V (1925). str. (77—ISO, Narodna galerija. ZUZ XIII (19^4/35}. str. 102—120. Razstava Gojmir Anton Kos — France Pavlovec. Likovni «vet 1951, Str. 125—136. Slo vinski Narodna galcric Z rukopisu pro Umeleeky listi preložil B. Vy hira I, str. [9—20, KNJIŽEVNE OCENE Stcika Viktor: Slikar Andrej Herrlein — Slikar J. Wolf. DS XXIV (1911), str. 78—79. Slovinske umeni. Umelerkv list. ZUZ II (1922), str. 65. Dr. Vlad. R. Pctkovič: Manastir Ravanica. ZUZ II (1922), str, 65—66. Ani Matčjček: 1/6 Pnssiontiaire de l'Abbesse Cnnegonde. ZUZ III (1925), str. 75. Spominski list olj 50-letnici Muzejskega društva v Ptuju. ZUZ IV (1924). str. 51. Dr. Vlad, R. Petkovic: Kaleiular n starom iivopisu srpskom. ZUZ IV (1924). str. 51. Dr. Vlad. R. Peikovie: Manastir Studcuica. ZUZ IV (1924), sir. 100—101. Dr. Josip Mat: Zgodovin« umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih. ZUZ V (1925), str. TO—72. Andrej Grobar: Bojanskata crkva, ZUZ V (1925), str. 72—75. Joseph Brassirme: P sau ti er liegeoia du Xllif alecle. — Li vre d'lleures de Gvsbrccht de Brederode. Deux Livree d'Hewei ueeriandais. ZUZ Y [1925}, str. 73. Festschrift Heinrich Wölfffln, ZUZ V {1925). str. 73— 77. Dr, Lazar Mirkovič i 4rh. Žarko Tatič: Markov manostir. ZI Z V (1925), str. 118—119. Ludwig von Pastor: Die Fresken der Sixiiniscben Kapelle und Ruf-faels Fresken in den Stanzen und Loggien des Vatikans. ZUZ V (1925), str, 119—120. Dt, Joseph Batier: Weseu und Wollen der christlichen Kunst. ZUZ Vi (1926), str, 18()—182. Narodni muzej u |923 god, ZUZ VI (1926), str, 24i—245. France Stele: Slike gotskega krünepa oltarja. ZUZ VIII (1928), str. 66 do 69. J. A. Gkmar: Aus (ier Werkstatt Thomas Kriigers. ZUZ VH1 (1928), sir. 69—70. Balduin Saria: Fibeln mit Sperr Vorrichtungen. ZUZ VIII (1928), str. 70, Dr, Vlad, R. Pel kovic i tirh. Dušan Tatic; Maiiastir Kalen ic. ZUZ VIII (1928), sir, 70—73, N.Oittnev: Monumenta artis Serhi«ie. ZV Z VIII (J928), sir. 72, France Stele: Celjski strop. ZUZ IX (1929). str. IW—1+7. Francis Steht: Lü Vierde Protectrice ä Graz. Z LZ IX (1929), str. 147 do J 48, Dt, Balduin Saria i dr. Rudolf Egger: Ist r uživati ja u Stobima, ZI../ IX (1929), str. 14S—144. Miirolt Vr^rijüiu Umetnostni spomeniki Slovenije. Dekani ja Celje. ZUZ XII (1923/33)i str. llft-lJI. Krntice: DS = Dom in svet. ZL'Z = Zbornik ?a umetnostno zgodovino. M A ti K O EOSTRENCIČ rlr^;».,, n t avstrijskem Inštitutu za Zgo- f m DumiJ,9W Je kot ^ent prvi začel noM?^"* hrvatsko pravno £odovino « rt ni V ' J91,;' r ''eLljl,J . 115 str. Prva štajerska narodnostna statistika. Časopis za zgodovino in narodopisje XXXII, 1937, str. 190—193- Problemi zgodovine slovenskih mest. Jngoslovcnski istoriski Časopis III, 1937, Str. 336—247. Koroško vprašanje. Lj uhlja na 1937, 32 str, (razširjen ponatis iz revije Sodobnost V, J 937). Sociologija in zgodovina. Ljubljana 1938. 16 str. (razširjen ponatis iz revije Sodobnost V, 1937). Nenici na Slovenskem. Sodobnost VI, 1938, str. 483—497. Francoska revolucija V sodbi poznejših dob. Sodobnost VII, 1939, str. 292—399. Prva koncepcija slovenske zgodovine. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XX, 1939, str. 353—372., Osnutek zgodovine Slovcncev v okviru zgodovine Južnih Slovanov (ci k Id Stil), Osvobojeno ozemlje 1444, (2+) 66 str. Oko Trsta. Beograd 194? (eden od redaklorjev in avtor poglavij str. 221—225, 231—233, 244—248, 249—259, 263— 277, 281—288 . 290 do 291, 292—296, 322—5301, Slovenačka Koruška. Beograd 1946, Narodni univerzitet 3, 35 str. [cir.} (ilžio tudi v Sofiji V bolgarskem prevodu Slovenska Koruška, Biblioteka Južni Sliivjane, s, a ). To destroy Nazism or io reward it? An aspect of ihe Question of Slovene Clarintliia, Ycugoslav Institute for International Affairs. Beograd 19+7. 30 str. Julijska krajina po drugi svetovni vojni. Geografski vestnik XIX, 1947, Str, 15—34 -i- karta v prilogi. Narodnost in politika pri Slovencih. Zgodovinski časopis I, 1947, str. 3!—69. Bibliografija o problemu Julijske krajino in Trsta 1942—1947. Zgodovinski časopis II—III, 1948—1944, str. 259—326. Naše kulturne revindikacije v novih mirovnih pogodbah. Zgodovinski časopis II— III, 1948—1949, str. 157—165. Slovensko Primorje in Istra. Beograd 1953 (poglavje »Razdobje od miru v Caiupoformiju do koncu prve svetovne vojne. Slovensko Primorje«, Str. 77—81. 86—115: knjiga je izšla tudi v srbo-hrva-ičini pod naslovom Istra i Slovensko Primorje. Beograd 1953J. Zgodovina narodov Jugoslavije; Prva knjiga. Do začetka XVI. stoletja. Ljubljana 1953 i odstavek ^Gospodarski in družbeni razvoj Evrope do XI. stoletja«, str. [13—i 15, in odstavki Razvoj obrti in trgovine. nastnnek mest in meščanstva. Denar, kredit, rudarsivoc, str. 715—729 in bibliografija k njim str. 747—748; knjiga je izšla tudi v srbski in hrvatski izdaji). K predzgodovini mest in meščanstva na s ta roka ran tan ski h tleh. Zgodovinski časopis VI—VII, 1952—1953, str. 218—245. II. Članki, ocene in poročila (v knjižnih in revialnih publikacijah! Prebivalstvo Ljubljane po poklicu. Geografski vestnik V/VI, 1929 do 1930, str. 179—161. Prometne smeri v stari Ljubljani. Geografski vestnik V/VI, 1929 do (930, Str. 182. Zemlja in zgodovina. Geografski vestnik VII, 1931. str. 149—151. Naš kmet v tlačanski dobi. Gruda X. 1933, str. 136—137, 174—175, 21+—2(6 (rokopis napisan nekaj let prej). Kultura in poltiika. Sodobnost I, 193-3, str.—47, K socialnemu programu hitlerjevcev. Sodobnost Ï, 1933, str, S4—86. (Observator), Nekaj misli k letu 1954. Sodobnost m, 1035, str. 34—33. {Observator), Konec idile. Sodobnost III, 1955, sir206— 2N7, (Observator), Bankrot slovenskega liberalizmu. Sodobnost 111, 1935, sir, 305—504, (Observator), Ideološka vojna. Sodiibnust IV. 1936, str. 561 -562. i Slovensko zgodovinar sivo na razpotju, i Ljubljanski Zvon LVII, 1957, Str. 164. Zunanje politična orientacija Slovencev. Slovenski zbornik 1942, str. 23—26 (ciklostil). Ponatis Ljubljana Slovenes ami Ita,liana. The liberation or the Yugoslav Littoral. London 1945. Naš Znanstveni inštitut. Slovenski zbornik 1945, Ljubljana 1945, str. 516—-52t, Trst. Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945, str. 426—432. O Beneških Slovencih, Slovenski zbornik 1945. Ljubljana 1945, str. 449 do 455. Ob os v oboj Cilju, Glasnik Muzejskega društva XX V- SX VI, 1944—1945, str. 1—2. Beneški Slovenci. Uvod knjigi Jaka Avšič, Nas prvi pohod v Beneško Slovenijo, Ljubljana 1946, str, 3 do K (izšlo tudi v ruščini in angleščini). Slovenski j nneionnJ'nyj vopros v icčenii istorii, Uéenye zapiski Instituta siavjanovedenija I, Moskva 1947, sir. 312—319 Gaulajter Rajner o svojoj predaji vlasti linnsu Pišu, Trideset dana V, maj 19+7. Str. 54—57 (cir. izdaja). Dokumenti o stavu Italije po pitanju juposloveusko-austriskc granice 1919—1920 god i ne. Trideset dana V. juni 1947, str. 66—67 (eir.) [iišlo brez podpisa). Borba oko koruškog i austriskog pitanja. Trideset dana V, oktobar-no vem bar 1947, -str. 12 24- (netočen prevod: Vprašanja naših dni 7, decembra 1947, str, 1196—1201). Problem Slovenafke Koruske. Slovensko bratsívo II, 1948, str. 425 do 427. France Kidrif. Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 2(9 320, Le caractère ethnique du Territoire libre de Trieste. Revue de la politique mondiale II, rt, 6. Beogrtid 14 mars 1951, str. Ii—12 (izšlo tudi v srbski in angleški izdaji te revije). La tradition politique de Trieste, Revue de la politique mondiale 11. n. 24, Beograd 21, novembra 19ÏJ, str, 12—13 [izšlo ludí v srbski iti angleški izdaji). Prebivalstvo Celovca pred sto leti. Koledar Slovenske Koroške 1952, Celovec 1951, str. 112— M4. Napoleonova Ilirija. Iladio univerzitet Î, Beograd 1955, str. 38—47. L'b Later land de Trieste dans l'histoire. Revue d« la politique mondiale IV, n. 16. Beograd 16 août 1953, str. 15—14 (tudi v srbski in angleški izdaji). Aaersperg Anton Aleksander (članek oddan za Enciklopedijo Jugoslavije). Blei weis Janez (članek oddan za Enciklopedijo Jugoslavije), Drago Godina: Idealizem. Ljubljanski Zvon XL V, 1925, str. 759—761. Gene raci j a pred s t varan jem. Ljubljanski Zvon XLVI, t926, str. 470 do 472. Historischer Atlas der österreichischen Alpenländer-Lrläuterungen zum Historischen Alias der österreichischen Alpenländer, Geografski vestnik V/VI, 1929— ["WO. str. 306—art, Arko Mihael: Zgodovina Idrije. Geografski vestnik VII, 1931, air. 170 do 171. R. Spektorskij: Zgodovina socijalne filozofije I, Ljubljanski Zvon Lil. 1932, str,+99—5112. Marc Bloch: Les c&iactčres originaux (le 1'histoire r ura le f ran ga is c. Geografski vestnik IX. 1933. str. 199—201. Rudolf Andrej ka; Selški predniki dr. Janeza Ev. Kreka, Geografski vestnik TX. 1933. *ir. 2!>5, Charles Nodier: Statisfique illyrienne. Glasnik Muzejskega drilitva za Slovenijo XIV. 1933, str. 153—134. Kreft Braiko: Celjski grofje. Sodobnost I, 1955, str, 154—157. Nemške revije. Sodobnost J. 1955. str. 257—258. E. SpekLorhkij: Zgodovina socijalne filozofije II. Sodobnost II, 1914, Str. 77—78. Ivan Vrhovnik: Trnovska župnija v Ljubljani. Kronika, slovenskih mest 1 1954, str, 160. Milko Kos: Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XV. 1954. str, 120-121. Milko Kos: Zgodovina Slovencev oo naselitve do reformacije. Znanstveni vestnik I. 1934/55, str. 11. josef Zonfnr: Hauptprobleme der jugoslawischen Sozial- Und Wirt-■schaftsgcsihicatc. Znanstveni vostnik I, 1954/55. Str, -Hj. Josef Zontar: Hauptpidblem© der jugoslawischen Sozial- und Wirtschaftsgeschichte. Geografski vestnik XL 1955. str, 198. Arko Mihael: Zgodovina Idrije. J ugoslo venski istoriski časopis L 1955, str. 1%—197. K. Schiinemann: Österreichs Bevölkerungspolitik unter Maria Theresia. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XVII, 1956, Str, 157—158. Le centenaire de l'illvrisme. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XVII, 1956." str. 15H—159. L Cemielj: Life- and Death-Struegle of a National Minority {the Jugoslav in Italy), Sodobnost 1 V. 1956, str. 485—464. Die Ergebnisse der österreichischen Volkszählung vom 22. Marz 1954. Geografski vestnik XTI—XIII, 1956—1957, Str. 231 —232. G. Routhoul: La Population dans le Monde. Geografski vestnik XU do XIII. 1956—193?, str. 250—251. IT. Ilmife: Die Bevölkerung Europas. Geografski vestnik XII—XIII, 1956—1937, str. 251—253, Die Kärntner Slowenen in Vergangenheit und Gegenwart. Sodobnost VI, 1958, str. 142. Die Kärntner Slowenen in Vergangenheit und Gegenwart. Glasnik Muzejskega drüitva za Slovenijo XIX. 1958, str, 84. S. Kranjec: Med Napoleonom in Leninom. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XIX, 1958, str. 165—166. Josip Zortar: Zgodovina mest« Kranja. Časopis za zgodovino in narodopisje XXXIV, 1939, str. 110—¡12. Josip Zontar: Zgodovina incsta Kranja, Sodobnost VIL 1939, str. 474 do 475, Dolenjska, Geografski vestnik XV, 1919, str. 138—159. Viri za zgodovino Slovencev. Srednjeveški urbarji za Slovenijo I-(M. Kos.) Sodobnost VIII, 1940. str. 277. Josip Mal: Zgodovina, slovenskega naroda. NajnOvejSa fioba. L Mlake?; Kazalo h Grudnovi in Malovi Zgodovini slovenskega naroda. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo XXII. 1941, sir.94—1(H). Vekoslav Bučar: Politička i s torija Slovetiačke. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXII, 19+1, str. 102-i03. Dragotin Lončar: The Slovenes. A Social History. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XII. 1941, str. 103. Stjepan Antoljak: Dalmacija, Hrvatska s Primorjent, Istra i Slovenija na pregovorinia u Ovaru i u miru 11 SchoabnmniL Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXII, 1941. str. 132—153. France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov 0. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXII, 1941, str. 158—159. Miroslav Gorše: Doktor Valentin Zarnik. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXII. 1941, str. 159, Koroški zbornik. Zgodovinski časopis L 1947, Str. 195—199. Bogo Grafenoucr: Czornigova etnografska statistika in njena metoda. Zgodovinski časopis V, 1951, str. 380—388, Ferdn GestrinVaailij M olik: Slovenska zgodovina 1813—1914. Zgodovinski časopis V. 1951. str, 388—394. Reorganizacija Muzejskega društva za Slovenijo. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XV, 1954. str. 125—136, Reforma Muzejskega društva za Slovenijo. Znanstveni vestnik I. 1934/35, str. 9—10. Naše društvo v letu 1934/35. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XVI, 1915, str. 117. Društvo v letu 1955/36, Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XVII, 1936, platnice. Društveni vestnik. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXI, 1940, str. 140—14«. Stoletnic« Muzejskega društva za S leve it i jo. Sodobnost VJII, 1940, str. 239—240. Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ili&torjjski zbornik III, 1950, str, 289—290. Prva konferenca historikov Srbije, Zgodovinski časopis IV, 1950, str. 216—217. III. Kolektione objave in uradne publikacija (sodeloval) V decembra leta 1938. Sodobnost VI, 1938, sir. 4S1—482. Pot slovenstva. Sodobnost VII, 1939, str. 409—412, Romantika in realnost. Sodobnost VII, 1939. str. 511—552. Obračun in pTogram. Zgodovinski časopis I, 1947, sir. 7—10. Memo ran ti «m Vlade Demokratska Federativne Jugoslavije po pitu-njima Julijske Krajine i drugih jugoslovanskih teritorija pod I tali join. 22 sir. + tO prilop kart, Beograd 1943. [Izšel tudi v ruščini, angleščini i" francoščini.) Données statistiques sur la structure ethnique tie la Marche Julienne. ¡Beograd) 1946, IX + T> str. La politique autrichienne des nationalités dans la Marche Julienne. (Beograd 1946), 5 str. Memorandum of the Governemcnl of the Federative Peoples Republic of Yugoslavia tn the Deputy Foreign Ministers regarding ibe territorial and other clauses of the Treathv with Austria. (Beograd) 1948, 14 str. Documents on the Carinthian Question. Ministry for Foreign Affairs of the FPHY. Beograd 194S, XIV +216 «tr. RAZRED ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE KAREL OS TIR Rojen 13. oktobru 1888 v A rnačali, občina Št, 11 j pri Velenju. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Za rednega člana Akademije v razredu za filo-Icike in literarne vede je bil izvoljen 2. junija 1953. Oš tir je obiskoval gimnazijo v Celju in Mariboru, maturiral 1909. študiral univerzo v Gradcu, na D u na ju in v Leningradu (takrat Petro-grndu}: promoviral za doktorja filozofije 1919 v Gradcu. A času od J 913 do novembra leta 1914 je študiral v Londonu v British Museum; bi! od 1915 do novembra 1918 vojak na italijanski frontL Po pni svetovni vojni je ponovno študiral na Dunaju, zlasti v Nacionalni biblioteki. Letu 1922 je postal docent za primerjalno iudo-ivropsko jezikoslovje nu filozofski fakulteti v Ljubljani, 1924 izredni, 1932 pa rrdni profesor. Osti rjevo znanstveno delo je posvečeno a) indoevropeisliki, b) predindocvroipskiin jezikom v mediteranskem okrožju. Njegove prve študije se tičejo nekaterih vprašanj armenščine, nadaljnje obravnavajo razne slovanske etimologije. Največja razprava s področja indocvropeistike je Bultoslovanska meta-tonija; v njej po.stavija Oštir spremembo indoevropskih into-nacij pod določenimi pogoji že v balto-slovunsko dobo, v nasprotju s slovanskimi akceniologi, ki jo stavijo šele v pra-slovenščino. Glavno Ošti rjevo zanimanje pa je posvečeno prediudo-evropskim jezikom iz tako imenovane megalitske dobe. Osredje j i rn je Sredozemsko morje s svojim širšim zalili jem (Staro Evropo, Staro Prednjo Azijo in Belo Afriko). Tu gre za jezike, ki ho se v teh krajih govorili pred Indoevropci iu Semiii in katerih žive ostanke najdemo še danes txl Baskov na Pirenejskem polotoku do nekaj desetin majhnih narodov v območju Knvkaza; od izginulih narodov pa so ostala v prvi vrsti krajevna. imena na vsem imenovanem ozemlju in veliko število raznih kulturnih in drugih besed. Prva taka velika študija so Beitrags zur alarodisehen Sprachwissenschaft, I, 1921. V njej pojasnjuje Oš tir na osnovi ogromnega gradiva iz vseh sedanjih in nekdanjih jezikov na omenjenem področju latinsko bosedo ficus 'Smokvas, etruŠke šlevnike od 1 do 6 in p red latinsko besedo acnua. Pri tem je dobilo svoje razlage mnogo stotin besed, tudi do venskih oziroma slovanskih, med njimi mnogo krajevnih in osebnih imen, ki doslej niso imela zadovoljivih etimologij. — Podobne, samo včasih še bolj zgoščene so njegove kasnejše razprave, ki so izšle po raznih domaČih in tujih revijah ali kot samostojna knjiga, n, -pr. Drei vors lavisch -etru ski sehe V ogel namen. Te razprave so v mnogem pokazale tudi etnične osnove slovanskih jezikov in narodov. BIBLIOGRAFIJA Etymolugische und frammatische Versuche, Worter Und Sachen III do V, Heidelberg 1912/1 J. Gimati. Archiv für slavische Philologie XXXIV, Wien (913. Zum Verhältnis des idg. K-Lautes zu den semitischen Kehlkopf lauten. Anthrcpos VIII, Wien 1913. Slovenisch d<;blo. Rocznyk slawistyczny VII. Krakow 1914/15. Slavische Wortdeutungen. Archiv für slavische Philologie XXXVI, Wien. 191b. Beitrage zur al a rodi sehen Sprachwissenschaft I, Wien 1921. Sumerski izvor abac. številčnih imen- Čas XVI, Ljubljana 1922-Alarodica I. Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede I, Ljubljana 1925. Illyro-Thraiiscbes. Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologiju I. Beograd 1933. Ralto slovanska meta ton i ja. Razprave Znanstvenega društva m humanistične vede II, Ljubljana 1925. Illyro-Pelasgica. Arhiv za arbanasku starinu, je-zik i etnologiju II, Beograd 1925. Dannvins-Asamus-Naisssis. Arhiv za arbanasku starinu, je^iik i etnologija III, Beograd 1925. Yorindogermanische (— alarodische) Zahlwörter auf dem Balkan. Arhiv za arbanasku starina, jezik i etnologiju II—III, Beograd 1925/26. K predslovanski etnologiji Zakarpaija. Etnolog I, Ljubljano 1926/27. Slav. sloni» sEIcfanti. Slavia VI, Praha 1927. YorînjdogennairiBche Meta 11 na m en in Al ten ropa. Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologi ju, IV, Beograd 1926 (ni izšlo v javnosti), Zum Voralbanischcn. Arhiv za arbana&ku starinu, jezik i etnologi j 11 IV, Beograd 1926 (ni izšlo V javnosti). Pré s lave lisvï. s lion i. Symbolae grammaticae in ho nor cm Rozwadowski, C raco vi »e 1937. Vorthr&kiseher Ursprnng des Wortes Vyzântion. Glasnik skopsko g naufnog druàlva JU, Skoplje 1927. Veneti in Anii. Etnolog IL Ljubljana 1928. Klciiiasiat. i Te rinil ni-t s-die Wolfiscben*. Razprave Znanstvenega društva za humanistične v «le V—VI, Ljubljana 1929. lapodi- Etnolog IÏL Ljubljana 1939, Vorgriech. rnjjly. Fcstschrift — Se h ri j n en 1929. Drei vorslaviseh-etruskisehe Votfeluamen. Razprave Znanstvenega društva S/l, Ljubljana 1930. Predslovansko s<;bi>n>. »zadruga», Etnolog IV, Ljubljana 1930. ANTON SOVRE Hoj en 4. decembra 188!5 v Sami ¡peci pri Zitlaimin mostu, Realni profesor za grščino na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. 7a rednega člana Akademije v razredu za filo-l-o&ke in literarne vede je bil izvoljen 2. junija 1935. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju, višjo pa v Ljubljani; matu Tiral je 1906. Po odslužitvi vojaškega roka je od 1907 tlo 1912 študiral najprej tia univerzi na Dunaju, kasneje pa v Gradcu klasično filologijo. Do prve svetovne vojne je služil na 11. državni gimnazij i \ Ljubljani in na slovenski gimnaziji v Gorici, po vojni pa od 1919 do 1926 na državni gimnaziji v Ptuju, Od I92(i do 1932 ji- bil profesor na klasični gimnaziji v Ljubl jani, od 19} 2 do 1933 v Pančevu (kazensko zaradi »slovenoborstia* prestavljen), hi! J 933 premeščen v Sremske Karlovoe, a 1934 na H. državno gimnazijo v Ljubljani. Od 1938 do začetka druge svetovne vojne je hil inšpektor pri prosvetnem ministrstvu v Beogradu, nato inšpektor pri prosvetnem oddelku v Ljubljani. Od 1945 do 1946 je bil dramaturg Narodnega gledališča v Ljubljani, 1946 je postal izredni, 1952 pa redni profesor za grščino na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Poleg izredno vestnega poklicnega dela v šoli je Sovre našel še dovolj časa za pedagoško literarno, prevodno in znanstveno delo. Sovre je avtor latinske čitanke Lan* satu m, so-uvlor predvojnih Slovenskih čitank in vadnic za srednje šole, Slovenske slovnice za srednje šole in sonvtor Latinskih vadnic I—II. Čitankam je s svojim klasičnim čutom za lepoto izraza in i izrednim poznavanjem slovenskega jezika pripomogel do evropske višine. Ob takem delu si je še bolj izostril čut za stilistične posebnosti slovenskega jezika. Sovre si je nadel zu življenjsko nalogo, tla bo oskrbel Slovencem prvovrstne prevode najvažnejših klasičnih del. ziasti iz grške literature. Trsta njegovih prevodom orJ Plaio- novega spisa Sokratov zagovor, 1923, do Herodoiovih Zgodb, I. del, 1953. jo dolga. Zw prvi prevod kaže vse glavne lastnosti Sovretixvega klenega. sloga. Vsak naslednji je boljši in v prevodu Avguštinov i h Confess ion p s 1952 doseže njegov slog t «k o lepoto, da je podoben veličastnim, starogrškim templjem. Enak mojster kakur v prozi je Sovre tudi v verzu. To najlepše dokazujeta celot n n prevoda Hotne rje ve ilia de in Odiseje. Se nikomur od Slovencev ni bil keksa m eter tako ixjkoren kakor Sov ret n, Sovre jti objavil tudi nekaj manjših raziprav, zlasti tekstovno kritične vsebine, leta 1939 obširno zgodovino »Stari Grki s, pri naši Akademiji pa 194Ö z Y. Možinom dodatke h grškim listinam iz arhiva samostana Mi lan dar na gori A tos. BIBLIOGRAFIJA Razprave Donos k tekstovni k rili k i Senekovih pisem Ad Lacilium. Razprave Znanstvenega društva V—VI (1930). Oziralni zaimek — sintaktični omnibus, Slovenski jezik 11, 1939, V. MoSin in A. Sovre: Dodatki h grškim listinam Hilandarja. Supplemental ad acta graeca Cliilundarii. Izdaja Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. 1948. Appendix Vergiliana, Culex vv, "2 -383, ii kritiki teksta. Zbornik filozofske fakultete v Ljubljani 1 (1930). Orisi Gospodarske razmere pri starih narodih, Kmetijska Matica, Ljubljana 1928. Stari Grki, Mohorjeva občna zgodovina, II, zvezek (19391. Homer: Odiseja. Mladinska knjiga, Ljubljana 1931. Preoodi il klasičnih jezikov, opremljeni z uvodi in komentarji Euripides: 13 ra is k i spor. Nova založba, Ljubljana 1923, Platon: Sokratov zagovor. Družba SV.Mohorja, 1923, Apnleius: Amor in Psiho. Ptuj 1923. Platon: Eaidon. Društvo prijateljev humanistične gimnazije, Ljubljana 1929. Aurelii August ini Con fes s ion es. Družba sv. Molmrja, 1932, Dnevnik cesarja Marka A ure! i ja. Slovenska Matica, 1934. Q. Horatius Flaeeus: Pismo o pesništvu. Cvetje i934, Q, Horatius Flaeeus: Izbor iz Satir in Pisem, prevedla Skerlj Amat in So vre Anton, Ljubljana 1935. Sol ok les: Kralj OidipU.5. 2. izdaja. Cvetje 1942. Homer: lliadu (izbor za šolo). Cvetje 1942. Prcdsokratiki, Slovenska Matica, 1946. Lukian: Satire. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1946, Plutarh: Življenje velikih Rimljanov. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1950. Homer: Iliada. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1950, Homer: Odiseja. Državna založba Slovenijo, Ljubljana 1950-2iva antika, II, 1952, latinski prevod pet Prešernovih pesmi in Aškerčevega Brodnika v antičnih metruraih. Herodot: Zgodiie I. del Državna založba Slovenije, Ljubljana 1953. PETAR SKOK Rojen 1. mana 1881 v jur-kovem selu pri Zumbcrku na južnih obronkih Gorjancev. Redni profesor za romansko filologijo na filozofski fakulteti univerze v Zagrebu, sedaj v pokoju. Za dopisnega člana Akademije v razredu za filo-loškc in literarne, vede jc bil izvoljen 2. junija 1053. Skok je dovršil gimnazijo v Ril kov-cu pri Karlov eu, filozofsko fakulteto na Dunaja (romansko, germansko jn primerja i no jezikoslovje), ensko ozemlje Oglej — Celje. CJKZ III (1921—1922) 24—32, 151 — 153. Tri etimologije. CJKZ IV (Î924), SB—|Hezjak, Jernej, Radgona, Radovljica!. Lat Cuisar = Caesar. Razpravi ZiianMvetiega društva -/.a humani- nistlčite vede III (1926), 52—44. ToponomastiCki priloži. CJKZ V (1926), 1—14 ¡Črnomelj, Milje, Koče v jej. Les travaux scrborroates et slovênes de linguistique romane. Revue linguistique romano (Paris) fi (1926), 265—270. O zamjeni vit. û > si, y, CJKZ VI (1927), 1—7. Država — dežela, CJKZ VI (1927), 248—251. Kupljenik = Kupèlbmkb. CJKZ. VI (1927), 251—252. Toponomnstički priloži. CJKZ Vil (193fi), 1—30 | Zagreb j. Recimo još koju o riječi teart. CJKZ VII (1928), 151—155. Slo venačko-hrvatsko kajkavska paralela ii porodičnim imenitna. CJKZ VII (1928), 155-156. Supstantivirajije infinitiva u slovenačkom, CJKZ VII (1928), 156—157 Još o rijefi ^Jieiijaki i metodu oaomastičkog ispitivanja. CJKZ VII (1929), 66—76. Dunaj et Dunav. Sla^ia Vili (1929), 721—751. Iz éloveniîFke topononiastike. Etnolog (Ljubljana) III (1929), 179—195, Iz slovenačke toponnmastike. CJKZ VIII (1951), 118—135. Études de vocabulaire yougoslave basées sur le folklore et lit géographie. 1. S.-Cr. cakavicn et knïka vieil. slovène l'ommun KaÎa et s.-cr. commun ztnija »seipclit»,. Etnolog (Ljubijanal V/Vl (1935), 46-65. Do laza k SJovena na Mediteran (Pomorska bibliotek« Jadranske Straže, kolo II, s veza k I, Split 195+). 11. stovenaEke toponomastike. Etnolog VII (1934), 50—87. Bericht iiber den Stand der j u gos la vise: h en OrtsnameuforscliuiiB. Zcitschrift filr Ortsnametaf orschnng SI (1935), 157—184. L'importance de l'œuvre des clavistes Kopitar et Miklošič pour la linguistique balkanique. — Zbirka, odgovora na pitanja III. me-djunarodnog kongresa sltivislu, sir.2(1" -20S. I <¡39. O važnosti Kopitarove i Miklošičeve slavistike za balkanologijn. Govori i predavanja na HI. medjunarodnom kongresu slavista, sir. 65—78, 19391. Oko I rsta. Beograd. Državni izduvttčki zavod 1945 (skupaj 7. dr, S, Skerljem, str. 174—190), Critères adoptés pour lu différenciation des noms de familles en [strie, Cadastre national de l'Istrie d'après le Recensement du lct octobre 1943. Sušak. institut adriatique, t94&, str VII—STL Observations préliminaires. Supplément au Cadastre national do l'Istrie. Index patronymique, Sušnk 1940. str. i—-t. Prilog ispitivanju predrimskih leksifckih ostatakii u eJovenačkom i srpskohrvatskom jeziku. Slavistična revija III (1950), 330—335. Miklošičevo zanimanje za slovenačku toponomastiku u Furlaniji. Slavistična revija IV (1931). 104—106. Toponomastifki problemi. Istoriski časopis III (1952), t—59 |Iz vsebine: BriSfe. Bovec, Kobarid, Skedenj i ostala i rižanska fupo-aomastika slov. pwdrijetlaj. Kratica: CJKZ — Časopis i.a slovenski jezik, književnost iit zgodovino. LUCIEN T E S N I fe R E Rojen 13. maja 1893 v Mod f - Sai nt- Ai gna n u (Ssi ne-lnférieure). Redni profesor za primerjalno jezikoslovje v Montpellieru. Za dopisnega člana Akademije v razredu za filološke in literarne vede je bil izvoljen 2. junija 1953. Srednjo šolo je Tes ni ère obiskoval v Elbuenfn in v Roucnu, univerzo v Parizu, Leipzigu in na Dunaju ter École dea Langues orientales vivantes v Parizu, Leta 1920 je bil imenovan za lektorja francoščin« na ljubljanski univerzi. Da bi tu razširil zanimanje za Francoščino, je ustanovil ErailOoskî institut; ta je bil po njem in njegovih naslednikih sicer zvezan z univerzo, je pa tudi neodvisno od nje gojil francoski jezik in širil zveze med Slovcnci in Fruncozi. Iz Ljubljane je prišel Tesni ère za. i zre d/neg u profesorja slavistike mi univerzo v Strasbourg, kasneje pa za profesorja primerjalnega jezikoslovju na univerzo v Montpellier. Tam je sc danes. Ljubljana ju Tesnièra opozorila na slovenščino in slovansko jezike spi ob. Tes ni ère je izšel iz generacije francoskih lingvistov J. Giî lier ona. A. Medlleta in njunih sodobnikov. Zato j a dobro poznal moderne metode francoske lin g vis ti ke, ki je že takrat bila daleč preko nemške mlaxiogramatične šole. Slovenščina, ki se je je zelo hitro naučil, je Tesničru nudila s svojo strukturo zelo zanimiv objekt študija. Ker zgodovinski razvoj slovenščine še ni bil dosti raziskan in se tega študija sam ni lotil, je toliko več zanimanja posvetil živemu govoru, zlasti še, ker je videl, da je tudi knjižni govor močno narečno pobarvan, Posebno ga je pritegnil problem slovenske dvojine, ki jo je nase) v knjižnem jeziku in v mnogih narečjih. Zato je to vprašanje podrobno obdelal po metodah francosko lingvistične geografije^ Svoje izsledke je objavil v obširni študiji Les formes du duel en slovène (1925), Pridni žil ji je še Atlas linguistique pour servir à îétude du due) eu slovène (1925), ■obsegajoč 70 kari. Atlas je narejen po znamenitem vzorcu Cil-liéronovega francoskega lingvističnega atlasa. S tem delom je Tesni ère postal ustanovitelj ne samo slovenske, temveč sploh slovanske lingvistične geografije. — Skupaj z A. Meilletoni je zasnoval načrt za lingvistični atlas vseh slovanskih jezikov Sporočila iz let 1929, 1934). Slovenskim narečnim pojavom je Tesnière i>o francoskih in drugih revijah posvetil še več razprav ter spada tako tudi med. odlične slovenske dialektologe. Njegova Slovenska slovnica pa. žal. še ni izšla. Tesnière se je ukvarjal tudi s slovensko literaturo in je Francozom in zunanjemu s. ve tu sploh v obsežni knjigi prikazal našega velikega pesnika Otona Zupančiča (Oton Joupautchiteh, poète slovène, l'homme et l'œuvre, 1931). Ukvarjanje z morfološkimi problemi slovenščine je Tesni-èra privedlo tudi do študija sintaktičnih vprašanj (Sur le système cas ne 1 du slovène). S sintakso je hotel pojasni fi nekatera vprašanja, ki jim historična lingvistika in fonetika nista mogli do živega. Najprej je hotel sestaviti nekako občo sintakso, ki bi mu praktično pomagala odstranjevati težave, ki so jih imeli tuji študentje francoščine v Strusbourgu (Comment construire une syntaxe, i934; L'emploi des temps en Français, 1927), Preko obče sintakse je prišel na strukturalno sintakso, ki jo goji še danes (i hèorie structurale des temps composés, 1939, idr.). Lingvistični in literamoxgodouinêki spisi, H se 2¡asfi nanašajo na Slovence in slonenščino Ob tristoletnici Molièrovcga rojstva. Ljubljanski Zvon i257—269, Poroči bi o slovenskih publikacijah v Revue des Études Slaves, od 1922 dalje. Sur quelques développements de nasale en slovène, Bulletin de la Société de Linguistique de Paris XXIV (1923), 152—tH2. Sur !e système easuel du slovène. Mélanges linguistiques offerls à M. J, Vendryès par ses amis et ses élèves. Paris (Champion) 1923, 357—361. Du traitement i de é en styrien, Mélanges publiés en l'honneur de Paul Boyer, Paris (Champion) i 925. 246—351. Les furmes da duel eu Slovène, Paris (Champion) 1925, XX + 450 str. Travaux publiés par l'Institut d'études slaves de Paris, t, III (Couronné par l'Institut, Prix Yolney). Atlas Linguistique pour servir à l'étude du duel en slovène. Paris (Champion) 1925, 42 str, in 70 zemljevidov, Poročila o slovanskih publikacijah. Bulletin de la Faculté des Leti res de l'Université de Strasbourg, od 1. aprila 1929 cialje. L'accent slovène et Je Timbre des voyelles. Revue des Etudes Slaves IX (1929). S9—113. A. Meillet, L. Tesnière: Projet d'un atlas linguistique slave, Premier congrès des philologues Slaves à Prague, 1929. Poročita o slovanskih publikacijah v Les langues modernes, od oktobra 1929 dalje. Poročilo o: Er. Ramovš: Historična gramatik« slovenskega jezika IL Konzonantizem. Sla via IX (1930), 335—358. Oton Joupanichiteh. poète slovène, l'homme et l'œuvre. Paris [Les Belles-Lettres) 1931, XV+383 str. Les diphones TL. DL, en slave: essai de géolinguisiitjue. Revue des Etudes Slaves XIII (1933), 31—100. Comment construire une svntaxc. Bulletin de la Faculté des Lettres de Strasbourg XII {1954-}, 219—229. Théorie structurale des lemps composés. Mélanges de linguistique offerts ù (. harles Bully sous les auspices de la Faculté (les Lel-Ires de n niversité de. Genève par les collègues^ des confrères, dï's disciples reconnaissants, Genève (Georg et Cie. Librairie de l'Université) 1939, 153—185. Les vo vel les nasales slaves et le parler slovène de Rcplje- Slavistična revija III (1950), 203—265. Le duel syllepiique en fiançais et en slave. Bulletin de la Société de de Linguistique de Paris 47, 57—65, RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE VENČE A. KOŽELJ Roj en L., septembra 1901 * Domžalah. Redni profesor tla Fakulteti za elektrotehniko Tehniške visoke šole v Ljubljani. Za dopisnega članu Akademije v lazredu za matematične, fizikalne ¡n tehnične vede je bil izvoljen dne 2. junija 1955. Maturiral je 1919 na realki \ f,juhijani, Študira] na tehniški fakulteti V Ljubljani in na. lehniški visoki soli v Stuttgartu ter 1925 diplomiral za elektroinženirja v Ljubljani in tam opravil ¡954 doktorski izpit iz tehničnih znanosti. Orl leta 1925 je asistent, nato docent. izredni i Ji redni profesor na univerzi oziroma Tehniški visoki šoli v Ljubljani. Ril je asistent prof. dr. ing. Milana Vidmarja za ^Osnovne nauke elektrotehnike* in »Električne Stroje*, kot docent pa. je predaval »Splošne električne meritve in »Meritve na električnih strojih«. Nato je prešel na predavanja »Osnove elektrotehnike« in kratko dobo na »Prehodne elektromagnetne pojave«, zatem pa na >Teoretično eiekiro-iehnikot, ki je danes njegov glavni predmet bibliografija del, ki imajo ali originalno ozebino ali pa kažejo noo način obravnave Skripta iz aerodinamike za inženirje hidroa v ionskega oddelka mornarice v Kmnboru, 192?, Z radiatorji ali z vodo hlajen transformator. Tehnifki list Zvereh 1923, št. 10. Izčrpno obravnavan problem splošne transformacije ena k osme m epa toka, v patentni prijavi Berlin "9.19S, U. septembra 1929. Kako nastanejo električne napetosti elektromagnetnim potom? Elektrotehniški vestnik 1933, št. 3. Prosndjivanje ugrijavanja clcktričkih strojeva i aparata Tehnički list. Zagreb 1932, št. 21. Ein Beitrag zur Bestimmung des Harmonischen aus der Magneti-sierutigskurve. Elektrotechnik und Maschincnbau 1932, št, 30. Maguetische liidaküon und Magnetisierungsstrom. Elektrotechnik und Maschinenbau 1933, št. 27. Določitev dobe, po kateri se mora Števec obnoviti. Elektrotehniški vestnik št. 5/6. Doktorska, disertacija 1934: Magnetne razmere okvirnih transformatorjev. Pravi, bezvatni i pri vidni učin koti vremensko čisto «inusovog oblika s truje i najwna, Tehnički lisi. Zagreb 1933, št, 3—i, 5—6- Kako nastanejo mehanične lise v električnih strojih, Elektrotehniški vestnik 1935. št. 11. Skalarno polje ovoja. Referat Za Congrfes Electrotechuique. Praha 1938, str, 220. Pota elektromagnetne energije. Elektrotehniški vestnik 1938, št, 3, Lega Slovenije v radio-Sveiu. Elektrotehniški zbornik 1946. Merski sistem elektrotehnike. Elektrotehniški vestnik 1946, št 1—2. Magnetenje in trajni magneti. Elektrotehniški vestnik 1946, št, 5—6. Izračunanje in oblike trajnih magnetov. Elektrotehniški vestnik 1946, št. JI—12. Kotiček elektrotehniškega izrazoslovja, (Skupaj s pryf. dr. A. Slod-njakoin.) V vseh številkah Elektrotehniškega vestnika 1946 in v štirih številkah letnika 19+7. Ploskovni toki in sile na zaprti utor. Elektrotehniški vestnik 1947, št. 3 in 5. Xekaj o računanju tuljav z železom. Elektrotehniški vestnik 1948, št. 1 in 2—3, Kje ima krivulja magneten ju koleno? Elektrotehniški vestnik 1948. šf. 2—3. Večplastni kabel. Elektrotehniški vestnik 1948. št. 4—3, 6—7. Analiza komu ti ranih izmeničnih veličin. Elektrotehniški vestnik 1948, ši. 10—11. Fizikalno osnovana geometrijska soredja pri transformatorjih in dnštljkali. Elektrotehniški vestnik 1948, št. 12. Magnetno polje lovk za magnetne ni Ene. Ekspertiza za Vojno Mornarico. 1949. Kapacitivnost enožičnih in dvožičinh daljnovodov. Elektrotehniški vestnik 1949, št. 1, 2. L red i te v visokonapetostnega laboratorija /. ozirom na električna polja, Ekspertiza za Inštitut za elc.ktriško gospodarstvo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1949. Električna sencu strelo vodnih in ozemelj ni h žic. Elektrotehniški vestnik 1949, št. 8—9; 1930, št. 1—2, Študija polja elektrovodae lovke na magnetne mine. Ekspertiza za Vojno Mornarico, 1930. Amperov zakon in nekaj elektromagnetnih paradoksov, Elektrotehniški vesti) i k 1951. št, 6—7. Elips ni diagrami povezanosti toka z napetostjo. Elektrotehniški vest it i k 1951, št, 10—12. Tabele zai globinska polja znnkastih lovk na magnetne mine. Ekspertiza za Vojno Mo-rnarico, 1951. Izgube v železu in kompleksni ter zaključeni diagrami. Elektrotehniški vestnik 1952. št. 7—8. Preprosta ra/.laga širjenja elektromagnetnega polja, Elektrotehniški vestnik 1952, št. 9—10. Induktivnost ekseentrienega kabla. Elektrotehniški vestnik 1955, številka 5—6. Magnetische Wanderfelder von Teilstatoren. Sonderheft der r- Blätter für Technik geschickte«:. Wien 1955. Induktivnost ravnih vzporednih žic končne dolžine. Elektrotehniški vestnik 1955, št. 11—12. Zapiski po predavanjih prof. dr.T.Koželja »Osnove elektrotehnike!, I. del. (Ing. E.\erč s sodelovanjem prof, Koželja; v tisku.) " Lciopia __ 97__ RAZRED ZA PRIRODOSLOVNE I» MEDICINSKE VEDE SREČKO BEODAR Rojen dne 6. maja 1893 v Ljubljani. Reclni profesor za prazgodovino človeka na ,pri-rodoslovno matematični fakulteti univerze v Ljubljani. Za i i opisnega člana Akademije v razredu za primdoslovne in medicinske vede izvoljen 6. decembra i94-9. zn rednega člana \ tem razredu pa 2. junija 1955. Biografija in bibliografija njegovih del in spisov do izvolitve za dopisnega člana je objavljena v Letopisu 111, 205 in 206. Srečko Brodar sc je že pred vojno uspešno uveljavil. V Potočki zijalkj jc odkril novo paleolitsko postajo, v Spebovki pri Zgornjem Doliču je ugotovil prvo mezolilsko, v Ajdovski jami pri Krškem pa prvo ncolitsko postajo na Slovenskem. O vseh teh odkritjih in Se drugih izsledkih je pred vojno objavil v naših in inozemskih znanstvenih revijah 17 razprav. Po vojni je prenesel prof. Rrodar paleobtsko raziskovanje na kraška tla- Obsežna izkopavanja in raziskovanja v letih 1947 do 1950 so odkrila v Bctalovem spodmolu vrsto kulturni !i plasti, oil doslej pri nas ugotovljenega najstarejšega paleolitika {ekvivalentnega pramonstiereki kulturi) do najmlajše že epi-puleolitske kulture. V zvezi s temi izkopavanji jc razširil raziskovanje jamske stratigrafije na vse območje Pivške kotline. Ugotovil je si ruti graf i jo jamskih sedimentov do dosegljive globine leta 1950 v Hauptmaoovein kevdru in v Jami brez imena pri Postojni, v Parski golobini pri Pivki, k jer je bilo odkrito najdišče pleistocenske favne, ter v Otoški jami pri \eltkein Oioku, kjer je bila Ugotovljena puleolitska postaja. Leta 1951 je odkril v Postojnski jami sledove paleolitika in izvršil več stratigrafskih sond i tanj v jami. Leta 1951 je vodil izkopavanja v Pečini pod Jerininim Brdom pri Kragujcveu, ki mu ga je poveril Arheološki inštitut Srpske akademije nauka v Beogradu, in ugotovil prvo paleolitsko postajo v Srbiji, Isto leto jo vodil izkopavanja tudi na Budžakn pri Subotiei v Vojvodini in dognal pod doslej najstarejšo starševsko neolitsko kulturo še starejši, verjetno epipaleolitski kulturni sloj. Leta 1952 je raziskoval Županov spodmol pri Hruševju pod Nanosom in odkril novo mlajšepaleolitsko postajo. Isto leto je po terenskem ogledu klasificiral ob L-sori pri Dobo j a v Bosni odkrito kameno industrijo kot deioina paleo-litsko, deloma mezolitsko, torej mnogo starejšo od doslej v Bosni znane butmirske neolitske kulture. V svojem 25- letnem raziskovalnem dein Brodar ni samo prvi odkril palcolitik na slovenskih tleh. marveč je tako zgostil in rež o postaj ledenodobnega človeka, da je vzpostavljena zveza, med avstrijsko-moravskini. pale-olitskim središčem in paleolitikom na zahodu. Uveljavil je slovenski pa)politik v svetu, kjer je celo bolj poznan, kot doma. Zlasti izsledki iz Potočke zijalke kot visoko-alpske postaje So odločilno vplivali na razvoj paleolitske vedo tako glede kronologije paleolitskih kultur kakor tudi glede vprašanja popolne razčlenitve ledene dobe. Najpomembnejši znanstveniki, kakor na primer Bayer, Kyrie, Menghin, Penck, Soergel, Zotz in drugi so v svojih razprav a h zavzeli do teh problemov svoje stališče in korigirali svoja prvotna mnenja. Problematika Potočke zijalke in drugih naših alpskih paleolitskih postaj je šo danes tako živa, da se že sedaj kaže v mnogih razpravah, v priročnikih in učbenikih. Priznanje Brodar je venm raziskovalnemu delu se kaže tudi v povabilih na mednarodne in državne kongrese, ki izrecno izražajo željo po predavanjih o jugoslovanskem paleolitiku. Zelo laskavo je za našo znanost priznanje, prof. O. Tschumija {v knjigi Urgeschichte der Schweiz, 1949), ki meni da bi bila Brodarjevö raziskovanja lahko vodilna tudi za probleme švicarskega pa-leolitikn. Zelo pomembne so Brodarjeve ugotovitve na področju kraškega paleolitika. ki je tesno zvezan z alpskim. Sistematično proučevanje jamskih sedim en tov, ki je tudi v inozemstvu šele v prvih začetkih, je dalo doslej ne samo važne arheološke in paleontološke izsledke, marveč je. poseglo tudi v speleo-genezo in more služiti celo geomorfologiji. Raziskovanja v jamah Pivške kotline so še v polnem teku in tvorijo žc sedaj obsežno gradivo za sintezo. T* — 99 — Izsledki pTof. Bpodarja v severozahodnem delu nase države pa so ponovno sprožili zanimanje za balkanski paleolitik. od katerega pričakujejo rešitve mnogih paleolitskih problemov, O tem priča med drugim razprava prof. Sku lila (v reviji Oh zor prehistoiicky XXIV, 1952), ki obsežno obravnava Brodarjeve izsledke v Sloveniji. Tudi nase znanstvene ustanove v drugih republikah so Brodarja naprosile za sodelovanje. Ugotovil je, da je tudi na našem jugu ži vel ledenodobni človek, s čimer so ustvarjeni prvi p metki tamkajšnjega paleolitskega raziskovanja, ki bodo zamašili dosedanjo občutno vrzel. O rezultatih svojih, raziskovanj, izvršenih po tzopUtoi za dopis nega. Člana Akademije, je poročal prof.Brodar o razpravah: Ti Betalovega s pod mola pri Postojni. Varstvo spomenikov II (1949), 118—122. Otoška jama, paicolitska postaja. Razprave SAZU I. razred za pri- rodoslovne in meilicinske vede, 1951, 203—242. Paleolitski sledovi v Postojnski jami. Raprave SAZU I, razred za pri rodoslovne in medicinske vede, 1931, 243—264. Prerez j>aleolitika na slovenskih tleh. Arheološki vestnik I (1950), 5—11. K odkritjem novih paleoliiskih postaj v avstrijskih Alpah. Arheološki vestnik II (1951), 111—125. Prispevek k stratigrufiji kraških jam Pivške kotline, posebej Parske golob i ne. Geografski vestnik XXIV (1952), 43—76. K odkritju kamenih industrij ob Usori. Izročeno za lisk Glasnika zema.1 jskog muzeja v Sarajevu. Ajdovska jama pri Nemški vasi. Razprave SAZU, III, razred /a zgodovinske in družbene vede. 1955, 5—74. Bibliografij^ ostalih spisov akademika Rrodarja je objavljena v Letopisu III. 205—206. FRAN KOGOJ Rojem 13. oktobra. 1894 v Kranjski gori. Redni profesor za dermaio-venerologijo in predstojnik d cr mat o-v en ekološke klinike na medicinski fakulteti univerze v Zagrebu. Za dopisnega člana Akademije v razredu za pri rod os I ovne in medicinske vede izvoljen dne 2. junija 1933. Po maturi leta J9J3 je Štu-dirid medicino na jprej v Pragi, nadaljeval s študijem v Gradcu i h ga končal leta 1920 v Pragi. Do leta 1923 je kot praktični zdravnik praktieiral na der-matoloških klinikah v Pragi in kot klinični asistent v Brnu. Leta 1924 deluje kot klinični asistent na Dermatološki kliniki v Zagrebu. 1924—1926 se kot štipendist Rockefelletjevc ustanove specializira z;a dormato-venerologi jo na dermatolo-ških klinikah v Brnu, \Vroclavu (Breslau), Strasbourgu in v H op it al Saint-Louis v Parizu. Leta 1925 se je habilitiral za privatnega docenta za kožne in spolne l>olezni ua Masarykovi univerzi v Brnu. Predaval pa je lo en semester in je nato prišel v Zagreb kol suplent na dermaio-venerološko kliniko vseučilišča. Leta 1927 je bil izvoljen za izrednega profesorja, leta i932 pa za rednega profesorja dermato-venerologije na zagrebški medicinski fakulteti. Okupator ga je odstranil z univerze*. Po osvoboditvi je zopet redni profesor ul predstojnik dermato-venerološkc klinike. Prof. Kogoj je objavil blizu 11)0 razprav in manjših publikacij v slovenskem, srbohrvaškem, Češkem, poljskem, nemškem. francoskem, angleškem in italijanskem jeziku v domačih in tujih strokovnih časopisih (seznam do 1948 glej v Ljetotpisu Jug osi a venske akademije 34. 1949, str. 173—ITT). Med publikacijami so 4 knjige oziroma monografije: Dermato-vencrološka propedeutika, Zagreb (947; Geni tale und eatragenitale Primar-affekte. v Handbuch der Haut- und Gesehlechtskrankheiten, Berlin 1930; Terapija sifilisa; Problematika ekzenia. Rad jugo-sla venske akademije znanosti i umjetnosti 273 (1948), Prof. Kogoj je pravi član Ju gos I a venske akademije znanosti i umjetnosti in sedaj tajnik njenega IV.oddelka za medicinske. vede ter častni člau oziroma dopisnik bolgarskega, češkega, poljskega, dunajskega, francoskega, italijanskega in madžarskega dermatoloskega društva. SINISA STANKO VIČ Rojen 26.marca 1892 v Za-jeëàru. It eil il i profesor za zoologijo na univerzi v Beie Fauna des Ohridsees und ihre Herkunft« (Archiv für Hydrobiologie 1952) in pa »Über die Verbreitung und Ökologie der Queilentrikladen der Balkanhalbinsel (Zoogeographie 1934), je Stankovié napisal delo sOkvir ž i votaf (izd. Nolît v Beogradu 1933), ki je vzbudilo veliko pozornost i ji je pravzaprav ekologija živalstva, tei izvrsten učbenik soologije za nižjo stopnjo srednjih gol, po osvoboditvi pa učbenik primerjalne anatomije vretenčarjev. Aktivno je nastopal na mednarodnih kongresih za hidrobio-logijo, geografijo in zoologijo ter je organiziral limnološki kongres, ki se je vršil 1934 v Jugoslaviji. Siuišo Stankoviča štejemo med vodilne biologe Jugoslavije, zlasti mu gre vodstvo na področju limnobiotogije ali biologije sladkih votla. Svetovni sloves je dosegel s svojimi raziskovanji o hidro- in biologiji naših južnih, to je egejskih jezer, z Ohridskim v prvi vrsti. Kot odličnemu organizatorju se je posrečilo ustanoviti velik in uspešno delujoč zavod za hidrohio-logijo ob obali Ohridskega jezera. Kot hidro biolog se, je močno zanimal tudi za ialaso-biologijo, zlasti v organizatorienem ozirn kot vodilni Član znanstvenega odbora pri I nš ti i ti t ti za oceano-grafijo in liharstvo FLRJ v Splita. Po o&voboditvi je v okrilja Srpske akademije nauka ustanovil dva znanstvenoraziskovalna inštituta: »Institut za fiziologiji! razviea, genetiku i selekciju« in »Institut za ekologija i biogeografiju«, V »Zborniku za ekologijn«, ki ga mlaja Inštitut za ekologijo in biogeografi ju, je Stan kovic objavil pomembno i il obširno raz pravo *Našel j a dna j egejskih jezera«. Hkrati vodi Stanko vir tudi obnovljeni iti razširjeni Inštitut za zoologijo na Prirodoslovno matematični fakulteti univerze v Beogradu. Prof. Stankovic je od 1934 dopisni, od pu pravi član Srpske akademije nauka, od \9i9 pa dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. ALOJZ TAVČAR y . i. . pri Kmetijski družbi za Slove- nijo v Ljubljani kot adjunkt referat za rastlinsko produkcijo m zhioiujeaije rastlin. Leta 1920 odide zaradi specializacije v ¿avod za zlahtaenjc rastlin v Pragi, kjer je 1921 na Češki tehniški visoki soli promoviran za doktorja. Se tega leta odide v Zagreb, kjer postane adjunkt in hkrati vodja sZavoda za rftstlinogojstvm na Poljedelsko-gozdarski fakulteti, na kateri se iz rastlinogojstva leta 1924 habilitira. Leta 1926 dobi «l International Education Boarda štipendijo za enoletno «jecia-lizacijo na področju žlahtnjcnja rastlin in genetike ter studim v te vrste zavodu na Cornell univerzi v Ithaki, New Vork. Leta 1927 postane izredni, 1933 pa redni profesor za genetiko in zlafitnjenje rastJm na Poljedelsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu. S podporami Rockefellerjeve ustanove potuje v študijske namene večkrat v sloviti zavod za genetiko v Pussadeni in tudi v zahodne in severne države v Evropi. Prof. Tavčar slovi ne le v Jugoslaviji kot pomemben znanstvenik na področju rastlinogojstva in rastlinske genetike, temveč je tudi v svetu dobro znan in priznan znanstvenik svoje stroke, Razen preko 50 znanstvenih in strokovnih razprav v srbohrvatskem, češkem, nemškem, francoskem in angleškem jeziku jc napisal štiri knjige, od katerih sta zlasti pomembna visokošolska učbenika »Binmetrika u polj op ri vre J i: (Zagreb J94fi) in »Osnovi genetike* {Zagreb 1952). Pi-of. Tavčar je od leta 1947 pravi Član Ju gosi a venske akademije znanosti i umje tu ost i, od 1932 redili član Ma.surykove akademie prace v Pragi, od 1927 častni član Scientific Society Signia X, Cornell I- diversity. New York. K OST A TODO lí O VIČ boratorijih ter poročal o s\ojih tehtnih izsledkih v velikem številu publikacij doma i it \ tujini pa tudi na številnih znanstvenih in strokovnih kongresih, večinoma mednarodnih (n. pr v Parizu, Pragi, Vfoutpcllieru, Stras-bourgu, Ley sinu itcL). Glede organizacije v borbi zoper nalezljive bolezni v domovini ima prof. Todorovit velike zasluge. Po prizadevanju prof, Todorov iéa je bi 3 ustanovljen Koordinacijski -odbor medicinskih razredov naših Akademij, ki mu tudi predseduje. Svoje velike znanstvene in praktične izknSn je posveča prof.Todoroviž »Komisiji zn medicinska znanstvena raziskovanja« (^Kojuis«), ki ji prav tako načelnje. Poleg nekaj manj kot 1(H) razprav iz različnih strok s področja nalezljivih bolezni je prof, Codorovic napisal zajetni učbenik »Akutne infektivne bolesti* (Ti. spopolnjena izdaja je iz lota 194-7). Prof, Todo rov ic je redni član Srpake akademije nauka, tajnik njenega Medicinskega razreda i o od 1948 dopisni elun Jogoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. YALE VOLK Rojen 21. februarja l88fi v Gosrpicu. Redni profesor za botan i k o n a P ri rod oslov no-matematični fakulteti vseučilišča. v Zagrebu. Za dopisnega člana Akademije v razredu za pri roilos lovne in medicinske vede je bil izvoljen dne 2. junija 1953. Osnovno in srednjo šolo je dovršil v Gospieu, prirodo-pi.sno stroko je. zate i študirati na zagrebški, nadaljeval ju končal jo je pa 1908 na dunajski uuiverzi. Do leta 19 1 2 je služboval kot asistent pri dunajskem Botaničnem zavodu, nato pa odšel v Zagreb in bil kot suplent oziroma srednješolski profesor dodeljen na delo pri Botaničnem zavodu vseučilišča. Leta 1913 .se je habililiral za privatnega docenta in kmalu nato je. že supliral izpraznjeno katedro botanike. Leta 1915 je postal izredni iti 1918 redni profesor za botaniko ter upravnik Botaničnega zavoda iti Botaničnega vrta v Zagrebu. Za časa drage svetovne vojne je bil zaprt in odstavljen. Od 1945 pa je zopet na svojem prejšnjem mestu kot redni profesor za botaniko na Prirodoslovuo-matematični fakulteti vseučilišča v Zagrebu, Prof. Vouk — lahko trdimo — je na čelu botanikov v Jugoslaviji. Se mlad, delaven in spreten eksperimenta tur ter izredno dober organizator znanstvenega dela je kmalu dosegel znatne uspehe pri znanstvenem delu in pri urejevanju znanstvenih delavnic. Na področju botanike; se prof, Vouk ni omeji i na eno .samo panogo te vede, marveč je posegel na večino stranskih področij, zlasti pa na področje rastlinske fiziologije in morfologije. pa tudi sistematiko in ekologije. Lotil se je tudi splošnih bioloških problemov, zlasti simbioze, biologije termalnih rastlin v zvezi z halneologijo in pa teoretske, podlage sistema znanosti, P red vsem bota ri i k e. Prof. V on ku se jc posrečilo ustanoviti botanično šolo, ki je vzgojila Znatno število učencev. Mimo velikega števila razprav in člankov (tudi na področji) poljudnega zna tmlva) je Vouk napisal tudi nekaj pomembnih knjig, na primer: Život bilja; Grundriss z» einer Balncobiologie der The mu en; Opca botanika I, Fitologija. Prof. Vouk je od 1920 dopisni, od 1924 pa pravi član Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti, Od 1938 je dopisni član Srjiske akademijo nauka. Je tudi zunanji član Poljske akademije/ znanosti v Krakovsu in Kralovske Češke spolecnosti nauk v Pragi. Pri Ju gos i a venski akademiji znanosti i unij sitnosti je tajnik III. oddelka za pri rodne vede. Od 1924 do 1936 je bil njen gospodarski tajnik. RAZRED ZA UMETNOST* FRANCE BEVK l , . KT Mladiko, Goriško Stražo, služ- boval pri Narodni knjigarni m ostal pri njej kot ravnatelj do 1. Hkrat, je urejeval C—17, 1, 37, 79. 123 in št. 105 (Tatič, 1952), (!. Mlada Zora. Narodne pripovedne pesmi, Izbral in priredil France Bevk. Gorica 19J4. 12. Bedak Pa vlek. Otroške igre. (Glasbene točke zložil Vinko Vodo--pivec.) Trst 1923, (Vsebina: Bedak Pavlek. - Skrb iti smrt. — Kraljič in služabnik. — Neubogljivec. — Dobrota je sirota.) 13. Ivan Bežnik (psevd.): Otroci «tepe. Narodnopisnc črtice o Kirgizih iti Turkmencib, Gorica 1925, (4. Pri frevljarju. U glasbil Ferdo Juvane. Ljubljana 1925, (šolski oder. Zbirka glasbenih in pevskih prizorov 2.) Gl, tudi Mladika 1921. 204. 15. Kaj vse mali Tonček zna. Kaj mi znamo, kako se igramo. Pisane podobe. Ah. kako lepo. Oglejte si učeno živali! Slikanice. 1925. Daljše besedilo v verzih spisal F(rancc} B(evk), 16. Kajn. Dramsi (v treh dejanjih). Ljubljana 1925, Gl, tudi Dom in svet 1925.27,77. 17. Smrt pred hišo, Roman, Golica 1925. — Za Izbrane spise predelal pod naslovom Ljudje pod Osojnikom. 1934. 18. Brat Frančišek. Gorica 1926. Knjiga je posvečena + dr. Antonu Gregorčiču, Gl. tudi Jutro 1926. št, S8. str. S—9 (odlomek iz 5, pogl., str. 50—55), Druga izdaja en mesec po prvi izdaji. 19. Hiša v sirtigi. Ljubljana 192" Gl. 20. poglavje: Naš gifls IV (1928), JI 1, str. 28—29. ' 20. Jakcc in njegova ljubezen. V Trstu 1927. Gl. tudi Edinost Lil (1927), št. 135 -tS4; Izbrani spisi IT, 1952 (pod naslovom Bridka ljubezen}. — ill — 2i. Kresna noč. Trst, Književna družina Lue. 192?. — Nekoliko predelano v Kresna noč. Vihar. 1933 (Izbrani spisi II). 32. Krvavi jezdeci Prva knjiga romana iz XIV, stoletja, Znamenja na nebu, Gorica 1927, 25. Krvavi jezdeci. Prva knjiga romana iz štirinajstega stoletja. Znamenja na nebu. Druga izdaja. Gorita 192R 24. Vihar. Ribiška zgodba. Trst 1928. (Književna družina Luč.) Druga izdaja Izbrani spisi II, 1953 (tekst spremenjen) 25. Jože Jeram (psevd): Zastava v vetru. Povest, Ljubljana 1926. 26. Škorpijoni zemlje. Druga knjiga romana iz XTY. stoletja Znamenja na nebu. Gorica 1929, 27. Črni bratje in sestre. Tretja knjiga romana iz XIV, stoletja Znamenja na nebu. Gorica 1929, 28. Krivda. Povest. Trst 1929. Književna družina Luč. V Izbranih spisih I, 1934 (pod št. 57). 29. Milke gospe Vere. Trsi 1929. Književna družina Luč. Gi, tudi Dom in svet 1925, 4. 6«. 97. 139. 161, 193, 353. 263; Izbrani spisi II, 1923. 30. Sestra in drugi spisi. (Biblioteka za pouk in zabavo 2.) 1929. V isti zbirki Se: Konjaki tatovi. Prevod. F. R. 31. Tuje fieie in tfmgi spisi. Trst (Biblioteka za pouk in zabavo t) 1929. G!, tudi Mladika 1922, 54: Izbrani spisi 111, 1953 32. V zablodah. Roman. Ljubljana 1929 (Knezova knjižnica 23). 35, Človek proti človeku. Gorica. 1930. Gl. tudi Človek proti človeku. 1937: Izbrani spisi III, pod št. 69. 34, Gospodična Irma. Ljubljana 1930. 35, Jagoda. Gorica 1930. Ta novela je ponatis iz Koledarja Goriške Matico za leto 1930, kjer je izšla pod naslovom Pastirček Matcv-žek in j»d avtorskim psevdonimom »Tone Čemažarr. 36, Julijan Sever. Trst. Književna družina Luč. 1930. Gl. tudi Dom in svet 1926, 7, 75, 104, I7i, 203, 236, 262; Izbrani spisi II (1952). 37, Nagrada in drugi spisi. Trsi 1930 (Biblioteka za |>ouk in zabavo 7). 38, Umirajoči bog Triglav, Gorica 1930, 59. Živi mrlič in drugi spisi. Trsi 1930 'Biblioteka za pouk in zabavo 10). 40. Tone Čemažar (p ser d,): Burkež gospoda Vi ter ga. Zgodovinska |jovost. Gorica 1931, 41. Kamna rje v Jurij. Spisal France Seljak (psevd.J. Celje 1931 (Mohorjeva knjižnica 38). Gl, tudi Mladika 1930. t. 41, 81, 121, 161. 201, 241, 28i, 321, 361, 401, 441. 42. Lukec in njegov škorec. Povest za mladino. Ljubljana 1951 (Knjižnica Mladinske matice 15), Nadaljevanje gl. Lukec išče očeta (št. 46). 45. Predporodna noč in drugi spisi. Trst 1931. (Biblioteka za pouk in znbuvo 12.) 44. Straž ni ognji. Povest. Celje 1951. (Slovenske večernice 84.) Gl. Stražn i ognji, 1958. pod št, 78. Tekst je nespremenjen. 45. Vedomec, Roman. Gorica 1931. 46. Lukec išče očeta. Povesi za mladino. Ljubljana 1932. (Knjižnica Mladinske matice 17.) Nadaljevanje povesti navedene pri št. 42. 47. Slepec je videl in drugi spisi. Trst 1932. (Biblioteka za ponk in zabavo 14.) 43. Železna koča. Roman, Gorica 1952. Gl, tudi Železna kača. pod št. S9. 49. Žerjavi. Ljubljana t932. XXVI. pogl. ju izšlo predtem v Jutru 1933, št. 206. ' 50. Dedič. Gorica t93J. 51. Gmajna. Gorica 1935. (Književna družina Luč.) (Vsebina: Gmajna. — Drobnica. — Laz. — Koza.) Novela Gmajna je ponatis iz Koledarja Goriške Matice zs leto 1935. kjer je izšla pod avtorskim psevdonimom Tone Cemažar, ostale tri noveie So pa tu prvikrat ariobtene. 52. Ko <10 rog. Pripovedka. Golica 1951 53. Povesti o strahoviti. Gorica 1955. 54. Veliki Tomaž. Povesi. Celje 1&53. (Mohorjeva knjižnica 55.J Gl tudi Mladika 1932, 1. 41, BI, 121, 161. 201. 24i, 281, 32t, 36L «1, 441; nekoliko Spremenjen tekst pod št. 55. 55. Veliki Tomaž. Povesi Gorica 19"3, 56. Živa groza in dragi spisi, Gorica. 1933. (Biblioteka za pouk in zabavo 16.) 57. Ljudje pod Osojni kom. Krivda, Ljubljana 1934 (Izbrani spisi 1.) Povest Ljudje pod Osojni kom je predelana po romanu Smrt pred hišo, gl. St. 17. Povest Krivda, gl. št. 28. 5R. Tovariša, Povest /a. mladino. Ljubljana 1934. (Knjižnica Mladinske matice 26.) 59. Tone Cemažnr (psevd.): Bridka. ljubezen in drugi spisi 1935. Biblioteka za pouk iti zabavo t S,) 60. Huda ura. Povest. Celje 1935. (Mohorjeva knjižnica 74) Glej tudi Mladika 1934, 3, 42. 63, 124, 165, 203, 244, 283, 326, 363, 408. 443; gL tudi Huda ura pod št, Si. 61. Mrtvi se vračajo. Gorica 1935. (Književna zbirka Luč,) Slovensko besedilo z italijanskim naslovom I mor ti ritornano, Gl. tudi Dom in svet 1950, 1?, 74, 141, 202, 230. 62. K rosna noč. Vihar. Ljubljana 1935. (Izbrani spisi II.) Kresna noč, Rlej št. 21 Vihar št 24. 65, Pastirci. Ljubljana 1935. (Knjižnica Mladinske matice 30,) Glej Pastirci st. 92. 64. Samo le. 3 povesti. Ljubljana 1935. Vsebina: Greh pogon i čn Zidarja, — Zapeljivec, — Preužitkar. Gl. Obračun. Novele Si. 96. 65. I ¡det na Špansko. Potopisne črtice. Gorica 1936, (Knjižna zbirka Luč.) 66. Srebrniki. Ljubljana 1936. Gl. Srebrniki Si. 70, 67. V mestu luči. Ljubljana 1936, (Rodbinska knjižnica 20) Glej Prijatelj 1936, št. 5—12 in 1937, št. 1—2: Morje luči št, 90. 68. Vesele zgodbe. Zbral in prevedel Tone Čemažar (psevd ), Gorica 1936. 69. Človek proti človeku. Ljubljana 1937, (Izbrani spisi 11L) Gl. št. 33, 70. Srebrniki. Povest. Gorica 1937. Gl, št. 66; tekst je nekoliko spremenjen. 7t, L bogi zlodej. Povest. Gorica 1937. Gl, tudi Doni in svet 1934. 147. 255, 531. 455: )935. 54, 122. 189, 245, 315, 389, 491 "72. Bajtar Mikale in drugi spisi. Gorica 1938. (Biblioteka za prilik in zabavo 22.) Gl- tudi Dom iti svet 1937—36, 19, t47; Novele št. 91; Obračun. Novele št. 96, 73, Huda čarovnica Cirimbara, Pravljica, Ljubljana (938. Gl. tudi št. 74 74, Čarovnica Cirimbara Pravljice t936. Predelana izdaja prejšnje (št. 73). 75. Deset dni v Bolgari j i. Potopisne črtice. Gorica 1958. {Knjižna /birka Ltič.) 76. Kaplan Martin Cedftrmac. Spisal Pavle Sedmak (psevd,). V Ljubljani 1938. — Odlomek pod naslovom Zu našo besedo in pesem. Ženski svet 1939, 227—229. 77. Lepo vedenje. Sestavil Jerko Jerinol (psevd.). Gorica 1936. ?8. Stražni ognji. Gorica 1938. Gl- Stražni ognji št.44, Tekst je nespremenjen. 79. Dan so je nagihut. Novele. Gorica 1939. Vsebina: Dnu se je nagibal (gL Dom in svet 1951 ,142—152; tekst je nekoliko spremenjen). — Oče (gl. Ilustrirani glasnik 1916, št, 14. str, 116; Straža 1917, št. 42: Dom in svet 1937—38, 220—229: Obračun. Novele, 1950, št. 96). — Slovo. — Tobafnica, — Hanca, — Petnajst cigarci (gl. Prijatelj VII, 1933, Ji. 12, 337—339). — Odpustnica, — Tovariš, — Smeh (gl. Prijatelj IX. 1955 ,št. 5, 148—149). — Barake. - Umiranje. — Cene Zon ta. (gl. Dom in svet 1937—3H, 266— 273). 80. Grivarjovi otroci. Povest za mladino. V Ljubljani 1939. (Vrtčcva knjižnica 2 ) G), št 102. 81. Huda ura. Gorica 1939. Gl. šl. 60. 82. Legende. Ljubljana t939, Vsebina: Marija Rohidjia (gl. Dom in svet 1936, 11—21). - Peta zapoved (gL Mladika 1936, 88—^41. — Češnja {gl. Dom in svet 1936, 363—372), — Pobožni zidar. — Bogati mlinar, — Poslcdnja tolažba. — Marija, in razbojnik, — Bo£ja martra (gl. Mladika 1937, 87—M». — Pevec Gnije (gl. Dom in svet 1937—38, 310-319). 83. Pesierna. Povest. Gorica 1959. Gl. št. 104. 84. PleSimož, Gorica 1939. «5. Pravica do življenja. Celje 1939. (Slovenske večernice 92.) 86. Mlada njiva. Novele. Ljubljana 1940. (Naša knjiga 4.) 87. Kaplan Martin Ccdermnc. Trst 1946. — Andrej Budal: Ob drugi i/daji (Leposlovna knjižnica 2.) Gl. Kaplan Martin Cedermac št. 76. 88. Med dvema vojnama. Novele in črtic (i. Trst 1946. [leposlovna knjižnica i.) V sebi na : Na prelomu [gl. Seljak France. Dom in svet 1929, 232, 264; Obračun št. 96: Domotožje, Obračun. Novele št. 91); Med a 1 jo n. Pismo [gl. Dom in svet 1919, 140—142). — Nevihta (gl. Prijatelj XIII, 1939, il 9, 519). - Slabič. 89. Železna kača, Celje 1946, (Zadružna, knjižna izdaja 12.) Gl. št, 48. 90. Morje luči. Trst 1947. Gl. V mestu gorijo luči Št. 67. 91. Novele. Celje 194". (Zadružna knjižna izdaja 22.) Vsebina: Modesta, - Bajtar Mikale (gl. št. 72). — Granata (gL Dom in svet 1936, 483—498; Obračun, Novele št. 96), — Menče (gl. Dom in «vet 1936, 169, 272; Obračun. Novele št. 96), 92. Pustit«, (jagoda.) Dve povesti. Ljubljana. Mladinska knjiga 1947. G I, št. 63. 95. Tonček, Povest. Ljubljana. Mladinska knjiga L94S. 94. Mati. Celje, Mohorjeva družba 1948, [Zadružna knjižna i/.daja. Leposlovna knjižnica 14.) Gl. tudi Dom in svet 1929, 11, 70, 109. 135. 95. Otroška leta. Avtobiografske črtice. Ljubljana, Mladinska knjiga 1949. (Pionirska knjižnica.) — Levstikova nagrada Mladinske knjige 1949. 96. Obračun, Novele, Ljubljana 1950, 97. Snemalna knjiga za film. Trst 1950. 98. še bo kdaj pomlad. Scenarij. Ljubljana 1950. 9?. Mali upornik. Ljubljana. Mladinska knjiga 1951. (Pionirska knjižnica.) 100. Narod sc je uprl. Izbor proze. Uredil France Bevk, Ljubljana 1951. 101. Orni bratje. Ljubljana. Mladinska knjiga 1952. 102. Crivarjcvi otroci, Ljubljana. Mladinska knjiga 1952. [Bevkovo izbrano mladinsko delo i.) GL št 80. 105. Kmetič in volk. Tri igrice za ročne lutke. Ljubljana. Mladinska knjiga 1952. (Lutkovni oder 7.) — Vsebina: Kmctič in volk. — Trbue in razbojnik. — Teliček Rjavček. 104. Pestema. V Ljubljani. Mladinska knjiga 1952. (Bevkovo izbrano mladinsko delti Z.) Gl. si, 85. 105. Tatic, (2. izdaja,) V Ljubljani. Mladinska knjiga 1952, (Bevkovo izbrano mladinsko delo 1.) Gl. Si. 10. 100. Začudene oči. Koper 1952. (Naši pesniki in pisatelji 4.) Glej tudi Ljubljanski Zvon i950. 145. 265. 455, 359. 107, ObnaŽaj se spodobno! V Ljubljani. Mladinska knjiga 1955108. Pot v svobode. V Ljubljani 1955, i 09. Tonček. V Ljubljani. Mladinska knjiga 1935. (Bevkovo izbrano mladinsko delo.) Gl. št. 93. 110. Tonček, igra v Šestih slikah. Ljubljana. Mladinska knjiga 1955. (Mladinski oder 20.} Str. 95—102: Vafo Bratina. Režijske in scenograf ske opombe. B. PREVODI BEVKOVEGA DELA Gli uccisori. Prevedel Giusti, I nostri quaderai 1926, (Naslov izvirnika: Rabi ji, gl. A, št. 9; isti prevajalce je prevedel tudi Most samomorilcev, delo istega pisatelja.) In the Deptha, A Play in One Act. Tran sla tied from i tie Slovene by Anthony ]. Klanca r in collaboration with Florence Noyes, l/mdon. Eyre and Spotiiswoode Lim. 1956, 44. Rep rind ted from the Slavonic Review, XV (1956). (Naslov izvirnika: V globini Igra v en i'ni dejanju. Ljubljanski Zvon 1922. 678—68 3, 754 740.) I Funchi di S.Giovanni, Versione d ali o slo veno c prefazione d i Umberto Lrbani. 1937. Edizioni Le ling ne estere — Milino, 176 str., 4". (Naslov izvirnika: Kresna noč, gl-A. št-21.} Kaplan Martin Čederntac. Zo slovinskej puvodiny preložil Koloman K. Geraldini. V Bratislave, V vdala Spoločnost priatelov klasickych kaili. 218+ (III) str, z 1 zemljevidom, (Naslov izvirnika; Pavle Sodmak: Kaplan Martin Cedermac, gl. A, št, '6.) Granata, (Mala biblioteka 56,) P ros ve ta. izdavačko preduzeče Srbije. Beograd 1949, Prevco sa slovenačkog Eluza Rado vi t'. 51 str.+ (t), ti". (Naslov izvirnika: Granata, Gl. A, št. 91.) čobnnčiei. Pripovetke. Prevela sa slovenačkog Vida Pecnik. ¡Moja knjiga.) Novo pokolcnje 1930, 356 str.. 8®, (Naslov izvirnika: Pa-stirci. GL A, ät. 63.) Tonček, Pripovijetka. (Novo pokolenje.) Zagreb, 1949, Beograd- T'P°" graf i ja, grafičko nakladni zavod u Zagrabil. (Pionirska bibfio-ieka.) Preveo sa slovenskoga Čiro Culič. 94 str,, 4*. Ilustrirao Mirko Ostoja. (Naslov izvirnika; Tonček, gl. A, št. 109.) Grivarevito deta. (Prevel Bung'a Čašuleva. Ilustriral Pande Jarevski.) Skopje. Kočo Racin. 1932. 82 + fll) str,, s slikami. 6°. (Naslov izvirnika: Grivarjevi otroci, gl, št,80.) Mali buntovnik- Ilusirirao Dalibor Parač. Prevela sa slovensko? An-delka Mar lic. Mladost, Zagreb 193". IIS str., 8". (Naslov izvirnika: Mali upornik, gL St.99). PAVEL GOLI A Rojen dne 10. aprila 1SS7 v Trebnjem na Dolenjskem. Književnik in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju. Za rednega člana Akademije v razredu za umetnosti je bii izvoljen dne 2. junija 1953, Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem, Mokronogu, Metliki in Novem mesta, kjer je dovršil tod i nižjo gimnazijo in vstopil jeseni 1903 v kar-lovško kadetnico. Kot aktivni častnik je služboval od 1907 do 1914 najprej v Trstu, nato v Ljubljani ter odšel septembra 1914 na rusko fronto. Sep-temhTa 1915 se jo s celo četo prebil na rusko stran. V Rusiji je živel najprej kol vojni ujetnik, a v začetku leta 1916 se je javil štabu L srbske prostovoljske divizije. V imenu tega štalia je po ujetniških taboriščih zbiral slovenske, hrvatske in srbske dobrovoljee. Kasneje se je udeležil pohoda na Dobrudžo. kjer je bil ranjen. Leta 1917 je zaradi nesoglasja z velesrbsko politiko v dobrovoljskiii enotah prestopil v roško armado in se je kot štabni kapetan vrnil na romunsko fronto, Leta 191S se je priključil francoski vojni misiji kot strokovnjak za jugoslovanska vprašanja in se z misijo vrnil v Moskvo. Tu je živel kot novinar in se zelo intenzivno zanimal za rusko gledakšče, posebej še za Hudožestveni teater. Januarja 1919 se je vrnil v Ljubljano. Tu je februarja istega leta prevzel mesto dramaturga v ljubljanski drami, leta 1922 pa je postal njen direktor. Od leta 1919 do decembra 1943 je bil neprekinjeno pri gledališču, bodisi v Ljubljani, Beograda ali Osijeku. Po osvoboditvi je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, dokler ni decembra 1946 stopil v pokoj. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji, a v letih 1907 do 1913 je v Trstu pripravil pesuiiko zbirko z naslovom Blodnje. Izročil jo je Otonu Zupančiču, takratnemu uredniku Slovana, kjer je v ieiih 1914 in 1913 izšla večina teh pesmi. Kasneje, ko se je začel ukvarjali z glodal i ščc.m, jo pisal tudi dramatska dela, hkrati pa Se lotil prevajanja, prevajal je drame, prozo, mladinske knjige in pesmi ier p rep osni! Silihpvo Pravljico o carjevi ču Jeruslanu. Gol jeva pesem se že ixi vsega začetka uspešno upira impresionistični dediščini naše poezije ter uveljavlja tako formalno zlasti pa še vselilnsko nove elemente, ki imajo- svoj izvor v dobi 11L V svojevrslui pesnikovi osebnosti. Kot plod izrazito seuzual-nega odnosa do sveta in selie se njegova pesem giblje med eksia-tičnim navdušen j eni nad lepo i o in razočaranjem, ki ga povzročajo protislovnosti družbene ureditve in notranje organizacije človeka. Zalo je v njegovem delu mnogo presenetljivo iskrenih izpovedi, na drugi strani pa polno živahnega, bohemskega protesta. Piva poieza druži G olj o z modernim ekspresionizmom, druga pa ga veze s fin de s i «lom Med drugimi doli Pavla G olje zavzemajo najpomembnejše mesto mladinsko igre. Odlikuje jih živahna domišljija, humor, intimno poznavanje otroške dnševnosti, neprisiljen a učinkovit opiiiiiizem i 11 odrska efekt nos t. Nekatere med njimi so doživele čez deset uprizori t ven ih sezon, kar pomeni tak gledališki uspeh, kakršnega slovenska, dramatika skoraj ne pozna, BIBLIOGRAFIJA L Pesrttike zbirke Večerna pesmarica. Ljubljana 192i. Pesmi o zlatolaskah. Ljubljana 1921. Pesmi, Ljubljana 1936. Izbrane pesmi. Pesmi je zbral in uredil Filip Kalan. Ljubljani! 195(1. 11. Draiuat.ifca dela A. Objavljena Petrčkovc poslednje sanje. Boiičmi povest v štirih slikah Ljubljana 1925. Triglavska bajka. Pravljična i^rn v petih slikah. Ljubljana 1927. Princeska in pastirček. Pravljica v peiib dejanjih. Ljubljs.na 1931. jurček. Pravljica v štirih dejanjih. Ljubljana 1932, Kulturna prireditev v Sini mlaki. Veseloigra v treh de ju njih. Ljubljana 1935. Sneguljčica. Igra v osmih slikah. Ljubljana 1950. jnrček. Pravljica v štirih dejanjih s prologom. Ljubljana 1951. Igre. Ljubljana 1955, Vsebina: Princeska in pastirček; Jurfek; Srce igračk; Uboga Ančka; Sncguljčica. B. Neobjavljena Betleliemska legenda (s prvotnim, naslovom: Kralj brezpravnih}, Premiera 23. decembra 1928. Bratomor na Meta vi. Premiera 6. novembra 1935. Dva odlomka objavljena v Gledališkem listu — Drama 1933/36, št. 6. Dobrudža. Premiera 30, novembra 195H, XII. Pesmi (objavo v periodikah) Žalostni večeri. Slovan 1913, 230. — Alkohol. Slovan 1914. 65. — V spominsko knjigo, Slovan 1914, SI). — Prebudi so. Slovan 1914, 102— Ob uri mraka. Slovan 1914, 110. — Pismo. Slovan 1914, 146. — Vprašanja, Slovan 1914, 146. — Umirajoči. Slovan 1914, 252. — Žalostni večeri. Slovan 1914, 237. — Jesen. Slovan 1914, 264. — Jaz te ljubim. Sloran 1914. 310. — Sonet. Slovan 1914. 327. — Moja duša. Slovan 1914. 521. — Pismo prijatelju Gabrijelusu. Slovan 1914, 350. — Gospa, Slovan 1914, 336, — Dolenjsko jutro. Slovan 1914. 336, — Izseljenci, Slovan 1914. 347. — Pepelničua sreda, Ljubljanski Zvon 1914. 202. — Pevec, Ljubljanski Zvon 1914, 202, — V senci poznih, ur, Ljubljanski Zvoil 1914, 545. — Zimsko popoldne. Ljubljanski Zvon 1914, 555, — Jesen leži nad vrti, Slovan 1915, 7, — Noči brez pokoja. Slovan 1915, 40. — No it urno, Slovan 1913. 100. — In hipoma. Slovan 1913, 115. — Kostum iz črnega baržuna. Slovan 1915, 117. — Veliki petek, Slovan 1913, 117. — Mojim profesorjem. Slovan 191Ï, 126. — Pesem Don Juaaa, Slovan 1915, 126. — Eksprineesa sanj. Slovan 1913, 152. — \z cikla ïlzprchodi po krasu«. Slovan I9t5, 137. — Mesečina. Slovan 1913, 161. — Bol. Slovan 1915, 176. — O. Ester, o, Renée, Ljubljanski Zvon 1915, 2S9. — Pesem poljan. Ljubljanski Zvon 1919, 65. — Domotožje. Ljubljanski Zvon 1919, 116. — Lestve, Ljubljanski Zvon 1919, 145, — Procesija. Ljubljanski Zvon 1919. 193. — Gorijo zvezde. Ljubljanski Zvon 1919, 182. — iz cikla: 1914/15. Ljubljanski Zvon 1913, 193. Vsebina: Pismo prijatelju Gabrijelčiču; Nevesti padlega junaka; Bojišče; Poznam, roko. — Iz cikla sPisma Domovini*. Ljubljanski Zvon 19L9. 130. — Zimski motiv. Ljubljanski Zvon 1919. 271. — Brez sna t'z zbirke: Ilarpa izgnanika). Ljubljanski Zvon 1919, 571. — Na bojiSEu. Ljubljanski Zvon 1919. 513. — Roke tolažbe. Svoboda 1919. 37. — Stepa. Svoboda 1919, 44. — Iz cikla -Pisma domovini*, Svoboda 1919, 57. — Vrtec Jelene Petro v ne. Svoboda 1919. 57, — Srečanje. Svohoda 1919, 77, — Zlatolaska, Svoboda 1919, 85. — Iz knjige ;Pesmi o zlato-laskaln. Ljubljanski Zvon 1921. 63, Vsebina: Magdalena; In skoro bo dan..,; Mračno niladoleije; Zapuščena; Hči noči. — Peterčkove poslednjo sanje (odlomek). Jutro 1921, št. 501, 9. — Iz knjige: Večerna pesmarica*. Ljubljanski Zvon 1923. 193—6. Vsebina; Pogovori z Njim; Odrešenika ni...; Ni več solrtca,,. — Pesmi. Ljubljanski Zvon 1926, 1. Vsebina: Kanarček in poet; Marija v polju; Manifest. — Trubadurje va izpoved. Ljubljanski Zvon 1926, 107, — Večer. Ljubljanski Zvon 1926, 152. — O mraku, Ljubljanski Zvon 1926, 224. — Vera. Ljubljanski Zvon 1926, >02. — Dezertcrji. Ljubljanski Zvon 1926, 341. — Naj tišji zvok. Ljubljanski Zvon 1926, 452. — Na vojno. Ženski svet 1926, 270. — Ti nosiš križ. Ženski svet 1936, 542. — Marche funèbre. Ljubljanski Zvon 1927, 84. — Večernice, Ljubljanski Zvon 1918. 257. — Ribico. Ljubljanski Zvon 1927, 577, — Večernice, Ljubljanski Zvou 1927, 643. — Deseti brat, Ženski svet 1927, 12, — Pomladna romanca. Ženski svet 1927, 146. — Uspavanka. Odmevi I. 1929—1950, knj. I, 19. — Krota. Odmevi I, 1929—L930, kaj. II, 37, — Iz novejših pesmi. Odmevi 1, 1929—1950, k h j. IV, 51. Vsebina: Milan Pugelj; Prijatelj moj, 6. IX. 1930; Pijanec; Najnovejša pisarija, — Uspavanka. Mlado jutro 1951, it,42, str. J, — Iz pravljice ¿Srce igrački, Mlado jutro 1933, št. t, str, 3. — Iz pravljice iSrfc igrački:. Mlado jutro 1933, št. 1, str. 2. Vsebina: Velika punčka; Pici-puci-pacica; Mala punčka. — Privid. Ljubljanski Zvon 1955, 189—91, — Marijina kapela, Sodobnost 1955, 97, — Petdesetletnica. Sodobnost 1938, 1(13, - Balada o grehotni fregati. Umetnost 1941—42, Živa njiva 22. — Odlomki iz komedije Medicina v Črni rnlakit. Umetnost t94t—42, Žira njiva 36. — Chanson triste. Umetnost 1941—42, Živa njiva 41. — Prolog. Umetnost 1942^3, Živa njiva 101. — Ivan Cankar. Podoba Ivana Cankarja I, 54, 1945. — Talec. Slovenski Poročevalec 1945, S t- 24, — Prolog k otvoritvi Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani v sezoni 1945/46. Gledališki list SNG v Ljubljani — Drama 1943/46, 1. — Slovenska ndadina govori. Novi Svet 1946. 17. — Aleš Stanovnik govori iz groba. Novi Svet 1946, 19, — Balada o nesrečnem doktorju Vladimir ju Kantctu. Novi Svet 1946, 20. — Jesenska idila. Novi Svet 1946, 22, — Življenje. Novi Svet Í947, 216, - Balada o črnih grenadirjih in partizanih. Novi Svet 1947, 217. — Slovenska ndadina govori (odlomki). Glas mladih 1947, it 4. — Pohorski bataljon. Novi Svet Í94S, 96f. — Bratovska pesem. Novi Svet 1948. 205—7. — Polževa snubitev. (Po ljudski pesmi.) Ciciban 194S—49, 170—171. — Medvedova svadia. (Po narodni pesmi,) Ciciban 1949—50, 52, — Pete lin ček sc ženi, (Po narodni pesmi.l Ciciban J949—50, 84. — Lisica in petelin. Ciciban 1949—50. 120. — Kos. Pionir 1949/50. 185. — Ljudski motivi. Novi Svet 1950, 591. Vsebina: Gospod Baroda; Kresnice; Sirotek na materinem grobu. — Starec. Novi Svet 1950. 908, — Pismo v Pariz (Francetu Miheliču). Novi Svet 1950, 602. — Zajčja šola (Prizor iz mladostne igre). Ciciban 1950—51, 57. — Mravljinčja družina in polž. Ciciban Í950—51, 58. — Kos. (Po belokranjski narodni pesmi,} Ciciban 1950—51, 156, — Tovarišu Bojanu Pečktl (ob 40-letnem igralskem jubileju). Gledališki list SNG — Drama 1950/51, št 7, str. 216- — F. S. Finžgarju ob osemdesetletnici. Novi Svet 1951, 313. — Smrt albatrosa na prekooceanski ladji >Flo-ridat, Novi Svet 1951, 516—17. — Pomlad ua Dolenjskem. Nova obzorja 1951, 581. — Pesmi in balade. Novi Svet 1951. 1070. Vsebina: Poslednja melodija; Slovo; Micika Koširjeva {Ljudski motiv); Dominik (Ljudski motiv); Balada o kadetu. — Železne dverj. Nova obzorja 1951, 581. — Pesmi in balade, Novi Svet 1952, 486. Vsebina: Hrepenenje; Oktave; Urška in Matija; Krajcar (Ljudski motiv). — 1'esmi. Novi S>et 1952, 905. Vsebina; Franu Lipahu; Ivanu Levarju; Kadetnica r Karlovcu; Melodija. — Pesem o krasu. (V spomin Srcčku Kosovelu.) Novi Razgledi 1952, št. 1, str. 16, — Galjot, Obzornik 1952, 274, — Grajski vrtnar. (Ljudski motiv.) Zbornik Prešernove knjižnice 1952, 39. IV. Cian*f f Ignacij Borštnik. Slovenski Narod 1919, št. 223. Na Borštnikovem grobu. Govor dramaturga gosp. Golija, Slovenski Nnrod 19/9, št, 226-Pol sezono v drami. Slovenski Narod 1920, št. 61. Pol sezone v drami ali razkačeni krivi prerok. Slovenski Narod 1920, št 72. Ruski gostje v Ljubljani. Gledališki list — Drania 192tl/2t, 16, Hudožeatveni teatr. Gledališki list — Drama 1920/21, 16. >Mladolctje< Leoni da Andrejeva. Gledališki list — Drama 1930/31, i. Dragi Osip Andrejevič (čestitke ob 25 letnici gledališkega dela). Gledališki list — Opera 1937/38. 130. O s Triglavski bajki*. Gledališki list — Drama 19+5/46. 85. BORIS KALIN Rojen 24, junija 1905 v Solkanu pri Gorici. Redni profesor za kiparstvo na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani. Za rednega člana Akademije v razredu za umetnosti je bil izvoljen dne 2. junija 1953. V Ljubljani je končal tri razrede gimnazije, nato pa se vpisal v kiparski oddelek na Tehnični srednji šoli (profesor A. Repič). Leta 1924 je bil sprejet na Umetniško akademijo v Zagrebu, kjer jc študiral kiparstvo pri R, Valdeču, F. Kršinieu in L Kerdieu, Nato je bil v mojstrski šoli Ivana Meštroviča. Po absolutoriju je delal 8 let za kamnoseško podjetje v Ljubljani. Leta 1958 je priredil prvo samostojno razstavo in so takoj uveljavil. Sledilo je več študijskih potovanj v inozemstvo. Leta 1941 se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in v njem aktivno sodeloval do leta 194?, ko ga je zaprla domobranska policija. Po osvoboditvi živi v Ljubljani. Leta 1945 je bil imenovan za rednega profesorja kiparstva na Akademiji uptjdabljajočih u met nos t i v Ljubljani. Leta 1947 ga je Komite za znanout in kulturo pri vladi FLRJ imenoval za kiparja-mojslra. Razstavljal je v Ljubljani. Mariboru. Trstu, Gorici, Zagrebu, Beogradu, Skopi ju, Pragi, Parizu, Moskvi in Leningradu. Letu 1947 in 1948 je bil nagrajen z nagrado za kiparstvo Komiteja za znanost in kulturo pri viadi FLRJ. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Dela predvsem v marmom in bronu. Odličen je kot portret i s t. Izvršil je več kiparsko poiuenibnih spomenikov osvobodilnega gibanja. Doprsni portret maršala Tita spada med najboljše svoje vrste. Pozornost vzbujajo razpoloženjski kipi Večer, Dekle z draperijo, Petnajstletna, Grupa mladincev in Jutro. Boris Kalin spada med naj uspele jše slovenske kiparje; zgodaj si je ustvaril lasten slog. ki spaja intimno doživetje motiva z mami mentalnim izrazom. GLAVNA DELA Žerjavov spomenik, pokopališče Sv. Kri/ v Ljubljani, marmor, 1931. Dekorativni relief na nebotičniku v Ljubljani, umetni kamen, 1932. Pieta, relief, pokopališče v Dravljah, marmor. 1933. Nagrobnik družine Verovšek, pokopališče Sv, Križ v Ljubljani, bron, 1936. Nadškof Sede j (Stična), bron. 1937. Portret arhitekta Glanza (privatna last), mavec, 1937. Portret dr, Tominea (privatna last), mavec, 1937, Portret dr. liamov&a (privatna last), bron. 1939, Doječa mati, relief (vila pod IVožnikom). marmor. 1937. Splava r (Bled), brun, 1937. Portrei slikarja I, Vavpotiča (privatna last), mavec. 1937. Pomlad (privatna last}, kamen, 1958, Portret dr. Nahtigala (Slovenska akademija znanosti iu umetnosti), kamen, 1938. Portret slikarja S. Pengova, (Galerija V Skoplju), bron, 1939. Portret slikarja S. Sautla (privatna last), mavec, 1941, Večer (Svet za prosveto in kulturo LRS), marmor, 1941. Portret hčerke (privatna last), kamen, 1942, Portret dečka (Moderna galerija v Ljubljani), bron. 1942. Dekle ji draperijo (Predsedstvo Izvršnega sveta LRS), marmor, 1945. Petnajstletna (Dramsko gledališče, Beograd), bron, 1943. Talec (spomenik v Kamnika), bron, 1946, Skupina mladincev (vila Bled}, bron, 19+7. jutro (vila Bled), kamen, 194Š. Portret maršala Tita (predsedstvo vlade FLRJ), marmor, 1948. Partizan (spomenik na Vrhniki}, kamen, 1950, Talec (spomenik v Begunjah}, bron, 1951. Ječa (spomenik v Begunjah), bron, 1952. Mučeuec (spomenik v Begunjah), bron. 1932 Primož Truuar (spomenik v Celju), bron. 1932. MARJAN KOZINA Rojen 4. junija 190? v Novem mestu. Izredni profesor na kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo. Za rednega Člana Akademije v razreda za u met ji os ti je bil izvoljen 2. junija 1953. V Novem mestu je obiskoval osnovno in srednjo šolo ter matttriral leta 1925. Nato se je vpisal na univerzo v Ljubijani, hkrati pa na državni konserva torij, kjer je študiral violino pri prof. janu Slajsu. Kmalu se je odločil za kompozicijo in opustil visokošolski študij ter se vpisal na dunajsko akademijo za glasbo v oddelek za kompozicijo pri prof. dr. Josip ji \larxu. študij je konfal z absolutorijem ieia 1930. Dve leti nato je. diplomiral še v Pragi pri skladatelju Jas. Suka in opravil dirigentski seminar pri prof. Nikolaju Malku. Po končanih študijah je nastopil mesto korepetitorja pri Operi v Ljubljani, nato pa je prevzel mesto ravnatelju Glasbene matice v Maribora, kjer jc ostal 5 let. Beogi-ajska Muzička akademija ga je leta 1941 pozvala kot docenta za kompozicijo. Iz Beograda je odšel leta 1943 k partizanom. Po osvoboditvi je prevzel vodstvo glasbenih oddaj radio Trst do anglo-iuneriške okupacije; nato se je vrnil v Beograd ji a prejšnje službeno mesto. Leta 194? se je preselil v Ljubljano in postal upravnik novoustanovljene Slovenske filhartnonije. leta 1951 jc bil imenovan. za izrednega profesorja na kompozicijskem oddelku Akademije za glasijo. Glasbeno delo Marjana Kozine obsega poleg študijskih del opero T>likvinokcijt po drami Ive Vojnovica, ki je bila izvajana v Ljubljani v sezijah 194b—48, v Sarajevu 1950, dalje simfonijo, ki je bila doslej izvedena v posameznih deldi kot »llova gora^., »Bela. Krajina*, »Proti morju . Snov celotne simfonije je doživljanje partizanske borbe. Za glas in orkester je napisal »Balade Pctrice Kereinpuha? (1940), dva cikla pesmi z orkestrom {1940 in 1941), a cappella-zbor ^Lepa Vida« (194-1) in mnogo samospevov s klavirjem, zborov, manjših t lavi reki li in violinskih skladb, slikanico za mladino itd. Za film je napisal glasbo »Brigadirji« in nekaj krajših dokumentarnih spremljav. Med celovečerne filmske stvaritve spada njegova glasba k filmoma ^Na svoji zemlji* (1948) in »Kekeci (1951). Napisal je tudi baletno glasbo »Metka« po scenariju P i na Mlakarja ter več manjših scenskih glasb. Ldejstvoval se je tudi kot glasbeni rcccn z eni in esejist in je avtor knjige »Uvod v glasbo«. Kot dirigent je nastopal v Maribora, Ljubljani, Trstu in Beogradu na koncertnem in opernem odru. Od njegovih del je doslej izšla v tisku partilura simfonične pesnitve »Uova gora* ter klavirski izvleček opere ^Lkvinokciji pa nekaj klavirskih skladi j in odlomkov iz filmskih glasb. MIŠKO KRANJEC Rojen 15. septembra 1908 v Veliki Polani v Prekmurju. Književnik. Za rednega člana Akademije v razredu za umetnosti je bil izvoljen dne 2. junija 1953. Osnovno šolo je obiskoval od 1914 do i921 v Veliki Polani, gimnazijo pa najprej V Murski Soboti, nuio pa v Ljubljani, kjer je bil tudi gojenec Murijaniščn. Od 1930 do 1935 je bil vpisan na ljubljanski univerzi, in sicer kot slušatelj slavistike. Leta 1934 je prekinil študi je in se vrnil v Veliko Polnilo. Že v gimnaziji je postal simpatizcr delavskega gibanju, ki se mu je kasneje pridružil kot aktiven borec. Sodeloval je pri raznih naprednih revijah in časnikih, bil urednik Ognja, leta 1934 pa urednik pollegalne Ljudske pravice. Leta 1938 je kandidiral na listi združene opozicije, a v začetku januarja je bil konfiniran v lvanjici. Ob napadu na staro Jugoslavijo je bil pozvan v Kari ovac v vojsko, ob zlomu armade so ga v Zagrebu Nemci zajeli, a se mu je posrečilo pobegniti, Ponovno je. bil zajet v Varaždinu, od kuder je pobegnil v Veliko Poluno. Tu je postal eden od organizatorjev OF v Prekmurju. Okupacijo je preživel v večnem preganjanju, dokler ni v jeseni 1944 prišel v partizanske enote. Po osvoboditvi je postal zvezni poslanec, bil je štiri leta predsednik Društva slovenskih književnikov, sodeloval v u red -ni št vu Ljudske pravice in Ljubljanskega dnevnika, bil direktor Cankarjeve založbe, zdaj je direktor Slovenskega knjižnega zavoda in urednik Obzornika. Umetniško ustvarjati je pričel Miško Kranjec že zelo zgodaj, Sodeloval je najprej pri raznih i-nkopisnih dijaških listih, kot so bili Izvir. Plamen in Kremen, nato v Angel jčku In Orliču, kasneje še v Mentorju, Modri ptici, Ljubljanskem Zvonu in Sodobnosti, a kot pomenih ne j Si lite ni mi ustvarjalec-se je prvič uveljavil z no ve Jo Smehljaj, ki je izšla v zborniku Sedem mladih slovenskih pisateljev. Miško Kranjec je izrazit realističen pripovednik, motivno pa je njegova umetnost v glavnem ujeta v območje prekmurskega kmečkega življenja in prav Kranjcu gre zasluga, da je v naši književnosti uveljavil še neznano slovensko pokrajino — slovensko Prekmurje, kar je imelo za naš narodnostni boj v stari Jugoslaviji tudi precejšen politični pomen. Vendar Kranjčeva dela niso zgolj stvaren in neprizadet opis življenja. 2e v njegovih prvih proznih poskusih se pojavljajo močni lirični elementi in upor proti kri viru osti in nasilju, a polagoma se v njegovem pisanju vse bolj uveljavlja socialistična miselnost, ki se ne izraža v nasilni tendeneioznosii in neži vljenjskih idejnih konstrukcijah, marveč predvsem v izboru motivov in v ljubezni, s katero opisuje zatirane družbene plasti, Njegovo delo je dragocen dokument o prodiranju kapitalizma v zaostalo vas slovenskega Prekmurja ter prežeto s protestom proti socialnim krivicam, ki nujno spremljajo kapitalističen razvoj. Kranjčevo delo je m in svet 1931. 103- l ogar Matjai, Dom in svet 1931. 355. Pesmi ni več. Dom in svet 1931, 439. Greh. Ljubljanski Zven 1931, 783. Xa valovih Mure, Ljubljanski Zvon 1931, 4(tU. HiSa št. 17, Ogetij 1931. f. Januar 1930, Ogenj 1931, 7. Cesa hočemo. Ogenj 1931, 28. Dva človeka Ogenj 1931. 119. Kapalc so snežinke. Kalendar Srca Jezusovega 1931, 36. Oh cesti. Odmevi 1931—32, L 31. Večer. Modra ptica 1931 —32. 2. Pomlad, Modra ptica 1931—32, 146. Šaljivec. Modra plica 1931—32, 333. Človek na begu. Dom in svet 1932, 389. Življenje v zatonu. Ljubljanski Zvon 1932, 222. Sreča na vasi. Ljubljanski Zvon 1932, 467, Si mlad i in problemi malega naroda. Beseda o sodobnih vprašanjih, 1932, Str.98, Pravljica. Beseda o sodobnih vprašanjih 1932, 172. Popotnik pod večer. Novine 1952, št, 4. Ženska in vrug. (Prípovest.) Novine 1932. št 7. Ka.ko se je Matjašička z nebesi kregala. Novine 1932, št. 10, Liidje^ Novine J 932, št. 15. Kako je Agata romala in kako se ji je hudič prikazal. Novine 1932. št. 35. Življenje (odlomek) VL L judie se vračajo, Novine 1932, št- 36. Majhen dogodek v provinci. Modra ptica 1932- 35. 97, Usoda Tinča Raščana. Modra ptiea 1932—33. 233. K a ti Kustecova. Modru ptica 1932—33. 296. Noč na Poljani. Dom in Svet 1933. 36. Marko Sob rifan. Dom in svet 1953. 459, Obisk pri Dominikovih, Sodobnost i933, 8, Rapsodija nepoznane zemlje. Sodobnost 1933. 31. Ljubezen Hcli Wciszove. Sodobnost 1953, 169. Bdeči gardist. Sodobnost 193", 442, Sreča, Gruda 1935, 66. Fox Movietone ima čast prikazati Ljubljanu u siki i rječi. Modra pfica i 933—34, 97. Kdor bi rad bil človek. Dom in svei 1934, 316. Življenje in ^mrt Hilarija Bogdanovima. Sodobnost 1934. 205. Tretji poklie gospoda Da rdele. Ljudska pravica 1935. št. 3. Strah. Ljudska pravica 1934, št. 2. Naše ceste. Ljudska pravica 1934, št. 3. Naš človek. Ljudska pravica~i954, št, 5. Naše kase. Ljudska pravica 1934. št, 6. Zgodba o pravici, Ljudska pravica t934. št, 7. Saharin. Ljudska pravica 1935, št. 1. Spet bomo videli. Ljudska pravica 1955, št. 5. Slovenska pomlad. Ljudska pravica 1935, št, 6. Drobne opombe li kratki zgodovini slovenskega ljudstva. Ljudska pravit a 1933, št 8. Kronika. Ljudska pravica 1935, št. 10. Naši vodniki. Ljudska pravica ¡[935, št, O. Program in resolucija. Ljudska pravica i935, št. 14. Narodno delo. Ljudska pravica 1935, št. 15, Bralcem »Ljudske pravice«. Ljudska pravica 1935, št. t6 Brez naslova, Ljudska pravica 1935, St 16, Udruženja in stranke. Ljudska pravica 1935, št. 21. Psi. Ljudska pravica 1935, št. 2(1. Južni vetrovi. Sodobnost 1955, 55. Davorin Ivanovič Kolen kov. Modra ptica 1935/36, 263. O pravi podobi Prckmurja. Sodobnost 193?, 85. Divje race. Sodohriost 1936, 1U9. Jesenske sanje. Ljudska pravica 1936, it, 2, Mrtvo ognjišče. Modra ptica 1936/37, i. Domača pesem, Modra ptica 1936/37, 161. Do Pod turna. Modra ptica 1956/57, 265. Vrnil sem se. Sodobnost 1937, 105. Nase žene. Sodobnost 1937, 306. Ljubimci so pozabljeni. Sodobnost 1937, 4S7. Ni treba misliti. Neodvisnost 1937, Si 19. Gremo v Ljubljano. Modra ptica 1937/38, i. Gugalnita. Modra ptica 1937/58, 292. Kako je Pavli hu videl in opisni Prekmurje. Mladi Prekmurec, 1957—38, It 27. Grlice. Sodobnost 1958, 30*, Ljudje so dobri. Sodobnost 1938, 204, Poezija domače ječe. Večerni k 1938. št. 204. Beg po svetu. (Sodobna legenda.) Večernik 1938, št. 228. Demokracije ni več. Večernik 1953, 5i. 340. Pravica, ki ni priznana. Večernik 1958, št.246. V Hfrodovini bo pojasnjeno, Večernik 1938, št. 251, Politika. Večernik 1958. St. 2f)3. Kdor nima vseh Sol. Večernik 1958, št. 277. Zlata svoboda. Večernik 1938, št. 285. Kako je Pavliha videl in opisal Prekmurje. Sobota 1938, S t. 7. Ponatis v/, Mladega Prekmurta. Mesto strahu. Sobota 1956, št. 29, Ilirija reče; Napoleon vstan. Sobota 1958, št. 31. Dvajsetletnica. Sobota 1958, St. 33, Ni se zgodil čudež. Modra ptica 1938/39, 107, Kruh je bridka stvar. Modra ptica 193H/39, 209. Obletnica. Mladi Prekmurec 195«—39, str. 135. Pot med blažene. Sodobnost 1939, 9. Majhne so te stvari. Obzorja 1939, i. To je i. Obzorja 1939, 451-tO minut domače zabave. Večernik 1939, št. 230. Strašna maska. Mariborski večerni ksjutra« t939, St, +6, Dobro obiskan sestanek. Mariborski večernik > Ju trat 1939, št, 5, Za služIjo. Modra ptica 1959/40, 199. Zapiski iz mladosti. Modra ptiea 1939/40, 94. Do zadnjih meja (odlomek \i romana). Mladi Prekmurec 1938—39, št, IDI. Ko iki-janee zajKije. Sodobnost 1940. i. Prodal .sem Prekmurje. Večernik 1940. it. 16. f,a čast Prekmnrja. Večernik 1940. št. 67. Lpilog. Večernik 1940. it, 174, Kadar se Casar pripelje v Prekmurje. Veiernik 19411, it, 197. O deklici, ki je odšla v mesto. Modra ptica 1940/1, 48. (.) ženi, ki je varala moža. Sodobnost 1941. 12. Svet nasilja se je podrl. Slovenski zbornik 1945 , 211. To je moj doni- Ljudska pravica 1945, št 10. Prišepetovalce. Ljudska pravica 1945, št. 11. Pomlad v Prekmurju. Titova mladina 1945. st. J. Ljudska pravica 1945, it 12. Naši mejniki Trst, Gorica, Celovec. Beljak, Monošterl Ljudska pravica 1945, št. 14. Delo in cvctje. Ljudska pravica 1945. št. 15. Če jih ne bo. Ljudska pravica 1945, St 16. Impresije iz Trsta. Ljudska pravica 1945, št. 16, Tega ne moremo odpustiti. Ljudska pravica 1945. št. 22. Potrdilo naše bodočnosti. Ljudska pravica 1945, it. 28, Most (Tihožitja in pejsaži). Ljudska pravica 1945, št- 27. Slare jioli.lične sence nad Prekmurjem. Ljudska pravica 1945, št. 57. Jaz bom pa zdaj tako .sam (Tihožitja in pejsaži). Ljudska pravica 1945, št. 59. Bela stena {Tihožitja in pejsaži). ljudska pravica 1945, St 60. Do kam so šli. Ljudska pravica 1945. st. 179. Igra (Tihožitja in pejsaži}. Delavska enotnost 1945, št. 5. Stara jablana (iz »Tihožitja in pejsaži«}. Delavska enotnost 1945. št, 6. Podoba (iz »Tihožitja in pejsaži«). Delavska enotnost 1945, st. 16. Podstrešna sob i ca. Delavska enotnost 1945. št. ¿5. Obisk v kuhinji (iz Srečanja«), Delavska enotnost 1945, št. 28. Prekmurski in Jod i ni. Vestnik mariborskega okrožja 1945, št. 72. Na balkonu, Novi Svet 1946. 562, Anica ni mislila tako. (Povest,) Koledar OF za 1946. 107. Dokazi... i Narod naš dokaze hrani*. Ljudska pravica 1946. št. 63. Zgodba o sreskem načelniku. Ljudska pravica 1946, št, 101. Dežela pesmi. Ljudska pravica 1946, št. 109. Heke bodo pokorne. Ljudska pravica 1946, št. 204, Na Rožnik. Delavsk« enotnost 1946. št, llš. Vsakdanje stvari. Obzornik 1947, 2t. Pesem Slovenskih goric. Odlomek iz romana ^Fara sv. Ivana . Obzornik 1947. 292. Na kmetih. Ljudska pravica 1947, št 31. Pomlad v Biisni, Ljudska, pravica 1947, St 141, Zandarji (odlomek iz romana »Pisarna« I. del: Madžarska). Ljudska pravica 1947 — 17. avgusta. Župani v Ravnem /a Madžarske (iz ¡Pisarna« I, del). Ljudska pravica 18. avgusta 1947, Začarani akti (Pisarna: Začeiek siare Jugoslavije). Ljudska pravica 1947, št. 200, Ravenci i^-birajo organista in tajnika (Pisarna. Začetek stare Jugoslavije), Ljudska pravica 1947, št, 201. Ra venci ustanavljajo JNS (Pisarna, Začetek stare Jugoslavije). Ljudska pravica 194?, Št. 202, Ravenci na volitvah 193B (Pisarna). Ljudska pravica 1947, št, 204. Agrarna reforma (Pisarna II. del, Madžarska), Ljudska pravica 1947. šf. 205. Ustanovitev OF v Ravnem UPisarnai 11!. del: Nova Madžarska). Ljudska pravic« 1947, št. 21(1. V Prekmurju se je Muri j« prikazala, ljudska pravica 1947, št. 211. Iz Berlina. Ljudska pravica 1947. št. 271. Pomlad \ Bosni, Slovenski poročevalce 1947, št. 220, Ded in vnuk. Slovenski Vestnik 1947, št. 20. Pot domov. ^ Na j uriš, naprej, partizan !t Ljubljana 1947, 45, — no — Odšli so in se ne vrnejo. Novi svet 1948, 52. Naš dom. Obzornik 1948, 382. Po i iz vasi. Kmečka žena 1948, 44. Palcev grobove. Kmečka žena 1948, 220. Na straži miru, (Ob 5, marcu.} Naša žena 1948, 65-Poroka v mesni. Ljudski tednik 1948, št, 123. Ubežnik in DiD-a. Novela, Ljudski tednik 1948, 123. Vprašanje ženske (Ljudje s terena}. Ljudska pravica 1948, št. t. Poslanica (Ljudje S tereua). Ljudska pravica 1948, št. 3. Zapoznelo ali prezgodaj? iOb razsfnvi Ferda Vesela.) Ljudska pravica 1948, št. 57. Pustite male k meni. (Povesi naših dni.) Ljudska pravica 1948, št, 93, Pajki. (Zapiski s kmeiov.) Ljudska pravica 1943, it254, Nekaj bi Vam rad po veti nI. Ljudska pravica 194&. št. 30", Havenci gredo na vojsko. (Iz s Pisarna« I.) Ljudska pravica 1948, 20. avgusta. Na cesti. Slovenski Vestnik 1948, št. 39, Tihožitja z jajci. Slovenski Vcsrnik 1948, št. 41. Ob Jiidu. Slovenski Vest ni k 194«, št. 45. Žena, Slovenski Vestni k 194«, št, 49. Za dom, Slovenski Vestni k i948, it. 55. Ko bo konec. Slovenski Vestni k 1948, št. 58. Če jih ne bo. Slovenski Vestnik 1948, št. 61. Na. Vratni ca h. Koledar O F 1948 , 69. Ziina polja, akacije, jagnedi... in drugo... Tehnika in Gospodarstvo 1943, 169. OdSli so in se vračajo... Mladina 1948, št. 12. V areni življenja. Mladinska revijo 1948/49, 96. Zemlja dalje živi. Novi svet 1949, 1105. .Sonce sije na zemljo. Obzornik 1949, 573-Clovek se je predramil, Kmečka žena 1949, 141. Kralj gre na krušno. Ljudska pravica 1949, št. 66 . Vrabci na dvorišču. Ljudska pravica 1948, st. 80. Zemlja svobode, (Potni zapisi.) Ljudska pravica 1949, št. 1 lit. Pesem o zibelki. (Povest naših dni.) Ljudska pravica 1949, št, 168-N-aše kaše. Ljudska pravica 1949, št, 239, List, ki ga je pisalo ljudstvo. Ljudska pravica 1949, št. 259. Razgovor z gospodom župnikom. Kaj je povedal on meni in kaj ja/. njemu. Primorski Dnevnik 1949. št. 1121 Jankovičevi zidajo hišo. Koledar Prešernove knjižnice 1949, 76. Sprehod v življenje, Pionir 1949/50, 73. Zemlja in človek. Novi svet 1930, 19. Mošt vre. Nova obzorja 1950. 11. Plemeniti obraz. Kmečka žcaa 1950, 86. Kaj je hote! Domitrica. Mariborski večernik 1950, št, 67, Meteor bo padel. Ljudski glas. Murska Sobota 1950. št, 10. Nova pomlad. Ljudski tednik 1950, št. 215. Prve počitnice. Pionir 1951—32, 6. Srečanje s Prešernom. Pionir 1931—52, 161. Znamenje za hišo. Pionir 1951—52, 227, Kos in kuščar. (Z našega vrta.) Ciciban 1951—52, 86. Zgodba o vljudnosti. Naša žena 1952, 78. Prehodni dom. Reportaža. Naša žena 1952, 72. Naše Prek mu rje. Naša i ena 1952, 137. Kupčija. Mladi svet 1933, 164, Povest ti žalostnem poštarju. (Iz še neobjavljene zbirke ^Rati sem j Mi imel;,) Socialistična misel 1952, 532, Dež. Socialistična misel 1952. 24, Vaška irgovina. (Iz zbirke sfiad sem jili imeli.) Literarna priloga. Ljudska pravica 1933, 20. junija, Kani pelje ta pot? Ljubljanski Dnevnik 1952, št.2. 7,tx razpotjem. Ljubljanski Dnevnik 1952, št, 18. Proletkuli ali odkod prihaja nevarnost za kulturo. Ljubljanski Dnevnik 1932, št. 61. Živel prvi maj, Ljubljanski Devnik 1952, št, 19. Lep kulinrni dogodek v Kopru, Poročilo o razsiavi Hermana Peča-riča. Ljubljanski dnevnik 1952, št, 115. Razgibano življenje. Ljubljanski Dnevnik 1952, št, 195. Ponižanje umetnosti. Ljubljanski Dnevnik 1952, št. 181. Bogato življenja Ob šestdosetletnici maršala Tita. Ljubljanski Dnevnik 1952, št. 122. Poezija odmaknjenosti. Ljubljanski Dnevnik 1952, št, 156. Materialna podlaga kulture. Ljubljanski Dnevnik 1952, št. 247. Seme bo raslo. Pred VI. kongresom KPJ. Ljubljanski Dnevnik 1952, 51. 258 Za srečo in mnogo uspehov, Ljubljanski Dnevnik 1952, št, 508, En zarod poganja. Mladina 1952. št, 9. (Ocena dijaških listov.) 1 v O A N D ií I ó Roj en 10. oktobra 1892 v Doku pri Travniku (Bosna). Književnik. Za-dopisnega člana Akademije v razredu za umetnosti je bil izvoljen dne 2. junija 1953. Osnovno šolo je obiskoval v Višeg radii, gimnazijo v Sara jevu, filozofijo na Dunaju, Krakovu in Zagrebu, končal pa jo je po prvi svetovni vojni v Gradcu, kjer je bi l tudi promoví ran za doktorja. Leta 1914 so ga avstrijske oblasti aretirale in je bil do 1917 zaprt v ječah v Splitu, Sibeniktl, Mariboru, Ovčarevn pri Travniku in Zenici, Kof diplomatski uradnik je služboval po raznih konzulatih in ]>oslanstvih Jugoslavije {Gradec, Kini, Bukarešta, Madrid, Ženeva), potem pa v ministrstvu za zunanje zadeve v Beogradu. Nazadnje je bil poslanik v Berlinu, Drugo svetovno vojno je preživel v Beogradu. kjer je hi3 po osvoboditvi nekaj časa predsednik Društva književnikov Jugoslavije. Andricevo delo ni obilno, toda po kvaliteti je med najboljšimi jugoslovanskimi ustvarjalci. V književnosti se je pojavil med revolucionarno mladino pred prvo svetovno vojno. Postopoma se je razvijal v širino, a prav tako je poglabljal metodo, s katero je slikal stvarnost. Prve pesmi je objavil pred prvo svetovno vojno v revijah Hrvatski d ja k. Bosanska vila in Vihor, Med mladimi pisatelji se je odlikoval v »Hrvatski inladi liriki« (1914) z nekaterimi pesmimi > prostem ritmu. V tem prvem obdobju je eden prv ih prevajalcev ameriškega pesnika Wal ta Whirniana. Vendar ni ostal zvest 1 irskim formam, marveč je prešel počasi k epiki. Njegova knjiga pon t o« (1918), v kateri opisuje svojo bol in trpljenje v avstrijskih ječah od 19[4 do 1917, očitno kaže prehoden stadij v epiko. Ta bolna lirska doživetja so podana v obliki posameznih črtic ali pesmi v prozi. Potem se je popolnoma odločil za prozo in objavil tri zbirko povesti, a po drugi svetovni vojni je presenetil z večjimi kompozicijami proze, s tremi romani (Na Drini čuprija. Trav-nička kronika, Gospodjica). Gojil je pa še nadalje novelo (Nove pripovedke, i948), a že od mladih dni je objavljal od Časa do časa kritike, prikaze in eseje (O Njegošu, Goji, Vuku, Mata-vulju), Bil je tudi med uredniki revije Književni jug v Zagrehu in prevajal je češkega pesnika Bezruča, V prvi vrsti je Andric pisatelj Bosne, z njenimi mnogimi družbenimi, narodnostnimi, verskimi in rasnimi nasprotji. V svojih delih je posvetil pozornost opisovanju Hrvatov, Srbov, bosen-skih muslimanov. Turkov, Ciganov, Avstrijcev, Judov, fevdalcev, birokracije, kmetov, meščanov, frančiškanov in pravoslavnih duhovnikov. Borbo nasprotij med temi elementi je prikazal ali kot široko zgodovinsko epopejo (Na Drini čuprija) ali je pa osredotočil pozornost na posamezne karakteristične zgodovinske situacije, kot na napoleonsko obdobje v Travniški hrouiki, na avstro-ogrsko okupacijo v »Priči o kmetu Sitna nu«, vse do opisovanj strašnih posledic, ki jih je povzročila druga svetovna vojna (Bife Titan ik), Kot realist uporablja podatke o času in ljudeh iz raznih listin in zapiskov, zato da bi podal čim vemejšo družbeno sliko. Prikazuje Bosno in njene ljudi, njihov odnos do najvažnejših problemov življenja, smrti, sreče, a pri tem kot. da jih prepušča nekakemu fatalizmu. Slika tudi potencirano erotičnost, včasih patološka seksualna nagnjenja. Skuša poglobili osebe do splošno ljudskih karakteristik. Slike družlie spremo prepleta z opisi narave in tako poveča plastičnost prikazanih dogajanj. Iz njegovih del odseva tihi humanizem, vendar se ogiba programat-skim izjavam, Z realističnim opisom, 5 finim smislom za karakterističen detajl, 2 živahnim stiiom, prepletenim z metaforami, jasnimi stavki, ki so redkokdaj dolgi, svežim poetičnim slovarjem in turcizmi zaradi tipizacije življenja je ustvaril vrsto plastičnih tipov. Med njimi se odlikujejo tipi fra Krneta, Mustafa Madjar, Alija Djerzelez. kmet Siman in še nekateri iz romanov, zlasti ženski portreti, ki ostanejo trajna impresivna doživetja eita-teljev. Ivo Andric jc redni član Srpske akademije nauka, MILAN BOGDANOVTč Rojen 10. januarja 1894 V Beogradu. Književnik. Profesor novejše srbske književnosti in upravnik gledališča v Beogradu. Za dopisnega člana Akademijo v razredu za umetnosti je bil izvoljen dne 2. junija 1953. Osnovno šolo je obiskoval v Požarevcu. Tam je končal tudi tri razrede gimnazije, ki jo je nadaljeval v Beogradu. Diplomiral je na Filozofski fakulteti v Beogradu leta 19i9. V Beogradu je služboval kot srednješolski profesor in na univerzi kot asistent pri katedri za teorijo književnosti, toda bil iz političnih razlogov odpuščen. Od tedaj se je ukvarjal s književnim in publicističnim delom, Trrd drugo svetovno vojno je honorarno predaval v Beogradu jugoslovanske i o svetovne književnosti na glasbeni in likovni akademiji. Za druge svetovne vojne so ga Nemci ujeli. Po končani vojni Se je vrnil V Beograd. Bogdanovič se je v Svojem književnem delovanju najbolj uveljavil kot književni in gledališki krilik, potem kot urednik revij in prevajalce. Njegovo delo na področju kritike je obsežno. Čeprav je večinoma ocenjeval dela iz najnovejše književnosti, se je vendarle pogosto vračal tudi v 19. stoletje, zlasti k najboljšim pisateljem. Poleg zanimanja za srbsko meščaivsko liri ko je plastično orisal dela Vuka Karadžiea, Branka Rad i če vi ča. Njegoša, Ste rije Popovi ča, Djure Jakšiea, Sveto za ra Markoviča, Bore Siaokoviea in Laze Lazareviea. Meti obema vojnama je kot stalni kritik in nekaj časa urednik »Srbskega književnega glasnika« ter revije ^Danas« (s Krležo) spremljal vse pomembnejše pojave književnega in gledališkega življenja ter s svojimi kritičnimi ocenami znatno vplival na razvoj srbske književnosti in gledališča po prvi svetovni vojni. Njegovi prikazi s ti po obsegu večinoma krajši in brez težkega dokumentarnega aparata, vendar pa so v njih zapopadene glavne karakteristike ocenjenega dela. Zlasti je poudarili ostro kritiko povojnega srbskega modernizma, iskanje dramskih lastnosti M. Begoviča, D. Niko-lajevica, natančno analizo sloga v delili N. Vel i in i rov i ca in ugotovitev značajnih ustvarjalnih vrlin B, Nušiča, I, Cankarja, M, Krleže iu I. Andriča, Po drugi vojni so najboljši in najobsežnejši članki o Vtiku, Njegošu in lazi Lazarevieti, Njegove izbrane ocene so izšle v štirih zbirkah pod naslovom »Stari i novi-t (Beograd 1931, 1946, t949, 1932) in v zagrebški izdaji »Kritike« (i 948), Pri Svoji metodi, s katero pristopa h književnemu delu, pazi ii a družbe no-pol i lično ozadje, tia naprednost pisatelja v njegovem obdobju, največjo pozornost pa posveča analizi ustvarjalnih kvalitet dela. Svoje sodbe izraža v živahnem slogu, saj je kot kritik v nekaterih člankih sam ustvarjalec. Prevedel je tudi zbirko francoskih novel in roman Roinaina Hollanda »Colas LJreugiion«. Revije Srpski književni glasnik. Da nas in Buktinju, ki jih je urejal med dvema vojnama, ter časopis Književne novi ne, ki ga je urejal po drugi vojni, so pokazale živahnost, pestrost in zanesljiv kriterij pri izbiri objavljenih del. Milan Bogdanovič slovi kot eden naj soli dne j šili književnih in gledaliških kritikov v srbski književnosti. LOJZE DOLIN AR Rojen dne 19. aprila 1R93 v Ljubljani. Redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu. Za dopisnega i lana Akademije v razredu za umetnosti je bil izbran dne Z. juniju L 953. Svoj prvi strokovni pouk je Doliliar prejel na LiiietllO-obrtui šoli v Ljubljani pri prof. Repi t o. Kiparstvo je študiral na akademiji na Dunaju leta 1910/11 i prof- Jos. Milliner), 1912/13 pa v Miinehenu (prof. Georg Miiller). Do 1916, ko je bil poklican k vojakom, je živel v Ljubljani. Po vojni je prebival tlo 1920 v Ljubljani. nato pa odšel eno leto v Zed in j ene države Amerike, kjer je delal v ateljeju Rod i nove učenke HofnmnOVe v New York ti in sodeloval pri spomeniku študentov newyorske univerze. Leta 1924 je obiskul 1'uriz. \f tem času je začel delati za Beograd, kamor se je leta 1932 preselil. Doiinar pripada prvemu rodu sodobnih slovenskih kiparjev in si je v o jem pridobil častno mcwto. Največ dela v kamnu, bronu in lesu. Stilistično izhaja iz realizma, v dekorativni plastiki pn se je pogosto do skrajnosti podredil arhitekturi (okras palače Delavske zbornice v Ljubljani in podobno v Reogradn), Zelo se je uveljavil v portretu, ki ga pojmuje dosledno realistično, U ga zna dvigniti tudi na višjo Stopnjo karakteristike (portret R. Jakopiča, 1929). Goji monumental no figuraliko, posebno pa ga miku mnogofigurna kom pozicija v reliefu in v pol-nofelesni skupini. Poleg smisla za monumental no kompozicijo je odlika njegovih zrelih del posebno v ostri, psihološko poglobljeni karakteristiki glav upodobi jenih oseb. GLAVNA DELA Portret Riharda Jakopiča, ^ips, 1912; Ljubljana, privatna lasi. Skulptura Matije Guhea, gips. 1913: uničena. Ostala je samo glava v bronu, last l2idorjn Cankarja. Ljubljana. Portret Antona Aškerca, gips, 1914: Ljubljana, Mestna občina. Spomenik Janezu E. Kreku, kamen, f917; Ljubljana, 3v. Križ, Deset me top, kamen, 1922; Beograd, palača Jadransko podunavske Imnke, Reliefi v dolžini 26 m, štukatura. 1923; Beograd, sejna dvorana palače Jadransko podonavske banke, Skulptura s Mali*, kamen, 1926; Ljubljana, Narodna galerija. Skulptura >Kfojzesi, bron, 1927; Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica. Timpanon, kamen. 1928; Beograd, palača Ministrstva za promet. Portret Riharda Jakopiča, kamen, 1929, Ljubljana, Mestni muzej. Skulptura »Sv. Jurije, bron, 1929; Ljubljana, Miklošičeva cesta. Glava sllirija« in glava Napolrona na spomeniku Ilirije, bron, 1930, Ljubljana. Herme jugoslovanskih skladateljev, bron, 1930; Ljubljana, Vegova ulica. Reliefa iDeio: in »Skrb za delavca v kumen, 1930; Ljubljana, Miklošičeva cesta. Zavod socialno zavarovanje. Skupina »Strta sreča-«, kamen, 1931; Ljubljana, Moderna galerija. Skulptura ¿Počitek«, kamen, J931; Ljubljana, privatna last (tfoktor Kraigher!. Spomenik Mitru Ljubiiti, bron, 1933; Budva. Spomenik Simi Igumanovu. bron, 193+, Heogrttd (uničeno). Spomenik padlim študentom-vojakom, bron, 1933; Skopi je (uničeno v dobi okupacije). Spomenik Davorinu Jenku, bron, 1935; Cerklje pri Kranju. „rad, Dečja klinika. Skulptura >Preplah«, bron, i94(i; Beograd, last avtorja. Skupina >01>novat, bron, 1947: Beograd, palača Nar. odbora VL rajona, Skupina »V novo življenje*, bron, 1947; Beograd, Dom kulture VL raj, Skulptura sNikola Tesl&i, bron, 1948: Beograd, Muzej Nikole Tesle Portret M&ksima Gorkega, bron, 1948; Beograd. Relief '•Pri branju-i, bron, 1948; Beograd. Model za spomenik Rihaidu Jakopiču, bron, 194ÍI; last avtorja, Model za spomenik Ivana Cankarja, bron. 1948; Beograd, Ministrstvo narodne odbrane. Relief >Zp>Amna KPJ 1941—1945« v dolžini 20 m, bron, 1949. Beograd. palača CK Žkj. Skulptura í Kurjače, bron, 1949; Beograd, Sekretariat zunanjih /adev. Spomenik j Bratstvo i jedinstvo«, bron, 1949; Djakovica. Skulptura -Delavcet, bron. 1950; BeograiL Skulptura sjamaf, bron, 1950; last avtorja. Skulptura ^Počifeki, hron, 1950; Celinje, Mestni muzej. Spomenik padlim Suinadincem v NO V, bron, 1953; Pri j c pol je. Spomenik-skupina sStreljanjmi, bron. 1946—1952; Beograd (še ni postavljen na javnem mestu). M IROSLAV KRLEŽA Rojen 7. julija 1893 v Zagrebu. Književnik in podpredsednik J u gosi a v eti ske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, podpredsednik Zveze književnikov Jugoslavije, glavni red a k tor Enciklopedije Jugoslavije. Za dopisnega člana Akademije v razreda za umetnosti je bil izbran 2. VI. 1953. Osnovno šolo m nižjo gimnazijo je dovršil v Zagrebu. Nato je vstopil v kadetnico v Peč ubu. pozneje pa je bil sprejet v budimpeštanski Lu-doviceum, ker se je nameraval posvetiti vojaškemu poklicu. Kot gojenec častniške Šole je prebiral Tolstoja i 10 Thsena. prevajal Petiifija. pisal pesmi in sanjal o kozmopolitizniu, k L-vaškem in jugoslovanskem nacionalizmu ter tako strgal poslednje niti, ki so ga vezale z Avstro-Ogrsko in njenim portepejem;. kakor pravi v svojih avtobiografskih izjavah. V mladostnem nacionalno revolucionarnem navdušenju jc žc maja 1912 prvič odpotoval v Beograd, da bi vslopil v srbsko vojsko, a so ga kot premladega zavrnili. To mu ni vzelo poguma, zato je spomladi 1913 dezertiral iz Ludoviceuma in ilegalno prekoračil srbsko mejo. Hotel je oditi s pn o srbsko četo na fronto. Po raznih tavanjih v Beogradu in Skopi ju so ga kot sumljivega tujca zaprli in ga obdolžili vojnega vohunstva, naposled pa ga izročili avstrijski policiji. Leta 1914 je objavil v »Književnih novostih« svoje prvo literarno delo. biblijsko dramo »Legendo«, Odtlej pa do danes (z izjemo med zadn jo vojno, ko si je v NDH komaj rešil življenje) stoji s svojim literarni m delom v središču brvaSke in jugoslovanske književnosti. Med prvo svetovno vojno je sodeloval v »Obzonit, »Slobodi«. -Pravdi-. Novem društvu«, >Savremeniku«, »Hrvatski njivi* itd. Pisal je celo vojaško-strokovno članke o položajih na bojiščih, glavno njegovo delo pa je bilo literarno (pesmi, novele, drame). Vojni cikhis »Hrvatski bog Marši je v jugoslovanski književnosti ena izmed, najmočnejših umetniških manifestacij s snovjo iz prve svetovne vojne. V svetovni književnosti stoji v isti vrsti z Bar-bussovjm »Ognjem«, le da je Krleža temperamentne j si in v napadn na imperialistični! vojno žolčnejši. Narodnemu gledališču v Zagrebu je do leta 1917 ponudil šest dram: »Šaloma^ > Sodoma c, >Le£evit, »Kraljevo«, a Gospa Lili« in »Utopija«, vendar so bile vse odklonjene. Leta 1919 je izdajal skupno z Avgustom Cesarcem revijo »Plamen«, ki pa jo je oblast po petna.fsli številki zaradi njene revolucionarnosti in neprikritih simpatij za Oktobrsko revolucijo ustavila. Leta 1924 je začel izdajati (v začetku skupaj z A. Cesarcem) literarno in publicistično revijo »Književna republika i, v kateri je zastopal stališče a edog m a ličnega marksizma v umetnosti, filozofiji, sociologiji in politiki. Po svoje delo je nadaljeval pozneje v revijah »DauflS* in »Pečat«, Krlcžcvo delt» je zelo obsežno in vsestransko, saj ga ni skoraj področja, ki bi se ga ne bil dotaknil v svoji publicistiki in leposlovju. Tudi v leposlovju se je. uveljavil na vseh področjih, tako v pesmi, noveli, romanu in dramatiki. Izdal je več pesniških zbirk (»Lirika«, »Simfonije«, ?Pjesme u tiri i ni* itd.). Med najpopularnejšo njegovo liri ko je treba šteti »Balade Petrice Kerempuha«, ki so hkrati tudi umetniški višek njegove lirike. Romane, je napisal tri: »Vrnitev Filipa Latinovicza«, Na robu pameti« in s Banket v Blitvi«, ki pa ga ni končal. Poleg lirike je ustvaril največ v dramatiki, iz katere izstopa znani ciklus o Glcmbajevih (»Gosppda Glembajevit, »V agoniji«, »Leda«), prav tako pa vojna drama. s>V taborišču« in drama iz zaledja sA učjak«. Drama »Golgotair sodi med dela o socialnih bojih in revoluciji, Iz vseh njegovih del se zrcali tako v stilu kakor po prijemu in umetniški obdelavi silno eruptivna in potentna umetmško-polemična in analitska natura z zaostrenim estetskim čutom, ki ga je izpričal tudi v vrsti svojih znamenitih esejev (o Georgu Grosu. B. Shawu, nemški moderni liriki, M. Proustu, Kranjčevi ču itd.), Ustvaril si je svoj osebni slog, ki je zdaj skoraj groteskno naturalističen, zdaj lirično ekspre-si ven, zanosen in poln barvnih, miselnih in Čustvenih kon-1 ras tov, nekakšen tipičen krleževski »si vi i barok, s katerim aihilistično riše propadanje starega sveta in ljudi s strastjo tožnika, odkrivajoč brezobzirnost borbe med ljudmi in razmerami, hkrati pa z neko romantično ironijo ne prikriva, zlasti v liriki, svoje osebne povezanosti z njim in osebnega spoznanja brezupu ost i in tragičnosti tega umiranju ter svojega protislovnega položaja, ki odmeva v globoko občutenih by-ronsko melanholičnih in anarhično uporniških samoizpovedih. KI juh elementarni polemičnosti njegovega dela in značaja se skriva v njem subtden lirik refleksije in meditacije, s silno občutljivostjo 7,a zvok bese.de in barvitost podobe, česar ne izpričujejo le njegove pesmi, marveč prav tako mnogi odstavki v njegovih novelah, romanih in dramah. Močno zasidran v svoj zagrebški, hrvaško-panonski svet, ki ga je s silo svojega umetniškega tlela postavil in prikazal kot del evropskega sveta, je našel način in obliko, s katero se je tzzvil iz tradicionalne, velikokrat provincialne lokalnosti naše literature pred njim ter inu v svojem delu ustvaril evropsko, svetovljansko umetniško obliko in vsebino. Nedvomno je, da je Krleža po vsem svojem delil ena izmed največjih umetniških osebnosti, kar jih je imela in ima jugoslovanska književnost. Stavba Slovenske akademije z nanesti in umetnosti ob Saiendrvvi ulici, v Jijej so ûdtaiwi iošiitufi I., Ii. jn IV. razreda IV umrli ČLANI I UMRLI ČLANI Rado K u š e j, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941 ; dr. i ur., redni profesor za cerkveno pravo na uni ver i i v Ljubljani, redili član pravnega razreda 7.oktobra 1938. — Glej Letopis I, 185-190. Metod Dolenc, rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra ¡941; dr. iur., redni profesor kazenskega prava na univerzi V Ljubljani; redni član pravnega razreda 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do Sin rti 10, oktobra 1941; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. častni doktor univerze v Bratislavi. — Glej Letopis Ï, 193—197. Gregor Krek, rojen 27, junija 1874. umrl L septembra i942; dr.iur,, redni profesor rimskega in državljanskega prava na univerzi v Ljubljani, redni član pravnega razreda 7. oktobra 1938; prvi generalni sekretar Akademije od 28. januarja Î939 do 11. juliju 1942; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. — Glej Letopis I. 201—258. Alfonz Pavlin, rojen 14. septembra 1853, umrl i, decembra 1942; gimnazijski profesor v pokoju, strokovnjak za floristiko, fitogp&gralijo in botanično sistemu tik»: dopisni član matematično-prirodoslovJiega razreda IG. maja 1940. — Glej Letopis, 241—257. Ferdinand S e i d 1. rojen 10. marca 1856, umrl J. dc-cembra 1942; realen i profesor v pokoju, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo. seizmolog i jo in geologijo; dopisni clan matematično-prixodoslov nega razreda 16. maju 1940: dopisni Člaa Jugoslavenske akademi je znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis I. 261—290. R i h a r d Jakopič, rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943; akademski slikar; redni član umetniškega razreda 7. oktobra 1958. - Glej Letopis ï, 41—45; II, 75—89, A ii t o ji Breznik, mjen 26. junija 1881. umrl 26, marca 1944; dr. pilil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, sloveliist; dopisni član filozoisko-rilolosko-bistoriencga razreda od dne 16.maja J940. — Clei Letopis I, 157—160: II, 61—74. Matija Jama, rojen 4. januarja 1872, umrl 4. aprila 1947: akademski slikar, redili član umetniškega razreda 7. oktobra 1938. — Glej Letopis L 47—49: II, 90—103. Ivan Regen, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947; dr. ptii].. gimnazijski profesor V pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član m atentati Čno-pn rodo s lovnega razreda 16. maja 1940. — Glej Letopis L 175—176; IL 104—105. M i J a li 3 k erl j, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947: dr. iur« ledni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na univerzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda 10. maja .1940. - Glej Letopis I, 127—150; II. 106-123. Oton Zupančič, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949; književnik; redni član 7.oktobra 1938; častni doktor univerze v Ljubljani, odlikovan s častnim naslovom »ljudski umetnik« od Prezidija Ljudske skupščine LRS, pravi član Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni član J n gos lave nske akademije znanosti i nnijelnosti v Zagrebu in Sehool of Slavou ie and Last European Studies v Londonu. — Glej Letopis L 151 — 153; III. 225—256. France Kidrič, rojen 25. marca 1880, umrl II. aprila 1050; dr. phil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik Akademije; redni član 7. oktobra 1938, od 28. junija 1941 do 1, julija 1942 načelnik filozofsko-fiiološko-irislorieiiega razreda, od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik Akademije, pravi član Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni član Jug-osl a venske akademije znanosti i unijetnosti v Zagrebu. Bolgarske akademije v Sofiji, Kralovskc češke společnosti nauk v Pragi, častni član Slavističnega društva v Ljubljani. — Glej Letopis L vložek 51—62; 11, 34—44; lil, 257—266; IV, 86—100. S c r g e j Ivanovi Č V a v i I o v , rojen leta 1891, umri 25. januarja 1951; preztdent Akademije nauk &SSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, pri rod os lov ne, medicinske in tehnične vede ?. novembra 1947; Član znanstvenih akademij v Beogradu, Zngrebu in Sofiji ter Indijske akademije znanosti. Jallko Slebinger, rojen 19. oktohra 1876, umrl 5. februarja 1951; dr. phil.. upravnik Narodne iu univerzitetne bi- blioteke v L j ubijanj (v pokoju), slovcruski bibliograf; dopisni tiari razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo 21. decembra 1946. — Glej Letopis II, 54—58; IV, 101 — 124, Matija Murko, rojen 10. februarja Í861, umrl 11. februarja 1952; (ir. phil., redni profeisor za slovansko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi (v pokoju); dopisni član filozofsko-1 ilološko-historičnega razreda 16. maja 1940; častni doktor univerze v Ljubljani in Karlove univerze v Pragi: dopisni člnn Jugoslavenske akademije znanosti i umjetuosti v Zagrebu, Srpake akademije nauka v Beogradu, Češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi. Akademije znanosti v Krakovu (redni inozemski član). Akademije nauk SSSR v Moskvi, Bolgarske akademije znanosti v Sofiji. Saksonske akademije znanosti v Leipzigu, School of Slavonic and East European Studies v Lotldonu, — Glej Letopis 1, 172—1?4 in to knjigo Letopisa, str. 168—177. F ran K a ju o v š, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr, pilil., redni prole sor zu fonetiko in za zgodovino slovenskega jezika na univerzi v Ljubljani,; redni član 7, oktobra 1918; načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda od 28. januarja 1959 do 5!, j&inuarja 1940; generalni sekretar Akademije od II. julija 1942 do 19. maja 1950; predsednik Akademije od dne 19. maja 1950 do smrti 1 G. septembra 1952; upravnik Instituía za slovenski jezik: dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjernosti v Zagrebu. Srp.skc akademijo nauka v Beogradu. Poljske akademije znanosti v Krakovu. K.r a lovske češke společnosti nauk v Pragi, School of Slavonic and East European Studies v Londonu; član The modern Language association of America (New TCork); Častni član Slavističnega društva v Ljubljani. — Glej Leiopis L 105 do 110; ill. 55 in 280 in to knjigo Letopisa str. 14B—IbO. Boris Kidrič, rojen 10, aprila 1912, uuitI 1L aprila 195": predsednik Gospodarskega sveta El.ilJ: redni clan 6. de-ccmbra 1949. — Glej Letopis III, 156—164 iu to knjigo Letopisa, str. Í61— 167. FRAN RAMOVŠ Tine Logar 16. septembra 1952. leta je umrl dr. Fran Ramovš, univerzitetni profesor in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Z njim je slovenski narod izgubil človeka izrednih kvalitet, v katerem so se združile v harmonično osebnost redke poteze velikega in široko razgledanega znanstvenika — jezikoslovca, prodornega ali al i tika in prav l a ko velikega sin-tetika, izvrstnega predavatelja in vzgojitelja številnih generacij slovenskih slavistov, neutrudnega delavca in organizatorja znanstvenega dela ter toplega in nesebičnega prijatelja. Slovenska univerza, slavistika, Akademija znanosti in umetnosti, slovenska znanost in kultura sploii je s smrtjo prof. Ramovša izgubila osebnost, ki je ne bo mogoče nadomestiti še desetletja. Za njim zija praznina, za njim so ostali veliki znanstveni načrti in že začeta, pa še nedokončana dela, ki jib je Ramovš zasnoval v Inštitutu za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti iti umetnosti; ta pa bodo terjala, če naj se do kraja izvrše, organiziranega in vztrajnega dela več generacij slovenskih slavistov. Profesorja Ramovša uvršča njegovo znanstveno delo med največje slovenske znanstveniku-jezikoslovec. Pojavil sc je nenadoma iti nepričakovano, ko Se je že zdelo, da bo S Smrtjo treh velikih slovenskih slavistov Tatroslavn Oblaka, Karla Streklja in Stanislava Škrabca za dalj časa popolnoma zamrlo tudi slovensko jezikoslovje, če se ne oziramo na Antona Breznika, ki se je že s k raj a popolnoma posvetil praktičnim potrebam slovenskih šol in proučevanju zgodovine slovenskega knjižnega jezika. Tedaj pa se je — še za Skrabčevega življenja — oglasil mladi Ramovš, ki je že s svojimi prvimi objavami dokazal, da se za usodo slove tli stike ni hati, nasprotno, da je prešla v se zanesljivejše in spretnejše roke, kot je bila dotlej- S loven ¡.stika je primeroma mlada znanost. Pravi razvoj je doživela Šele po prv i svetovni vojni, ko smo Slovenci dobili svojo lastno narodno univerzo s posebno katedro za slovenski jezik, dasi so tudi že pred prvo vojno bili pri nas jezikoslovci, ki so se posvetili študiju zgodovine slovenskega jezika. Med največje predstavnike slovenistike pred prvo svetovno vojno moramo nedvomno prištevati p. Stanislava Skraibca, dr. Vatroslava Oblaka m dr. Karla Štreklja, ki so bili vsi jezikoslovci velikega formata. Skrabet se je posvetil v glavnem študiju zgodovine slovenskega jezika z namenom, da spričo Levstikovega romantičnega gledanja na jezik določi in utrdi pravd ti o, realnosti 11S t reza j očo slovensko ortofonijo in ortogiafijo. Pri tem se je izgublja] v neprestanih polemikah in znanstvenik sporih, da kljub svoji b is t ros t i iu razgledanosti v jezikoslovnih vprašanjih ni mogel napisati večjih in sistematičnih del i?. zgodovine slovenskega jezika, da s i hi bil za to nedvomno sposoben. Neprimerno lwlj sistematičen pa je bil v svojem znanstvenem delu nadarjeni mladi jezikoslovec Vatroslav Oblak, ki si je postavil velike načrte in bi, če bi mu usoda dopustila, Slovencem nedvomno ustvaril pno historično slovnico. Že zgodaj se je lotil proučevanja zgodovine slovenskega, jezika in je poleg nekaterih zaokroženih monografij o jeziku starejših slovenskih in protestantskih tekstov napisal i udi še obsežnejše zaključeno delo o razvoju slovenske nominalne sklanje, kt še dane-s v vseh bistvenih ugotovitvah rlrži- Poglavitna Oblakova pomanjkljivost je bila v tem, da še ni preštudiral vseh slovenskih tiskanih in pisanih jezikovnih virov, še manj pa poznal živo slovensko jezikovno gradivo, ki je tako liogato nakopičeno v številnih slovenskih narečjih in govorih. V nasprotji! s prvima dvema pa se je dr. Karel S t rekel j prt začetnih študijah o kraškem narečju skoraj popolnoma posvetil problemom slovensko-furlanskih in slovensko-nemških jezikovnih stikov in napisal nekaj monografičnih študij, ki so še danes izhodišče vsem, katere ta vprašanja zanimajo. Neobdelano polje slovenistike po Oblakovi smrti se skoraj dvajset let ni našlo pravih delavcev. S slovenističnim študijem so se ukvarjali v glavnem ljudje, ki za to niso bili dovolj znanstveno pripravljeni in tudi ne poklicani. Sistematično slovenskega jezika tedaj nihče ni študiral. Zato je Tazuinljivo, da je znanstveni svet O slovenščini do prve svetovne vojne vedel prav malo: v glavnem le tO, kar si lahko bral na Škrabčevih platnicah ter v Oblakovih raz p m Vidi in posnel iz kratkih oddelkov Miklošičeve primerjalne gramatike. Celotna področja slovenske zgodovinske slovnice, še bolj pa dialektologije, so ležala tako rekoč nedotaknjena. kaj šele preiskana. Ničesar ni bilo znanega o slovenskem jeziku v prvih stoletjih po naselitvi na novem ozemlju v vzhodnih Alpah in lla Krasu, zmedeni in nepopolni so bili pojmi O jeziku brižinikih spomenikov, torej o jezikovnem razvoju v času, ko se je ustvarjala slovenska jezikovna individualnost, nejasni in metili so bili nazori o jeziku slovenskih protestantskih pisa- t olje v, nihče ni imel pravega pojma o razvoju slovenskega voka-lizma in konzonautizma, prav nialo se je vedelo o slovenskem akcentu, oblikoslovju itd. Tudi slovenska dialektologija je pred prvo svetovno vojno mogla pokazati le nekaj nepopolnih in že tedaj zastarelih opisov, C) historični di&IcktoJogiji ni bilo ne duha ne sluha. Vse tO je bila ena sama, le tu in tam komaj načeta, v splošnem pa še popolnoma nepreorana ledina. Ustvaritev slovenske zgodovinske slovnice je iako postala, kakor se je izrazil že Ton d rak, slovenska nacionalna naloga. Bi bilo namreč slovanskega jezika, o čigar razvoju in sedanji podobi bi znanstveni svet iako malo vedel kot o Slovenščini. Zato je razumljivo, da se slovenski jezik v tujih preglednih delih tedaj skoraj ni notiral; če pa so ga omenjali, so bili podatki o njem zgrešeni, ali vsaj nezadostni. Pri vsem tem pa se moramo zavedati, da je šlo zu jezik, ki po svoji pisani dialektični razčlenjenosti in nenavadno zanimivem razvoju med slovanskimi jeziki nima para in bi zato lahko v ninogočem pripomogel k rešitvi vprašanj splošnega slovanskega in indoevropskega jezikoslovja. Približno tako je bilo stanje sloveuistikc tedaj, ko se je s prvimi, še medvojnimi razpravami V Jagičevem Archivu Oglasil tedaj najmlajši slovenski jezikoslovec Fran Ramovš, o katerem je že Škrabec zaslutil, da bomo Slovenci dobili v njem znanstvenika. ki l>o o slovenskem jeziku lahko povedal več, kot je bilo dano njemu samemu, Ohlaku, Štrekiju, Brezniku in drugim. Ne mislim na tem mestu opisovati Ramovševega življenja in naštevali biografskih in bibliografskih podatkov. V tem pogledu opozarjam na Ramovševi šestdeset let niti posvečeno številko Slavistične revije 111 (1950), 3—4, str. 441—457, kjer lahko vsakdo, ki se za to zanima, najde vse podatke o Ramovševem življenju in znajLStvenih delih do leta 1950. Ko je bila po razpadu Avstro-Ogrske in po nastanku Jugoslavije ustanovljena nacionalna univerza v Ljubljani — pri čemer ima mimogrede povedano — Ramovš velike zasluge kot njen organizator — je katedro za slovenski jezik zasedel mladi znanstvenik Fran Ramovš, ki je zavrnil povabilo tujih univerz iii se takoj ob koncu vojne vrnil nazaj v Ljubljano, da tu razdaja svoje bogato znanje in vzgaja tedanje in tati oče rodove slovenskih slavistov. Z njim se začenja v slovenistiki nova doba, Ramovš jc že kot dunajski in graški študent sistematično preštudiral vse slovenske tekste tja do srede 19. stoletja in jih istočasno ekscerpiral za vsa poglavju slovenske zgodovinske slovnice, razen za sintakso, katere se očitno ni nameraval lotiti, verjetno zaradi tedaj še nejasne znanstvene metode. Hkrati s tem je med počitnicami intenzivno študiral živo slovensko jezikovno gra- divo in križem kražem prehodil skoraj vse slovensko jezikovno ozemlje. S tem se je osebno na terenu seznanil skoraj z vsemi slovenskimi narečji in glavnimi govori, kolikor niso bili že od prej znani iz raznih objav. .Mimogrede je izčrpal ladi vse opise posameznih narečij, ki so jih tedaj na graški univerzi kot seminarske naloge predlagali njegovi seminarski tovariši, aa posamezne dialekte pa navezal stike z informatorji, ki so mII dajali odgovore na razna dialektološku vprašanja» Razvoj slovenskega jezika je tako ležal pred njim kot odprta knjiga. Nihče pred iijim ni razpolagal s toliko in tako sistematično zbranimi podatki o slovenskem jeziku kot on. Zato je razumljivo, da že prve razprave o razvoju slovenskega jezika kažejo Ramovša kot suverenega poznavalca vseh pojavov slovenskega knjižnega in živega jezika in da je že 191 S. leta v svojih Siovuninche Studien, kjer je podrobno obdelal najmlajši splošno slovenski jezikovni pojav, namreč moderno vokalno redukcijo, lahko napovedal svoj bodoči znanstveni program: napisati Slovencem zgodovinsko slovnico njihovega jezika. Delo, ki ga je poslej opravil, je občudovanja vredno. Med-ieai ko so vsi prejšnji slovenisti pričenjali zgodovino slovenskega jezika z brižinskimi spomeniki ali še pogosteje S Trubarjem, pa je Ramovš zastavil lopato prav pri viru, tam. kjer slovenščina pravzaprav še ni bila slovenščina, temveč le eden izmed pm-sfovauskih dialektov, pri alpski slovenščini 6. stoletja, ko so se Slovenci šele naselili na novem ozemlju in je bil s tem dan prvi povod za. formiranje samostojnega slovenskega jezika, ki se je iz praslovanskega dialekta polagoma in v zvezi s celotnim družbenim življenjem ljudstva, prebivajočegu na novem ozemlju, v novih geografskih, kliinatičnib, socialnih in zgodovinskih razmerah razvil do današnjega nenavadno razčlenjenega jezikovnega organizma, Preučevanje zgodovine slovenskega jezika jc Ramovš s tem pomaknil vsaj za kakih 400—500 let nazaj. Preučujoč to staro doho v razvoju slovenskega jezika, se je sevetia oprl na listo, kar inu je kot vir edino bilo dano, nainreČ na vzajemne jezikovne odnose lin novo naseljenega slovenskega ljudstva z vsemi sosedi, s katerimi je prišlo v slik, in z ljudstvi, na katerih ozemlju se je naselilo, odnose, ki se kažejo v jezikovnih substitucijah in zgodnjih izposojenkah iz ha varščine in furlanščine. To jezikovno gradivo je za tisto dobo edini vir za študij slovenskega jezika poleg že dane pra.slovanskc podlage ter saiiselnega razbiranja in primerjanja posameznih današnjih slovenskih narečij med seboj. Rezultate teh raziskovanj je Ramovš sproti objavljal v posameznih krajših razpravah v domačih iu tujih znanstvenih revijah, strnjeno pa podal v začetnih po- glav jih svoje najbolj dogimne knjige Kratka zgodovina slovenskega jezika, I. (1936). To je bil pravzaprav najtrši oreh, ki ga je moral Ramovš streli, še preden se je lotil študija o nadaljujem razvoju slovenskega jezika, ki je kodificiran v pisanih in tiskanih slovenskih tekstih. Tu se nam Ramovš kaže tudi kot suvereni poznavalec romanščine, germanščine, vulgarne latinščine, fur-lanščine, zlasti pa splošne in specialnih fonetik. Preučujoč slovenščino teh Zgodnjih stoletij je Ramovš dognal, da je bda slovenščina od 6. do S. stoletja še praslovanski dialekt z vsemi bistvenimi potezami praslovanskega jezika. Razlik med današnjo srbohrvaščino in slovenščino tedaj še ni bilo, če pa so bile, so bile neznatne. Podobno je bilo tudi z razmerjem slovenščine do tedanje severne in vzhodne slovanšeine. Do teh razlik je prišlo šele v 8. do 10. stoletju in se nam v prvem slovenskem pisanem jezikovnem spomeniku, v brižinskih obrazcih, že izrazito kažejo. Rezultati študija slovenskega jezika v prvih stoletjih po naselitvi so na navo osvetlili tudi brižiriske xpOnietlike same, ki so bili in so deloma še danes predmet številnih razprav in znanstvenih sporov. Treba jih je bilo le pravilno aplicirati. S temi spomeniki so se pred Ramovšem že celo stoletje ukvarjali, lahko trdimo, vsi pomembni domači in tuji slavisti, kljub lemu je njihova problematika ostala temna in dokončno ne rešena, Nazori o njih so bili najrazličnejši: ti so v ti jih gledali starocerkveno-slovansko spomenike s slovenskimi jezikovnimi potezami, oni slovenske jezikovne tekste s staro« erkvenoslovanskimi, češkimi, moravskimi, hrvatskimi jezikovnimi elementi. Vsem skupaj pa je bil tako njihov izvor kot tudi čas nastanka, jezik itd. nejasen. Ce je to vprašanje danes jasnejše, gre zasluga predvsem slovenskim znansivenikom (NahtigaJ, Grafenauer, Grivec, Kos in dr.) in ne na zadnjem mestu med njimi predvsem prof. Ramovšu. Ramovš je o brižinskih spomenikih, njihovi grafiki in jeziku večkrat razpravljal in polemiziral. Strnil pa je svoja dognanja v uvodu k slovenski izdaji teh tekstov, ki jo je pripravil skupaj z zgodovinarjem in palcografom Mi I kom Kosom, kjer je podal tudi njihovo loneiično transkripcijo in prevod v sedanjo slovenščino (1937). Po študijah, ki sia jih opravila ta dva slovenska znanstvenika, bo vsaj, kar se tiče jezikovnih in grafičnih vprašanj, težko kaj bistvenega spremeniti. Rrižinski spomeniki so slovenski .spomeniki, dasi Se V njih odražajo tudi vplivi aturo-cerkvenoslovanske literature, so prevodi iz nemščine in že prepisi. Prepisovalca sta bila Nemca, kar je razvidno iz grafike, ki je s ta rohavar.sk a. Njihov jezik je slovenščina 10.—It. stoletja, tedaj ko so se začele ustvarjati prve slovenske inovacije. Zato sta v njih podana dva jezikovna stadija — starejši, bližji praslovan- ščini, in mlajši, izraziteje slovenski. \saj drugi spomenik je pisan po diktaiu. Nerešena in šc naprej sporna pa ostajajo vprašanja, ki se Tičejo razmerja nemških vzorcev in predlog hrižinskih spomenikov do zadevne staroce rk v enmlo vans ko literature in obratno. Dokler ne bodo odkriti novi teksti, ki bodo v to temo prinesli luč, bodo ta vprašanja komajda rešljiva. Največ časa, truda in znanstvenega raziskovanja je Ramovš posvetil razvoju slovenskega ook&lizma, ki je tako specifično slovenski, da ni I i kaj približno takega ne najdemo nikjer drugod v slovanskem svetu, lu mu vsa izredna razgledanost po primerjalni slavistiki in indoevropeistiki, ki je bila zanj tako značilna, ni prav nič pomagala, kvečjemu mu je lahko zameglila pogled za specifičnost slovenskega jezikovnega razvoja. Raznolikost in navidezna nasprotja so tu tolikšna, da je to uganko lahko razrešila samo osebnost takega kova in takih znanstvenih kvalitet, kakršen je bil profesor Ramovš. Samo znanstvenik, ki je bil hkrati prodoren analitik in Lntuiiiven sintetik — in prav to je Ramovš bil — se je lahko znašel v na videz neizmernem kaosu slovenskega vokaliziua, kaosu seveda za tistega, ki se ni dokopal do poznanja in razumevanja osnovnih gibalnih sil, usmerjajočih razvoj slovenskih veka lov nekakood 12. stoletja dalje do današnjih dni. In do razumevanja teh razvojnih silnic se vse do Ramovša ni dokopal nihče, niti pri nas doma niti drugod po svetu. Celo Oblaku in Skrabcu, ki sla bila pred Ramovšem naša najboljša jezikoslovca, se o tem skoraj sanjalo 11 i. Pa tudi za Ramovša samega to 111 bila lahka niti ne preprosta stvar. Ce danes prebiramo njegove prve razprave, zlasti pa iSlooenišche Sludien I, Die moderne Vokalreduktionz (1918, 1920), ki je sicer cpohalno delo, nas preseneča, kako nejasne in medle pojme je še tedaj imel o razvoju slovenskega vokalizma, dasi je že razpolagal z izčrpnim tozadevnim gradivom iz slovenskih knjig ikI protestantov pa vse do srede 19. stolelja in prav tako temeljitim poznanjem živih slovenskih govorov. Iz njegovega lastnega pripovedovanja je znano, da ga. je nepreglednost in brezmejna številnost slovenskih vokalnih refleksov, kol jih je poznal iz živih slovenskih govorov, spravljala naravnost že v obup. Od kod ta nenavaden pojav in kako je moglo na tako majhnem etničnem ozemlju do njega priti? Kako povezati na videz tako velika nasprotja v slovenskem vokalizma v enoten razvojni proces, kako ustvarili enoten sistem, kjer bodo dobili svojo razlago vsi, če še tako različni vokalni rezultati? Ramovša so ia vprašanja dolgo mučili, preiti je moral skozi več faz, preden Se je dokopal do jasnih pogledov, preden je na.Šel vsem pojavom skupni imenovalec, enotno formulo. O tem uam naj Zgovorne je pričajo prav njegove »Slo- venische Studien« pa tudi še litografirana skripta o Mooenskem vokalizmu iz 1920. leta. Tu so šele slutnje, In so šele zarodki njegovih kasnejših pojmovanj, kj so mu končno razsvetlila temo slovenskega vokalizma. Ramovšev nauk o razvoju slovenskih vokalov, kakor se mu je izoblikoval V prvem desetietju po prvi Svetovni vojni, je zgrajen tia nekaterih temeljnih spoznanjih, ki jih njegovi predhodniki še niso poznali. Prvo in najvažnejše je v tem, da je v alpski slovanščini neknko v 12. stoletju v pogledu razvoja vokalov prišlo do bistveno novih, specifično slovenskih razvojnih tendenc, ki so se končno izoblikovale v naslednjo zakonitost: Kvalitetni razvoj slovenskih vokalov je odvisen od njihove kvantitete, ki pa je sama zopet najože povezana s prvotnimi p rasi ovanflkimi iiitonaeijami. Zato ua slovenski vokalizeni od J 2. stoletja dalje ne smemo več gledat i s prasiovanskimi očmi kot na enoten sistem, temveč moramo ostro lotiti med dolgim in kratkim vokalizmom. kajti odslej ima vsak svojo posebno razvojno pot. Dolgi vokali teže po napeti artikulaeiji, zoževati ju in diftotlgizaciji, kratki Vokali pa po vseh mogočih oblikah redukcij, ki so privedle v tem govoru do teh, v onem ilo onih stopenj in oblik. Seveda vsi govori in narečja do danes niso prešla enako dolge razvojne poti: ta je v razvoju že zelo daleč, oni je na svoji poti zaostal in je še bliže prvotni slovenščini. Treba je bilo le ločiti, kaj je v tej pisanosti starejše, kaj mlajše. Pri iem je Ramovš zelo plodno uporabil in na slovensko jezikovno področje apliciral Bartolijev nauk o areah. Ta mu je razkril, da imajo osrednja slovenska narečja, gorenj i čin a. do-lenjščina, osrednja štajerščina, do danes za sehoj največjo razvojno po i, kajti bila so središče živahnega dogajanja in življenja, socialnega občevanja in prometa, zaradi česar ravno se V jeziku pojavljajo nove tendence in novi pojavi, n so torej funkcija celotnega narodovega žiija in hi tja. Nasprotno pa so obrobni, odmaknjeni predeli ter zaprte doline in kotline, ki se jih promet ni dotaknil, kjer ni bilo živahnih in obsežnih socialnih kontaktov in medsebojnega mešanja, v jezikovnem razvoju zaostali, ta bolj, oni manj. Vse to so jezikovna dejstva, ki imajo paralelo tudi v etnografiji slovenske zemlje. Sele ko se je Ramovš docela jasno za vedel Te prve in osnovne slovenske zakonitosti, se mu je razjasnilo tudi vprašanje slovenskih vokalnih redukcij, ki je tako begalo vse sloveniste pred njim. Ramovš se je s tem vprašanjem mnogo ukvarjal in ga obravnaval v številnih študijah, zlasti pa v svoji »Die moderne Vokalraduktiont, ki je bilo njegovo habilitacijsko delo. Najbolj dognauo, vseskozi premišljeno in sistematično, skratka, mojstrsko rešitev lega pojava pa je podal v Kratki zgodovini sloDen$keg& jezita, 1. Drugo temeljno spoznanje, do katerega je Ramovš prišel pri študiju razvoja slovenskega vokalizma, je bilo v tem, da vokab v svojem razvoju niso vsi enako elastični, da se torej nekateri vokali eelo v enem in istem govoru laJiko razvijajo hitreje kot drugi iu da zato v enako dolgem časovnem razdobju lahko dosegajo glede na, izhodiščno obliko različno razvojno stopnjo. Razlog za to vrsto razlik med današnjimi refleksi sicer paralelnih vokaiov torej ni ČAS, temveč naraon Pokala samega in Z njo povezane njegove fonetične razvojne možnosti. Ko je Ramovš prišel do tega spoznanja, se mu je na inah razjasnila cela vrsta slovenskih dialektičnih pojavov, ki so mu prej delali velike preglavice in mu zamegljevali jasnost pogleda in sodbe. Cc prebiramo njegove »Sloveti j sehe Studie ti i in nekatere druge zgodnje razprave, zlahka ugotovimo, s kakšno mujo se je Ramovš prebijal do tega spoznanja, koliko težav so mu povzročali posamezni refleksi in kako umetne in prisiljene so bile nekatere njegove mladostne razlage. Ko pa je spoznal to drugo temeljno načelo o razvoju slovenskih vokaiov, se mu je kaos razjasnil in vsak pojav je dobil svoje pravo, genetično mesto v veličastni stavbi slovenskega vokalizma. Cela vrsta zapletenih vprašanj s področja slovenske dialek-tologi je se je nadalje Ramovšu pojasnila s spoznanjem, da so se slovenski diftongi lahko razvili bodisi iz širokih bodisi ozkih monoftongov. Ramovševemu raziskovanju slovenskega vokalizma je stala na poli še ena izredno težka ovira, težja kot vse druge, namreč vprašanje razvoja slovenskega akcenta. Dokler se tudi v tem pogledu ni pregrizel do jasnosti, so bile tudi njegove druge interpretacije na šibkih nogah. Saj sta vendar akcent in prvotna slovanska intonaeija odločilno vplivala ua nadaljnji razvoj slovenskih vokaiov. Zavedajoč se odločilnosti slovenskega akcenta in intonacij, se je Ramovš dolga leta intenzivno ukvarjal s tem problemom, dokler ni spravil vseh raznovrstnih pojavov v sistem» čigar posamezne sestavine bodo morda doživele še korekture, celota pa bo ostala. S področja slovenske akcentologije je Ramovš objavil posamezne študije, celotnega svojega akceutskega sistema, ki ni v vsem plod njegovega lastnega dela, temveč sinteza dognanj vse sluvistike, pa za tisk še 111 pripravil, čeprav ga je na univerzi že večkrat podal. Verjetno zato. ker se mu še ni zdel dovolj dognan in z vseh strani trden. Najdragocenejša so tisi a poglavja- kjer razlaga razvoj slovenskega akcenta, nastanek slovenskih akcentskih premikov, njihove vzroke, geografsko raz- širjenost in relativno kronologijo. Iz geografske razširjenosti posameznih premikov in iz današnjih kvalitet in kvantitet na novo poudarjenih vokalov je ustvaril nauk, ki v celoti in v posameznostih nedvomno ti rži. Za presojo 111 pravilno generično razvrščanje slovenskih dialektičnih vokalnih refleksov je bila odločilnega pomena tudi Ramovševa razlaga o razvoju starega praslovanskega akuta na slovenskih tleh. Z njo je pojasnil eelo vrsto sicer težko razumljivih in razloži j i vih vokalnih refleksov na obširnem perifernem področju od Rezije preko Koroške iil Pohorja pa vse do Prekmurja. Tudi to spoznanje je bilo eden izmed temeljnih kamnov v zgradbi slovenske historične gramatike, zlasti pa še vokalizma. Študij Ramovševe znanstvene zapuščine nam priča tudi o tem, kako silne težave je imel Ramovš z določitvijo praslovan-skih in alpskoslovanskih vokalnih kvalitet, ki so bile izhodišča nadaljnjega specifično slovenskega vokalnega razvoja. Njegove mladostne objave izkazujejo v teh vprašanjih večkrat diametralno nasprotna mnenja, kot so bila tista, do katerih se je dokopal v zrelih letih. Prav od teh izhorisč pa je bila odvisna vsa nadaljnja znanstvena razlaga današnjih dialektičnih refleksov. Ramovš si je primeroma zgodaj tudi o teh vprašanjih prišel na jasno. K temu inu je pripomogel študij vzajemnih odnosov med slovenščino na eni ter vulgarno latinščino, bavarščino in furlanščino na drugi strani, dalje ieorija o centralnih in perifernih areah ter končno lingvistična geografija, S temi svojimi dognanji je mnogo prispeval k pravilnemu pojmovanju, p rasi o-vanšeine in primerjalne slovanske gramatike. Ramovš je v zreli dobi moral marši kak svoj mladostni nazor korigirati, da ga spravi V sklad z novimi ugotovitvami, 111 morda je prav V tem razlog, da lega dela svoje historične gramatike, namreč vokalizma, še ni pripravil za tisk. čeprav je posamezne vokaJe že davno obdelal v zaključenih monografijah, cclotno podobo pa v strnjeni in naravnost genialno podani obliki prikazal v svijji Kratki zgodovini slovenskega jezika, 1. I a del njegove knjige je morda ena izmed največjih mojstrovin celotnega njegovega znanstvenega opusa. S svojim raziskovanjem slovenskega vokalizma je Ramovš odkril, ee se lahko tako izrazim, ključ za realno in pravilno pojmovanje razvoja, našel je formulo, ki zaobsega prav vse pojave slovenskega vokalizma od J 2. stoletja do danes. Slovenski vokalizem nam po Ramovševih delih ni več uganka, temveč jasna in razumljiva realnost. Podobno kot z vokalizmom je tudi s slovenskim kmizonan-11 zrnom. Razvoj je tudi tu zelo pisan in bogat, ne pa tako za- pleten. Zalo je razumljivo, da je to poglavje svoje historične gramatike Ramovš najprej spravil v dokončno obliko in ga kol drugo knjigo svoje slovnice izda) že 1924. leta. To delo je znanstveni svet s priznanjem sprejel, kajti bilo je tako po izčrpnosti obravnavanega gradiva kot tudi po svoji metodi, prijemih in preglednosti v siavistiki novost. Človek, ki danes študira starejše slovenske tekste ali živa slovenska narečja, je ob lej knjigi na vsak korak presenečen. Težko je namreč najti kak pojav slovenskega konzonautizma, ki bi se Ramovševi pozornosti izmuznil. Če že ni ita ravnost Ometi jen, pa je gOlovo vsaj načelno rešen. fujeniLL slavističnem it svetu še najmanj poznano je obliko-slov je !(ioi>enskeg& jezika, kakor se nam kaže v živih slovenskih narečjih. Vzrok je V tem. da je Ramovš s tega jezikovnega poti -i-očja primeroma najmanj objavljal oziroma še ni podal sintetične slike. Ta del slovenske zgodovinske slovnice poznajo v celott samo njegovi slušatelji in učenci, ki so imeli priliko, poslušati njegova v vsakem pogledu dognana predavanja na univerzi. Od objavljenih razprav bi omenil samo nekatere najvažnejše: o mnogovrstnih analogijah v fleksiji besed kri in uho. o razvoju praslovanskega ot*>il. in nastanku oblike oče v slovenščini, o končnici -ov v instr. s ing. fem. v prekmurskem narečju, o rezijanskem imperfektu in ostankih psb noristu v korosčini, o preobrazbah v besedat duri — d veri — da uri, o glagola morati, o pridevniški skhmji, o postanku končnic -a. -e, -i v gen. plur-aam. fem. mask. v centralnih oziroma zahodnih slovenskih narečjih ipd. Že po njegovi smrti pa je izšla knjiga Morfologija slovenskega jezita (1952), ki so jo za tisk pripravili njegovi povojni učenci, vendar to delo šc zdaleč ne obsega Vsega tistega, kar je Ramovš na tem področju dognal in ustvaril. Primeroma najmanj poznana so bila pred Ramovšem slo-venska narečja. Imeli smo sicer že prej nekaj opisov posameznih narečij in govorov (Ban do in dc Courtenay, Scheinigg. St rekel j, Grafenaiicr, brezni k itd.), celotna slika slovenskih narečij in njihovih medsebojnih razmerij pa je bila popolnoma medla. Zato so bile i ud i vse klasifikacije slovenskih narečij pred Ramovšem mehanične in napačne ter niso podajale realne slike slovenske dialektične razčlenjenosti in medsebojne povezanosti. Slonele so večinoma na dveh do treh izoglosah ali dialektičnih pojavih. Ramovš se je s slovenskimi dialekti, kot sem že omenil, ukvarjal ze iz prvih let svojega študija na. Dunaju in v Gradcu pa vse do dokončne formulacije svojih dialekfoloških nazorov v Tli. knjigi Historične gramatike, namreč v Dialektih (1955). Ta knjiga je zfa i a knjig ft s loven isiike. To je nepogrešljiv vademekum za vsakogar. ki se bo kdajkoli zanimal za živo slovensko govorico* Tu je Ramovš poleg poti robnega opisa predvsem podal novo klasifikacijo slovenskih narečij, pri kateri je upošteval več kot tisoč lingvističnih dejstev ter vse geogralske, naseli tvene, kolonizacij-ske, migracijske, socialne, poiitične in drage momente, ki so privedli zgodnjo alpsko, dialektično še nerazčlenjeno in enotno slovenščino do današnjega pisanega mozaika, kateremu v slovanskih jezikih ni primere. Ramovš je z objavo te knjige počakal vse dotlej, dokler se mu niso razjasnila vsa ostala poglavja slovenske zgodovinske slovnice in dokler ni zbral obsežnega dialektičnega gradiva, ki ga je deloma objai Ijal v monografijah o posameznih dialektih in dialektičnih pojavih, že prej pa je 1931. leta objavil Dialektološko karto slovenskega jezika, katere kratek povzetek je nato izšel J935, leta še v Karti slovenskih narečij v priročni izdaji. Iz lastnih izkušenj govorim, da sem pri podrobnem zbiranju gradiva za lAngoistieni atlas Slopenije, ki ga je zasnoval in Mil vprašal nit-o ter krajevno mrežo določil Ramovš med zadnjo vojno in po njej, le red k ok je naletel na dialektične pojave in dejstva, ki bi bistveno spreminjale Ramovševe poglede, tako zgoščeno izražene v njega vi Dialektologiji, pa čeprav so bili njegovi podatki za nekatera področja več kot skopi. Cesar ni dognal s podatki, je v pomanjkanju gradiva največkrat zaslutil z intuicijo. Z urejevanjem knjižnega jezika se Ramovš ni preveč rad ukvarjal, meneč, da sq to vprašanja, ki se zgodovinarju jezika tako rekoč Sproti, Sama po Sebi rešujejo. Kljub temu je tudi v tO področje posegel dvakrat: prvič preti vojno, ko je skupaj Z Breznikom izdal Slovenski pravopis (t935), kjer je Ramovšu pripadlo pravorečje. t. j. akcentuacija, vokalne kvalitete in vse razlike meti pisavo in i z reko. in drugič, že po vojni, ko sta Inštitut za slovenski jezik in Zavod za kulturo slovenskega jezika pri SAZl' prevzela nalogo, da izdasta not) slovenski pravopis, Kljub bolezni je Ramovš tudi to delo do konca (i950) vodil. Ramovševo delo bi ne bilo dovolj označeno, če bi v tej zvezi vsaj z nekaj besedami ne omenil tudi njegovih zaslug pri organiziranju slovenskih znanstvenih iijstanoo in tiska, čeprav je ta plat Ramovševe dejavnosti slovenski javnosti bolj poznana. Odločilna je bila že njegova vloga pri ustanovitvi slovenske univerze, ko je kot tajnik vseueiliške komisije pripravil vse potrebno za njeno ustanovitev, znanstveni nivo in redno delo. Bil je dalje v uredništvu Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodovino ter eden izmed ustanoviteljev Znanstvenega društva za humanistične vede, njegov tajnik in urednik Razprav. Zadnje desetletje pred drugo svetovno vojno pa se je zagrizel v delo za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dokler mu» kljub silnim težavam, tudi to 1958. leta ni uspelo. Zanjo je opravil vse potrebno organizacijsko delo, pri pravi i statute, pravilnike itd. 2c od vsega začetka je bil njen redni član, načelnik filozof skofilolosko-historičnega razreda in od 1942. leta dalje tudi glavni tajnik. Po drugi vojni je bil spet organizacijsko njen nnjagilnejši član, vodja Inštituta za slovenski jezik, so-urednik Slavistične revije, generalni sekretar akademije, po smrti Franceta Kidriča (1950) pa do svoje smrli njen predsednik. Fran Ramovš je bil predvsem in na prvem mestu znanstvenik. Izšel je iz šole mlad og rama t i kov, trdno in zanesljivo zasidrane v lndoevropski primerjnllli gramatiki, vendur ni bil mladog rama tik. Bil je še dovolj mlad in prožen, da ni ostal gluh za nova stremljenja in nove poglede. V njegovem znansiveneta delu, metodi in prijetnih vsekakor slutimo vplive H. Paula, H. Schuchatdta, F. de Saussura. M. Rartolija, A. Meilleta in še nekaterih drugih pomembnih tujih znanstvenikov, čeprav ne moremo reči, da je sledil temu nli onemu. Bil je znanstvenik, ki je samostojno izbiral tiste prijeme in segal po tistih znanstvenih instrumentih, o katerih je bil prepričan, da mu lahko pri njegovem znanstvenem iskanju pomagajo, ne glede na to, ali so čisto novi in njepovi ali pa jih je morda uporabil že kdo drug pred njim. Franu Ramovšu je bila znanost in iskanje resniee več kot vse drugo. BORIS KIDRIČ Bori-sZiheri Dne 11. aprila 1953 je umrl Boris Kidrič, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ena izmed najpomembnejših osebnosti v jugoslovanskem in še posebej v slovenskem javnem življenju zadnjih dveh desetletij, L njim je umrl človek, ki je dosegel redko visoko skladnost med poletom svoje revolucionarne volje ter znanstveno pretehtanoetjo in utemeljenostjo slehernega svojega dejanja. Ta .skladnost je bistveno obeleževala vso njegovi) osebnost, od tistih dni. ko se je kot mlad d i jak vključil v boj za družbene smotre prolelariata, do njegove prezgodnje Smrti. Boris Kidrič je bii rojen 10. aprila 1912 na Dunaju kot edini sin uglednega slovenskega slavista in prešer nosi ovca Franceta Kidriča. 2e kot gimnazijec seje odlikoval s svojo nadpovprečno razgledanostjo in vsestranostjo svojega za u i matija. Svojo vključitev v revolucionarno delavsko gibanje je utemeljeval na spoznanjih, do katerih se je dokopal s pronicljivim opazovanjem stvarnosti, ki ga je obdajala, in s proučevanjem te stvarnosti, njenih zgodovinskih izvorov in zakonitosti. Že kot sedemnajstleten dijak poljanske gimnazije v I. j uhlja ni jc obvladal vrsto poglavitnih del znanstvenega socializma. S poznavanjem predmeta je na primer razpravljal o filozofskih problemih Engel-sovega »Anti-Duhringa« ali Leninovega »Materializma in empi-riokritleizma*. Zategadelj je med .svojimi vrstniki iu somišljeniki na. gimnaziji užival ugled človeka, ki niti ui moči os pora vat i duhovnega vodstva. Jeseni 1929 je bil zaradi komunistične dejavnosti aretiran in obsojen na eno leto zaporo, ki ga je prebil v mariborski kaznilnici. Ta čas je, kolikor mu je bilo to mogoče, izrabil za poglabljanje svojega znanja o družbeni problematiki, in to znanje je po vrnitvi iz zapora takoj spet posvetil nadaljnjemu razvijanju revolucionarnega delavskega gibanja na Slovenskem. Danes bi bilo težko ugotoviti in zbrali vse, kar je Boris Kidrič v letih po svoji vrnitvi iz zapora napisal v ilegalnem tisku slovenskih komunistov, \ Rdečem praporu . v študen- ti Le i op L i - 161 — fovskem glasi]h sHdeči signali«, v raznih letakih itd. Samo to lahko rečemo, da so bili njegovi prispevki v ilegalnem komunističnem tisku zmerom likraii pomembni prispevki k oblikovanju partijske politike na vseli področjih slovenskega družbenega življenja, na katerih so se komunisti tedaj borili proti monarhi-stično-fašistični šestojanuarščini in vsem njenim odkritim ter prikritim podpornikom na Slovenskem, Oblikovanje pravilne. Zgodovinsko nastalim družbenim odnosom in perspektivam njihovega razvoja ustrezajoče partijske politike je bilo tedaj prav posebej vezano na pravilno pojmovanje enega izmed temeljnih problemov stare Jugoslavije, na pravilno pojmovanje nacionalnega vprašanja. V tem pogledu sodi Boris Kidrič poleg Edvarda Kardelja nedvomno med tiste, ki so tedaj z načelnim idejnim bojem ustvarili predpogoje za zedinjevanje in z edin j en je vseh tistih naprednih, anti imperialistični h sil med Slovenci, ki jim je zares šlo za svobodo in enakopravnost slovenskega naToda. V tem pravcu se je Boris Kidrič u dejstvo val fuko v ilegalni akeiji in tiskn kakor s svojimi prvimi deli v legaliziranem partijskem tisku, kakor na primer v Književnosti«, kjer je objavil nekaj polemičnih člankov in svojo prvo liteTarno-kritično oceno, oceno Čufar-jevega »Poloma*, \ tej oceni se Kidrič zavzema za resnični realizem v književnosti ter v obrambi Cufarjevega (Ida odkloni tako imenovano »socialno I iter aturo*, ki z dokaj cenenimi sredstvi skuša zbuditi zgolj sočutje z delovnim človekom, ne pa njega Samega idejno-politično dvigati. Leia 1M34 se Boris Kidrič s kritiko Prepeluhove » Agrarne reforme* pojavi tudi med soil-udniki nove slovenske revije »Sodobnost«, Zlasti v zadnjih dveh letih pred Osvobodilno vojno, po svojem povra.i.ku iz večletne emigracije, je mnogo prispeval k temu, da je ta revija postala pomemben činitelj združevanja vse slovenske antifašistične inteligence. Njegovi tehtni in v bistvo stvari prodirajoči članki o m edina rodni politiki, ki jih je tedaj objavljal v Sodobnosti«, so vnašali jasnost in pravilno vnanjepolitičiio orientacijo med slovenske izobražcncc, čeprav niso bili namenjeni samo njim, marveč vsem slovenskim delovnim ljudem, V obliki, v kateri je bilo to spričo tedanje reakcionarne cenzure moči reči. je Boris Kidrič s temi članki izpovedal vse tiste temeljne resnice o slovenskem naroda ter O perspektivah njegovega razvoja V sodobnem Svetil, ki jih je kmalu nato v Celoti. ]>otrd>ila Osvobodilna vojna. Y istem Času je v »Sodobnosti« objavil tudi vrsto člankov o slovenskih kulturnih problemih in posebej o problemih slovenskega literarnega zgodovinopisja. Poleg svojega trajnega Ieoreličnega pomena, so imeli (i članki tedaj tudi velik mobilizacijski pomen in namen: z znanstveno osvetlitvijo njene preteklosti doseči pri slovenski inteligenci pravilno usmeritev v usodntli letih druge svetovne vojne, Vse svoje neizmerne energije, sposobnosti in znanje je Boris Kidrič razvil in u velja vil v letih Osvobodilne vojne. To poglavje iz Kidričevega življenja je slovenskemu človeku morda najbolj znano. Ime Borisa Kidriča je postili o neločljivo povezano z t )s v obod i I no fronto, z osvobodilno ho rito slovenskega ljudstva proti fašističnim okupatorjem in njihovim hlapcem iz vrst domače reakcije. Na vseb svojih političnih in vojaških položajih med vojno, v najtežjih okoliščinah boja je znal Boris Kidrič zmerom pravilno oceniti trenutek in nakazati rešitev nalog, ki jih je ta Iren n tek postavljal pred poli lično vodstvo osvobodilnega gibanja. Njegove (Mene trenutka in nalog SO zapisane v vrsti njegovih medvojnih člankov in direktivnih sestavkov, ki imajo [rajno teoretično vrednost, predstavljajoč sijajne primere znanstvene. marksistične analize posameznih stopenj v razvoju Osvobodilne vojne. Naj v tej zvezi omenimo njegove preglede doseženih rezultatov in predstoječih nalog, ki jih je med vojno dajal ob vsaki obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. Naj omenimo tako pomembne članke kakor so na primer »Vloga delavskega razreda in delovnega ljudstva v slovenskem narodnoosvobodilnem gibanju^, ki je bil objavljen v >Slovetiskein zborniku 1942-^, ali »Revolucionarni razvoj slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja«, ki je bil leta 1942 objavljen v »Delu* in V katerem je Boris Kidrič % strnjeni obliki ol>eležil vso strategijo komunistov v Osvobodilni vojni. In omenimo naj še njegove medvojne misli o slovenskih kuliuriiopolitičnih problemih, njegovo zavzetost za to probleme, ki jt> je tudi v tistih težkih okoliščinah ob vsaki priliki izpričal tako s sklicanjem kongresa slovenskih kulturnih delavcev na osvobojenem ozemlju kakor z ustanovitvijo Znanstvenega inštitutu itd. Noben zgodovinar, ki hoče O ljorbi slovenskega ljudstva v letih 1941 do 1945 povedati kaj znanstveno tehtnega, ne more mimo i istega, kar je Boris Kidrič med Osvobodilno vojno dejal in zapisal. Vse to miselno bogastvo v polni meri visi reza zgodovinski pmnem h n ost i tistih let, v katerih se je v Kidričevem delu do kraja raz odela tista univerzalnost in vsestranska temeljitost, ki je bila zanj tako značilna in ki jo sicer redko srečamo pri sodobnem izobražencu, Brez svoje vsestranske razgledanosti in temeljitosti Boris Kidrič nikakor ne bi mogel bili kos listini nalogam, ki so ga čakak1 po osvoboditvi. Po nepolnem leta, kolikor času je bil prvi predsednik vlade v osvobojeni Sloveniji, je Boris Kidrič prevzel najodgovornejše mesto v vodstvu občejugoslovanskega gospodarstva. S tem se pričenja zadnje razdobje v Kidričevem življenju, ki po svojem pomenu ¿a našo jugoslovansko socialisti?no skupnost ni v nobenem sorazmerju z njegovim prekratkim trajanjem. Kadar govorimo o tem razdobja V njegovem življenju, moramo govorili o Kidričii kot organizatorju našega povojnega gospodarstva, kui znanstvenem delaven. ki je na temel ja svojega obsežnega teoretičnega znanja in svoj 1I1 praktičnih izkušenj pričel uspešno utemeljevati in razvijati našo sodobno ekonomsko vedo, in končno kot človeku, ki je s svojo pobudo in vsestransko pomočjo prispevaj k ustanovitvi cele vrste znanstvenih Ustanov, ki so Ogromnega pomena za nadaljnji razvoj našega socialističnega gospodarstva. \ vsem Kidričevem delu zadnjega razdobja se kažis široka znanstvena zasnova in perspektiva, Čeprav se je K> delo pričelo v ČASU, kr gti danes imenujemo dobo drzaVno administrativnega vodstva v gospodarstvu, bi v vsem gospodarskem sistemu, Cigar graditev je vodil, že tedaj /,asioni iskali togosti i it okostenel ost i. \ es Kidričev sistem načrtovanja v gospodarstvu je bil. kakor po pravici pravi eden izmed njegovih tedanjih sodelavcev v Gospodarskem svetu, na znanstveno podlago postavljeni program boja za ustvarjenje osnovnih nalo$r v gradiivi socializma in socialističnih družbenih odnufSOV, zn tehnični in kulturni napredek. za enotno socialistično načrtno gospodarstvo, za okrepitev enotnosti jugoslovanskih narodov in /.u razvijanje zavesti ter iniciative pri naših delovnih ljudeh. Osnovno znanstveno spoznanje, da je socializem mogoč lina temelju visoko razvil ¡h proizvajalnih sil. se pravi, na temelju napredne tehnike in oli nenehno se dvigajoči kult urni ravni delovnih i j udi, to spoznan je je rajnkega Kidriča vodilo pri vseh njegovih ukrepih in na vseh prelomnicah v zadnjem razdobju njegovega življenja. Še preden je prišlo do našega preloma s predstavniki birokratskega sistema v SSSR je bila Kidriču povsem nazorna nevarnost, ki jo predstavlja togo birokratsko arlministriranje, dušitev ustvarjalne iniciative od spodaj, v delovnih množicah. O tem priča vrsta njegovih sestavkov, ra^ p ravni govorov iz razdobja f94fi tlo 1948. Zato je Boris Kidrič lahko na temelju poglobljenih spoznanj po letu 1948 z vso načelnostjo zasnoval tiste zgodovinski' posege V ves sistem našega gOS;K> darstva, ki so .pomenili hkrati odločilno zavrnitev hirokratizmu kot največje nevarnosti v prehodnem razdobju od kapitalizma k socializmu, in pa sprostitev ustvarjalne iniciative od spodaj. Boris Kidrič je v tem razdobju opravil veliko znanstveno delo. Njegovo, na Marsovih ekonomskih naukih zasnovano in hkrati v največji meri ustvarjalno, samostojno, na konkretne ekonomske probleme našega časa usmerjeno raziskovalno delo nedvomno pomeni precejšen prispevek k razvijanju marksistične politične ekonomije. Se pravi, to delo ni zgolj jugoslovanskega pomena, marveč presega okvire jugoslovanskih družbenih problemov. Kidrič se je poglobil v raznolikost elementov, ki tvorijo celoto družbeno ekonomskih odnosov v prehodni dobi. Proučeval je problem blagovnega proizvajanja in razmenjave v tej dobi, problem vrednosti, cene in denarja, dalje problem razširjene reprodukcije v vsej konkretnosti nnše povojne ekonomike. Postavil je teorijo socialističnega načrtovanja v gospodarstvu kot načrtovanja glavnih proporce v in ključnih nalog, ter jo pričel praktično ostvarjevati. 7. vsemi temi izsledki je Boris Kidrič utemeljeval našo ekonomsko politiko in ji tako rekoč postavil teoretično podlago. Dal je pobudo za več znanstveno raziskovalnih ustanov na področja ekonomske vede. Svoje izsledke in spoznanja, na katerih je utemeljeval našo ekonomsko politiko, je Boris Kidrič razvijal v vrsti svojih govorov, Člankov in razprav iz tega razdobja. Ukvarjal sc je z zamislijo večjega dela o ekonomiki prehodne dobe, ki bi bilo nedvomno dogodek v sodobni marksistični politično-ekonomski literaturi. Toda žal je ostalo le pri zasuutku, ki ga je že leta l*J5i> V obliki tez o ekonomiki prehodnega razdobja v naši zemlji objavil v reviji t Komunist*; Kazalo je, tla se je lotil ostvarjevanja svoje zasnove, ko je v isti reviji, v začetku leta 1952, objavil začetek razprave jO nekaterih teoretskih vprašanjih novega gospodarskega sistema t. Toda razprava je ostaiu nedokončana. Težka bolezen mu je onemogočila, da bi jo nadaljeval in dokončal. Ostale .so le ploboke misli, ki jih je še na smrtni postelji razlagal svojim ožjim sode lave eni. Kot znanstveni delavec je bil Boris Kidrič zvest Mantov učenec. Njegovo dialektično metodo je obvladal kakor malokdo. Imel jo je za metodo, ki je vsakemu resničnemu znanstveniku neogibno potrebna, ker je sumu rezultat resnično znanstvenih prizadevanj in zato nikdar in nikjer ne more krniti znanstvenikove ustvarjalne samostojnosti. Marxov » Kapital« je bil Kidriču namizna knjiga, v kateri je zmerom iznova odkrival pomembne misli, ki so inu bile v pomoč in pa utrjevale v prepričanju, do katerega se je bil v praktični izkušnji predhodno Že sam dokopal. Kot teoretik in praktik naše socialistične ekonomske graditve je bil rajnki Boris Kidrič neomajen privržence Titove zamisli o pravici naših narodov do svobodnega in enakopravnega življenja. Os t va rje vanju te zamisli je v zadnjem razdobju svojega življenja posvetil vso svojo energijo, vse svoje sposobnosti in vse svoje znanje. V duhu te zamisli je delal za osamosvojitev naših narodov na vseh področjih družbenega življenja, kjer koli bi od koder koli utegnila biti ogrožena njihova neodvisnost. Ime Borisa Kidriča bo zmerom ostalo zvezano ne le z giganti naše socialistične industrije i 11 električnega gospodarstva, marveč hkrati tudi z mnogimi velikimi znanstvenimi ustanovami, ki so po vojni /rasle na naših tleh in ki so nam v Čast in ponos. Med tako ustanove sodijo tudi trije pri rod os lovu o-znanstven i in tehnični inštituti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, Borisu Kidriču, človeku, revolucionarnemu borcu in znanstveniku naj bo večna hvala in slava! MATIJA MURKO I v m n Grafenaver Prid dvoma letoma* v ponedeljek dne It. februarja 1952. prvi dan svojega dvain devetdesetega življenjskega leta, sc je v daljni Pragi poslovil od tega sveta starina slavistike, nas rojak Matija Murko, zunanji dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti o Ljubljani {od (6, maja 1940). F no leto poprej. 10. februarja 1951, ko je Murko dopolnil devetdeseto leto, mil je posvetila Slovenska akademija posebno spomenico, S katero mu je čestitala za tako redki življenjski god in ga počastila, za neminljiva zasluženja, ki si jik je pridobil za slovenstvo in slovanstvo na dolgem, z delom in trudom napolnjenem, pa tudi s častjo in uspehi bogatem življenjskem potu. Nekaj tednov nato, dne 22. marca 1951. mu je ljubljanska rini-perza podelila zanje častni doktorat. Spomenica Mafiji Murku ob devetdesetletnici* se je natisnila kot osebna listina samo v petih izvodih. Ker pa je prui (ako v čast zdaj pokojnemu šlavljencn kakor le sedem mesecev /a njim umrlemu sla vitel ju, predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti univ. profesorju dr. Francu Kanto&šu, je prav, če jo priobčimo tu kot nekako vodilo za sledeče besede slovesa od pokojnega našega Matije M tir k'a. Glede napačnega datuma 12/2 186] za Markovo rojstvo v Stanoje.vifievi Enciklopediji SHS (a- lat.) 11. siIp. 1063. in drugod glej pojasnilo v Slovenskem etnografu \ (t952). str. 197, op. i. MATI J ! M U K K U OB DEVETDESETLETNICI Globoko spoštovani profesor in naš dragi član I Danes ste dosegli mejo častitljive starosti, ki jo označuje 90. leto Vašega življenja. Kaj vgc je v teh letih zgoščene! Predvsem neprenelitio delo in trud za uspeli slovanske fikdogijc in slovanskega narodopisja, organizacijsko delo ali priprava m le uspehe, informacijsko delo, ki ste ga opravili za pravilno in pravično presojanje in prizadevanje Slovanov na teh osnovnih pop riše ih Tašegu znanstvenega sektorja. Pred nami leže knjige, ki že kar po naslovih pripovedujejo a Vaši ne utrudljivi sili in za znanost tako odlični vlogi. ki ste jo v svojem življenju in v slovanski Biologiji opravljali, za kar so Vam danes predvsem Vaši ožji znanstveni sodelavci, obenem pa tudi najvišje slovanske kulturne ustanove, med katere je po težki borbi vstopila tudi Slovenska akademija znanosti i" umetnosti * Ljnbljasi, ter slovanski narodi kot družben i kolektivi hvaležni, ker bodo iz njih črpali še dolgo dolgo vrsto let polrado za nadaljevanje Vaših prizadevanj in teienj: te knjige so Nemški vplivi na pričetke slovmzkc romantike, Zgodouitui starejših ju/.n on loon tiskih literatur, P rini en reformacije in protireformacije Ha duhovno življenje južnih Slovanov, predvsem pa razni spi s L s katerimi ste tako odlično pojasnit celotni milje ju-žnodovanske narodne poezije; pogledi, ki ste jih v teh spisih podali, so izredno pomembni zaradi Širine Vaših nazorov, oprtih vseskozi na gradivo, ki ste pa med ljudstvom našli, in zasegu jo daleč preko meja slovanske filologije v splošno primerjalno evropsko literaturo in celo v območje ustvarjanja narodne poezije kjerkoli ie, Vaša povezava med predmetom in besedo je rodila neb roj tolmačenj, ki bi sicer ostala nepojasnjena, in je imel« za posledico v panogi semaziologije izreden pomen. Iz sodelovanja moderno usmerjenega, na realijah sloncčega časopisa W dr ter unči Sachen so potfkle Vaše odlične razprave koi Grah ah Tisck, ki jo je imenoval veliki romanist ifej/er-Liibke za kapitalno delo, za vzorec vsem modernim lingvistom, Prav iz te povezave je izšlo tudi Vaše veliko etnografsko tlelo K zgodovini ljudske hiše pri južnih ,S7f) d a m'/;.. Pri vseh teh obširnih problemih niste nikdar pozabili na na£ mali narod Slovencev; gojili ste do naraščaja mladih slovenskih znanstvenikov ne le simpatije, marveč ste jim nudili stalne in prepoirebne pobude ter skrbeli za to, da se uveljavijo. Za slovetiistiko _ste še posebej bili dobrohotni, zato ni čudno, du se je ves prvi rod ljubljanskih slavistov izobraževal ob Vas in ob Vaši podjKiri, Za vse te Vase skrbi smo Vam zdaj še prav posebno hvaležni. Gospod profesor! Ni čudno, marveč samo po sebi umljivo, da Vas je Slovenska akademija znanosti in umetnosti no eni svojih prvih soj imenovala za svojega dopisnega člana v znak spoštovanja Vašega deta in v žiiak vseh tistih iinponderabilnih dejstev, po katerih ste uravnavali in mnogo doprinesli k slovenski znati osti. Zato sprejmite *daj, ob svoji 90-letnici, od na£e najvišje slovenske znanstvene ustanove obenem s čestitkami tudi izraz našega najglobljega spoštovanja in posebnega priznanja za vse Vaše ogromno delo in prizadevanje. Želimo Vam, da bi bili zdravi in srečni ter bi doživljali sadove Vašega prizadevanja vsepovsod v zavesti, da je iz Vaših strokovnih potomcev z Vašo pomočjo izšel rod. ki se še peha in skrbi za ugled in za dostojno priznanje naroda, čigar zvesti sin ste bili ves čas svojega življenja. V hvaležnem spoštovanju hočemo slediti Vam. našemu vzorniku. Ljubljana. 10, februarja 1951. Glavni iajnik: Predsednik: Podpredsednik: M. Kos s. r. Ramovš s. r. B. Lavrič s, r. To pot uspehov si je odprl nadarjeni želarski sin z Drstelje (zdaj j c to Drsieljski vrh) v okolici Ptuja, ko se je po gimnazijskih študijah, ki jih je vseskozi z odličnim uspehom dovršil v Ptuja (i872—1876) in Mariboru (1876—1880), odločil za združitev slavističnega in german ¡stičnega Študija na dunajski uüiverrzi. Pri Fr. Miklošiču in Rieh. Heinzhi si je pridobil .šinuko fdolofško znanje in temeljito disciplino, pri Erich u Schmidiu si je usvojil primerjajoč o literamohistorično metodo, pri Miklošiču se je oh Asanaginici seznanil tudi s problemi srbskohrvatske narodne epike. Odločilo ]ia je nekaj drugega: v upanju na mesto germanista na zagrebškem vseučilišču si je bil z odličnim uspehom {suh anspioiis imperatorja) pridobil doktorski naslov na osnovi germanistike (rigorozi 1385. promocija 1886), pa mu je Kliuen Iledervarv S svojim varovane oni to upanje podrl. Iii Murko se je odločil za habilitacijo iz slavistike ter se je pri F. Jagicu pripravil za študijsko bi vati je ua Ruskem, v Peierliurgu in Moskvi (1887—1889). Tam se je ob velikem Aleksandru Nik. Vetelouskem poglobil v primerjajoči literarnohistorični študij staroruskih ro-kop ¡sov, Tako je ob monografiji o zgodovini >Pooisti o semi mudrecnh« pri Slovanih (Die Geschichte von den iiieben Weisen bei den Slaven, Sitzungsberichte Dunajske akademije, fil.-bist. razr. 122 |1890|, 1^8 Str,; več postranskih člankov v raznih jezik ib) dozorel za svoje pravo habilitacijsko delo Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik.....(Gradec 1897), ki je izšlo kot prvi del nameravane^ a ne dopisane monografije o Nemških vplivih na začetke slovanske romantike. Pred to knjigo in spored je priobčil Murko vrsto pripravljalnih in postranskih del iz istega področja. V kujigi »Deutsche Einflüsse< Murku ni šlo za odkrivanje dotlej neznanih osnovnih dejstev v nemški romantiki ali v češkem prerodu, ampak za razvojno povezavo duha iu hotenja v prizadevanjih nemških romantiko V z duhom in rastjo češkega narodnega preroda od racional¡stičnega razsvetljenstva 18. stoletja v duhovno razvnetost romantičnih narodnostnih zanesenjakov v začetku 19, stoletja. Glavne osnove za primerjavo je dobil Murko predvsem iz spisov in predavanj E, Schmidts, češko snov pa največ od J. Jakubca in 7\ Masaryko. Povsem nova, Murkova, pa je razvojna povezava obeh duhovnih gihanj: kako so misli in težnje Herderjeoe, bratov Schleglov in drugih nemških romantiko V neposredno ter posredno po našem J. Kopitarju z Vilkom Karadžičem pronicale že v duha čeških razsvetljencev, Dof>roo-skega in J lUlgmanria, kako so Se prilagajale razlueram pri Čehih, kako so se vezale s češkimi idejami in prizadevanji ter pridobivale moči pri rodovih mladega 19. stoletja. Glavni poudarek: je na F. i'elaknnxkem in njegovem krogu, na P. J. Šafariku, zlasti pa na Janu. Kullärjlt, ki se je v njem najbolj Vlelesil Vpliv Herder jen in je od njega izšlo gibanje oseslooanske vzajemnosti, ki je iako odločilno razgibalo tudi kulturno in lherarno življenje pri Jugoslovanih. Delo je odločilno vplivalo na literarno zgodovinopisje ne le pri Čehih, ampak tudi pri Slovencih: odslej ni liilo več mogoče našo slovstveno zgodovino deliti v > Katoliško doho od 1600 do 1790- {Glaser 1, 1894), >od 1790 do 1815^, j od 1815 do 1848« (C/aser II, 1895), ampak ji je hilo treba označevati dobe in njihovo vsebino po vidikih kul[tirnega in slovstvenega razvoja. Na osnovi te knjige si je Murko 22. januarja 1897 pridobil veniam docendi za slovansko filologijo na dunajski univerzi: za nastopno predavanje Die ersten Schritte den russischen Romans t je uporabil izsledke svojih razprav o s Povesti o nemi mudrecak* in o sorodnih spisih, Ze na Dunaju je. z univerzitetnimi predavanji in z iazprava mi pripravljal drugi del svoje epohalne knjige o Nemških vplivihi ki jo imenuje češki učenjak j. H oni k (Murko. Razpravy I |1957|, Uvod. sir. IX) - jedno z prokopnickych deh (t, j. tlel. ki «o prekopale jiot) na poprišču primerjajoče zgodovine slovanskih slovstev; priobčil je važno monografijo *Miklosichs Jugend- und Lehrjahre* (1898), spise o Kopitarju, Vuku, Karadžiču, Gajevih časnikih i. dr. Pa so poklicali Vfnrfra kol rednega profesorja na univerzo v Gradcu (1902), kjer so ga čakale številne drugačne dolžnosti, in drugega dela ui več napisal. Pač pa mu je iz novih dolžnosti nastala važna Zgodovina * in rej šili južnoslovanskih slovstev (Geschichte der älteren stid-si avischen Literaturen, 1908), v kateri je mogel svojo primerjalno slovstven OZ godov i i IS k O metodo in kultumohistoričiio osvetljevan je uporabiti ob skupnem orisu vsega srednjeveškega slovstva južnih Slovanov, od sta rocerkvenoslova nskega preko srednjeveškega bolgarsko-, Srbsko-, hrvatsko-terkvenoslovaiiskega slovstva do začetkovpismenstva v ljudskih jezikih (slovenskega, hrvatskega) iii ustnega slovstva balkanskih Slovanov. Dotlej so se slovstveni zgodovinarji ob tem srednjeveškem gradivu zadovoljevali skoraj le z naštevanjem rokopisov ier bibliografskih, včasih še biografskih podatkov. Slovensko srednjeveško slovstvo, pismeiisko in ustno, )>a zaradi pomanjkanja pripravljalnih del še ui moglo priti prav do veljave. ?.al pa tudi temu delu .Ifurfco ni napisal nadaljevanja. Nepremišljena, deloma kar nedostojna kritika mladega Vlad. Coroniča v Srpskem književnem Glasniku (maja 1909), ki jo je v prevodu prinesel tudi Jagičen Archiv (32. letn. |1910|. 275—281), s sledečo polemiko mu je vzela veselje do na- daljevanja. Kratki očrt >Die sudslavischen Literaturent (Die Kultur der Gegenwart I, 9 [1408), 192—245) nrdovršenega dela ne more nadomestiti, ludi ne poljudne razprave iz tega področja. Šele v Lipskem (1917—1920), od koder se je lahko seznanil a torišči, kjer so delovali slovenski protestantski pisci, mu je dozorevalo in v Pragi je dozorelo delo, ki je to izgubo nekako nadomestilo. V Lipskem je o Pomenu reformacije in protirefor-macije za duhovno ¿¡oljenje južnih Slovanov predaval v Saksonski akademiji znanosti, v Pragi pa je knjigo izdal (Die Bedeutung der Refvrmuiivn und Gegenreformaiion fur dan geistige Leben der Siidslaven, Slavia IV—1925—27, knjiga: 1'rag-Sleidelberg 1927). ludi v tej knjigi Murko ne razklada nndrobnosti iz sloveiisko-llrvatskega protesta.!!lovskega slovstva iz 16. stoletja in iz p roti reformacijskega iz 17. ter prve polovice t S. stoletja; pač pa prinaša spregledno sintezo dosedanjih izsledkov, razširjene z obilnimi prispevki iz lastnih študij in z obilico opazk in glos... slavno vrednost in tezo pa polaga na ideje, brez katerih ostanejo vsa imena in letnice samo mrtvo gradivo*. {Glonar, Ljubljanski Zvon 48 ¡192S|, 312). Tudi mu ni dovolj, da ob velikih možeh, kakršni so Trubar, Križanic, Kašič, podaja oznako bistvenih prizadevanj protestantskih in proti-rcformacijskih piscev in njihovih (rajnih pridobitev, literarnih in kulturnih, ampak prikazuje ideje, ki so jih vodile pri teh prizadevanjih in so kot sveta dediščina prešle na prihodnje rodove, pa najsi je bila duhovna usmeritev dob, ki so druga drugi sledile, v še tako hudem medsebojnem nasprotju. Tu jasno stopa v ospredje književni jezik slovenskih protestantov, ki se je z neznatnimi prilagoditvami uveljavil po vsem Slovenskem in pomagal Slovencem, da so postali narod, in D ni m al inooa Biblija, ki je še danes osnova slovenskemu sv. pismu, in to s sodelovanjem katoliških škofov in duhovščine (Murfco, str. 4). Isto velja za takisto stoletni razvoj »rbsko-hrvatskega knjižnega jezika in za j presenetljivo dejstvo-, da so prinašali jezuit je in /rančiskani južnim Slovanom pod turškim jarmom pridobitve kultiviranejšega z apaila. S knjigami, ki jih niso ooinde li i kake državne meje, je prodiral zapad na turški Balkan, z njimi se je nadaljevala tradicija južnoslooanskega programa, ki sega nazaj v 16. ¡stoletje, pa živi še v sedanjostih (Glonar, n. ni., po 1/nrfru, str. 13!—155). Tako daje po G iona rje v ih besedah (n. m.) Murkova knjiga, ¡ ki izhaja iz opisa duševnih razmer med južnimi Slovani v 16. stoletju, ključ do umevanja pojavov 20, stoletja«, ključ tudi *do težitv današnjih dni Ai Anaginice t, ki ga je -spremljal vse življenje i n mu je posvetil vrsto pomembnih spisov, dokler ga ni pol stoletja pozneje dokončno rešil (Dps Original nori Goethes ^ Klaggesang dort der edlen Frauen des Asan Aga- [Axan&ginica] iu der Literatur und im Volksmunde durch 150 Jahre. Gennano-slavica 1955—1956; knjiga 1957). Na študij še živeče ljudske epike pri Srbih in Hrvatih, zlasti pri bosenskih, hercegovskih, novopazarskih in kosovskih muslimanih, ga je napotilo zanimanje, ki ga je zbudilo njegovo, še gol j po literarnih virih sestavljeno, predavanje o ljudski epiki hosenskih muslimanov na mednarodnem kongresu zgodovinarjev v Berlinu 1908. in prvi stik z bosanskimi epskimi pevci v Bih eu (1909). "V letih 1912 in 1915 je s fonografom za snemanje petja (stare konstrukcije) prepotoval najprej L i ko. severozahodno Bosno in severno Dalmacijo, uaio Posavje do Broda, dolino Bosne ter Hercegovino. Poročila o potovanjih je priobčeval v Sitzungs-!>erichte Dunajske akademije. Nadaljuje preučevanje mu je pretrgala. prva svetovna vojna. Mogel ga je pričeti spet šele iz Prage. I.cta 1924 je prepotoval zahodni del Xovopazarskega sandžaka., i927 je bil v domovini Asa nagi niče, Ljidjnškein in Imotskcm, v letih 1950—52 pa je svoje študije dokončal: prehodil je Srbijo, Črno goro, Meiohijo, Staro Srbijo, mimo tega še tiepreiskane dele Bosne, Hercegovine, Novçpazarskega sandžaka, Dalmacije; in ta mu je prav naposled odkrila uganko Asanaginice. O potovanjih je poročal v kratkih poročilih, vrsti člankov o posameznih rešenih problemih in sestavnih študijah o jugo- slovanski narodni epiki. Najvažnejše so f ra aros k o pisane študije, L'état actuel de /a poésie populaire épique yougoslaOe* (Le Monde slave V [Í928¡; češko: Narodopisni Yêstnik českosloven-sky 1929). s La poésie populaire Épique en Yougoslavie au début du XXe siècle'-. (Trav eaux publiés par l'Institut d'études slaves X, IJaris 1929) ?■ dopolnilom nNouoeïl$$ observations sur létal actuel de la poés ie ¿pique Vri Yougoslavie* (Revue ties études sla ves XIII, Paris 1933). Ti spisi so posebno važni, ker so pridobili Murku naslednikov pri raziskovanju srbekobrvatflke narodne pesmi, kjer jili pač ni priča kovni: Amer i kanec M il man Puri}/ (umrl 1935) z A. B. Lordom sta prišla, opremljena t izboljšano elektrotehnično opremo za snemanje v Jugoslavijo (od junija 1934 do septembra 1935), Lord še 1937 in 1950; skupne zbirke in svoje izsledke je zacei Lord t tuli že priobčevati. Vsoto svojih izsledkov, nabranih na potovanjih, je Murko napisal in narekoval v češkem jeziku v prisiljenem mirovanju zaradi zadnje vojne în bolezenske oslabelosti, po osvoboditvi izpod Hitlerja pa so delo prevedli v srbohrvaščino, priobčila pa jih je Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu z naslovom Dr. Matija Murko, Trakom srpxko-hmatskc narodne epike. Putooanja U god tri ¿ima 1930—1932. Knj. I—11 (Djeia, kaj. 41 -42. Zagreb 1951). O pomembnosti dela tu zaradi pomanjkanja prostora ni mogoče govoriti. Zadovoljiti se moramo s spremno hesedo Oddelka za filologijo pri jugoslavenski akademiji (I, jstr. 7): tTragom srpsko-hrontske narodne epike< život no je djelo tsooga pisca. Orto ni je sa mo opis putooanja, što i h je prof. dr. Matija Murko izoriio u godinama 1910., 1931. i 1932.. Dec je it njemu, kao rezultatu dugogodiinjeg rada, zahvacena cjelokupna problematika predmeta. Gut odo mfpregledan niz pitanja, šio ih ona izazioa, prof. Murko je tf njemu i pox t no i O, a ponajpise i riješio. i1 o mno.it du grade, sto je sadržaua, ono cé i dalekoj budučnosti ostati osnovnim pomagalom za proucaoanje nase narodne epike. Djelo je napisano na češkom jeziku, te je im&lo naj pri je i žici u Cehoslooačkoj, u izd an ju Slaoenskoga instituí a tt Pragu. S različitih razióla ono dosad tamo ni je objavljeno. Izdano it hroatskom prijeoodu, ima ono sloga Značaj origin tila, Tudi slovenskih narodnih pesmi Murko ni pozabil. Ob pri-pravu h Za veliko izdajo ljudskih pesmi in napevov vseh v Avstriji živečih narodov (Volkslieder un d Volkumusik der in Oaterreich lebenden Vol ker), ki jo je pokrenilo 1904 avstrijsko naučiio ministrstvo, je stal Murko Strekljn ob strani, ko je prt v zel vodstvo slovenskega odseku pri tem podjetju ter sestavil potrebno xQarwona načela«:, > Poopra&iB&alno polo«, vNaoodilo* (vse Ljubljana 1906) ter organiziral delovni odbor. Po Štrekljevi smrti (1912) je moral prevzeti vodstvo sam. Konec leta 1912 je bilo nabranih. že okoli 11.000 peemi z napevi. Vojska leta 1914 je podjetje pokopala. Murko se je sicer trudil, da bi v Jugoslaviji delo spet pričeli, pa brez uspeha. Beograjsko ministrstvo p ros vete je 1927 odljornike s predsednikom vred razrešilo dolžnosti in Murko je v Etnologu III (1929} podal svoje poročil" ileilkä zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami« (str. 5 do 54). Zbirka je zdaj na varnem največ v Etnografskem muzeju v Ljubljani, nekaj v Glasbeno-narodopisnem inštitutu, potem ko so jo dobro desetletje nezavarovano pri Glasbeni Matici in v Etnografskem muzeju plenili razni komponisti liarnionizatorji. Mimo tega je Murko napisal tudi nekaj razprav s poprišča zgodovine slovenske narodne pesmi: Zgodovinski podatki o slovenskih narodu t/t. pesmih* (Kovačičev zbornik Časopisa za zgodovino in narodopisje 32 [1937|), »Indija slovenskih narodnih pesmi* (Slovenski jezik III, 1940. 20—27). Tudi v velikem delu Tragom,, se dotika slovenske narodne pesmi, s priznanjem tudi novim metodam njenega raziskovanja (L str. 435 in op.), 2e zgodaj se je jl/iirfro oprijel tudi študiju ljudske snovne kulture tet je prav s tem dal slovenskemu narodopisju odločilnih pobud. Njegovo obširno poročilo o »Narodopisni razstavi češkoslovaški d PragU leta 1895 v Letopisu Slovenske Matice 1996. 75—137, je tehtna razprava, ki podaja mimo opisa razstave že nekak uvod v sodobno narodopisno z nanosi, ki je, oprta na pri rod opisne in kulturuohistorične metode, dobila novo živo obliko, pomembno za narodno kulturo in javno življenje. Pomembno je zlasti zadnje poglavje »NawJbi za Slovence^i ki je podalo kar celoten načrt, kako treba narodopisno delo pri nas urediti in gojiti. Praktično se je Murko tega dela lotil v Gradcu, kjer je v sodelovanju z lingvistom H. Meringerjem dojel važnost takih študij i ud i za jezikoslovje in je kot sourcduik sodeloval pri Meringerjevem časopisu * Wörter und Sachenf (od 1909 dalje). V knjigi Die Stellung- det bosnischen Hauses lind Etymologien zum Hausrat« (1901) je bil Meringer v nasprotju z željo vladnih krogov pokazal, da je sestava hiš v gozdnati Bosni sorodna alpskim hišam, ne pa kakim imaginarnim antično-ilir-skim. M ur ko je nato v razpravi Zur Geschichte des volkstümlichen Hauses bei den Südslaven (1905—1906) Meringerjevn stališče potrdil še z gradivom iz drugih južnnslovansk ili dežel in pokrajin in to tako glede na razvoj delov hiše kakor glede na poimenovanja stavbnih delov in pohištva. Med pripravami za to delo je Murko s Štrukljem pomagal pri ustanovitvi mariborskega »Časopisa ¿a zgodovino in narodo-pitje* (1903—40), pri katerem jes Sire kl jem tudi sodeloval. Pomembnejši pa so spisi v Meringerjevem Časopisu Wörter jutri Sachen«, Študija o nagrobnih gostijah {Das Grab al» Tisch, i91(1) prepričljivo razkazuje predkrščanske osnove pojedin ali obdarovanja nbogih. in luladine na grobeh pri južnih Slovanih in drugih narodih, pri čemer zajema gradivo kar najbolj na široko, preko Vzhodnih Slovanov tudi do vzhod nolinskih narodov. Kako je Meyer-Lübké ta spis pohvalil, že vemo. V s Wörter und Sachenz je priobčil Murko mimo drugega t.n d i razpravi 'Die Schröpfköpfe bei den Slaven, baria, banka, lat. batnea« (1912) in *Zur Geschichte der Heugabel* (1929). Zlasti s spisoma o južiioslovanski hiši in o gostovanju na grobeh je Spodbudil svoje učence in druge narodopisce k plodnemu nadaljevanju raziskovanja. Vsega priznavanja vredna je tudi Murkova poljudnoznanstvena in narod no pol i tic na poročevalska služba v slovenskem in v drugih jezikih. Murko je južne Slovane seznanjal z dejstvi pri drugih Slovanih (n.pr. V p topih ci ji na Ruskem, Ljubljanski Zvon 1889: Ruši u Rusiji. Nerusi u Iluziji, Nova F v ropa 1920). Srednjo in Zahodno Evropo pa z družbenimi in kulturnimi razmerami pri slovanskih narodih (o, pr. Die Balkanslatten, ^ er-öff entlich ungen der Handelsschule München, lll.il., 1914: Das serbische Geistesleben, Süddeutsche Monatshefte I9lfi: Die etno-graphischen Verhältnisse in Russland, Internationale Monatsschrift Fite Wissenschaft,,. 1919; O pfedhudeih illyrismu ¡Sjednocení JihosloDanüj, Nové A t he neu tn, Praga 1920). Prav fako važno kakor Mifrkooo znanstveno-književno delo je bilo njegovo delo za r>z,sojo mladih znanstoenikoo, pri čemer I udi družabne vzgoje v svojem domu in izlxiljsanja njihovega gmotnega položaja ni pozabljal, in za organizacijo znanstvenega dela in tiska. Za Slovence so bila v tem pogledu naj plodovi tejša Murkova graška leta (Í902—17). ko je s 91 reki jen smotrno tiredil delo v slavističnem seminarju, v katerem sla vzgojila vrsto odličnih slovenistov, jezikoslovcev in narodopisce v, od koder Sta s Št reki je tu pomagala osnovati mariborski Časopis (gl. zgoraj). Iz Lipskega je Murko spodbudil založi» Carl Winter v lleideb bergu, da je začela izdajati novo serijo znanstvenih spisov z naslovom Slaoica«, v kateri sta izšla tudi habilitacijska spisa R, Nahtigala in Fr. Kidriča. V Pragi pa je v družbi s češkimi znanstveniki s hSlovantkim ústavoni- in s slavističnim organom > 57a t) ¡a< ustvaril novo središče slavistične vede_ v POROČILA O DELU AKADEMIJE DELO AKADEMIJE V LETU 1952 Člani, funkcionarji, predavanja. Ob kuncu leta 1952 je štela Slovenska akademija znanosti in umetnosti dva Častna Člana, 25 rednih Članov in 8 dopisnih članov. Umrla sta v letu 1952 dva člana, dopisni Član drugega razreda profesor dr, Matija Murko dne II, februarja 1952 v Pragi in predsednik Akademije ter redni član drugega razreda profesor dr. Fran R a ni o v i dne 16. septembra 1952 v Ljubljani. Spominu obeh se je Akademija oddolžila tudi nu seji predsedstva oziroma nn posebni žalni skupščini. Na mesto ti ne 16, septembra 1952 umrlega predsednika Akademije prof. dr. Frana Ramovša je skupščina Akademije, ki se je sestala dne 27. oktobra 1952, izvolila za predsednika Akademije Josipa Vidmarja, rednega člana drugega razreda, V le to 1952 je Akademijo oziroma njene inštitute ob Likal o večje število domačih in tujih gostov, Od teh so imeli na Akademiji javna predavanja: Prof. dr. Hans Ehrbringt predsednik Koloidnega društva v Kolnu (11. februarja: Papirna kromatografija). Dr. Rudolf S i g ji e r, profesor univerze v Bernu (6. oktobra: Timonokleinska kislina kot velemolekulski sistem; 7. oktobra: Razstavljan jc organskih zmesi Z d ¡alizo in p rot etično ekstrak-cijo). Pro L dr, Gustav II ü 11 i g . s Tehniške visoke šole v Gradcu (17. oktobra: Metalurgija prahastih snovi in Mehanokeniija). Dr. Walter I" rodi, generalni konservator za spomeniško varstvo, Dunaj (5. decembra: Novo odkrite srednjeveške freske v Avstriji; 5. decembra: Metode in skušnje spomeniškega varstva v Avstriji po vojni), Akad.dr. Vale You k. Zagreb (4, decembra: Vpliv premogov na ra.st rastlin). Začela je bila akcija za uvedbo rednih strokovnih javnih predavanj lla Akademiji. Do njene realizacije je prišlo v prvih mesecih leta 195"5. a ni esiemci. L nadaljnjo izgraditvijo akademijskih inštitutov in z razširitvijo upravnega poslovanja Akademije je v letu i 952 narasti o število nameščencev in sodelavcev Akademije, Ob koncu leta 1952 je štela Akademija 248 sistem i z i-ranih uslužbencev (od teh 122 prosvetno znanstvene stroke, 55 upravne stroke in "1 delavcev). Honorarnih znanstvenih sodelavcev ji; bilo skupaj 12, honorarnih strokovnih sodelavcev pa. 17. Skupaj je bilo na Akademiji na dan 31, decembra 1952 sistemi žira nih in honorarnih nameščencev 277. Med letom 1952 je bilo na novo nastavljenih 184, iz službenega razmerja je pa izstopilo 27 nameščencev in 6 sodelavcev. Akademija je 1. aprila 1952 prevzela 59 uslužbencev Save//.ne uprave za pospeševanje proizvodnji;, ki so že dotlej bili nastavljeni v Kemičnem in Fizikalnem institutu. V dobi od aprila do septembra je bila izvršena prevedba uslužbencev Akademije. Komisiji je predsedoval glavni tajnik Akademije, \ladna revizijska komisija je pregledala delo pre-vedbene komisije in ga našlo v redu. Za personalna vprašanja je bila pri Akademiji postavljena personalna komisija, katere predsednik je glavni iajuik, tajnik pa direktor dr, Baebler. Člani svetov, komisij, odborov. Y Akademijskem svetu FLRj so bili delegati naše Akademije akademiki Kos, Štele in M. Vidmar, namestnika pa akademika Melik in Peterim. Izvoljeni so bili jeseni 1951 za triletno funkcijsko dobo. Za upravnika Medicinskega inštituta je medicinska sekcija 4, razreda izvolila akademika Tavčarja, Za upravnika Inštituta za turbinske stroje je bil izbran akademik Kuhelj. Pri tem inštiiuiu je bil za zunanjega znanstvenega sodelavca izvoljen dr. ing, Ivo Yuškovie. Za začasnega upravnika Inštituta za slovenski jezik je bil pO smrti predsednika in upravnika tega inštituta prof. dr. Ramovša določen akademik dr. Graf ena uer. Za člane komisije za pravno terminologijo so bili postavljeni prof. dr. A. Munda, prof. dr. A. Ogris in prof. dr. R. Kolarič. V strokovni svet Terminološke komisije so bili. poklicani prof. dr, R. Sajovic, ing. Albert Struna in prof. dr. Alija Košir. Za člane nacionalnih komitejev pri Akademijskem svetu so bili izvoljeni deloma člani nase Akademije, dcltnna znanstveniki izven Akademije. Seje skupščine. V letu 1952 se jc Akademija sestala na skupščinah trikrat (7. februarja, 18. septembra. 2". oktobra), od teb je bila skupščina dne 18, septembra 1952 žalna, s katero je Akademija počastila spomin in se poslovila od svojega umrlega predsednika prof. dr. Frana Ramovša. Predsedstvenih sej je bilo v letu 1952 pet (15. januarja. 14. maja, II. in 27. oktobra, 8. decembra). Na njih so bile obravnavane tekoče zadeve Akademije. Razrednih sej je bilo: v T. razredu 3, v 1[. razredu 4, v lil. razredu 5, v tV. razredu 4-, v "V. razrcrlu 4. Znanstveni Sveti inštitutov in komisij, pleuu.mi in kolegiji inštitutov ter razni delovni odbori v inštitutih so se sestajali po potrebi. Inštituti. Glede inštitutov je bilo pri zadevaj e Akademije kot inštitutov samih v letu J952 usmerjeno v nadaljnjo izgraditev inštitutov na zunaj in znotraj. Predsedstvo Akademije in vodstva inštitutov so imela hrigo za primerne stavbe in delovne prostore, prizadevanja so šla za pridobivanjem in pravilnim razmeščanj eni znanstvenega, strokovnega, upravnega in pomožnega delovnega kadra; reševali so se problemi, ki jih je zastavljalo znanstveno ter strokovno delo ter so jih narekovale potrebe našega gospodarstva. Velika je bila seveda briga in skrb doseči za delo in razvoj inštitutov primerna materialna. sredstva. Ob koncu leta 1952 je znašalo število inštitutov naše. Akademije 13. Nekateri so se delili v več sekcij. Poleg tega je obstajala še Terminološka komisija s tremi sekcijami in Odbor za urejevanje favne, flote in gejr Slovenije. Pri Inštitutu za geografijo je bil ustanovljen Zavod za kartografijo. Inštituti s samostojnim računovodstvom so; Kemični inštitut, Fizikalni inštitut. Inštitut za elektriško gospodarstvo in Inštitut za turbinske stroje. Pri Fizikalnem in Kemičnem inštitutu, ki ju je delno financirala Zvezna uprava za pospeševanje proizvodnje, je bilo. kot povedano, I , aprila 1952 prevzeto osebje in izvršen prenos inventarja, d oči m glede novih stavb, ki jih za oba inštituta gradi Zvezna uprava, še ni bil izvršen prenos lastninskih pravic v zemljiški knjigi na Akademijo. Fizikalni inštitut je bil na predlog 3. razreda preimenovan v Fizikalni inštitut Jožefa Štefana. Dograjuje se Inštitut za elektriško gospodarstvo. Ob koncu leta 1952 je Hi 1 o še neti ograj eno prvo, drugo in tretje nadstropje. Dne 1. decembra se je Inštitut vselil v pritličje novega poslopja. Nujna pa je dovršite v Ostalega dela stavbe, Inštitut za turbinske stroje je bil z odločbo vlade LRS z dne 19. maja 1952 in z veljavnostjo z dne 1. aprila dodeljen Akademiji. Osnutek pravilnika tega Inštituta je hi i predložen jii potrjen na skupščini Akademije 27, oktobra, za upravnika Inštituta pa izvoljen akad. Kuliclj. Izvršene so bile prevedbe nameščencev inštituta, ki jih je ob prevzemu bilo 19. Gledte delovnih prostorov za posamezne inštitute je omeniti sledeče: V hišo Akademije na Novem trgu i v pozni jeseni 1951 vseljeni inštituti so se med letom namestili tudi v prostore, ki so jih postopoma izpraznili razni poprej v tej zgradbi nastanjeni uradi. Inštitut za slovensko narodopisje in inštitut za literature sta razširila oziroma dobita nove delavne prostore. Si1 daj imajo v tej hiši svoje več- ali manj ustrezajoče prostore: Inštitut za geografijo, Inštitut za .slovensko narodopisje. Inštitut za literature, Inštitut za zgodovino s tremi sekcijami. Inštitut za slovenski jezik in Terminološka komisija. Nabavljeno je bilo za te inštitute nekaj opreme, vendar pa je liiša v notranjščini potrebna še temeljite obnove. Na zunaj jc bila obnovljena fasada in streha. V nekaterih prostorih, za namene inštitutov manj primernih, stanujejo nameščenci Akademije. Pri Zavodu za raziskovanje krasa v Postojni moremo v letu pokazati na delni uspeh glede* nastanitve iti prostorov. Z odločbo ML O Postojna j, dne 22. aprila 1952 je postala Akademija upravni organ stavbe v Postojni, Titov trg J, v kateri je že imel Zavod svoje študijske in muzejske prostore, Notranjski muzej v pritličju slavbe Ostane v njej še nadalje. Je pa ia stavba potrebna mnogoterih p o pravil ;u obnove. Že v letu 1952 si je Akademija prizadevala stavbo usposobili za dostojno namestitev Zavoda, hkrati pa tudi urediti vprašanje muzejskih zbirk v Postojni v obče. Odobren je bil Pravilnik Inštituta za medicinske vede, ki je bil Jia novo ustanovljen. Spremenjeni pa so bili. ker je razvoj in zlasti povečanje inštitutov to zahtevalo, pravilniki Inštituta za eleklriško gospodar?tvo. Fizikalnega iti Kemičnega inštituta. A zvezi z oddelitvijo biblioteke od Znanstvene pisarne in večjo osamosvojitvijo biblioteke je bi) spremenjen statut Akademije. P ti b 1 i k a e i j e. Akademija je v letu 1052 objavila v tisku 15 del v skupnem obsegu blizu IbO tiskovnih pol. Publikacije so naslednje: 1. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti, četrta knjiga, 256 str.. 16 pol. 2. P. Rsmooi, Biblioteka in publikaciji Slovenske akademiji znanosti in umetnosti v letih 1958—1951, 8 in % pole, 140 str. 3. Slovenski biografshi leksikon, S. zvezek, 8 pol. 4. Bogo Gtafentiuer, Ustoličevtinje koroških vojvod in država karantanskiJb Slovencev (Delu ). razreda, 7), str., 38 pol. 5. Arheološki oestnik 111, J.polovica, 1 66 sir., 11 pol. — III, 2, polovica, 190 str., 12 pol. 6. Radivoj Fr. Mikuil A propos de I a syntagmaiJqne du professeur A. Belic (Dela 2. razreda, 5), 12 in 11 pole, 200 sir. 7. Anton fiajec, Bcscdotvorjc slovenskega jezika II, Izpeljava slovenskih pridevnikov; lil, Zloženke. 8 in V& pole, 135 sir, 8. Jelena Komar, Nova aparatura za elektroforczo na papirju (Razprave 3. razreda, serija A, +/1), 16 str.. I pola. 9. Ivan ViclaO, Elementaren dokaz neke lormule Za površino loka na krogli (Razprave 3. razreda, serija A. 4/2), 12 str. 10. Ernest Mayer, Seznani praprotnic in cvcfnic slovenskega ozemlja (Dela 4. razreda. 5), 26 in % pole. 428 str. 11. Geografski zbornik 1. 10 pol, 167 str. 12. Anton Lajooic, Tri pes in i za visoki glas s spremljevalcem klavirja (Dela 5. razreda, 1), 1.9 str. 13. Lucijan Marija Skerjanc, Sest klavirskih sklad h za eno roko (Dela 5. razreda. 2). 26 str. 1 isk pn hit kacij Akademije je napredoval, kolikor ni bila Ovira vse večja obrabljenost tiskarskega materiala, Iiedostatlli stroji, pomanjkanje ¡Kvežban-ega osebja v stavnicah in siceršnja preobložen os t tiskarn z delom. Kompliciranega liska, n. pr. matematičnega in lingvističnega, naše tiskarne že ne morejo skoraj več prevzemati aH pa se ga branijo. Nujna jc »popolnitev tiskarn z novim tiskarskim materialom. Kolikor je stavila in tiskala naše publikacije Triglavska tiskarna, jc bilo (o izvršeno ob zgJcdnem prizadevanju njenega delovnega kolektiva. Vprašanje, je pa, ali se ho delo I riglavske tiskarne za Akademijo moglo tudi vnaprej vršiti v emaki meri, kajti povezava Triglavske tiskarne z Akademijo v smislu, da je Akademija upravni organ tiskarne in da mora tiskarna služiti prvenstveno potrebam Akademije. Ile obstaja več. Bojimo se, da bomo. čc so ne ho našla 11 rug a rešitev, n, pr. lastna akademijska tiskarna, kmalu zopet na tem. da se bomo morali potegovati za natis naših publikacij od tiskarne do tiskarne in da bomo prišli do tiška le, če ne bodo sicer imele tiskarne drugega tlela, kajti zavedati se moramo, da sorazmerno majhna naklada naših publikacij ier navadno kompliciran stavek tiskarn ne privlačuje in da se zalo za tisk naših edicij navadno ne potegujejo. Akademijski svet. Preko svojih delegatov je Akademija sodelovala v Akademijskem svetu FLRJ. Zasedanja Akademijskega sveta so bila v letu 1952 štiri: januarja v Beo- gradu, aplila v Ljubljani, j um j a v Opatiji i 11 decembra v Zagrebu. Na teh zasedanjih se je razpravljalo o vprašanjih, na katerih so zainteresirane vse tri naše akademije. Zlasti tudi se jo sklepalo o udeležbi na znanstvenih kongresih in o študijskem bivanju naših znanstvenikov v inozemstvu. Na predlog naše Akademije so se po sklepih Akademijskega sveta udeležiti iz LRS v letu 1952 inozemskih kongresov n a s 1 ednj i d elegat i: akad. K uhelj (Kongres mednarodnega združenja za mostove i 11 konstrukcije. Cambridge), akad. Lobe (Mednarodni kongres mašinskih inženirjev, Strockholm), akad. Melik (Mednarodni geografski kongres. Wushington), akad. Peterim (Zasedanje mednarodne unije za velike molekule, Pariš), akad. Samec (Mednarodna konferenca poljedelskih industrij, Rini), akad. Štele (Kongres mednarodnega komiteta za zgodovino umetnosti, Amsterdam), akad- Tavčar (Kongres avstrijskih zdravnikov. Vrba), akad. M. Vidmar (Kongres mednarodne konference za velike električne mreže, Pariš), dop. član Broda i- (Kongres raziskovalcev ledene dobe, Re-gensbuig). prof. Duhovnik (Mednarodni geološki kongres, Alžir), prof. llcšič (Mednarodni geografski kongres, Washington), ¡prof. Jeglič (Mednarodni kongres pejsažnih arhitektov, Stoekholni), prof. Klemene (Mednarodni kongres za grško in latinsko epigrafiko, Pariš), prof. V. Korošec (Zasedanje mednarodnega društva za proučevanje antičnega prava, Siena — Firenze), doc, Volavšek (Medu. kongres zu inter. medicino, Lotudon). Zaradi študija so se na predlog naše Akademije in s podporo Akademijskega sveta leta 1952 mudili v inozemstvu; akad. M. Vidmar (Anglija, Nemčija, švedska), ing. Vajda (Pariš, London), dr, M. BlitiC (Beurii, Hulandska), asistent Mati-četov (Italija), prof. Oštir (Avstrija), prof. Polenec (Nemčija). V pripravah je objava Biltena Akademijskega sveta, ki naj prinaša v tujih jezikih zlasti izvlečke iz znanstvenih publikacij naših akademij. Počitniški domovi, Vala Sverljuga na Bledu je s pogodbo, sklenjeno 8. maja 1952 pri sodišču v Radovljici, prešla v last Akademije. V poletni sezoni 1952 je bila že nastanjena. Nabavljeno jí; hilo turli nekaj najnujnejše opreme in izvršenili je bilo nekaj manjših popravil. Vendar je v tej hiši potrebno so obilo obnove in reparatur in zlasti jo bo treba še opremiti na način, dostojen Akademije. V tem smislu gredo prizadevanja akademijskega predsedstva, ki pa so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev manj uspešna. Pri vili v Ratečah-Planici so bila opravljena nekatera manjša popravila, obnovljena je bila zlasti streha. Za bivanje V počitniških domovih je bila po osebi in nočni ni določena pristojbina, ki jo odmerja predsedstvo. Uporaba tega denarja gre za drva, razsvetljavo in opremo. Del prostorov v vili Petun (Plemelj) na Bledu je se vedno na razpolago članom in nameščencem Akademije za počitniško bivanje. Proračun. \ proračunu LRS za 1952 so bile odobrene za našo Akademijo naslednje globalne postavke: osebni izdatki........ 9.879.000 din materialni izdatki....... 2,015.000 din funkcionalni izdatki......8,700.000 din Skupaj . . . 20,594,000 din Poleg tega še posebej za inštitute z lastnim računovodstvom: Kemični inštitut........15,958-000 din Inštitut za elektriško gospodarstvo 7.766,800 din Fizikalni inštitut..............16.010.000 din Turboinštitut..................6.307.000 din Skupaj je v letu Í952 imela Akademija iz rednega kredita LRS na razpolago vsoto 66,635.800 din. Investicijskih kreditov je Akademija v letu 1952 porabila 40,940.062 rim. Podrobne podatke o uporabi teh kreditov je najti v sklepnem računu, ki jc bil predložen skupščini. Gospodarski svet LRS je nakazal iz investicijske postavke za geološka raziskovanja Geološkemu inštitutu i SO .000 din izrednega kredita, biološkemu pa za biološka raziskovanja 150,000 din. Arheološka sekcija Inštituta za zgodovino je za izkopavanja v Šempetru v Savinjski dolini prejela od Gospodarskega sveta LRS 600.000 din izrednega kredita: v iste namene je dal OLO Celje-okol i ca 200.000 din. Hmezad v Celju pa 60.000 dim Za arheološka izkopavanja v Ljubljani je arheološka sekcija prejela od Mestnega muzeja v Ljubljani 50.000 din. od Mestnega arhiva v Ljubljani pa 40.000 din. 200.000 din jc dal Akademiji za raziskovalne namene Inštitut za turbinske si roje. DELO V 1 M š T 1 T (J T i H V LETU 19 5 2 IN DELOVNI NAČRTI ZA LETO 1953 KEMIČNI INSTITUT BORISA KIDRIČA* Inštitut je nadaljeval preiskave: 1. Na področju anorganske kemije je bila nadaljevana iu v glavnih potezah zaključena preiskava o uporabi pirita za pridobivanje železa, 2. V okviru analitskih del je bila predvsem izvršena kontrolna analiza v zvezi s probno koksarno in preizkušena uporabnost znanih analitičnih metod za naše razmere. 5. Na področju biokemije se je inštitut bavil z vprašanjem fennentov v glivi lnueor niucedo: pripravljeni in frakeionirani so bili diastatični fermenti. Pri tem delu se je inštitut z uspehom posluževal papirne h rum a tog raf i je in clek-iroforeze na papir. Na področju e u d o k r i n o l O š k i h preiskav je bila ugotovljena uporabnost nekaterih ionskih izmenjevalcev za odločevanje Oestromi. Oeslradiola in Oe siri o Iti. Ugotovljeno je bilo, da kalcijev stearat in slntu nascendi absorbira konjugirane Oefitrogene iz urina. Končno je biia na osnovi literaturi!i h podatkov izdelana metoda za ti t raci j o adrenotropnega hormona. 5. Na področju fizikalne kemije je bil izdelan priročen aparat za elektroforezo na papirju in izvršene so bile priprave za montažo ter začetek dela z infrardečim spektro-grafom, 6. Na področju mikrobiologije ji bila izpopolnjena mikrobiološka zbirka, ki šteje danes 550 točno identificirani h mikrobov. Zanimiv doprinos k tej zbirki so mikrobi iz okolice Ohridskega jezera. Ugotovljen je bil nastop antibiotikov v raznih mikrobih in študirani pogoji za kopičenje masti v nekaterih mikrobih- Del teh preiskav je zaključen, tako da se že vrši prestop k tekoči laboratorijski proizvodnji mikrobne masti. Nadaljnja pozornost je biia posvečena fabrikaciji maslene kisline, in sicer predvsem ob uporabi lesnih hidrolizatov. kemični in iff fuf Borisa Kidriča 7. Ma področju organske kemije je bila izvršena sinteza nekaterih, tvurin. ki, dodane nespekavini premogom, omogočajo tvorbe trdnega koksa. ¡Raziskovane so bile podrobnosti o pridobivanju koksa, iz raznih mešanic in proučene nekatere fiziko-kemične podrobnosti, ki naj bi dale vpogled v proces koksanja samega. Preiskovane so bile razne frakcije katra nskih smol in destilacij skill preostankov nafte z vidika njihovega pomena na lastnosti koksa. S. Postavljena je bila poizkusu a k o k s n a naprava z vsemi aparati za pridobivanje katrana, plinske vodice- in plina, opremljena z vsemi potrebnimi merilnimi i n št rum en ti-Koksama od srede leta daljo redno obratuje. V njej se proučujejo problemi v zvezi s postavitvijo velike koksarne v Luka ven. Potrebni predhodni poizkusi se vrSe v Bauer je v i in Jenknerjevi aparaturi. 9. \T okviru Kemičnega inštituta so predavali: prof. Ehrbring iz Kolna, dr. K, Franklin iz Londona, prof. Hiittig iz Gradca in prof. \ Ouk iz Zagreba. Iz, inštituta so izšle v letu 1952 publikacije!; Jelena Komar: Nova aparatura za elektioforezo na papirju [Razprave 5. razreda SAZU. serija A, I V/i, 1—15). Dušan Hadzi-N. Sheppard: The iCarbonyU Frequency in Poly Cyclic Qui nones, Preiskave v inštitutu so vodili: ing. Karl And reč, dr. Marta Blinc, ing. Miro Derate]/, dipl. ch em. Dušan Hadži, prof. Sal višin v Jenčič in ing. Boris I.avreneič. V letu 1955 bodo nadaljevane začete študije, zlasti na premogih in koksih. deloma z znanstvenega, deloma s praktičnega vidika. Inštitut bo začel eksperimente z aparatom za infrardečo spiektrografijo. Na novo bo vpeljano kurzorieno pridobivanje mikrobnih masti in mikrobne beljakovinske hrane na lesnih hidrolizalih in na sulfitni luzniei. Proučevane bodo naloge gnojil na podlagi dušika v zvezi z mikrobiološko kontrolo moke in s problemi staranja kruhu. FIZIKALNI INŠTITUT i JOŽEFA ŠTEFANA* 1. Laboratorij za jedrsko tehniko {F. 1. Hav-ličekj se je bavil predvsem s proučevanjem literature o jedrskih reaktorjih in z možnostjo konstrukcije reaktorja na koncentriran tiraji. "V tej zvezi je izdelal laboratorij dve poročili; Diskusija reaktorja LOPO* in i Ocena stroškov pri koncentriranju urana*. 2. Laboratorij za jedrske meritve (A. Moijk) j C napravil poskusno število cev za delce alfa, s katero naj bi sc raziskovali sunki v obsega omejene proporcionalno« t i v števcih. Izdelala se je priprava za merjenje elektronske temperature plazme v visokofrekvenčnem polju z metodo dvojne sonde in merilna glava za meritev s scintilaeijskim kristalom in elektronsko pomnoževalko. 3. L a b O t a t o r i j za elektrostatični a k c e 1 e -fu LOr (E. ( ileilšek). Izdelal se je dokončni uaČrt za elektrostatični generator za 2 milijona voltov, ki bi delal v kotlu pod pritiskom it) atmosfer. Skoraj dokončani so poskusi na ionskem izvoru z visokofrekventnim vzbujanjem. 4. Laboratorij za jedrske emulzije (B. Dobo-višek). Pregledale so se plošče, ki jih je eksponiral I' izikalni inštitut v Lundn v balonn na višini 36 km. Delo na doma ekspo-n i ranili ploščah, prepojenih s torijevimi in uranovimi solmi, je dalo vse potrebne podatke za analizo sledi elementarnih delcev v emulziji. 5. Laboratorij za m a s d o spektrometri j » (J. Dekle va), Izdelan je bil e nos topni masni spektrometer na hitrostno zbiranje, ki naj bi služil za mase do 20, in pripravljen material z elektronskimi instrumenti za zgraditev tiistopenj-skega spektrometra. ZaČeie so se priprave za postavitev masnega spektrometra po Nieru (V. Furman). Izdelal se je tudi v provi zorni obliki oddajnik za visokofrekvenčno indukcijsko gretje, ki bi služil za spoje baker—steklo in za razžarevanje kovijiskih elektrod v vakuumskih napravah (P. Zazulu). 6. Laboratorij za elektroniko (F. Brenišak), Izdelal se je pogostnosti!i merilce sunkov za obseg 0,1 —101 sun- kov na minuto. Izdelu jejo se sistemi dvojčkov in desetič za Ste vii e deli laike. 7, Laboratorij za 111 a k r O in O 11' k ti I S k O fiziko. L redila se je aparatura za s i panje svetlobe (D. jainllik). Aparatura omogoča meritve kotne porazdelitve razsute svetlobe. Za določevanje molekulske mase je potrebna se posta vite v primernega refraktometra, Prav tako je bila skončana aparatura za meritve strojnega dvojnega loma in izvršene na njej prve meritve na velemolek ul.sk ih raztopinah (M, Čopič). Konstruiran je bil nov tip osmometra s horizontalo membrano. S. Rentgenski laboratorij (V. Marinko vii). Med letom so se izvršile rentgenske raziskave po naročilih Zavoda za farmacevtske raziskave. Metalurškega inštituta. Centralnega higienskega zavoda 111 Inštituta za anorgansko kemijo Tehniške visoke šole. 9. Laboratorij za optiko (F. h Ifavliček). Izdelan je bil aparat za iiiierfcrometrsko preskušanje planparuleluili plošč, polariskop, tri p letni auastigmat F/3,3 in ikroobjekti v A = 0,21 Sistematično so se analizirali in preračunavali inikro-objektivi in fotoobjektivi. ID. Analizni laboratorij (1». Kosta, M.PirŠ). Preskusile so se vse poznane metode in izdelali dve novi metodi za določevanje urana do najnižjih koncentracij. Izvršenih je bilo 40 določitev tirana v mineralih in koncentratili in 2 določitvi berilija. Začeli so se poskusi za določevanje sledov torija. Pripravil se je material za ne vi renski izvor (RaBeFj velikosti 30 inC. Izdelan je bil aparat za radioaktivno merjenje množine urana v rudah s proporcionalnim števcem (Č-Zupančič). 11. S pe k t ro g r a f s k i laboratorij (I. Perman). Izdelala se je znatno občutljivejša celica za podvodno vzbujanje spektrov, ki naj služi za kvantitativno analizo. Popravljen je bil kremenov spektrograf. Glavno delo pa je veljalo potencio-metr.ski določitvi urana v rudah, pri čemer se odstranjujejo moteči elementi z elektrolizo na živosrehrno katodo. 12. Organsko kemijski laboratorij (G. Mohor-eič). Izdelali so sc nafta!inovi kristali 150 X 45 mm O in s ter-felinoin in naftalinom aktivirani stirolovi polimerizati za scin-tilaeijskc števce. Sinteliziruli so se )>oJieslri jantarjeve in sebucinske kisline z etileuovim gl i kol o in. Izdelali so se preparati. potrebni za delo v analiznem laboratoriju. 13. Laboratorij za elektrolizo (L. Knop) je pripravil ves material in nabavi! potrebno opremo za postavitev Fizikalni i nil i I nI Jožefa. Sief una poljndostrijskg naprave za elektrolizo, kjer naj bi se preskušali vplivi različnih elektrod in elektrolita. 14, ß e t a t r o u s k a skupina je pripravila gradbene načrte za prizidek, v katerega se bo postavil betatron in pri-p ad a j oči 1 abo rat or i j, 15. Delavnice. Močno se je razširila mehanična delavnica, ki zmore danes že vsa finejša dela in izdeluje za inštitut skoraj vse specialne aparature, ki se potrebujejo pri posameznih delih. Prav tako se je povečala elektronska delavnica, ki ima sedaj tudi dovod j materiala za uspešno delo. Steklarska delavnica je močno prizadeta zaradi odhoda enega sieklopihača na odslužitev vojaškega roka. Kljub mnogim ■oviram zaradi premajhnega števila sodelavcev ju razmeroma poznega prihajanja materiala se je delo v inštitutu zelo uspešno razvilo, tako da obstoji upanje, da so bodo mogle postavljene naloge s pridom izvrši i i po preselitvi v prostore novodog raj enega inštituta, kjer IhkIo posamezne skupine imele za delo dovolj prostora na razpolago. O izsledkih znanstvenega dela v inštitutu poročajo p u -b 1 i k a c i j e : A. Peterlin: Forme des macromolécules en solution {Interaction des segments de la molécule et du solvent), — Hommage national à P, Langer in et J, Ferrin. Collège de France, 70— 78, 1948, A. Peterlin; Fizika vetemoleku], — L Kongres mat, fiz. Jugoslavije, El od 1949, m—m, A. Peterlin: Biréfringence acoustique des liquides purs. — J, Plivs. Radium U (1950), 45—48. A. Peterlin: Biréfringence acoustique des blutions macromoléculaires. Ree. Trav. Chim. M (i95u), 14—ai, A. Peterlin: Modèle statistique des grosse-* molécules à chaîne courte. 1. La viscosité intrinsèque. — J. Chim, Phys. 47 (1950), 669 — 675, A. Peterlin: Viscosity and Sedimentation of linear macromolecules exhibiting partial solvent i m mobil i station. — J.Polymer Sei. 5 {1950}. 473-4S2- H. A, Stuart, A, Peterlin: Optische Anisotropie und Form vem Faden-molckiilen. I Depolarisattonsgrad der Liehtzerstreuung von Lösungen mit F&denmolekalen. — J. Polymer Sei. 5 (1950), 545—549, H.A. Stuart, A. Peterlin: Optische Anisotropie und Form von Faden-molekiilen. II. Künstliche Doppelbrechung. — J.Polymer Sei, S ■ {iÎ5Û), 551—563- A. Peterlin: Modèle statistique des grosses molécules à chaîne courte. III. Viscosité et sédimentation, — Atti 2. Congr. Int. Mat. Plast, Torino, 72—79, i960 A. Peterlin: Medsebojno hidrodinamiïito vplivanje odsekov velemo-letcul. — Razprave SAZU {111 A). 1 (1950), 39—76. A. Peterlin: Vpliv topila aa obliko velemulekule, — Razprave S AZU {III A), 1 (P>50), 77-96. A.Pctcrlin: Statistics of Linear Macromolecules with a Relatively-Short Chain. IV. Molecular Dimensions from Viscosity and Sedimentation. J. Polymer Sei., 8. 1952, 173—165. A. Peterlin: Effect of the Velocity Gradient on Intrinsic Viscosity of Polymers in Solution. J. Polymer Sei., S, 1932, 621—1>32. F. I. Ha v liček: Zur Fein korrekt ion optischer Systeme, Optik 9, 1952, V tisku So publikacije: F. L Havliček: Zut Auslegung optischer Systeme. — Znanstveni bilten Akademijskega sveta FLRJ- F. T. Havliček: Uber die Korrektur von anastigniatisehen Tripleten mittels der DiffereutialaUsdriicke der Keidel'scken Theorie. — Znanstveni bilten Akademijskega sveta FLRJ. F. I. Havliček: Zur Bestimmung «Sphärischer KorrektionsfJächeil. — Znanstveni bi lien Akademijskega sveta FLRJ. F. I. Havliček; Sistematična raziskovanja mikroobjektivov. L Objektivi srednjih apretnr. — Razprave 3. razreda S AZU. A. Peteri in: Light Scattering by Very Stiff Molecules. — J. Polymer Sei. A. Peterim: Das viskose Verhalten von Hoch polymer en und Pojy-elektrolyten. — Kunststolfe. A. Peteri i n: Lieh tzer streun rig an verhältnismässig steifen Faden molekülen, — Makromolekulare Chemie, A-Peterlin; Viskosität von Hochpolymiren, Viskosität und Form, Li cht z erst reu un g an hoc h polymercn Mischungen, Doppelbrechung von hochmolekularen Lösungen. iPrispcvki za drugi del knjige: Physik der Hochpolymeren — IL A. Stuart.) Program dela Za leto 1953 V januarju in februarju se bo inštitut preselil v svoje novozgrajene prostore, ki se bodo svečano odprli na na rodu i praznik LRS dno 8. februarja. Slovesnost bo združena s posebno razstavo jedrske fizike, za katero se vršijo intenzivne priprave. Zaradi razmeroma počasnega napredovanja gradbenih del in težav pri organizaciji posameznih laboratorijev je zelo verjetno, da se bo skoraj vsa prva polovica leta 1053 porabila za dokončno razmestitev iii organizacijo laboratorijev na novih delovnih mestih, tako da je računati s sistematičnim delom v velikem obsegu šele v drugi polovici letu. Glavno delo inštituta naj bi se s koncentriral o okoli problemov reaktorja na urauski konccntrat in na pripravo za to potrebnih surovin. Ta program zalltcva dolgotrajen šludij in veliko množino pomožnih del. Tako se namerava po možnosti postaviti aparatura za koncentriranje na principu ločitve v ultraeentrifugi in spektrometer za meritve koncentracijskih učinkov. Y pol industrij ski elektroliza i napravi naj hi se določili optimalni pogoji in možnosti za izdelavo težke vode. Izdelale naj bi si s jedrske merske naprave, predvsem števci za nevtrone, ki jih potrebuje reaktor, L vesti se namerava delo na radioaktivnih izotopih in njihova uporaba v kemiji in medicini, V drugi polovici leta se bo montiral betatron, ki bo služil za čisto fizikalne raziskave, pa tudi za terapijske namene. Verjetno bo v prihodnjCim letu mogoče doseči samo normalen ob rut naprav in izmerite v osnovnih žarkov ni h pojavov. Po možnosti naj bi dela na Van der Grnaffu dosegla tako fa20, da bi se mogel elektrostatični del že preskusiti. Na področju velikih molekul naj bi se dovršile raziskave o vedenju raztopin pri večjih koncentracijah ter rešilo vprašanje molekulske sestave domačih poli v i ui I kloridov, kar zanima tovarno -Jugo-vinil*. K temu okvirnemu programu prispevajo posamezni laboratoriji po svojih sposobnostih, kakor to predvidevajo podrobni delovni programi za leto J 953. Teh nima smisla naštevati, ker gredo preveč v podrobnosti, ne da bi s tem podali bolj jasno sliko o celotnem delovnem programu. Uspehi dosedanjega dela se nameravajo priobčiti v posebni publikaciji inštituta, ki naj posatne nekak li 11 š t i t u t s k i letopis. "V tej publikaciji naj bi bili zbrani znanstveni izsledki in tehnična poročila inštituta, kar bi služilo informiranju predvsem inozemske javnosti. Zato bi bili prispevki za publikacijo le v tujih jezikih. INSTITUT ZA ELEKTRIŠKO GOSPODARSTVO Delo vseh petih skupin in ene pomožne skupine inštituta se je vršil» v glavnem v okviru postavljenega delovnega načrta za leto 1952 ter v smislu zahtev opera ti ve clcktriškega gospoda rstva. T. Skupina za proučevanje proizvodnje električne energije pod vodstvom ing. Ožbolta Grosa je posvetila glavno pozornost problemu korozije na lopaticah vodnih turbin, o katere nastanku je avtor ekspertize ing. Ožbolt G ros postavil svojo teorijo. Ta vele važni problem je vzbudil doni a in v inozemstvu v ožjih strokovnih krogih in pri proizvodni kih turbin primemo zanimanje. Izsledki so bili v izvlečkih objavljeni v domačih in inozemskih revijah ter je avtor tudi v stiku s strokovnjaki v inozemstvu. Tzvršen je bol že prvi poskus zaščite turbinskih lopatic v hidroelektrarni Mariborski otok. in sicer z naknadno kloriranim po! i vinilnim lakom domače tvrdke »JugOvijiil*. V Inštitutu za lurbiaske stroje se že dograjuje kavitacijska naprava, na kateri se bodo poskusi nadaljevali. Obenem se pripravlja visokofrekvenčna merilna metoda za merjenje električnih množin v kavitaeij-skem prostoru. Nadaljeval se je tudi študij evakuacije visokih voda pri rečnih hidroelektrarnah. Deloma zelo revolucionarna ideja avtorja lanske ekspertize O tem vprašanju je posegla v življenjska vprašanja rečnih hidroelektrarn in vzbudila zelo žive diskusije strokovnjakov in projektantov; prepričala jih je o potrebi diferenciran j a evakuacij sk i h organov in z drugačnim gledanjem na katastrofalne vode omogočila znižanje gradbenih stroškov bodočih hidroeentral. Nadaljevalo se je tudi sodelovanje pri načelnih vprašanjih z »ElektroprojektonK in je bila le-temu predložena ideja novega tipa rečne prelivne hidro-Centrale. Nadalje je bil obravnavan zelo vazeI) problem stabilnosti sistema generator—omrežje, ki je zahteval obširnega študija in zbiranja podatkov ter je delo že v teku. S tega področja je avtor ing. Milan Vidmar ml. dostavil delni referat glavnemu komiteju CIGREi v Parizu. Poleg tega je skupina obravnavala še naslednja vprašanja: referat o generatorju hidroelektrarne Mariborski otok, poročilo o študiju programske naloge za hidroelektrarno Vuhred za Gospodarski svet LRS, poročila o študijskih potovanjih sodelavcev ing. G ros a iu ing. Vidmarja po Švici in Avstriji. Skupina je dokončno obdelala in izdala ekspertizo: Ing. G ros, ing. Strgal šek, ing. Lap a j ne: * Pri spe vek k evakuaciji visokih voda pri rečmi h hidroelektrarn &h.< 11. Skupina za proučevanje pretvarjanja električne energije pod vodstvom akad. pTof. dr. Milana Vidmarja je kot temeljilo nalogo obravnavala problem uporabe vodnikov iz čistega aluminija zti električne prenosne proge, problem, ki je za elektriško gospodarstvo ogromnega pomena. Praktična elektrotehnika je reševanje tega problema v svetu osnovala na električno ekvivalentnih prerezih aluminija in zašla nujno v težave, k-O je včasih nasilno prikrojila mehanske zahteve elektriškim pogojem. Revolucionarna ideja akademika dr.Vidmarja o mehansko ekvivalentnih vodnikih je )jokaza3a možnost rehabilitacije čistih aluminijskih vodnikov, ki so bili prišli i>o gornjih metodah na glas mehanske šibkosti in nezanesljivosti. To idejo je avtor razvijal naprej, rezultate pa objavil v več ekspertizah in čl a nki L deloma tudi v inozemstvu, in sicer v knjigi »Die Gestah der elektrischen Freileitungt (založba Birkhauser, Rasel) in v reviji »Arehtv der elektrisoben Oborirugungf. Skupina je poleg te obširne snovi zagrabila tudi v razčiščen je problematike naj gospodarnejše prenosne moči iti s tem v zvezi v obravnavo naravne prenosne moči ter v metodiko izdelave obratnih diagramov prenosnih prog. Poleg tega je izvršila skupina še naslednja dela; revizijo načrtov tvrdke »Rade Koučar« za transformator 50MVA, izdelala nov osnutek za transformator ."0MVA s štirimi variantami, študij vklopnih 'pojavov na dalnjovodih, študij Carsonovega operatorskega računa, študij razcepljenih vodnikov, ogled hidroelektrarn Dobi ar, P lave in Savica, ocenjevanje doktoiske d i« cr taci je ing. Zellerja z berlinski; Tehniško visoke šole. M delu pa je še obširna monografija o aluminijskih vodnikih. Skupina je pripravila tudi vce predavanj zu lik ciklus. Ljudsko univerzo in Radio Ljubljana. Inštitut za elektriiko gospodarstvo Skupina j« dokončno obdelala in izdala naslednje ekspertize: akademik prof. tir. Mi lan Vidmar »Študijsko potovanje po zapadni Evropi v letu 1925«, dalje isti avtor »Mehansko ekvivalentni bakreni in aluminijtikj vodniki v prenosni elektrotehniki«, >Z jeklom ojačeni aluminijski vodniki«, »Neoporečne neojačene aluminijske daljnovod ne vrvi*, »Mehanska šibkost, aluminija v nadzemnih prenosnih progah« ter »Daljnovod Maribor—Strni.štea; ing. Marjan Plaper »Metodika izdelave ohrat-nih diagramov električnih prenosnih prog« in »Problematika naravne prenosne moči v tehniki prenašanja električne energije*. TIE Skupina za proučevanje in razdelitve električne energije pod vodstvom ing. Janka Rudolfa je obravnavala v glavnem 'probleme v zvezi z ušivarjanjem predpisov za gradnjo daljnovodov visoke napetosti ter v zvezi z novimi metodami in načini dela v gradnji le~teh, in sicer po naslednjih temah: trdnostni in geometrični problemi spletenih homogenih vodnikov; kombinirani vodniki enake varnosti proti trajnim deformacijam; študij homogenih vodnikov enake varnosti proti trajnim deformacijam; optimalna razpet ja homogenih vodnikov konstantnega faktorja varnosti proti trajnim deformacijam; raziskovanje varnostnih predpisov raznih držav glede na faktorje varnosti proti trajnim deformacijam. Ta™ na no na dodatno breme 0,18 Vil kgm-izdelava projekta za daljnovod 110kT Maribor—Strnišec: podrobne analize montažne metode z vi zi ran jem povesa; montaža vodnikov po nihalni metodi; analiza napenjanja vodnikov v daljnovodih s podpornimi izolatorji: študij in poročilo o montaži vodnikov daljnovoda Šoštanj - Ljubljana; študij možnih napak pri montaž, i vodnikov na daljnovodih, Poleg tega j c skupina še izvršila sledeča dela: gradbeno poročilo O poskusni progi za 400^ v letu !95i: konzultacije specialistov in poročilo o prostorih s stalno temperaturo za potrebe Inštituta; sodelovanje pri sušenju generatorjev v hidroelektrarni Moste; pregled glavnega projekta daljnovoda Dravograd—Gustanj ter pregled in kritika glavnega projekta za priključek 110 k V hidroelektrarne Moste; studi meritev na sinhronskih strojih; poročilo o študijskem potovanju ing. Janka Rudolfa v Francijo v letu 1952. Skupina je dokončala, in izdala naslednje ekspertize: I. ing, Junko Rudolf: .Raziskovanje varnostnih predpisov raznih držav z ozirom na faktorje sigurnosti proti trajnim deformacijam, k j so računane na osnovno dodatno breme 0,19 Vd kgm-1«. 2. ing. Joško Rosina: »Montaža vodnikov JlOkV prenosne proge Šoštanj—Ljubljana«, ing. Joško it osi na: »Nihalna montažna metoda«. 4, ing, Joško Rosina: »Sušenje generatorjev v HL Moste«, 5. ing. Joško Rosina: s-Poroči J o o ogledu HE VinodoJ, HE Ozalj 1 in Ozalj II«, b. ing. Joško Rosina: »Poročilo o gradnji poskusne proge za 400 k V v letu 1051«. IV. Skupili a Zii analizo potrošnje in tarifi-ranje električne energije pod vodstvom ing. Srečka Sajovica se je lotila gospodarskih problemov proizvodnje in potrošnje električne energije z namenom, da Vsaj za LRS ustvari pregled nad osnovnimi elementi, jih analizira in pripravi pogoje za njihovo znanstveno obdelavo. Ta obdelava je gotovo najvažnejša prav v LRS, kjer je največja proizvodnja, pa tudi zaradi e k spor ta energije V inozemstvo. Delo skupine je bilo naslednje: Zbiranje karakterističnih diagramov obremenitve delov ne in jalove energije, v letu 1952, njih sestava v razvrščene dnevne, tedenske in letne diagrame, z izločenim oziroma ločenim dirigiranim delom kousuma (Ruše, Avstrija). Za izdelavo tipičnih nadomestnih diagramov za matematično obravnavo je bila izdelana preiskava odvisnosti faktorjev izgub od faktorja izkoriščenosti oziroma od obratnih ur. Ta preiskava je dala za naše razmere karakteristično razliko od izkušenj v inozemstvu. Preiskava obsega tudi jalovo energijo, zato je delo kljub vsem poenostavi t vam silno zamudno in obsežno in bodo neoporečni rezultati doseženi šele po večletnem delu, nakar bo delo prešlo v stalno kontrolo značilnih koeficientov. Izvršena je bila tudi analiza tipičnih dnevnih diagramov za leto 1951 glede potrebe po nkumulaciji in izdelana teorija konstrukcije standardnega diagrama, V delu je študija ocenitve energije v času nadpovprečne obremeni t ve. V razvoju je tudi postopek za ugotavljanje odpadne oziroma odvečne energije, ki je v vsakem sistemu pretežno vodnih elektrarn posebno kritična. Vso nujnost zgoraj omenjenih študij osnov je pokazala zahteva operative elektriškega gospodarstva, da se izdela ekspertiza o utemeljenosti izgradnje tretjega in četrtega agregata v hidroelektrarni Moste. Ta ekspertiza je bila naslonjena na sočasne, gospodarske osnove in je morala zalo nujno upoštevati zelo .široko tolerance. Skupina je dalje obravnavala študijo o vplivu tarif na posamezne vrste odjemalcev in karakteristike potrošnje s pri- lugoditvijo časa konic ter nasprotno vpliv karakteristike konsuma na tarife, sodelovala je s skupino z.a ftrf|dnjo analizatorja pri konstrukciji in tehnološkem postopku izdelave indukcijskih regulatorjev, izvršila pregled in meritve na 20 k\ kabin v tovarni Iskra v Kranju, sestavljala mesečne biltene Inštituta ter periodična puročila o delu Inštituta za »Elektrotehniški vestnik«, študirala grafične metode za prikazovanje energijskih potreb in potrošnje, pripravljala predavanja za IV. ciklus, namen je operativi, ter za kongres nacionalnega komiteja C IGRE. Poleg tega pa je pripravila organizacijo mehanične delavnice Inštituta ter oskrbela nabavo orodja in strojev ter izdelala načrt električne instalacije v novih delavni škili prostorih. Dokončno obdelana in izdelana je bila ekspertiza »O ute-meljeaiosti izgradnje tretjega in četrtega agregata v HE Moste«. V. Skupina za proučevanje zaščite električnih naprav pod vodstvom ing, Edvarda Hoflerja ima za poglavitno nalogo študiram je zaščitnih sistemov električnih strojev 'in prenosnih naprav, zasledovanje njih razvoja in podajanje praktičnih navodil operativi ter reševanje konkretnih problemov s tega področja. Zato se v tej skupini obdelava zaščita, prenosnih omrežij proti previsoki napetosti in drugim njenim ne všečnim posledicam ter problem zaščite proti atmosferskim prenapetostim in načina ozemljitve nevtralne točke visokonapetostnih prenosnih omrežij, iz tega glavnega programa je bilo v letu 1052 obdelanih in deloma rešenih več problemov ter v III. ciklus predavanj za operativo vključeno predavanje o zaščiti prenosnih sistemov proti atmosferskim prenapetostim. V dokončni obdelavi je obširna ekspertiza o priključku dveh Petersenovih tnljav na isti transformator; izvršen je bil obračun napetosti na zdravih fazah ob zemeljskem stiku na daljnovodu in vsa problematika ozemljevanja nevtralne točke predi skuti ran a z raznimi domačimi in inozemskimi strokovnjaki, ker predstavlja ta problem eno izmed najvažnejših načelnih vprašanj naše elektrifikacije in odločitev z daljnosežnimi posledicami. S tem povezani problemi kompenzacijo toka zemeljskega stika so bili tudi predmet študija skupine. Ta problem je bil predmet obširnega poročila za konferenco pri GEDES, kjer so bili storjeni pomembni zadevni zaključki. Zaradi spoznavanja najnovejših izsledkov in praktičnih načinov zaščite je vodja skupine, ing. Edvard Hiiiler opravil sredi leta skrbno pripravljeno študijsko potovanje po Franciji in dobil zelo dragocene podatke v zvezi z gradnjo visokonapetostnega laboratorija in poskusne proge za 4iX> k V v našem Inštitutu ter podatke glede merjenja izgub zaradi korone. V isto ¡Mxlroeje spada tudi študija o izbruhih olja v transformatorju hidroelektrarne Lioblar. katere je s k tipi na teoretično pojasnila in dala praktična navodila za zaščito. Skupina je poleg glavnih tem obravnavala tudi nekatere obrobne probleme, ki so pa za naše elekiriško gospodarstvo ze»k> pomembni. Tako je sodelovala v zvezni komisiji za standardizacijo v Beogradu pri vprašanju normi talija visokih napetosti z obširnim poročilom, dalje stopila v stik z raznimi inozemskimi institucijami in tovarnami v tej zvezi ter zbrala obširno gradivo za obravnavanje tega važnega vprašanja. Skupina je hiln zadolžena tudi z gradnjo visokonapetostnega laboratorija in kemičnega laboratorija za raziskave in servisno službo za izolirna olja. Nabavila je sredi leta Sche-ringov mostič z normalnim kondenzatorjem za 250.000 "V in pripravlja se nabavo oziroma izdelavo potrebnega regulacijskega transformatorja, Veliko truda je bilo vloženega v organiziranje in tiitbavke za kemični laboratorij, ki je pričel z delom že v začetku leta 1955. V zvezi s študijem izolirnih olj je opravil vodja kemičnega laboratorija ing. Jurij Detičck v novembru in decembru študijsko potovanje ter zbral dragocene izkušnje in podatke. Pripravlja se lastna konstrukcija naprave za čiščenje in sušenje transformatorskega olja pod vakuumi mi, za katero je specialna oprema iz Švice že zagotovljena, ostali deli 'pa bodo izdelani doma. Skupina j(i še opravila naslednja dela: študij referatov CIGRE 1952 o zaščiti; pregled in kritika referatov ing. Tekavčiča (E1 ek trop roj ek tj in iug. Dokmauiča (Inštitut za eiektroprivredu pri GEDEH) ter ing. Krivaneka (Elektroprojekt Zagreb); konzultacije v zvezi s priključkom hidroelektrarne Medvode; študij inozemskih standardov za izolirna olja; ogledi, meritve in poročilo v zvezi s transformatorjem na Mirju: študij teoretičnih osnov za čiščenje olja; sestava poročila ill gradbenega programa za visokonapetostni laboratorij; študij visokonapetostne tehnike in katodnega oscl-lografa; sestava pripomb k jugoslovanskim standardom za instalacijske predpise; konstrukcija merilnega pulta za analizator. Skupina je dokončno obdelala in izdala izčrpno ekspertizo: »Studijsko potovanje ing. Htiflerja v Francijo«. VI, Skupina za gradnjo laboratorijske opreme pod vodstvom ing. Branka Vftjde je usmerila svoje napore v glavnem nu konstrukcijo in gradnjo omrežnega analizatorju. Ta velika in zahtevna gradnja je v projektu domala dozorela in je skupina vzporedno z izdelavo detajlnih načrtov nadaljevala izdelavo sestavnih delov ter konstrukcije. Vsa konstrukcija. s predali in drugimi sestavnimi deli je i>ila v tem letu izgotovljena ter pripravljena za montažo. Od bistvenih elementov, to jf: indukcijskih regulatorjev napetosti in eostp regulatorjev, ki predstavljajo generatorske edinice v analizatorju, sta bila izdelana dva prototipa. Na teh prototipih so bile izvršene natančne meritve, ki so pokazale potrebo precizne j še tehnološke obdelave in spremembo standardne oblike sekala pri tvrdki »Rade Končar« v Zagrebu v smislu našega načrta. Pri tem je bil raziskal! naj gospodarnejši način kompenzacije indllktiVnOsti regulatorjev in ugotovljeno, da bo mogoče s spremembo na vi tj« izdatno zmanjšati kondenzatorje. Z majhnimi tehnološkimi spremembami se bo povečal prostor za glave na vitja. Dalje je skupina izdelala veliko število detajlov, kot; pritrditve uporovnih elementov, škatlice za elemente, nastavke za releje, nastavke za skale regulatorjev, omare za elemente i 11 bremenil ne predale, merilne mize, omare za shrambt* instrumentov, svetilna telesa, temelje za moior-gene-ratorje. V delu je tudi specialen \iaxwcHov inostič in prototip duši Ike. Zaradi zadrževanja, dobav od domačih in tujih t v ni k delo na gratln j i analizatorja ni moglo napredovati po načrtu in bo skupina v bodoče morala mnogo del izvršiti v lastni režiji v novi delavnici Instituta. Zamuda pri dobavi pločevinastih jeder za regulatorje iu d uši Ike je bila zlasti kritična, delno jo je povzročila tudi prekatna otvoritev investicijskih kreditov. Skupina je poleg tega opravila še naslednja dela: konstrukcija stikalne plošče za strojnico analizatorja; dokončala je definitivne načrte za elek tri fine instalacije v novi stavbi Instituta: projekt i\luxwello-vega 111 os t i ca; projekt električnih peči za amalizatorako dvorano; izračun avtomatske regulacije napajalnega generatorja; študij relaksacijake metode reševanja enačb; študij elektrolitskega korita; zbirala je literaturo v zvezi z uporabo analizatorja in s tem v zvezi prevedla večje število člankov; izvrševala je nadzorstvo nad elektro-i instalacijskim i deli v novi stavbi Inštituta in pripravila predavanja za III. eiklas, namenjen operativi. Skupina je v zvezi z delom Instituta Ni kol a Tesle obdelala kritiko meritev na beograjskem analizatorju z ekspertizo: -Pojasnila k ,Od govoru" ode len j a za elektroprivredn Instituta SAN za ispit i van je električnih pojava ,Nikola Tesla' na našo kritiko meritev na beograjskem analizatorju . Studijska .potovanja in p ublik.äßi j e znan-s t v e ïi i h sodelavcev Inštituta. V zvezi z raziskovanji Inštituta so njegovi znanstveni sodelavci opravili v letu 1952 naslednja študijska potovanja: akademik dr. Milan Vidmar je opravil šesitedensko potovanje po zahodni Nemčiji, Švedski, Angliji, Belgiji in Franciji, z udeležbo na korigre.su CIGRE v Parizu: ing. Ožbolt Gros je potoval štirinajst dni po Avstriji; ing. Milan Vidmar ml. štirinajst ti ni po Švici; ing, Janko Rudolf in ing, Edvard Höf I er štirinajst dni ]jO Fraliei j i : ing. Branko Vajda štiri tedne po Franciji. Angliji iti Italiji; ing. Jurij Det i tek pa je opravi! štiritedensko potovanje po Avstriji in Nemčiji. O izsledki Ii znanstvenega dela poročajo naslednje publikacije: Akademik dr. Milan Vidmar: .....Die Gestalt der elektrischen Freileitung« v založbi Birkhäuser, Basel; — Razgovori o skrivnostih elektrotehnike«, v založbi Slovenskega knjižnega zavoda; — »Transformatoren Kurzschlüsse«, II.predelana izdaja, v založbi Vieweg, Braunschweig: — »Mechanisch gleichwertige Kupfer- und Aliimiiiiuiuleiter in Starkatromf reileitiuigen t, v Archiv der elektrischen Übertragung, št. 6, I952: — »Z jeklom ojačeni aluminijski vodniki«, Elektrotehniški vestnîk, št. 52. lug. Marjan Pia per: »Prispevek k problemu Vidmar j evega napetostnega efekta k, Elektrotehniški vestni k. št. 1. 2, 1952; — »Naravna moč in obratovalni diagrami«, Elektrotehniški vest-nik, št. 9 in 10. 1952. Ing. Ožbolt Gros; »Korozija na lopaticah vodnih turbin«. Elektrotehniški vrstnik, št. 2. 3. 4, 5. 1952; — izvleček gornjega Članka v Elektrotechnik und Maschinenbau, št. 8, 1952. Ing. Milan Vidmar mL: »Comparaison des quarrt; types principaux des excitatrices tournantes,, utilisées dans Lélectro-technique moderne, par rapport à leur efficacité d'excitation«, OGRE. Paris 1952. Ing. Srečko Sajovie: O delu Inštituta za elektriško gospodarstvo SAZF«. Elektrotehniški vestnik. št. i, 2, 5. 1952. Ing. Branko \ajda: Izvlečki za dokumentacijo. Zeleni Bilten. Beograd. Ing. Franc Mlakar: sMagnetiine krivulje železu in njegovih zlitini, Elektrotehniški vestnik, št !1 in 12, 1952. Ing. Janko Rudolf: ^Conducteurs homogènes ayant le même laux de sécurité par rapport aux déformations permanentes*, C1GRE, Paris 1952. Ing, Edvard Höflcr: »Pregled referatov na 5III. zasedanju CIGRE leta 1952 v Parizu — skupina 31: » Zaščita in releji«. Elektrotehniški vestni k, št. 5 in 6, 1952; - »Primedbe na predlog jtigotdovenskog standarda na napone, struje i frekvenci je«, Elektropr i vred a, št. 3 in 4, 1952. Sodelovanje iiLŠtifuiskih sodelavcev v raznih komisijah in na konferencah: Na zasedanju Akademijskega, sveta FLRJ v Beoogradu, 10.—12. L 1952 (nkad. dr. Milan Vidmar). — Na konferenci o organizaciji znanstvenega dela pri Gospodarskem svetu FLRJ v Beogradu, 10, in 12. I. 1952 (akad- dr. Milan Vidmar). — Na konferenci pri tovarni »Rade Koučar r v Zagrebu, 19. IL 1952, v zadevi malooljnih stikal (ing. Edvard Höller). — Na konferenci pri GEDEH z ing. Cheval i er oui od A CEC v Zagrebu, 13. III. 1952 (ing, Höfler). — Na diskusiji i zastopnikom tovarne A CEC ing. Chevalierom iz Belgije, 14.111,1952, o transformatorskih problemih (akad. dr. Milan Vidmar). — Na dveh konferencah pri tovarni i Bade Končar« v Zagrebu, 17. in 27. III. 1952 (akad. dr, Milan \idmar). — Na konferenci pri GEDES Z ing. Chevalierom v Ljubljani (ing. lliifler), — Na seji strokovne komisije Za revizijo projekta elektrifikacije Celja pri ïElektroprojektu« v Ljubljani, 7. IV. 1952 (ing. Sajovic), — Na revizijski konferenci Ministrstva za gradnje LRS v zvezi z idejnim projektom visokonapetostnega laboratorija, l.IV. 1952 (ing, Höf 1er). — Na konferenci pri GF.DES v zadevi ozemlje-vanja nevtralne točke UOkV sistema Slovenije, 2. IV. 1052 (ing. Höf 1er), — V stroko™ komisiji ^Elektroprojekla^, 15., 17. in 18. IV. J(>52 (ing, Gros). — Na seji revizijske komisije pri Svetu za industrijo LRS v zvezi s projektom daljnovoda Brdo—Črnuče, 25, IV. 1952 (ing. Sajovic}. — Na sestanku z zastopniki »Süddeutsche Kabelwerken v zvezi s standardi napetosti (ing. Höfler). — Na seji strokovne komisije ?Elektro-projekta«, 28. V. 1952 v Ljubljani (ing. Höf 1er). -- Na p redu-vanju in konzultaciji z, ekspertom tvrdke »Siemens-Sehuckerk D. W. von Mangoldtom v Zagrebu, 23. V. 1952, v zvezi s problemom ozemljevanja nevtralne točke (ing, Höf 1er). — Na seji strokovne komisije »Elektroprojekta«, 26. in 27,V, J 952, o projektu hidroelektrarne Vuhred (ing. Gros). — Na seji komisije Sveta za industrijo LRS v Ljubljani, 9. VI. 1952 (ing, Sajovic), — Na konferenci z zveznim ministrom za kulturo in prosveto R. Čolakovieem 1er republiškim ministrom R. Ziherlom o pro- blemih inštituta (akad. dr, Mi lun Vidmar), — Na konferenci s konstruktorjem tvornicc »Kade Koncar-t iz Zagreba v zvezi s transformatorjem 50 M V A na H t" Mavrov o. — Na zasedanju Akademijskega sveta FLRJ v Opatiji 27. in 28. VI. 1952 (akad. dr. Milan Vidmar). — V strokovni komisiji »Elekiroprojekla*, 9. IX. 1952, v zadevi IIE Krško (ing-Hiifler). — Na konferenci GEDES v zadevi RTP Radovljica, 16. IX. 1952 (ing. Hofler). Na kongresu kemikov FLR J v Zagrebu, 14.—18. X. 1952 (ing, De-tič^k). — Na konferenci GEDES v zadevi ozemlje vanj a nevtralne točke, 3. XL 1952 {ing. Hofler). — V strokovni komisiji »Elekfropi-ojekta« v zadevi stikalne naprave za rudnik Velenje (ing. Hofler). II. L p r a v □ o i a č u n s k a skupina. Gradnja nove institutske s t m be je med letom zaradi zelo omejenih investicijskih kreditov Je počasi napredovala in je bil-o mogoče V glavnem izvršiti le notranja zaključna obrtniška dela v kletnih prostorih in pritličju stavbe ter nabavili delno opremo za nekatere lal>oratorije. Ta dela so bila zaključena v novembru in se je Inštitut i. decembra preselil v del nove stavbe. 1:pravnih sej je bilo šest, inštitutski kolegij je imel pet rednih sej. inštitutski plenum se je sestal dvakrat. luštitutska knjižnica je pridobila med letom domačih in tujih strokovnih knjig ter obsega 1166 del. Med letom je prejemal Inštitut 29 jugoslovanskih in 54 inozemskih strokovnih revij. V študijske namene je bilo prevedenih 17 večjih člankov iz angleških, francoskih in ruskih revij. Opremljenih in publiciranih je bilo II zunanjih in 5 notranjih ekspertiz Inštituta, v srbohrvatski jezik pa so bili prevedeni vsi do sedaj izdani referati Inštituta. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE inštitut je deloval v provizoriju nn Celovški ccsti št. Ti, kjer je: 1. nadaljeval in delno zaključil hidravlične in konstrukcijske študije na raznih tipih črpalk (enos topne spiralne črpalke, večstopne, polaksialue vertikalne in Črpalke za melioracije), ki naj služijo kot osnova, za proizvodni program naših tovarn: 2. inštitut je nadaljeval eksperimentalno in teoretsko raziskovanje na pretočni turbini (Banki): 3. proučeval je eka peri men talilo vpliv spreminjanja števila lopniic na pretočno vodno množino pri propelernih turbinah; 1. od hidromehanične opreme central je inštitut eksperimentalno preiskal razne ceune organe (lopate, razcepe, zasuue): 5. nadaljeval je aerodinamične študije za aksialnc ventilatorje: 6. izvršil je eksperimentalno študijo o uporahi razni-h instrumentov v aero- in hidrodinamičnih preiskavah; 7. nadaljeval je s projektiranjem in izdelavo preizkusnih naprav ter instrumentov za novi laboratorij. Delovni načrt za leto 1053 t. Nadaljevanje raziskovanj na črpalkah: 2. podrobno hidravlično proučevanje (z zrakom iu vodo) iu analiza enostopne spiralne črpalke; 3. raziskave lastnosti črpalke pri prehodu od Črpal nega delovanja k turbinskemu; 4. diagram izokerd za razne variante Kaplanove turbine; 5. nadaljevanje raziskav na pretočni turbini in analiza rezultatov; 6. eksperimentalne raziskave dovodnega sistema za 4-šobno Pel tono™ turbino; 7. merjenja na raznih liidroeentralnh; 8. h ud al je vanje aerodinamičnega študija na aksialnih ventilatorjih in analiza rezultatov; 9. raziskave uporaba modernih aerodinamičnih profilov pri turbinskih strojih; 10. podrobna raziskovanja kavi taci j ske korozije z raznimi tekočinami: 11. nadaljevanje izdelave preizkusnih naprav iu instrumentov za novi laboratorij v lastni delavnici. ZAVOD ZA RAZISKOVANJE KRASA Organizacijsko delo. V aprilu 1952 je postala Slo-venaka, akademija znanosti hi umetnosti upravni organ stavbe na Titovem trgu št. 1 v Postojni, kjer ima Zavod svoje prostore. S tem je bilo doseženo jamstvo za nemoten razvoj našega Zavoda. Odprto je še vprašanje temeljitega popravila strehe in notranjih prosiorov. Zato še ni bil odprt muzej. V ostalem je bil izpolnjen delovni načrt za leto 1952. Knjižnica je urejena, in katulogiziraiia. Muzejski prostori so opremljeni z eksponati in napisi. Zbirke so bile dopolnjene z novimi primerki s terena in z nekaterimi novimi ponazorili. Kartoteka kraških objektov, zlasti jam, je bila izdelana na podlagi italijanskih virov in arhiva Društva za raziskovanje jam v Ljubljani. Pebruarja 1952 je bila na našo pobudo ustanovljena postojnska sekcija Jamskega društva, ki se je lotila terenskega dela po naših napotkih. Avgusta 1952 so bili navezani sliki s Slovenskim planinskim društvom v Trstu, ki je ustanovilo posebno jamsko sekcijo. Ta poslej opravlja v auglo-ameriški coni STO terensko delo v tesni povezavi z Zavodom (ugotavljanje lege. domačih imen in lastnikov jam, preiskava novoodkritih jam), Razen tega je teklo delo Zavoda v stalni povezavi s centralnim Društvom za raziskovanje jam v Ljubljani in z Upravo kraških jam Slovenije, ki je podprla Zavod z delovno silo na terenu ter dala na razpolago prevozna sredstva, Navezani so bili stiki z vojaško oblastjo, ki Jm> omogočila delo Zavoda v ohmejnih sektorjih in bo v doglednem času sama organ i zar al a svojo jamsko ekipo, dalje s Prirodoslovnim muzejem na Reki, ki hrani I i buril i jsk i kataster jam in precej nam sicer nedostopne kraške literature, ter z Institutom za proučevanje krša sjovan Cvijič* v Beogradu, s katerim je bilo koordinirano raziskovalno delo. Univerza v Bernu je napotila na enomesečni študij v Postojno absolventa geologije Heinza Ortlija, ki je izdelal diplomsko delo o našem krasu. V zavodu je delal prof. Jean Corbel iz Iv ona, raziskovalec krasa v severozahodni Evropi. Hidro-grafski zavod iz Zagreba je v Zavod napotil ing. [ovanovica, da se seznani z delom Zavoda in da njegove metode prenese na Hrvatsko. Terensko delo. Proučevali hi» se podrobno podzemeljski tok Pivke, kraškn pokrajina v okolišu Preetranka, Sajevč, Slavi ne i ji Orehka. bolj ekstenzivno pa Nanos, Trnovski gozd in Julijske Aipe. \ seh terenskih ogledov je bilo 126. proučenih 68 jam, od teh 28 dotlej šc neznanih, Lkskur/ije so bile naslednje; 23. I. in 38. VIII.! jame v P red jami; i. V.: Velika in Mala Vratnica pri Trebnjem na Dolenjskem: 2. V: jami Mišenca in Mala jama pri Trebnjem na Dolenjskem; 3. V.: jame Stani-povea, Velika jaina in Zekane pri Trebnjem; 4. V.: spodmoli pri Slavini. ki predstavljajo nekdanje Vodne požiralnike! 15. V: ekstenziven ogled Ledene jame v Fridnaštajnskem gozdu pri Kočevju: 23. in 24. V., 3. IX., 9. X. in 29. X.: Magdalena jama pri Postojni; I- VL: Globin ja L in II, na Kaludmiku, Golobi nja L za Ostrim vrhom; 9, VI.: Znkajcni spodmol, Pretria jama. Ovčja jama. Mrzla jama in nekaj manjših apodmoiov pri Prcstranku: 9. VI., 28. VII., il,.Tl% Curka jama: 9.VL, 2$.VII. in II. \ lil.: Biiiluilink pri Mrzli jami blizu Prestrauka; 28, VIL in 11. VIII,! dve brezimen i brezni pri Prcstranku; 26. in 27. Vi,: Dolenjca jama prt Brestovici; 16, VI.: Jazbina, Mala jaina I. in II. pri Prest ranih; 16. V L, 21VL, 11. VIII. in 23. VIII.: Polšja jama pri Slavini; 25.V L in 23.VIIL: Jama sv. janeža nad Pre-strankom; 25. A 1.; dva manjša spodmola pri Slavini; 25. VL in 23. VIL: Skrlivec I. in 11. pri Prestranku; 6. \ I i.: Košanski spodmol: 12. in L3, VIL: Škocjanske jame pri Divači, prodor do Mrtvega jezera ter raziskovanje sifona: 15. VIL: Ponikve pri Sajevčah, požiralnik pri Markovem spodmol«. ki odvaja visoko vodo potoku Ruknljščiee: II.—19. \ IL: ekstenziven ogled ledenih jam in nekaterih bremen na Studorju in Pršivcu nad Bohinjem: 21, VIII,: Vilharjev rov v Črni jami pri Postojni; 23, VIII.: jama SV. Petra pri Prestrauku; 30, in "I, \I1L: raziskovanje podzemeljske Pivke v Postojnski jami; 14. IX.: OsOjCa pri Beiskem in Rusov brezen v Trnovskem gozdu; 15. IX.: Ledenica pod Ledenim hribom in Velika ledena jania v Paradam; 16. IX.: l edenik pod Črnim robom, ekstenziven ogled; 10. iti 11. X.: ledene jame na ¡Nanosu, ekstenziven ogled: 4. X.: Golohinja 11. za Ostrim vrhom pri Slavini; 4. in 5. X. ter 23. XT.: Vodna jama v Loži; 30. X i.: Šimčev in Rja vekov spodmol na Ravniku pri Slavini. Poglavitni rezultati navedenega terenskega delu so uasled-nji: dosedanje poznanje podzemeljske Plute se je spopolnilo z odkritjem nekaterih stranskih pretokov in podzemeljskih pritokov v Časa višjega vodnega stanja. Na Sajevškeni polju in južno od ta in obstaja večji podzemeljski tok, ki je verjetno v medsebojni zvezi in menda pripada že povod ju jadranskega '¿uvod za raziskovanje krasa o l>o$tojni morja. S tem se na tem področju rešuje dokončno vprašanje razvodja med Črnim in Jadranskim morjem. Preiskave spod-molov pri Slavini in Prestranku ter brezen v neposrednem zaledju Postojnske kotline so doprinos k rešitvi vprašanja razvoja te kotline. Interno znanstveno delo. Ugotovitve na terenu so bile v Zavodu preverjene, prineseni material pregledan in sortiran, Rezultati so bili vneseni v zapisnike, izdelani so bili vsi Črtezi in profili jam. Pripravljen je bil osnutek za dokončni kataster kras kili objektov ili p red eba i i ran v širšem krogu Z nekaterimi našimi znanstvenimi in strokovnimi sodelavci. S postojnsko sekcijo Društva za raziskovanje krasa je organiziral Zavod dvakrat mesečno strokovne sestanke, kjer se obravnavajo dobljeni rezultati terenskega dela in znanstvena teoretična vprašanja o kraških problemih. Prof. dr. Srečko Brodar je v poletnem času nadaljeval z arheološkim izkopavanjem v Betalovem spodmolu. Poskusni kop v Zupanovem spodmolu na Sajevškem polju je odkril tu novo paleolitsko postajo. Znanstveni sodelavec dr. Val ter Bohinec je nadaljeval z izpisovanjem kraške bibliografije. Razen večjih knjižnih del izpisuje tudi Laibac.her Zeitung od leta. 1850 dalje, Število kartotečnih listkov je doseglo 4000. Ob obisku salzburških jamarjev v Postojni junija 1952 se je v imenu Zavodu udeležil vodstva te skupine ter iinel za goste predavanje o kraških problemih. Strokovni sodelavec Ivan Miehler je sodeloval pri raziskovanju jKKlzemeljske Pivke in še neznanih vodnih pretokov na Sajevškem polju in južno od tod. Razen tega sodeluje pri pripravah bodočega katastra kraških objektov. Strokovni sodelavec Egon Pretner je dodeljen našemu Zavori u od julija 1952 dalje. Njegovo poglavitno delo je urejanje zbirke jamske favlle za naš lnw!oči muzej, registriranje doslej V literaturi navedenih jani v Sloveniji ter tehnična in strokovna pomoč na terenu. On in dr. Bohinec sta napisala več poglavij o primorskem kraškem ozemlja za knjigo Pri morje v luči turizma. Delovni načrt & a lefto 1953 Organizacijsko delo, V mejah možnosti bo izvršeno popravilo stavbe in notranjih prostorov ter končane vse priprave za otvoritev kraškega muzeja za javnost. Vzdrževani bodo nadaljnji stiki z jamarji v L RS in s slovenskimi jamarji iz Trsta, s katerimi lx> izdelan podroben načrt raziskovalnih del na terenu. Poglobljeni in razširjeni bodo stiki z ustanovami, ki se bavijo v Jugoslaviji s kraškimi problemi. Sodelovali bomo v Komisiji za kras, ki so pripravlja, in navezali nove stike s tujino. Terensko del o. V načrtu je zaključna obdelava kraškega področja na zahodni in jugozahodni strani Postojnske kotline- Tu bodo končana raziskovanja vodnih jam in izvršeni poizkusi z barvanjem ugotoviti povezavo podzemeljskih vodotokov. V okolišu sistema Postojnske jame bodo ugotovljeni dihal ni ki in izvršeni poskusi, priti do novih dognanj neznanega toka podzemeljske Pivke v smeri proti Planinskemu polju. V programu jo raziskovanje ledenih jam v Trnovskem gozdu in na tem področju študij inverzije flore v kraških dolinah in v okolišu ledenih jam. Začeto bo tudi preiskovanje visokogorskega krasa v Julijskih Alpah. Interno znanstveno delo. Muzejske zbirke bodo dopolnjene z nekaterimi kartami, ki bodo pokazale razširjenost jam na Slovenskem, njihove poglavitne tipe, geološko Zgradbo ozemlja hi hktrOgralske razmere. Začetek z Izdelovanjem katastra kraških objektov. Zavod bo v mejah denarnih možnosti izdal svoja prva. tiskana poročila in z zameno skušal svojo knjižnico dopolniti s tekočo inozemsko literaturo, ki obravnava kraške probleme. * INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO Splošni del. V letu 1952 smo mogli ljudje urediti naše delovne prostore in si nabaviti nekatere najpotrebnejšill instrumentov ter priprav. Kot osiioi o za sistematično proučevanje Slovenije na geografskem področju smo še nadalje izpopolnili naše kartografske zbirke. Prizadevanje, da v Inštitutu za geografijo organiziramo izčrpno kartoteko geografske literature za Slovenijo, smo v letu 1972 uspešno realizirali s tem, da smo ekseerpirali še nadaljnje reviji' iu ftresli ob koncu leta že na ekseerpiranje naj-boJj važnih časopisov. Izpiske smo v glavnem uredili, tako da je naša bibliografska kartoteka že porab na in da more že služiti svojemu namenu. V drugi polovici leta 1952 smo začeli sestavljati topografsko-dem ografsko k a rt o tek o, ki naj olajša proučevanje našega populacijskega razvoja in naselij. Posebni del. Nadaljevali smo s proučevanjem geomor-foloških in antrOpogeografskih ter gospodarskih razmer v Pohorskem Podravju in na Soielsketn. Rezultate teli proučevanj bomo mogli v tem ieta že predložiti v tiskani obliki (avtorja asistenta I. Gaais in V. Kokole). Vzporedno z geoiuorfološkim proučevanjem v panonskem obrobju smo v tem letu skušali zajeti raziskavo morfogeneze na primorski jadranski strani, in sicer na dveh področjih, v Rrdih ob Goriei ter v Šavrinskem gričevju. Rezultati dela v terenu se sedaj pripravljajo v tekstualni obliki. Podobno proučevanje a- spodnji Vipavski dolini in na Krasu se še nadaljuj t1 i u bo prišlo v glavnem na vrsto v letu 1953. Znaten del svoje znanstvene pozornosti je Inštitut zn geografijo posvetil proučevanju planin. Z raziskovalnim delom v terenu je izvedena sistematična proučitev planin v Savinjskih Alpah, edinem planinskem področju v slovenskih Alpah, ki ga dosedanje raziskovalno delo še ni bilo zajelo. Istočasno smo nadaljevali proučevanje sedanjih in nekdanjih planinskih pašnih ndnošajev v dinarskem delu Slovenije in smo proučili v ta namen Snežniško pogorje na Notranjskem. Našli smo tudi tu prav zanimive gospodarske odnosa je, ki nam pripovedujejo, kako so Čez zimo živino gonili v toplo Istro na prežim oranje, a čez poletje v dovolj namočene višave Snežnika. S tem je tudi za južno Slovenijo dognaoo podobno živinorejsko sožitje med toplim pri morje m in celinskimi visokimi planotami, kakor je značilno za naše balkanske predele. I udi v tem letu smo nadaljevali proučevanje in redno sistematično opazovanje ledenika na Triglavu. Prav tako smo sistematično opazovali in kartografsko ugotavljali snežne plazove na Slovenskem. Stopili smo v stike z drugimi ustanovami, ki se zanimajo za opazovanje snežnih plazov ter škode, ki jo povzročajo, preti vsem z gozdno upravo in njenimi postojankami, s Planinsko zvezo iti njenimi podružnicami ter faktorji, z Lovsko zvezo in njenimi funkcionar ji. Stopili sum tudi v stike s centralo za opazovanje plazov in borbo z njimi v Švici ter prejeli od nje najnovejše publikacije o rezultatih njenega dela. Upamo, da se jim bomo kmalu oddolžili s prvimi tiskanimi poročili o rezultatih našega dela. Lansko snežno katastrofo na Bovškem in Kobariškem smo posebej proučili, tudi z delom na terenu. Posebej smo dali iniciativo za proučitev vremenskih pogojev, ki so nam dali tako nenavadno velik sneg. Rezultati teh proučitev so že konkretizirani v posebni študiji, ki čaka na objavo. Inštitut ¿a geografijo si je v zel za nalogo, da s sistematično proučitvijo posameznih tipičnih področij Slovenije poglobi naše znanje o osnovah našega I j nilskega življenja v gospodarskem pogledu. \ tem letu je na ta način dal sistematično proučiti eno od naših gorskih področij, in sicer sosesko vasi Soča ob zgornji Soči: rezultati proučitve čakajo na objavo. Razen navedenih raziskovalnih del je Inštitut izvedel še manjše proučevalne akcijc. a nadaljeval je tudi že v prejšnjih letih začeta raziskovanja, kakor na primer ugotavljanje obsega i ji učinka pleistocenske glaciacije v južnoza hodnih Julijskih Alpah. Nekaj rezultatov svojega dela je Inštitut izdal v tisku v '-Geografskem zborniku«, I. knjiga, ki ga je izdal četrti razred Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Delovni načrt za leto 19 !5 5 V internem, delovnem programu je izpopolnite-v tehnične strani našega Instituta, Do kraja nameravamo izvesti dopolnitev geografske bibliografske kartoteke za Slovenijo, prebi-valstveno topografsko kartoteko Slovenije pa hočemo sestaviti vsaj v glavnem obsegu* Nadaljevali bomo opazovanje ledeni i kov na Triglavu iu na Skuti jn skušali uaše proučevanje v prvi seriji zaključiti ter o tem izdati tiskano poročilo. Prav tako nameravamo nadaljevati proučevanje snežnih plazov in v ta namen razširjamo ter kotosoUdiramo opazovalno mrežo. Na goomorfološkem področju bomo koncentrirali naša proučevanja zlasti na slovensko jadransko Pri morje, kjer bodo spodnja Vipava, Kras ter Šuvrinska obala pri Piranu iu Kopru poglavitno področje našega dela v terenu. Posebno pozornost bomo posvetili kvartarnemu razvoju v naših kraških p olji h-Nadaljevuli bomo s proučevanjem kvartarne glaciaeije v Julijskih Alpah. Tudi ostala področju kvariarne geomorfologije ter hi d tog raf i je bomo proučevali, predvsem poplavna področja, razprostranjenost gline, jezera, sedanja in nekdanja itd. Na področju gosi>odarskega proučevan.j a. mislimo nadaljevati z raziskavo planin, nekdanjih in sedanjih, da čimbolj precizno doženemo priroduc osnove za ■planinsko gospodarstvo. Obnoviti nameravamo poskus, da precizno doženemo stanje slovenskega ribištva ob Tržaškem zalivu, poskus, ki se nam letos ni posrečil. Nadaljevati mislimo s proučevanjem gospod a r-,sko-pi»pulacijske strukture posameznih regij Slovenije. Pozornost mislimo ob tem. posvečati kritičnemu določanju zgornjih meja prirodne iu kulturne vegetacijo, in sicer po klimatskih pogojih i n dejanski razprostranjenosti. \ ospredje našega raziskovalnega zanimanja želimo postaviti proučevanje gospodarskega sožitja naših mest in industrijskih krajev z ruralno okolioo, kar je posebna značilnost slovenskega gospodarstva. Posebno pozornost nameravamo posvetiti vprašanju nasib izseljencev. Računamo, da nam bodo rezultati novega štetja v marcu 1953 dali gradivo za poglobljen populacijski in gospodarski it odi j. INSTITUT ZA GEOLOGIJO I. Geološki»-paleontološku sekcija: AkaiL Ivan Rakorec je nadaljeval s podrobno raziskavo številnega fosilnega gradiva iz Betalovega spodmola, ki mu je bilo priključen i b še nekaj novih najdb. Nadalje je proučil favno iz mostiščarske kulturne plasti ljubljanskega barja, shranjeno i ljubljanskem Narodnem in Prirodoslovnein muzeju. Gradivo nudi obilo podatkov za rekonstrukcijo takratnih življenjskih razmer v ljubljanski okolici. Natančneje je obdelal bizonove ostanke, ki pripadajo drugi vrsti, kakor se je doslej domnevalo. Razprava o njih, ki bo izšla v Arheološkem vestniku, je v tisku. Dalje se je ukvarjal z genezo Ljubljanskega polja s posebnim ozironi nn njegov odnos do Ljubljanskega barja in vmesno karbonsko pregrado. Večino rezultatov o tem je. priobčil v zadnjem (XXIV.) letniku Geografskega ves trnka. — V obdelavi ima še ostanke povodnega konja, doslej edine najdbe iz slovenskih tal. Cveto Germovšek, strokovni sodelavec instituta, je končal z geološkim kartiranjem severnozahodne sekcije lista Novo mesto (t: 75,000), to je ozemlja med Št. Vidom pri Stični, Trebnjem, 8t Rupeirtotn in Sv, Križem pri Litiji. Razčlenil je naslednje Formacij o; karbon, spodnjo, srednjo in zgornjo triado, liado, t i. ton, zgornjo kredo, miocen in kvartar. Tifonski jedrna i i psevdooolitni in b rečni apnenci ter zgornja kreda v klastičneui razvoju segajo precej bolj severno, kakor je bilo doslej znano. Večina dolenjske ilovice je sicer eluvialnega nastanka, vendar jc bila pozneje fbiviat.ilno preložena. Ozemlje je na prehodu posavskih gub v Dolenjski Kras tektonsko mučno porušeno. Pri večini tektonskih enot je opazil manjše premike proti severu, 1< pri nekaterih proti jugu. Siecr so- geološke poteze v m nog očem podobne onim zahodno od Ljubljanskega barja. Pokrajine med Mokronogom in Šmarješkimi toplicami je kartiral po naročilu Geološkega zavoda v Ljubljani. Strati-grafske razmere so podobne onim na področju med Stično in St. Rupertom. Značilno je, da se zgornja kreda v gosauskem faciesu pojavlja v precejšnjem c»bsegu. Tektonske razmere so enostavne; prevladujejo položne antiklinale in sinki male. Dalje se je posvetil reamhulaciji vzhodnega in južnega obrobja Ljubljanskega barja. Nabral in deloma določil je mnogo fosilnih ostankov iz okolice Novega mesta in Trebnjega. Povečini gre za titonske hidrozoe in korale. Določil je tudi koralne ostanke iz apnencev Malenskega v rha pri Blegošu in s tem dognal njih belerofmiško starost. Sodeloval je pri geoloških ogledih nekaterih izvirnih področij (Šmarješke toplice. Stopi če pri Novem mestu) in izdelal geološka strokovna mnenja. Anton Ramovš, asistent Geološko-paleontološkega inštituta na univerzi, je provi zorno obdelal permsko favno iz Volake, južno od Blrgoša, in tako dognal belerofonski horizont. Dal je je na Malen.skom vrlin dognal i>oleg belerofonski h skladov kampilske plasti, kar izpričujejo nabrani fosilni polži, školjke in amoniti. Pri reambulactji severnega in zahodnega obrobja Ljubljanskega barja ter polja je odkril nova nahajališča fosilnih ostankov, ki bodo razjasnili nekatere doslej še nerešene probleme. Posebno važno je od kri i je bogate favne v karbonskih konglomeratih severovzhodno od Podlipoglava. V tamkajšnjih apnenčevih prednikih pojavljajoče se korale, polži, školjke, Cefalopodi, brahiopodi in krinoidi kažejo na p red k ar bonsko starost. Na južni strani horjulske doline je pa odkril wengenski horizont s Številnimi, za jo dobo značilnimi škol|kami. 11. Miner a loško -pet rografska sekcija; Cveto GermovŠek, strokovni sodelavec inštituta, jc nadaljeval s petrografskimi preiskavami prodoru in na Štajerskem. Pregledal je izdanke vulkanitov med Celjem, Laškim in Podčetrtkom, kjer so izključno sredlljetriadne starosti. Pri Celju in Laškem so enako močno zastopani kremenov keratofir in njegovi grobi. Pri Libojah in Tremeigih se pojavlja večinoma le grob kremenovega kerniofirja, precej manj je grobov bazičnih kamenin, in sicer porfiritov s kremenom in takih brez "jega. Dalje proti vzhodu prevladujejo grohi avgitovega porih ita. vendar je najti še vedno golire s kremenov! m kerato-fi rje m. Na Velikem vrhu, vzhodno od Laškega in pri Črno lici se pojavlja avgitov porfirit v zvezi s psevdoziijskimi skladi. V lludniei verjetno ni več kislih kamenin. Pojavljajo se le različni avgitovi porfiriii, njihovi grohi in tufiti. Nadalje je preiskal vulkanite severno od Tuhinjske doline in v okolici prevala Črnivca, Tudi lu se pojavljajo podobne sredujetriadne vulkanske kamenine kakor vzhodno od tod, in sicer pretežno grobi kremeuovili kcratofirjev, v manjši meri kremeoiovi ke-raiofirji in jjorfiritski grohi. Tudi na tem ozemlju so v zvezi s pscvdoziljskhnj skladi, ki .so mnogo bol j razširjeni, kot .je označeno na dosedanjih geoloških kartah, ^saj del tako imenovanega starega" kristaliuika Kranjske rebri in okolicc pripada psevdozil jskiln skladom in srednjetriadnini grohom. Slednjim so močno podobni vojniški stairokri stali nski skrilavci okoli Vojnika, kjer je prav tako nabral mnogo vzorcev. Pregledal je se prodornine v okolici Kamne gorice in Nemil j ter vzorce vulkanskega materiala, ki ga je nabral A. Nosan. geolog Geološkega zavoda v Ljubljani. Vzorci pripadajo kislim prod orni nam, ki SO podobne štajerskim. Med njimi najdemo vse različke od kreme novi h keratofirjev do kremeuovili porfiritov. Preiskal je tudi nekaj vzorcev srednje-triadnih groho* in grobovih peščenjakov s področja med Jelovico in Ljubljanskim barjem, ki sta jih nabrala geolog A. iVosan in asistent A, Ramovš, Tu je preiskava prav tako jx>kuzala, da pripada del domnevnega starega paleozoika v resnici srednjehiudnim skladom. Po naroČilu Geološkega zavoda v Ljubljani je s številnimi sodelavci, absolventi in študenti Miueraloško-peirografskega in Geološko-paloontološkega inštituta univerze pregledno kartiral celotno Pohorje. Napravili so vrsto profilov in nabrali veliko Število vzorcev kamenin. GermovŠek je izdelal geološko-petro-grafsko karto Pohorja, ko je preiskal večji del nabranega materiala. Številne nove ugotovitve bodo objavljene v časopisu Geologija. ^ okviru Geološkega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti je dokončal s podrobno preiskavo pohorskih daeitov. Sestavil je mineraloški in petrografski del za Piirodoslovni slovar, ki ga I>o izdalo Prirodoslovuo društvo \ Ljubljani. 111. Prazgodovinska sekcija: Profesor Brudar je skupno z arheološko sekcijo izvedel v času od 14. VII. do 18. VIII. dve izkopavanji, v Županovem spodmohi pri Sajevčah in v Betalovcm spodniolu pri Postojni. Pri tem so sodelovali Franc Oso le, p rov. asistent Inštituta za prazgodovino na univerzi, Demetrij Brodar, laborant arheološka sekcije Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter študentje geologije in arheologije, razen tega še ab it uri en t Samo Savnik. V Zupanovem s poti mol u je izkopavanje trajalo i-t dni, Po izmcritvi jame sta bili izkopani dve sondi, prva ob jamskem vhodu v obsegu 5X3 m do dosežene desne jamske stene v globini 5 m, druga v notranjosti jame v obsegu 2 X 2 m do globine 2 m, ne da bi dosegli dno. V vhodni sondi so ugotovili ]xid neznatnimi sledovi pozne prazgodovinske naselitve v zgornjem delu profila pleistocenu pripadajočo plast, ki je vsebovala 43 mlajšepaleolitskili kamenih artefaktov in tudi nekaj kostnih ostankov (Marmota marmota L,, Sus.), Ob robu sonde so zadeli tudi na ognjišče, ki je pa v celoti ostaio neprekopano. Zc blizu dna sonde je hil odkril kostni fragment, ki po obliki spominja na alpsko protolitsko kostno industrijo, V notranji sondi so pod brečo, sprijeio s sigo. odkrili ognjišče s številnimi kostnimi ostanki alpskih Svizcev, a tudi nekaterih drugih živalskih vrst, zlasti malih glodalcev. \ območju ognjišča sta ležala 2 kamena ariefakta. Namen sondiranja je bil dosežen z ugotovitvijo nove paleolkske postaje, ki se po inventarju in stratigrafsko ujema z mlajšejmleolitsko kulturo zgornjih plasti Belalovega spod-mola- Fotografirali in izmerili so profile ter vzeli za nadaljnjo raziskavo vzorce plasti, ogl ja i. dr. Iznivelirali so ves okolišni teren od lfruševja preko Zupanovega spodmola. do Markovega spotimo!u v dolžini okrog 5 km. Izkopavanje V Betalovem spori molu je trajalo 32 dni. Ker paleoiiitološki in arheološki interesi narekujejo za bodoče raziskavo plasti za prvim jamskim ovinkom, je bilo treba prej odstraniti iu preiskati še pred ovinkom ležeče plasti, ki doslej še niso bile prekopane. Zaradi pomanjkanja časa so to nalogo rešili le delno. Prekopali in raziskali so po dolžini dva metra terena, in sicer od 10. do 12, metra. Profila 11. in 12. metra nista pokazala kake bistvene spremembe od dosedanjih, Ugotovili 50 le, da življenjski prostor srednje- in st.arejŠepaleolitskih naseljencev ni segal globlje v notranjost jame, kar izpričujejo zmerom redkejše najdbe tako kamenih artefaktov kakor tudi fragmentov p!eistocenske favne. Za genezo jame in stratigrafijo plasti pa so dobili mnogo dragocenih podatkov, Iznivelirali so istočasno ves teren od Postojne preko Postojnske jame do Otoške jame in Betalovega spodm.nl«. Podatki bodo zelo koristni tudi za geomorfološke probleme celotne Pivške kotline. Program dela za leto 1953 L Geološko-paleontološka sekcija: 1. Dokončna obdelava losiliie sesalske favne iz Betalovega spodmol a. 2. Podrobna obdelava bobrov iz mostišča rske kulturne plasti Ljubljanskega barja. 3. Obdelava novih mA^.fK]ontovih Ostankov iz vzlitidne S ioven i j e. 4. Proučevanje migracij sesalcev v pleistoecnski dobi na slovenskem ozemlju. 5. Reambulacija obrobja Ljubljanskega barja in polja. (j. Reambulacija južnovzhodnega dela Tellerjeve geološke speci al k e Celje-Radeče. 7. Kart i ra nje področja okoli V o lake. 8. Obdelava jurske in k red ne favne. II. Mineraloško-pctrograf.ska sekcija; 9. Dokončna obdelava savinjskih keratofirjev. 10. Dokončna obdelava meiamorfnili kamenin S Pohorja. 11. Raziskovanje severaozahodiiega dela Pohorja in dela Kozja km 12. Raziskovanje tonalitnega pasu južno od Mežice. III. Prazgodovinska g c k c i j a ; 13. Nadaljnji izkopi v Parski golobini. 14. \adaljuji izkopi v Betalovem spod molu. 15. Poskusni kopi v Kristalni jami pri Sežani. Ib, Ogled nekaterih kraških jam. INŠTITUT ZA BIOLOGIJO Še redno je vodstvo Inštituta za biologijo v ostri borbi za elementarne pogoje možnosti raziskovalnega dela za prostor, za opremo, za sodelavce. Razumljivo je. da ta le malo uspešna borba zrlo «vira izpolnjevanje bistvenih nalog inštituta. Inštitutu za biologijo ni uspelo do sedaj nabaviti neposredno iz inozemstva niti enega kosa opreme razen nekaj znanstvene literature. Za opremo inštituta je bilo mogoče nabaviti samo to. kar je bilo slučajno na razpolago v tukajšnjih podjetjih, uli pa po privatnikih. Inštitutu ni uspelo, da bi si zagotovil skromne prostore v adaptiranem poslopju na dvorišču glavnega poslopja Slovenske akademije znanosti in umetnosti. \se, kar je bilti doseženo, je to. da je inštitut dobil v začasno uporabo cnooken-sko sobo v pritličju glavnega poslopja Slovenske akademije znanosti Ju umetnosti, v kateri sta shranjena inštitutski inventar iti biblioteka. Poskus, da bi pridobil za potrebe planinskega liKinološkega laboratorija primerne prostore ob Blejskem jezeru v zvezi s pridobitvijo bivše Š veri ju g o ve vile na Bledu, ni uspel. Boljši uspeh pa lahko zabeležimo v dveh drugih smereh — i O sta speleobiološki laboratorij v Postojni in talasobiološki laboratorij v Rovinju. Speleobiološki laboratorij v Postojni. Vodja laboratorija je honorarni znanstveni sodelavec inštituta profesor dr, Albin Seliškar, Med letom je daia I prava kraških jam v Postojni izvršiti najnujnejša popravila v stanovanjski hišici, v kateri ima laboratorij začasno eno sobo. Sobo je bilo možno zasilno opremiti Z nekaj kosi pohištva iz Zaloge Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sedaj je omogočeno zasilno bivanje v Postojni in opravljanje nekaterih pripravljalnih in preprostejših raziskovalnih del tudi izven jame. V jami. \ rovu, v katerem je jamski laboratorij, nekatere instalacije polagoma propadajo, tako nekateri zidani in betonski podstavki, vodovodna in električna napeljava. Idejni načrti, ki so bili že v prejšnjih letih izdelani, se niso približali izvršitvi, Pri delu predstavlja veliko zapreko pomanjkanje primernih steklenih posod za kulture živali. Prizadevanja, da bi vodja laboratorija prof. dr. A. Seliškar prišel do teh po raznih posredovalcih, niso uspela. Tako se je nujno omejil na poskuse k uiti vi run ju manjših živali i novel ikih količinah, v prvi vrati jamskih urtropodov, Pri tem delu je dr. Seliškar ju uspelo, da je s poskušali jem prišel do metode, s katero je mogoče zelo dolgo gojiti manjše ali večje število artropodov v prav preglednih zunanjih pogojih, ki jih ni težko kontrolirati. Obenem dopušča ta metoda prav različne variacije ekoloških pogojev. S to metodo proučuje dr. Seliškar sedaj predvsem potek življenja nekaterih za te poskuse prikladnih oblik (hrošči, nmogo-nožei, pajkovci, mokrice). K.ot glavno delo urejuje in dopolnjuje dr. Seliškar sedaj gradivo za monografsko obdelavo fiziologije človeške ribice. V bližnjem času bo sestavil npis speleobiološkegn laboratorija in ekološki pregled postojnskega jamskega sistema. Talasobiološki laboratorij v Rovinju. Po prizadevnosti honorarnega sodelavca inštituta prof. dr. Miroslava Zeia je Inštitut za biologijo pridobil razmeroma dobro urejeno postojanko ob Jadranu, ki naj bi služila ne le obravnavi talasobiološki h problemov našega Jadrana, ampak tudi drugim raziskovalnim smerem na našem Pri mor ju. V lepem in popolnoma r eno v i ranem inštitutu /,& morski* biologijo Jllgo-s Invenske akademije znanosti i umjetnosti v Rovinju je nas inštitut dobil v brezplačno ti porabo dve delovni sobi v drugem nadstropju. Ena je urejena kot laboratorij z dvema delovnima mestoma in je že opremljena z vsem potrebnim instrumenta-rijem in laboratorijskimi pripomočki. Druga je urejena kot delovna soba za pisanje, študij literature in potrebni oddih. V novem laboratoriju je preteklo jesen že delal vodja inštituta a kad, Hadži in sicer je raziskoval v živem stanju nekatere epizoične folikuliaide, naseljene na rakih samotarrih. O rezultatih tega dela bo poročal v prihodnjem letu. Honorarni sodelavec inštituta prof. dr.M. Zei, ki je obenem tudi honorarni Upravnik inštituta Za biologijo morja v Rovin ju. je uporabil svoje službeno bivanje v inštitutu, da je nadaljeval že prej začeto delo, t. j. o Življenjskih skupnostih na podmorskih tratah zostere. kakor tudi o biologiji ribe Pagellus erytlirinus, ki je za ekonomijo tega področja pomembna riba, ter dokončal auailize planktonskih pol i he tov Jadrana. Sodelavec Inštituta za biologijo docent E. Maver je tudi v pretekli sezoni s pod]>oiv> Slovenske akademije znanosti in umetnosti vrši} raziskovalno delo sirom po Sloveniji na flori-stičnem, fitogeogrufskcni m sistematskem področju. Pri delu na terenu je nabral obsežen herbarijski material pretežno kritičnih, doslej pri nas malo raziskanih rastlinskih rodov, nadaljeval je s preverjanjem zastarelih aLi dvomljivih literat urnih navedb za naše ozemlje in na terenu študiral predvsem tudi razširjenost in naselitev submediteranskih in ilirskih elementov v srednjeevropskem in alpskem flornem območju. Dedoval je zlasti po južnem Notranjskem, Primorskem, Slovenski Istri ter v Kamniških in Julijskih Alpah (vzhodnih in zahodnih). Rezultate letošnjega raziskovanja bo dr. Maver vkl jučil v razpravi »Kritični prispevki k flori slovenskega ozemlja«. II. in lil., ki ju misli predložiti spomladi in ]>oleti 1953, in v obsežnejšem körnentarnem delu k svojemu letos izdanemu sSeznaniu praprotnic in cvetrne slovenskega ozemlja«. V letu 1955 bo dr. Mayer nadaljeval z revizijo slovenske flore na terenu. Poloni Babnikovi, asistentki pri fiziološkem inštitutu Medicinske visoke šole v Ljubljani, je vodstvo Inštituta za biologijo s primemo podporo omogočilo enomesečno bivanje v Dubrovniku, kjer je v povezavi s tamkajšnjo Oceanografsko slanico (vodja dr. T. Gamuhu) nadaljevala svoje raziskovalno delo o meduzah Jadrana s posebnim ozirom na giohokomorske oblike. O rezultatih bo Baba i kova poročala v posebni publikaciji. Vodja inštituta a.kad. Hadži je kakor doslej delal v prostorih zoološkega inštituta univerze, ker sam inštitut še ne razpolaga s potrebnimi prostori. Zaradi popolnega pomanjkanja za tisk pripravljenih rokopisov ni izšla v letu 1952 pri Akademiji nobena biološka publikacija, pač pa je vodja inštituta predložil I. razredu za objavo v Arheološkem vestniku manjšo razpravo o kavrijih (Monetaria moneta) starosloven-skega grobišča na Ptujskem gradu. Razen tega je v londonskem Nature objavil (istočasno je isto snov predložil za tisk v Rulletin international) predhodno poročilo o temi »Application of the principles of pltvlembrvogenesis to the Prot is t a«, Obenem pise razpravo o tej temi za Razprave razreda za leto 1955. Za ameriški časopis »Systematic zoology« je na poziv uredništva napisal članek o svoji verziji zoološkega sistema. V 2. knjigi Zbornika Mail ice srpske v Novem Sadu je ukad. Hadži na prošnjo uredništva objavil članek »Današnja sisiematika i njeno značenje a oblasti biologije«. Y prvi številki novoosno-vanega Biološkega vestnika biološke sekcije Prirodoslovnega društva v Ljubljani je objavil nekoliko spremenjeno predava nje »G celularnj teoriji nekoč in danes«. Za Biografski leksikon, ki ga izdaja Akademija, je pripravil biografijo Ivana Regna. V leta 1953 namerava poleg že omenjene razprave o primerjavi življenjskega kroga enoceličaorjev z ontogenezo in naduljevanja študija o folikulinidah v Roviuja še poročati na XIV. internacionalnem zoološkem kongresu v Kopenbngiiu o problemu drobnosii osebkov v živalstvu, a na planiranem prvem jugoslovanskem kongresu biologov v Zagrebu predavati o modernem živalskem sistemu. Asistent Janez Matjašič je začel raziskovati talno favno v jamah v zoocenotski smeri, in sicer glede na kvalitetne in kvuntitetne odnose, To delo bo nadaljeval v letu 1953. Poleg tega bo asistent Matjašič sodeloval pri izdelavi kartotečnega kataloga hrošče v Slovenije. Honorarni znanstveni sodelavec prof. M. Zei ima v tbsku manjšo razpravo o ribursko-bioloških raziskovanjih na Jadranu, ki bo izšla še v tam letu v Biobjfekem vestniku Prirodo-slovnega društva. Poleg iega ima pripravljen krajši referat o jadranskih pelagienih polihetih za XIV.mednarodni zoološki kongres v Kopeiibagnu in referat o inverziji spola ter o pela-gičnib polihetih z a kongres biologov V Zagrebu, ki bo poleti 1953. Za tisk pripravlja daljšo ekološko monografijo jadranskih pelagičnih polihetov, ki bo verjetno izšla v razpravah Inštituta, za biologijo morja v Rovinju v okviru Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti- Prav lako pripravlja priročnik za udeležence bioloških tečajev na morju. ODBOR ZA UREJANJE FAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE Tudi v tekočem letu je In i o delo Odbora za urejanje favne, flore in geje Slovenije omejeno na pripravljalna dela. Vzrok tej omejitvi jo v tem. da je delo našega Odbora v veliki meri od visim od organizacijskih problemov Zveznega odbora za favno i 11 floro pri Akademijskem svetu FLRJ v Beogradu, ker gre za enotno metodo dela, obvezno za vso republike Jugoslavije. šel o v pretekli jeseni je imel ožji odbor, ki ga je izbral Akademijski svet (Stankovic, Vouk, Hadži), v Splitu prvo sejo in je sklenil, da sc s primernim ciikuiarjem -obrne na vse ustanove v" državi, ki jim je do organizacije dela pri urejevanju kartotek in potem dela o flori, favni in geji Jugoslavije. V tem ra5ipi.sn se naprošajo strokovni tovariši, da podajo svoje strokovno mnenje o ustreznih organizacijskih prijemih, po katerih bi se delalo v vseh republiških centrih. Ko dobi Odbor pričakovane sugestije, se bo ponovno sestal na nadaljnje razpravljanje in izdelal definitivni delovni načrt. Medtem pa so potekala doma pripravljalna dela. Posamezni specialisti pripravljajo gradivo in izpisujejo podatke na pro-v i zorne lističe is področja paleontologije, botanike, zoologije). Ko bodo dogovorjeno metode dela iu zlasti enoten vzorec za kartotečne listke določen, bo glavna skrb, pridobiti po možnosti za vsako večjo skupino organizmov meri domačimi znanstveniki in strokovnjaki, ali pa če teh ne bo dovolj, tudi med inozemskimi n a j bol j širni specialisti zanesljive, to je delovne in vešče ljudi za obravnavanje posameznih sistematskih skupin. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Na treh sejah medicinske sekcije Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 28. januarja, 7. marca in 24. oktofcra, so se obravnavali tekoči problemi, meti katerimi so najvažnejši: ustanovitev Inštituta za medicinske vede in koordinacija znanstvenega raziskovanja na vseh treh akademij ah v državi. Na seji 7. marca 1952 je bil izvoljen akud. prof. dr. Igor Tavčar za upravnika I nšti t a i a za medicinske vede, kar je bilo na pred se d siv eni seji Akademije odobreno in predloženo v potrditev skupščini, ki je izvolitev potrdila. Materialna sredstva, ki so bila za inštitut zelo pičla, so bila sporazumno uporabljena predvsem za nabavo knjig in literature sploh. Nekaj naših sredstev je bilo odobrenih profesorju dr. Koširju, ki je zanje zaprosil, da bi mogel raziskovati nekatera vprašanja iz etiologije malignih t umor j ca. \ Razpravah tretjega razreda Akademije je bil objavljen članek akademika prof. dr, B. Breclja in akademika profesorja dr. M. Samca; Eiziko-kemična karakteristika sinovialnih eksn-datov. Najpomembnejši uspeh Medicinske sekcije v preteklem letu predstavlja sestanek medicinskih razredov oziroma sekcij vseh treli naših akademij. Iniciativo zanjo je dala Srpska akademija V Beogradu. Seistanek je bil v Beogradu dne 25. in 2b. februarja. Na sestanku je bil določen koordinacijski odbor, v katerega sta bila izvoljena iz naše sekcije akademik profesor d,r. B. Lavrič in akadismik prof. dr, B. Brecdj. To izvolitev je sekcija na naši akademiji dne 7. marca 1952 potrti i I a in se strinjala z zaključki, ki so bili sprejeti na konferenci v Beogradu. Predsedstvo Akademije je bilo obveščeno o tem našem koraka in ga je odobrilo; prav tako sta storili tudi ostali dve akademiji. Na sestanku koordinacijskega odbora v Zagreba dne 20. in 21.decembra je bil po plodonosni diskusiji odobren konkretni delovni načrt, da bi se poživljalo delo v vseh treh medicinskih razredih oziroma sekcijah naših akademij. Na. j bolj pereče vprašanje v tiaii zdravstveni službi je travmaiizeni. Pri tem problemu je polno manjših vprašanj, na katera ne moremo dobiti odgovora sani o po strokovni oziroma administrativni poti, marveč je potrebno, da sami načnemo to problematiko, kot a. pr,; a) pregled travmatizma v naši drŽavi na splošno, b) vpliv alkohola na travmatizem, c) posledice travme na delovno sposobnost, d) vpliv obsevanja Z rentgenskimi žarki na kostno regeneracijo, e) vprašanje zaščite delavca v industriji, f) prehrana izj travmatizem. \so to problematiko nameravajo medicinski razredi oziroma sekcije znanstveno proučiti preko koordinacijskega odbora iu znanstvenih medicinskih delavcev, inštitutov in klinik, ki so pri akademijah ali pa pri medicinskih visokih šolah oziroma visokih šolah. Izdelan je podroben načrt. 2 delom se bo začelo v januarju 19155. INSTITUT ZA ZGODOVINO Sekcija za občo in narodno zgodovino Tudi v letu 1953 je sekcija nadaljevala že v prejšnjih letih začeta dela. Pri Leksikonu gospodarske in socialne zgodovine Slovencev se je delo nadaljevalo, Oddane so Lile več ali manj podrobno izdelane dispozicije za 16 podskupin. določen je bil način obdelave, ki naj iina obliko sistematskih razprav v enciklopedični povezavi, porazdeljenih na posamezne oddelke. V ta namen se je izkazala potreba predelati alfabet ari j in izdelati predloge glede avtorjev oziroma skupin avtorjev za posamezne oddelke, s čemer je bil poverjen ožji delovni odbor (profesor dr. B. Grafenauer, dr. S. Vilfan, dr. J. Zoniar). Temu delu se je v drugi polovici leta ta odbor po«večal. Dr. 1. Slokar je predložil vrsto monografij iz raznih panog industrijske in gospodarske dejavnosti na slovensk ih tleh V razdobju ok. 1740 do ok. 1860, izdelanih na podlagi dela v arhivih in literaiture; izsledki bodo nedvomno v korist zadevnim panogam pri obdelavi v leksikonu. Prav tako bodo prišle za namene leksikona prav zlasti raziskave dr. J. Žontarja o zgodovini komer enega k on sesa na Kranjskem, ki so v teku. Za namene leksikona cksoerpira iz Valvasorjeve Lhre gradivo ravnatel j Muzeja v Mariboru B. Teply. Zači?to jo bilo delo na albumu gradov Slovenije, ki ga vodi ravnatelj Mestnega muzeju v Ljubljani dr. J. M al. la topografska kolekcija naj , zajame dosegljive podobe gradov, njihovih tlorisov, načrtov, posameznih "delov ali tudi lo ruševin. Zbirka naj obse že podobe iz vseh razdobij in v vseh tehnikah (bakrorezi, i i tog ni f i je, risbe, olje itd.), če jih je mogoče dobiti v izvirniku ali pa v originalni repi^lukciji. Ker pa danes na take pridobitve ni mogoče misliti, se je za sedaj začelo z izdelavo fotografskih posnetkov na podlagi gradiva, ki ga nudijo ljubljanske javne zbirke (Narodni, Mestni in Zemljepisni muzej, Zavrni za varstvo spomenikov. Umetno®tnozgodovinski seminar)- Doslej je bilo naprav IjeniJi 315 posnetkov v filmskih negativih. Prefutografirali ho se v glavnem grafični listi in razglednice, za naprej pa pridejo na vrsto originalne risbe in akvareli Lati. Benesclia, Konr. G releja, Kurz-Gol-densteina in Karingerja, ki jih bo — kolikor je doslej zbranih — že nad sto komadov. Ta topografska zbirka bo tvorila zunanjo, ilustrativno osnovo za znanstveno obdelavo zgodovine slovenskih gradov, njihovih lastnikov in posestnih razmer po arhiva In ih, literarnih in ume t nos tnozgodo vinskih virih, Za knjižnico sekcije so bile odbrane in prevzete knjige zgodovinske vsebine iz še neurejenega starejšega knjižnega fonda Akademije. Katalog i zi ran je bil del knjižnice Kmetijske družbe za Kranjsko, ki jo je sekcija, po velikem delu prevzela. Sestavljena sta bila za knjižnico signaturni katalog in inventurna knjiga. V letu 1951 začeta izdelava kartoteke inozemskih Z g o d. o v i a s k i h del se jc nadaljevala. Pregledane «O bile v ta namen nadaljnje knjigo in revije iz Narodne in univerzitetne knjižnice. Studijska knjižnica v Celju, knjižni fond iz bibliotek Slovenskega Primorja in dokončno Naučila biblioteka v Pulju. Delo vodi honorarni znanstveni sodelavec dr. M. Pivec-Stelč. Ob koncu leta 1952 se je začelo z delom na retrospektivni slovenski zgodovinski bibliografiji, ki naj za-jaine v celoti zgodovinska dela ter spise o Slovencih in slovenski zemlji do i945. Delo votli honorarni znanstveni sodelavec dr. M. Pivec-Stele. Za tisk pripravljeni drugi del urbarjev Slovenskega Primorja po izšel pri Akademiji v letu 1953; obsega goriške urbarje in urbarje kraških gospostev do začetka i6. stoletja {v obdelavi in redakciji ukad. Kosa). V pripravi je obdelava brikseuskih urbarjev za Bled in Bohinj (akad. Kos) in obdelava ter edicija freisinških urbarjev za Loko in Dolenjsko (znanstveni sodelavec dr, P. Blaznik). S pripravami za edicijo freisinških urbarjev v zvezi so tri razprave, ki jih je napisal dr. P. Blaznik in jih je Akademija sprejela za objavo v zborniku razprav (.razreda: Kolonizacija in kmetsko podložniitvo na Sorškem polju, Zemljiška gospostva na. Besniškem ozemlju, FVcisinško- zemljiško gospostvo na Dolenjskem. Za objavo v Razpravah i. razreda Akademije je bila sprejeta tudi razprava dr. j. Mala: Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država. Manj je napredovalo tlelo pri Historično-lopografskeni leksikonu Slovenije; preverjen je bil del gradiva zlasti za kranjske in primorske kraje (akad. Kos) in za tlel štajerskega gradiva (dr. Fcrdo lian p Imuno). Kot prva knjiga publikacij Sekcije za občo in narodno zgodovino pri Inštitutu za zgodovino je izšlo obsežno tlelo tir. B. Grafenauerja, Ustoličavanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (624 strani). Sodelavci Sekcije so tudi V leta 1952 objavili številne razprave, ocene, referate m drugo v slovenskih, ostalih jugoslovanskih pa tudi inozemskih časopisih. Ciljem namene in načrte. Sekcije za občo in narodno zgodovino so pa podprli v mnogo-čem in v izdatneje obsegu tudi s svojim sodelovanjem in delom pri raznih glasilih zgodovinske stroke, v Zgodovinskem d ruši vu in pri Zgodovinskem časopisu, katerega člani redakcije so tudi bili sodelavci sekcije, pri pripravah za novo Kroniko slovenskih mest, v Glavnem arhivskem svetu FLRJ in V Arhivskem svetu l.RS, nadalje pri spisovanju in redakciji priročnika Zgodovina narodov Jugoslavije, pri zgodovini Ljubljane, ki jo pripravlja Mestni ljudski odbor v Ljubljani in pri še raznih drugih akcijah, pri katerih je in mora bili zainteresirano slovensko zgodovinopisje in delavci na njegovem področju. Za leto 1953 so v načrtu nadaljevanja in pospešena akcija na področju znanstvenih podjetij, ki so bila v delovnem programu že v letu 1952, po možnosti pa tudi razširitev letošnjega delovnega obsega sekcije. Sekcija za zgodovino umetnosti Terenska raziskovanja. Preiskan je bil teritorij okoli Sevnice in Brestanice (Rajhenburga). Med važnimi najdbami moramo v tem okolišu omeniti dve plastiki iz časa okoli J 425 na Polj anali pri iiudtžu in kip Sočutne (»k. 1420) v stari cerkvi v Brestanici, ki je važna vzporednica ptujskogorski plastični skupini. Ugotovljen je bil tudi lesen kip Sočutne na Bregu pri Sevnici iz srede 14. sioletja, ki ikonografsko pripada še tako imenovanemu »mon umen talnemu kipu Sočutne« ter ni samo edini primer svojo vrste pri nas, ampak tudi najjužnejši spomenik tega lipa ter je zato kar srednjeevropskega merila, ^ zvezi z raziskovanjem arhitekturne plastike je bil pregledan in dopolnjen opus kamniške kamnoseške delavnice iz konca 15. stoletja. Ugotovljeni so bili tudi odmevi Parlerjeve praske delavnice na slovenskih, tleli; njih izžarevanje sega ob konca 14. iu v začetku 15. stoletja vse do Zagreba ter se mikavno veže s fevdalno posestjo Celjskih grofov, Nadalje je bila pregledana srednjeveška arhitekturna plastika v Prek-mar ju, pri čemer je šlo v glavnem za ugotovitev sta v barske delavnosti Janeza Aguila, V Batujah je bil poleg že opisanih dveh fragmentov pred-romanske pletenine (glej Arheološki vestni k 1.) najden še tretji — k api tel 2 fcnaóílno pred romansko dekoracijo. Študij istrskega primerjalnega gradiva — to leto predvsem v okolici Pule — je osvetlil mediteranski akcent v delu slovenske srednjeveške plastike od romanike do renesanse. V zvezi s študijsko razstavo ljubljanske kiparske delavnice iz srede 15. stoletja v ljubljanskem Mestnem muzeju, pri kateri je sodelovala tudi Sekcija, so bili revidirani dosedanji izsledki o tem problemu. Hczultat tega raziskovanja je, da lahko govorimo ob tej skupini plastik o izrazitem primeru lokalnega ii me i nos t nega stila ali stilne govorice, nastalega na križišču mediteranskih in srednjeevropskih kulturnih tokov: obenem je v tej luči osvetljeno vprašanje kulturnega pomena srednjeveško L jubljane. Lep rezultat je, dala tudi primerjava teh plastik s slikarskim delom Janeza Ljubljanskega. Nadaljevali smo z revizijo slovenskih srednjeveških fresk. Ponovno so bili preiskani ostanki p oz no romanski h Tresk v nekdanji zahodni eniiwri ptujske proštijske cerkve in njih nastanek pomaknjen v drugo Četrtino 15. stoletja. Obenem se je v marsičem Osvetlilo tudi vprašanje stavbnega razvoja tega zelo pomembnega umetnostnega spomeniku. Freske so bile zajete tudi v risanih skicah in fotografirane. Podrobnejše poročilo glej; Zgodovinski Časopis 1952—53 (sKosov zborniki:). Freske iz poznega 17. stoletja v razvalinah gradu Soteske pri Novem mestu so bile pod robno skicirane v celotni situaciji, tako da bodo vsaj v risbi in fotografiji ohranjene za nadaljnji študij. Kabinetno delo. Nadaljevala se je priprava tekstno-kritične izdaje Dolniča rje vega rokopisa »Historia Catfiedralis ecelesiae Labacensist. Nadaljevali smo z zbiranjem gradiva za strokovno slovensko terminologi jo. V delu je pregled umetnostnozgodovinske literature, ki je dostopna v Ljubijani. Sestavljen je bil register k V. Steskovi knjigi Slovenska umetnost L Register k 20 letnikom Zbornika za umetnostno zgodovino j c v del m Po razpoložljivih sredstvih smo kompletirali stalno foto-teko slovenskih umetnostnih spomenikov. Isto velja za njih topografsko kartoteko, Zveze s tujino. Načelnik Sekcije, akad. dr. E. Štele, se je udeležil Mednarodnega umetnoetnozgodovinskega kongresa v Amsterdamu z referatom >LmetnostnozgadovLnski položaj 19. stoletja«. Kot gost Sekcije za zgodovino umetnosti je imel v slavnostni dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti dvoje predavanj generalni konscrvator za spomeniško varstvo na Dunaju, dr. Walter I1 rodi. Dne ">, decembra 1952 je predaval O novih odkritjih stenskih slikarij v Avstriji po letu J945 in nas seznanil s še ne objavljenim gradivom iz razdobja med 12. in 16. stoletjem, Predavanje je vsebovalo polno za umetnostni razvoj važnih momentov, ki so se dotikali tudi umetnost no zgodovinske osvetlitve slovenskega gradiva. To velja n. pr, za vlogo salzburškega slikarstva v 12. stol. (freske v cerkvi sv. Janeza v Piirggu na Štajerskem), za poznoromanski slog cik-eakasto lomljcnih gub v 13. stoletju (škofova kapela v Gossu na Štajerskem), za zgodn jegotski liri eni linearni stil prve polovice 14-, stoletja (kapela v Gottweigerhofu v Steinu na Donavi, župna cerkev v Metnitzu), za italijanske vplive . Enako misli podpreti tudi izkopavanja muzeja v Brežicah pri izkopavanju ilirske nekropole v Dohovi. 7. V okviru sekcije bo vodil izkopavanja v Ljubljani in pri Sv. Križu pri Litiji asistent dr, Stare (predzgodovina i..jul>-Ijane, proučevanje železne dobe v Sloveniji). Za znanstvena oziroma notranja dela predvideva sekcija naslednji plan za leto 1953: 1. Nadaljevanje izdelave arheološke karte Slovenije. 2. Nadaljevanje inventarizaeije gradiva in muzeja v Pred-jami pri Postojni. 3. Nadaljevanje in ventarizaei je arheološkega gradiva raznih muzejev. 4. Merjenja os teološkega gradiva slovanske nekropole v Ptuju, ki je bilo v letu 1952 prepeljano iz Antropološkega inštituta v Zagrebu. INSTITUT ZA SLOVENSKI JE/!K Dne 16. septembra 1952 jo zadel naš institut najtežji udarec, ki se mu je mogel pripetiti, ko nam. je umrl njegov ustanovitelj in prvi upravnik prof. dr. Fran Ramovš. Ta izguba je za inštitut nenadomestljiva. Njegovi dosedanji sodelavci se zavedamo dolžnosti, ki jo imamo do njegovega imena in delu, in bom» po njegovih namenili in napotkih njegovo delo v danih razmerah z vso resnostjo in vestnostjo nadaljevali. Slava Ramovševemu spominu! L V skladu s postavljenimi nalogami (gl. Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti lil, 41 si.) in v okviru kreditnih možnosti proračuna za leto 1952 je Inštitut za slovenski jezik nadaljeval začeta dela (Letopis IV, JS7 si.) in dosegel v Ijosameznih odsekih tele uspehe: 1. Za slovar s 1 o v e u s k e g a j c z i k a je do 24.5. J952, ko je zaradi pomanjkanja kreditov ekscerpiranje skoraj po-popolnoma zastalo, delalo 2? ekscerptorjev, do 5D. okt. 1952 še 3 ekseerptorji. po tem dnevu samo še dva ekscerptorja. V letošnjem letu je bilo predelanih 300 del in napisanih preko 170.000 listkov: pri tem se periodika računajo kot eno samo delo, Celotna slovarska kartoteka znaša sedaj čez 1,117,000 listkov. Tudi lelos so se povečini ekscerpirala novejša delu. izšla po Pleteršniku; (leta 1895), ker misli inštitut, da je treba najprej izdati primeren slovar sodobnega knjižnega jezika kot nadomestilo za že zelo redkega Pleteršniku. 2. Historični slovar. V letu 1952 se je nadaljevalo in zaključilo ekscerpiran je Gutsmanna (M. Sušnik), začelo z ekscerpiran jem Kreljeve Hishne 'postille (Zjatka Zajce), končalo z ekscerpiran jem Trubarjevega Katekizma iz leta 1551, nadaljevalo z ekscerpiran jem in primerjanjem vseh treh prepisov Kastelčevega slovarja (Joža P ograje). Od starejših tekstov je bil ekscerpiran še P. P. Glavarja Pogouor od zhebelnih rojen (Jože Stabej) in Enn Mahi besedishe (Jože Stabej). 5. Delo za opis no slov nicoslovenskega knjižnega jezika ni prišlo preko pripravljalnih osnutkov in študij, omenjenih v Letopisu IV, str, 190. 4. Gradivu /a etimološki slovar slovenskega jezika je v letu 1952 naraslo le za ca. 1500 listkov" in znaša celotno gradivo okoli 25.000 listkov. Zbiratelj tega gradiva prof. dr. Fr. Bezlaj je ekscerpiral samn novo literaturo, ki je prišla v Ljubljano, sproti ]>a si sestavlja bibliografijo del, ki v Ljubljani niso dostopna, Delo 2a etimološki slovar je zastalo deloma zaradi pomanjkanja literature v Ljubljani, zlasti pa zato. ker je zbiratelj prof. Bezlaj porabil večino časa za monografijo »Slovenska vodna iinenai, katero upa končati do sredine pri bori njega leto. Gb sega I o bo. kakor se zdi. 400 strani. Profesor Bezlaj končuje tudi bibliografijo slovenske toponoma-stike. 5. O n o m a s t i č n i slovar. Delo je še nadalje vodil dr. V. Suyer, stalno mu pomaga dr. Bartol. Delo ni potekalo li i t reje, ker so 18. maja 1952 zaradi pomanjkanja kreditov prenehali delati vsi zunanji prepisovalci. — V letošnjem letu je bilo oprav I j eno tole delo: a) Za osnovno kartoteko je bilo napisanih na podlagi italijanskega štetja (1941} 8978 listkov, tako da ima z listki iz prejšnjih let osnovna kartoteka sedaj preko 204.000 listkov. Iz osnovne kartoteke je bilo prenesenih V imensko kartoteko 7292 imen. Ta kartoteka vsebuje sedaj več ko 19.500 imen. To delo se bo prihodnje leto nadaljevalo — b) Nadalje so bili obdelani urbarji iz Škofijskega arhiva v Ljubljani za leta 1727, 1750, 1752. 1755 do 1738. 1745, ¡744, 1746. 1757, £764. 1797. 1811. 1835. — e) Dr. Bartol izpisuje priimke iz roktificiranih domini kalnih aktov na kartotečne liste in je prišel do 168, faseikla, Letos jih je obdelal 118. Dela je še za več let. — c} Dr. Kran jc je obdelal (do okoli leta 1670) poročne matice Sv. Petra v Ljubljani, krstne in poročno matice za župnije Šmarje, Polhov Gradec, Preserje in Vrhnika ter nupisai več ko 16.500 novih imenskih lističev. 6. T o p o n o m a ,s t i c n o gradivo. — Fosk lis a celotno obravnavo t op on om as ličnega gradiva za vas Besnico na Gorenjskem (Letopis 1\. 188 si.} je uspel in je vse gradivo z zemljevidi vred v inštitutu. Zaradi pomanjkanja kreditov je pa v letu 1952 delal shjoo še ing. M. Mikuž. ki je končal popis vasi Most na Soči in najbližje južnovzhodne in deloma severne okolice z vaškim poljem. Obdelanih je okoli 90 hišnih številk oziroma posestnikov z navedbo njihovega domačega imena, prednikov iti pripadajočih pa ¡Tel z opisom lege, zemljišča in z navedbo (ponekod tudi s poskusom razlage) ledinskih imen. Ing. Mikuž je izdelal tudi kopijo mape Mustu lla Soči. 7. Lingvistični atlas Slovenije. Eksplorator za atlas, strokovni sodelavec dr. Tine Logar, je v letu 1952 delo za zbiranje gradiva intenzivno nadaljeval V celoti je zapisal 35 novih govorov v fonetičnem, morfološkem in akecntskem pogledu, poleg tega pa pregledni ves teritorij, po katerem se je pri svojem zapisovanju gibal. Delo je nadaljeval tam, k jer je lani končal: na gorenjskem narečnem ozemlju je zapisal enajst govorov, na osrednjem štajerskem govore ob Dreti, Boiski, sreda ji in zgornji Savinji, Pa ki. Mislinji in Meži. torej v glavnem govore, ki povezujejo srednještajersko s kranjskim, gorenjskim narečjem. — Na koroškem dialektičnem ozemlju je zapisal govore G listanja, Črne in lt a teč na Gorenjskem. Ra-teški govor je namreč treba prišteti k ziljskim govorom. Na Primorskem je bilo na novo zapisanih sedem govorov v zgornji in srednji Soški dolini, dalje v Cepovanski dolini in Trnovskem gozdu. Končno je eksplorator zapisal še po dva govora na Notranjskem in v Istri. Do sedaj je od 3(2 dialektov zapisanih 90. Po dosedanjem tempu zbiranja gradiva bi to delo trajalo še najmanj osem let. L nabavo motoeikla za eksploratorja pa se bo to skrajšalo vsaj za eno četrtino. - Prenašanje gradiva na kartotečne listke, ki ga opravlja diplomirana slavistka Suša Semee, se je 1952 pospešilo ((k! dosedanjega gradiva sta preneseni že dve tretjini dialektov v kartoteko). V prihodnjem letu se bo zbiranje gradiva nadaljevalo po spodnji Savinjski doliai in po srednjem Štajerskem, po Krasu in Istri ter po Gorenjskem. S. Narečno g r a ti i v o se je zbiralo tudi že z namenom, da se pripravijo obširne monografije za vse važnejše slovenske dialekte, ki jih je trebit obdelati fonetično, morfološko in akceirfsko, laksikalno ter sintaktično. Znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kolarič je zbral obsežno gradivo za Sv. Lenari nad Laškim (a ga bo treba še spopolniti), Se več pa za vzhoduo-siovenskj govor v sektorju Ormož—Ljutomer—Središče ob Dravi—Ormož, O tem govoru pripravlja izčrpno monografijo. 9. Za zbornik dialektičnih tekstov nimamo še nobenega gradiva. Za to delo nimamo ljudi in bi jih bilo treba med študenti slavistike šele poiskati in primerno izšolati. Da bi si mogli ustvarili fouogramski arhiv dialektov, bi potrebovali vsaj magnetofon. Vsaj nekaj obsežnejših tekstov iz vsakega govora bi morali imeti na ploščah. Inštitut je s sodelovanjem Radia Ljubljana, ki ima magnetofon, napravil za slavistični seminar v Gottingenu magueto-fonskts posnetke slovenskega knjižnega govora s posebnim ozirom na stavčno intonaeijo in melodiko govora, ki jih je got-tingeuski slavistični seminar zapisal in analiziral z melografom ter poslal zapise oziroma fotografije našemu inštitutu. Ta si je oskrljel kopije teb zapisov, ki JkkIo služile za fonetični in fono-loški študij. 10. Inštitut je tudi let«? dobival v presojo razne terminologije, kot: pravno, tehniško, medicinsko (v zvezi s Ceinieevim medicinskim slovarjem; terminologijo odseka, za medicinsko terminologijo na Medicinski visoki soli v Ljubljani), tehniško, agronomsko in še druge manjše. V jezikovnih vprašanjih se na inštitut tudi sicer obračajo posamezniki in institucije za nasvete. It. Inštitut je letos zbral tudi okoli 8000 listkov za slovensko graniatično terminologijo. Slavist Rotar je v glavnem že ekecerpiTal vse slovenske slovnice, Delo lx> prihodnje leto verjetno končano. 11. \ prihodnjem letu (1953) je nujno potrebno, da se čimprej ustanovita: 1. sekcija za slovensko sintakso in 2. dialekto-Ioška sekcija. 1. Slovenska sintaksa je še popolnoma nepreiskano ]H_nlmeje, tako s historičnega stališča kot s stališča današnjega knjižnega jezika. Ne za historično ne za sintakso sodobnega jezika nimamo niti osnovnih pogledov, kakšni naj bi bili, kaj šel«, da bi imeli zanj i kaj gradiva. Koga mlajših bi bilo treba poveriti najprej s temeljitim študijem vprašanj in metod pri tistih narodih, ki imajo sintakso z obeh vidikov že obdelano, /lasti modernih francoskih in angleških sintaksi s tenr. Potem naj bi se izdelal načrt za zbiranje sintaktičnega gradiva pu historični in dinlcktološki plati ter glede na sedanji knjižni ,iezik. 2. Dialektološk a sekcija nam je nujno potrebna. Eksplorator za Lingvistični atlas Slovenije zaradi svojih specialnih nalog ne more izčrpati vsega narečnega gradiva, ki nam je potrebno za študij zgodovine slovenskega jezika. Slovenska narečja pa tako naglo izginjajo, oziroma se stapljajo v koinc, da po 20 letih ne bomo imeli več kaj zapisati in bomo pTcd zgodovino sami krivi, če ne bomo potomcem in znanstvenemu Svetu ohranili natančne podobe naših številnih narečij jn govorov. ki so v marsičem svetovna zanimivost. Vsak važnejši govor je treba ob obsežnem gradivu ti>čno opisati, kakor je povedano že zgoraj v točki 1/8. žele ko bomo imeli vse govore zapisane in točno obdelane, bo ob medsebojni primerjavi mogoče rešiti nekatera vprašanja v zgodovini našega jezika, za katera obstajajo sedaj samo razne hipoteze. — Dialektološka sektija bo morala imeti svoj štab delavcev, ki jih bo treba šele poiskati in vzgojiti (gl. tudi zgoraj točko 1/9), Inštitut za slovenski jezik mora tudi čimprej začeti s sestavljanjem podrobne bibliografije vse si o veni - stike, ne samo samostojnih tlel, temveč tudi vseh člankov, poročil, recenzij in zapiskov, ki so kdaj koli in kjer koli izšli o slovenskem jeziku. Na jiareini slovar vseh besed, bi jih narečja imajo, a niso prišle v knjižni jezik (in tega ni malo), doslej pri nas nihče šc pomislil ni. Drugod po svetu jih že izdajajo (Švica n. pr. za vse štiri jezike), ali pa so že končani. Gradivo za take slovarje pa pri količkaj kulturnih narodih vsaj že shirajo. Tudi 7ai ta slovar hi morala hiti posebna sekcija z lastnimi sodelavci ali vsaj komisija v nkviru Dialektološke sekcije. Za tisk v prihodnjem letu najbrž v okviru inštituta razen periodične Slavistične revije ne bo mnogo pripravljenega, morebiti Bezlajeva monografija Slovenska vodna imena in Kolaričev opis jtlžnovzhodnega roba slovenjegori-skega narečja. Pač pa je v prihodnjem letu treba začeti s pripravami z a 11 s k nasledil jih publikacij: 1. Izdaja vseh slovenskih slovničarjev, ki so kakor koli pomembni za razvoj slovenLstike. A prvi vrsti je treba misliti na nadaljevanje Kopitarjevih zbranih spisov. 2. Izdaja vseh člankov, ki so kakor koli pomembni za razvoj slovenskega knjižnega jezika (na primer Vodnik, Čop. Svetee, Levstik, Stroke I j itd.). 3. N a d a 1 j e v a n j e R a m o v š e v i h del: a) Historična gramatika (rajni predsednik je že sam pripravljal Vokalizcm); Kratka zgodovina slovenskega jezika. Dalje je treha izdati vse Ramovševe zbrane jezikoslovne spise, saj mnogi izmed njih, zlasti tisti, ki so izšli po zunanjih revijah in zbornikih, sploh niso dosegljivi. — Začasni vodja inštituta je od dedičev profesorja Ramovša že dobil načelno dovoljenje, da more inštitut izdajo njegovih del vzeti v okvir svojega tiskovnega programa za prihodnja leta. INŠTITUT ZA LITERATURE Slovenski biografski leksikon. Izšel je osmi -snopič Slovenskega bioraf.skegja leksikona, drugi, odkar je Slovenska akademija znanosti in umetnosti p Te vzela nadaljnje izdajanje tega dela. Snopič obsega imena z začetnico P od Preglja Ivaiiiu do konca in imena z začetnico Q ter za ki jllčilje drugo knjigo Slovenskega biografskega leksikona. Za tretjo knjigo je sestavljena kartoteka imen z začetnicami R do Kartoteka šteje nekaj nad 1500 imen. t. j. nad 50 odstotkov imen več kakor prvotni Seznam imen za Slovenski biografski leksikon iz leta 1922. Imena so povečini dodeljena posameznim sot rudni kom. Deveti snopič bo obsegal imena z začetnico R, ki jih je okoli 240, in nekako tretjino imen z začetnico S. Veliko število čiallkov izpod črke R je že napisanih in prirejenih za natis, drugi so V dela ali pa za trdao obljubljeni. Cl? se sodi po sedanjem stanju, bo rokopis 9. snopiča v pozni jeseni leta 1955 zaključen. Slovenska bibliografija v letu 1952. Pregledan in obdelan je bil knjižni fond Narodne in univerzitetne biblioteke v Ljubljani od št. 47.601 do 57.820 in čitalniška priročna knjižnica v omarah št. 1—50. Kartoteka Slovenske bibliografije jo v tem času narasti a na 11.800 glavnik in 5888 pomožnih listov. Sodelavci So opravili skupno 1138 delovnih ar, Delo za Prešernovo bibliografijo, ki jo pripravlja izven tega okvira Štefka Rulovee, nameščenka Narodne in univerzitetne biblioteke, je letos nekoliko zastalo, Obdelano in revidirano je bilo le gradivo od leta 1904 do 1910, V letu 1953 se bo o okviru odobrenega proračuna delo nadaljevalo. INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Poročilo o delu Inštituta za slovensko narodopisje za leto 19:52 je združeno s poročilom za leto 1955 (glej stran 3!9 in dalje). TERMINOLOŠKA KOMISIJA Terminološka komisija si je v letu 1952 predvsem prizadevala sprovestj v tehniški iu medicinski sekciji primemo organizacijo. To se je .šele proti koncu leta deloma posrečilo, V seji predsedstva Slovenske akademije znanosti in umetnosti z dno 8. decembra 1952 .so bili imenovani člani teh sekcij in je u'p-ati. da .se bo delo v njih, zlasti v tehniški sekciji, kjer se jc za razne panoge že mnogo dela izvršilo, vskladilo in pospešilo, V sicer dobro organi žira ni pravni sekciji se je Članstvo po smrti več članov spopolnilo. Delo v posameznih, sekcijah Terminološke komisije je podrobneje razvidno iz priloženih poročil vseh treh sekcij, V Terminološko komisijo samo so bili v smislu sklepa glavno skupščine z dne 7. februarja 1952 pritegnjeni načelniki sekcij. Naloga komisije za prihodnje leto je, tla skuša organizacijo sekcij še spopolnili in njihovo delo, kolikor je ob različnosti razmer mogoče, tudi medsebojno vskladiti. Po pobudi medicinske sekcije bo komisija poskušala ustanoviti še prirotloslovno sekcijo. Pravna sekcija Terminološke komisije 1. Delo v letu 195 2. Ker je bilo zbiranje gradiva za pravno terminologijo že v letu 1951 skorajda končano, se je v letu 1952 nadaljevalo v glavnem le izpisovanje no vili pravnih Virov in pravnega slovstva. V letu 1952 je pri tem sodelovalo 8 oseb: dne 1. decembra 1952 jo znašalo število vseh dotlej oddanih listkov 219.562. Terminov (izpisanih besed) pa je dejansko dokaj več. ker jc na mnogih listkih nabranih po več izrazov. V pričetku leta 1952 je bila pravna sekcija, ki je imela dotlej tri člane (predsednik univ.prof. dr. Rudolf Sajovic, člana akademik univ, prof. dr. Janko Polec in ti ni v. prof. dr. Leouid Pitamic), razširjena na šest članov, in sicer so bili na novo imenovani univ. prof.dr. Avgust Munda in dr. Albin Ogris ter prof. dr. Rudolf Koiarič, slednji kot jezikoslovni svetovalec-slavist. Pravna sekcija jo imela tri seje, v katerih so se na osnovi načrta za črko >Ct, ki ga je bil leta 1951 izdelal predsednik prof. dr. R. Sajovic, obravnavala osnovna načela, po katerih naj se sestavi nova slovenska pravna terminologija. Ugotovilo se je, da mora ta terminologija služiti specifičnim slovenskim razmeram m potrebam ter da se zaradi tega ne more naslanjati na noben tuj vzorec. Terminologija bo načeloma enojezičua; pravni termini iz latinščine i.n drugih jezikov se bodo pritegnili le izjemoma, kadar bo to za razumevanje slovenskega besedila neobhodno potrebno. Po določitvi .osnovnih načel zu sestavo terminologije je bilo rozdelje.no meri člane sekcije izpisano gradivo črk >A« do »C«. Gradivo «e že oljdeluje, elaborat vsakega člana sekcije pa se bo pretresal na sekcijskih sejah, tako da bo terminologija plod združenega dela in prizadevanja vse pravne sekcije. 2, Delovni načrt za leto 1955. Nadaljevanje dela pri redakciji pravne terminologije, na podlagi zbranega izpisanega gradiva; hkrati nadaljevanje izpisovanja pravnega gradiva (pravnih virov in pravnega slovstva), ki bo v letu 1955 na novo izhajalo. Ker se je pravna sekcija meseca decembra 1952 preselila v lastne uradne prostore, so s tem podani pogoji, (Ta se bo delo v l>odočc lahko bolj pospešeno vršilo. Tehniška sekcija Terminološke komisije Tehniška sekcija Terminološke komisije je skozi vse letošnje leto intenzivno nadaljevala z. i z po poln jeva njem in urejanjem kartotečne osnove za sestavo splošnega slovenskega tehniškega slovarja. V ta namen .so njeni sodelavci, poiskali, pregledali in izčrpali še več manj znanih, zato pa prav tako koristnih virov, hkrati pa končali pni »grohi« jezikovni pregled celotnega kartotečnega gradiva, V zvezi s tem slednjim delom se je oh nekaterih strokovnih izrazih, ki So po svoji besedili in pomenski raznolikosti segali v cele partije že zbranega besed j a, pokazala živa potreba po ožjih stikih z * Inštitutom za slovenski jezik«, ki je medtem v vseh načetih vprašanjih že podal nekaj vsega uvaževanja vrednih razlag, obenem pa dal sekciji tudi nekatere načelne napotke po jezikovni strani. Vse to je sekciji znatno pomagalo že v sedanji fazi del za splošni slovar, še dragocenejše pa bi poslalo tako sodelovanje pri nadaljnjem delu. ko bo treba slovarju poskrbeti ne sum o za na j primernejšo in nuj preglednejšo obliko, temveč mu vtisnili tudi pečat samoniklosti. Sekcija je od notranjega dela posegla tudi v prakso in tako po terminološki plati sodelovala pri izdaji standardov, ki jih izdajajo oziroma pripravljajo Litostroj, Društvo za varilno tehniko, Sa-vezna komisija za standardizacijo, ter poskušal a uveljaviti svoj» besedo tudi pri izdajanju slovenskih tehniških knjig vobče. Spričo spora ti i enega in le preveč omejenega s ti k ¿i a j Inštitutom za slovenski jeziki pa te zamisli ni bilo mogoče utemeljiti dovolj prepričevalno. Čeprav je, da se izognemo nadaljnji z meri i v naši tehnični terminologiji, korak v tej smeri očitno potreben. Za praktično uporabo dosedanjega gradiva je prišla pobuda iz uredništva »Nova proizvodnja«, ki je v svoji zadnji številki letnika 1952 priobčila prvi slovarski elaborat, in sicer izvleček iz gesel s črko _\agibi in namen takega pubii- emulja so po našem samo pozitivni; na odziv strokovnjakov, ki bodo — kakor predvsem računu uredništvo — po tej poti dobili vpogled v delo sekcije in posegli v odločanje o posameznih, predvsem spornih in ne še povsem dognanih strokovnih Izrazih, pa je treba počakati. Vsekakor bo treba ta način obdelave — po prvih odmevih v strokovni javnosti — primerno prikrojiti, po vsej verjetnosti pa predvsem kakor koli pospešiti tempo in obseg objav, da bi glede koristi take javne diskusije o dobri tehniški besedi ne ostali sredi poti. Celotno gradivo je namreč; — kljub izbiranju po dosedanjem merilu in v še tako zgoščeni obliki — mnogo preobsežno, da bi mogli v času, ki naj bi zadostoval za zaključek redakcije slovarja v sekciji, priti v javnost tudi preko stolpcev p re redko izhajajoče »Nove proizvodnje«, Mimo tega sestavlja sekcija celotni >rokopisa, pri čemer zadeva pravzaprav na editio — že prej omenjeno — težavo^ da nima trajnega in ekspeditivnega stika z našim jezikovnim vrhom — Inštitutom za slovenski jezik —, ki bi omogočil reševanje raznih dvoumij in nejasnosti pred uv rstitvijo v besedišče. Odstotek teh primerov se )x> našem giblje med 8—10 % (ali še manj, ker gre marsikdaj za dolgo vrsto izpeljank, ki jim j t; treba predvsem dati pravilno osnovo! vsega izrazja, vsekakor samo takega, ki ga bo treba p rese jati res temeljito po načelu, da je prva potreba dober jezikovni čut, druga nič manj važna pa strokovno poznavanje, kar vse bo terjulo še precej truda in časa sodelujočih čini tel jev — lingvistov in tehnikov. Omembe vredno je dalje, da je bila tehniški sekciji komisije mimo prvotne naloge za sestavu splošnega slovenskega tehniškega slovarja (osnovnih pojmov) zaupana tudi naloga, da pod okriljem Terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti spravi v sklad vse terminološko delo u a tehniškem področja, ki je v posameznih panogah, 11. pr. v rudarstvu, poljedelstvu, gozdarstvu in gradbeništvu pri sestavi p osebni h (ožjih) strokovnih s 16 v a r j e v. že v fazi, kjer je za nadaljnji potek nujno in bistveno potrebna pomoč Instituta za slovenski jezik. V ta namen je bila sekcija ojaeena s pritegnitvijo novih strokovnih sodelavcev iz vseli tehniških panog, da bi po eni strani pomagali s strokovnimi nasveti pri obravnavi besednega zaklada iz ustrezne tehniške stroke za splošni slovar, za katerega tečejo dela po prej nakazanem programu dulre. hkrati pa bodo lahko odločujoče posegli v izvajanje nadaljnjega delovnega programa sekcije, ko se 1» pod njenim okriljem vksla-dovalo in zaključevalo delo na posebnih tehniških slovarjih. V delovnem načrtu za prihodnje leto je nadaljevanje sestave rokopisa splošnega slovarja za dosedanjo dvojno rabo, pr v opisa za potrebe slovarja samega, prepisa (primerno prirejenega) pa za uredništvo »Nove proizvodnje*, upoštevajoč, naj bi publikacija pritegnila čim več diskutautov in tako obogatila pojasnila, ki naj bi v slovarju ne bila aič manj koristna, kakor samo geslo. Osnovni pogoj za uspešno nadaljevanje sestave splošnega tehniškega slovarja in posebnih strokovnih slovarjev pa je končno vendarle pomoč Inštituta za slovenski jezik, ki ne bo dosegljiva tako težko, ker bo sekcija obseg ¿-problemov 1 skušala v svojem območju omejevati res samo na.najbolj kritične in zavozlane primere, za katere hi rada — V korist najtežjega dela dobrega tehniškega jezika — dobila avtoritativno odločitev z najvišjega znanstvenega foruma. Medicinska sekcija Terminološke komisije V preteklem letu ustanovljena medicinska sekcija se je morala boriti z, začetliiiai težavami. Predvsem je skušala pridobiti primerne sodelavce, ki bi bili pripravljeni aktivno sodelovati. Doslej sta začela z zbiranjem medicinskih izrazov san.major dr. F. Smerdu. v.d.upravnika Centralne medicinske knjižnice, in prof. dr. A. Košir, vodja Histolosko-embriološkega inštituta medicinske fakultete. Kot ckseerptor sodeluje še upo- kuj t-ti i direktor Lškerlj, ki je že prej bil aktiven kot eks-cerptor iz leposlovja, Pripomniti pa je, da je.težko najti med zdravniki primerne sodelavce, ki so že s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo za tako terminološko delo dovolj smisla in sposobnosti. Vendar bi bilo glede dela medicinske sekcije pripomniti, da se njeno delo nekoliko razločuje od dela ostalih dveh sekcij Terminološke komisije. Z zbiranjem slovenskih medicinskih izrazov bo nastal besedni zaklad, ki bo dobrodošel Akademiji kasneje ob 2. izdaj i Slovenskega pravopisa, a tudi ob izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Zato smo usmerili po razgovoru z dr. Smerdujem in jezikoslovcem delo tako, da bo i nt bran i material hkrati rabil tudi za zgoraj omenjena namena. Sklenilo se je, da se bodo hkrati delale tri vzporedne kartoteke, in sicer: 1. Kartoteka slovenskih medici tiskih izrazov, opremljenih s številko, in to za vsako črko posebej, n. pr. absces t, adeno-bipofiza 2 itd.; 2. \ drugi kartoteki bodo, zopet za vsako črko s posebno številko urejeni peterojezični izrazi, n. pr. kri, sanguis, blood, le sang, d as BI nt, to je v slovenščini, po možnosti tudi v latinščini, nadalje v angleščini, francoščini in nemščini. Iz te druge kartoteke se lahko kasneje sestavi peterojezični slovar z vodečo latinsko ali angleško ali francosko ali nemško besedo. Taka terminologija bi bila dobrodošla vsem, ki berejo tu je jezične medicinske knjige. 5, Tretja kartoteka ima slovenske izraze, kot se ekscerpi-rajo iz slovenskih leposlovnih knjig, to je abecedno urejene, vsaj z navedbo vira. po možnosti pa z dodatkom citata, ki in bo izraza dovolj kaTatterizira. Ta kartoteka je namenjena zbiralcem izrazov za novi slovenski pravopis in za slovar slovenskega knjižnega j ezika. Tako bo medicinska sekcija skušala združiti delo medicinca in jezikoslovca, kar bo obema le koristilo. Konkretno ekscerpira sedaj dr. Smerdu iz prof-Hribarja Mor f ološ ko patol og.i je, dir. Skerlj izprof. Val e n ti n e i č e ve Mikrobiologije in dr. Košir iz doc. Zupančičeve Patofiziologijc I. Končno bi omenili, da je medicinska sekcija dala Akademiji pobudo, da bi se ustanovila tudi Prirotloslovua sekcija Fcrminoi oške kom is i j e. BIBLIOTEK A A K A DEM I JE 1. Stari knjižni* fond; pričeli si no z vpisovanjem llobidove biblioteke V signaturin katalog, da bo tako ta biblioteka, ki je bila pri raznih seli t vali dokaj premešana, dokončno urejena in se bo moglo natančno ugotoviti (s primerjanjem v abecednem listkov nem katalogu), katere knjige manjkajo. Ves ostftli stari knjižni Fond leži zaradi pomanjkanja delovne sile še vedno neurejen v skladišču. Vendar pa je Sekcija za občo in naTodno zgodovino letos pregledala ta knjižni Fond in iz njega izbrala knjige, ki jo zanimajo, ter jih pričela katalogi zir al i. Prav tako je tudi Geološki inštitut odbral knjige, ki ga zanimajo: katalogizacije teli še nismo mogli izvršiti, 2. Vsa tekoča literatura, ki je prispela v letu 1952, je urejena, inventarizirana in bibliotekarsko popolnoma obdelana \ centralnem abecednem imenskem katalogu in v centralnem sistematičnem katalogu ter dodeljena inštitutskiin bibliotekam. V centralnih katalogih so upoštevani razen Inštituta za elek-triško gospodarstvo Slovenske akademije znanosti in n met nos t i vsi ostali akademijski inštituti oziroma sekcije, ki imajo lastne biblioteke. Ti so; Sekcija za občo in narodno zgodovino, Sekcija za zgodovino umetnosti, Sekcija za arheologijo. Inštitut za slovenski jezik. Inštitut za slovensko narodopisje, kemični institut. Fizikalni inštitut, Biološki inštitut. Geološki inštitut. Geografski inštitut. Inštitut za raziskovanje krasa. Prirastek znaša v 1952. letu 1541 knjig oziroma letnikov revij, ki smo jih piejeli hotlisi v zameno, bodisi kot nakup ali dar. Vse knjige, ki smo jih prejeli v zameno, so knjižene še v posebni kartoteki po ustanovah. 3. Celotni knjižni fond (urejena zaloga in še neobdelani del v skladišču) znaša ta čas okoli 25.000 knjig. 4. Za nabavo znanstvene literature je predlagala biblioteka za 1952. leto 1.400,000 din; od tega je znašal odobreni letni kredit. 700,000 din, zvišanje z virmani je znašalo "50.147 din. 5. Zamena se je h^tos povečala za 49 ustanov in obsega ta čas 368 akademij in znanstvenih ustanov, od tega 77 v tuzenisi vu in 291 v inozemstvu. b. Izšla jo prva publikacija biblioteke, ki opisuje historiat akademijske biblioteke iu bibliografsko obdela akademijske publikacije do konca leta 1951 {Primož Ramovš: Biblioteka iu publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letih 1938—1951, lit) str.h 7. Ek s peti iit- biblioteke je poslal v Kameno, p pod al in daroval letos 5576 akademijskih publikacij. Delovni načrt za 1 e t o " 1 9 5 3 1. Kot najvažnejšo nalogo za leto 1953 si je biblioteka zadala načrt, da razširi svojo knjižno zameno in vzpostavi stike z vsemi akademijami iu važnejšimi strokovnoznanstvenimi ustanovami celega sveta. Za leto 1953 imamo še v načrtu dokončno ureditev tistih inštitutskih bibliotek, katerih celotni knjižni fond še ni vpisan v contralne kataloge Slovenske akademije znanosti in umetnosti: to je celotna biblioteka Inštituta za clektriško gospodarstvo in inštituta za raziskovanje krasa, del bibliotek Fizikalnega inštituta in Arheološke sekcije. 3. Biblioteka ima tudi v načrtu svojo drugo publikacijo: popis vseh revij in periodik. 4. Ker se je dotok novih publikacij v letu 1952 izredno povečal (leta 1951 — 192fi publikacij; leta 1952 — 3541 publikacij) in bo ta dotok 1953 po vsem pričakovanju še večji, nastopi vprašanje novih prostorov in knjižnih polic. DELO AKADEMIJE V L E T LT 1953 Člani in funkcionarji Akademije. Število članov se je v letu. 1953 povečalo z novimi, izvoljenimi na skupščini Akademije dne 2. junija 1933. Izgubila ]>a. je Akademija v letu 1953 enega svojib članov. Dne 11. aprila 1933 je umrl Tedni član prvega razreda Boris Kidrič. Njegovemu spominu se je Akademija oddolžila tudi na žalni seji dne 16. aprila 1933. Dopisni član četrtega razreda dr. Srečko Brodar je bil na skupščini 2. junija 1953 izvoljen za rednega člana tega razreda. Tako je Akademija ob koncu leta 1933 štela vsega dva častna člana, 33 rednih članov in 21 dopisnih članov. Ker je podpredsedniku dr. B.LavriČu in glavnemu tajniku dr. M. Kosu potekla Funkcijska doba. je bila na dnevnem redu skupščine 2. junija 1953 tudi volitev podpredsednika in glavnega tajniku Akademije. Oba imenovana sta bila. potem ko so se zanju predhodno izrekli tudi razredi, ponovno izvoljena za naslednjo triletno funkcijsko dolw, Jeseni 1953 so razredi volili razredne tajnike, ker je tudi tem potekla dveletna funkcijska doba. Tzvoljc-ili so bili ponovno dotedanji tajniki razredov, to pa: v t. razredu dr. Fran00 Stelč, v 2. razredu dr. Ivan Grafenauer. v 5. razredu dr. Milan Vidmar. v 4. razredu dr. Jovan Hadži in v 5. razredu Anton Lajovic. Za načelnika Medicinske sekcije 4. razreda je bil ponovno izvoljen akad. dr. B. Lavrič. Na skupščini 2. junija 1953 je bila na dnevnem redu volitev novih lednih in dopisnih članov. Izvoljeni so bili na predloge razredov: V razredu za zgodovinske in družbene vede za rednega člana dr. Izidor Cankar, univ. prof. v pokoju v Ljubljani, za dopisnega člana dr. Murko Kostrcneič, univ. prof. in glavni tajnik Jugoslavenskc akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, za dopisnega člana dr. Fran Zwitter. univ. prof v Ljubljani. V razredu za filološke in literarne vede za lednega člana dr, Karel Oštir, univ. prof. v Ljubljani, za rednega člana Anton Sovre, univ. prof. v Ljubljani, za dopisnega člana dr. [Vtar Skok, univ. prof. v pokoju v Zagrebu, za dopisnega člana dr. Lucien I esniere, univ, prof. v Mont-pellieru. A razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede za dopisnega člana dr. \ enče Koželj, prof. Tehniške visoke šole v Ljubljani. V razredu za prirodoslovne in medicinske vede za rednega člana dr. Srečko B rudar, do tedaj dopisni člun Akademije, univ. prof. v Ljubljani, za dopisnega člana dr. Fran Kogoj, univ. prof. v Zagrebu, za dopisnega člana dr. Siniša Siankovic, univ. prof. v Beogradu, za dopisnega člana dr. Alojzij Tavčar, univ, prof. v Zagrebu, za dopisnega člana dr. K usta Todorovic, univ. prof. v Beogradu, za dopisnega člana dr. \ ale Vouk, univ, prof. \ Zagrebu. V razredu za umetnosti za rednega člana France Bevk, književnik v Ljubljani, za rednega člana Pavel Goba, književnik v Ljubljani, za rednega člana Boris Kalin, akad, kipar v Ljubljani, z ti rednega člana Marjan Kozina, skladatelj v Ljubljani, za rednega člana Miško Kranjce, književnik v Ljubljani, za dopisnega člana Ivo Audrič. književnik v Beogradu, za dopisnega člana Milan Bogdanovih, književnik v Beogradu, za dopisnega člallu Lojze Dolinar, akad, kipar v Beogradu, za dopisnega člana Miroslav Krleža, književnik v Zagrebu. Predavanja fn obiski Akademija, njeni razredi in inštituti SO se fudi v letu 1953 prizadevali, da pridobe kot gos te-preda vatel je ngledilc domaČe in tuje znanstvenike. Od teb so krneli na Akademiji, oziroma v njenih inštitutih predavanja; Einar Hi lie, profesor Harvardske univerze (/.DA), O semi-grupah (5. aprila 1953). Henri Pičron, profesor na College de France v Parizu, Bistvo psihičnih sposobnosti (29. aprila 1953). R. Morris Krčebel, profesor na Sorboni, Pariz, O praanali-tienii funkcijah (4. maju 1953). Dr. O. Kratkv, jirofesor na univerzi v Gradca, Velikost iu oblika makromolekul določena s pomočjo rentgenske spektro-grafije (10.junija 1953). Dr. N. Sheppard, kemik z univerze v Cambridgu, O pojavih rotacijske izoinetrije v vibracijskih spektrih (12. juni ja 1953). P, P. Pelshenke, direktor Zveznega zavoda za predelavo žita V Detmoldu. Znanstveni in tehniški napredek v boju zoper bolezni kruha in Kakovostno gojenje pšenice (v Kemičnem inštitutu, 21. septembra 1953), Dr, R Lindemann, dipl, kemik, sodelavec Zveznega zavoda za predelavo žita i Detmoldu, Novejša raziskovanja o specifičnosti encimov, ki razkrajajo škrob (v Kemičnem inštitutu, 21. septembra 1953). Dr. Milislav Demerec, direktor Genetskega inštituta Carnegie ve Ustanove v Cold Spring Ilorborn, New York, Antibiotiki in genetiku (21. septembra 1953), Andre Vaillant, profesor na Sorboni, Baltske-slovatiska jezikovna skupnost (3. novembra 1955). Akad. dr, Ivan Gjaja, profesor na mat ema ti čno-p r i rodo-slovui fakulteti univerze v Beogradu, Ilibernacjja in eksperimentalna polki I o termi j a (5. decembra 1953), ^ prvi polovici leta (95^ je začela Akademija tudi v svojrni območju prirejati znanstvena predavanja za širše za i uteres i - mne krogie. ki se vrše v njeni dvorani na Novem trgu in so se v glavnem prav dobro obnesla. Z njimi nadaljnje tudi v letu J954. V letu 1953 .so predavali: Prof. dr. Josip Klemene. Arheološka izkopan vn j a Akademije v Šempetru v Savinjski dolini (19. marca 1953). AkafL prof. flr. Milan Vidmar, Problemi upravljanja elck-trifikacijskcga aparata (2. aprila 1953), Prof. tir, Bogo Grafenauer. Pomen ustoli¡Sevanja koroških vojvod za slovensko zgodovino in njegova problematika (dne 16. aprila 1953). A kad. dr. Srečko Brodar. Stara kamena doba na Krasti (7. maja 1953). Akatl. dr. Jovan Hadži. Živali — človek (dedovanje in izročilo), (21. maja 1953). A kad, dr, France Štele, Slovenska umetnostna zgodovina po letu 1945 (12, novembra 1953). Akad. prof. dr. Anton K uhelj, Cilji in pota eksperimentalnih raziskaiv v mehaniki (26- novembra 1953), Akad. prof, dr. Božidar Lavrič. Pomen kirurgije v zdravljenju tuberkuloze (17.decembra 1953). Že pred tem je i. Fehruarja 1953 na Akademiji predaval prof. dr. Andrej Župančič (Etlzimska teorija v splošni fiziologiji in farmakologiji celičnih receptorjev). Skupščine, seje, sveti, komisije, odbori, nameščenci V leiu 1953 se je Akademi ja na skupščinah sestala trikrat (2. junija. 29. juniju, ti.decembra); od teh je bila skupščina 29. junija izredna in sklicana zaradi izročitve diplom novo izvoljenim rednim in dopisnim članom Akademije, skupščina 11. decembra pa se je vršila v proslavo 80 letnice akademika Josipa Plemlja. Na žalni seji 16. aprila. 1953 je Akademija počastila spomin svojega umrlega rednega člana Borisa Kidriča. Predlsedstvene seje so bile i leiu L953 štiri (16, februarja, 4, maja, 30. maja, 21, oktobra). Na n jih so bile obravnavane tekoče zadeve Akademije. Razrednih sej je bilo: v 1. razredu 5. v II. razredu 4, v IIT. razredu 5, v IV. razredu 3, v V. razredu 8. Znanstveni sveti inštitutov in komisij, plenarni in kolegiji inštitutov ter razni delovni odbori v inštitutih so se pa sestajali po potrebi. V Akademijskem svetu FLRJ so bili delegati naše Akademije še nadalje akademiki dr. Vidmar, dr. Štele in dr. Kos, namestnika pa sta bila akademika dr. Melik in dr. Peterim, Koordinacijski odbor medicinskih razredov oziroma sekcij naših akadmnij je imel 5, in 6. julija zasedanje v Ljubljani, ki ga je Akademija tudi materialno podprla. Na dnevnem redu zasedanja je bila predvsem razprava o travm at i zrnu. V Komisiji za kulturne zveze z inozemstvom FLRJ sta zastopala Akademijo akad. Jakac, oziroma akad. Cankar. V letu 1953 je Akademija promovirala dva svoja prva doklorja. Dne 14-, januarja 1953 je branil svojo tezo takratni strokovni sodelavce našega Kemičnega instituta Duš uri Hadži (Elementarni procesi tvorbe koksa), 14. maja 1953 pa znanstveni sodelavec Inštituta za elektriško gospodarstvo ing. Marjan Plaper (Problematika naravne moči v tehniki prenašanja električne energije). Oba kandidata .sta bila promovirona na svečan način 30. maja 1953. Tudi v letu 1953 je število uslužbencev i ji sodelavcev Akademije narasti o. Zlasti je prišlo do tega zaradi nadaljnje izgradit ve akademijskih inštitutov, zaradi preselitve nekaterih teh v nove zgradbe in s tem zvečanega obsega upravnega poslovanja, kur je povezano s povečanim delokrogom in delovnimi možnostmi inštitutov. Ob koncu leta 1953 je bilo pri Akademiji zasedenih 326 si steriliziranih delovnih mest (od teh je bilo 77 prosvetno-znanstvenih. 120 upravnih oziroma laborantskih in 35 honorarnih uslužbencev ter 94 delavcev). Zunanjih sodelavcev je bilo skupaj 23 (od. teh 14 znanstvenih in. 9 stroko vri i h). Leta 1953 je bilo na novo sprejetih v službo 42 uslužbencev in 32 delavcev, iz službenega razmerja je pa izstopilo 19 uslužbencev in 20 delavcev. Inštituti Tudi v letu 1953 je bila ena glavnih brig Akademije izgraditev in spopolnitev inštitutov, tako glede osebja, v njih zaposlenega, kot glede primernih stavb in delovnih prostorov zanje, pa seveda tudi briga pridobiti in dati inštitutom na razpolago potrebna materialna sredstvu. Znanstveno in strokovno delo v inštitutih je podrobno opisano v posebnem delu tega poročila. Na tem mestu naj glede inštitutov damo le nekaj splošnih podatkov. Ob koncu leta 1955 je bilo število inštitutov Akademije 13. Nekateri so se delili v več sekcij. Poleg inštitutov je omeniti še Terminološko komisijo s tremi sekcijami, Odbor za urejevanje favno, flore bi geje Slovenije in v območju Inštituta za geografijo Zavod za kartografijo. Inštituti s samostojnim računovodstvom so: Kemični inštitut »Borisa Kidriča«, Fizikalni inštitut »Jožefa Štefana t, Inštitut za elektriško gospodarstvo m Inštitut za turbinske stroje. Za ostale opravlja zadevne posle osrednje računovodstvo na Akademiji. Inštituta s samostojnim financiranjem sta: od i. januarja 1953 Inštitut za turbinske stroje, od 1. septembra 1953 pa Kemični inštitut. Fizika/tli inštitut ^Jožefa Štefana« se je med letom 1953 naselil oziroma se je preselil v svojo novo veliko zgradbo na Mir ju, ki jo je predsednik Akademije svečan 6 oprl 8, febru-araj 1953; ttanošnja velika predavalnica je pa bil« s primerno slovesnostjo predana svojemu namenu 3. novembra 1953, Kemični inštitut je bil s sklepom Izvršnega sveta LRS z dne 12. janija i955 v počastitev umrlega člana Akademi je preimenovan v Kemični inštitut > Borisa Kidriča*. Tudi ta inštitut se je naselil oziroma se jo preselil v svojo veliko novo stavbo na Mirjn. Inštitut za elehtriiko gospodarstvo se je v del prostorov v svoji, novi stavbi ob Hajdrihovi ulici vselil 1, decembra 1952, v nekatere druge prostore pa med letom 1953, Stavim v celoti pa je bila še v stadiju dograjevanja, S pogodbo, sklenjeno 23. aprila 1953 z Elektroenergetskim sistemom Slovenije, je i a postal organ upravljanja Inštituta do ene ideelne polovice stavbe, praktično S tem solastnik stavbe, za katere izgraditev m vzdrževanje bo nosil del bremen. Z izselitvijo Kemičnega in Fizikalnega inštituta iz poslopja na dvorišču glavnega poslopja Akademije so tamkaj postali razpoložljivi prostori, v katere so se vselili Biološki inštitut. Geološki inštitut. Institut za literature. Sekcija za arheologijo Inštituta za zgodovino in pravna sekcija Terminološke komisije. V LiŠi Akademije na Novem trgu 4. v kateri imajo sedaj svoje prostore Inštitut zu slovenski jezik, Inštitut za geografijo, inštitut za slovensko narodopisje, Inštitut za zgodovino (sekcija za občo in narodno zgodovino, sekcija za zgodovino umetnosti) ter tehnična sekcija Terminološke komisije, so nekateri teb inštitutov pridobili nekaj nov ih prostorov. Streha in fasada, te hiše sta bili obnovljeni že leta 1952, dočim čaka nujno potrebne obnove njena notranjost. Zavod za raziskovanje krasa v Postojni si je uredil svoje delovne in muzejske prostore v stavbi Titov trg lt katere upravni organ je Akademija. V delu stavbe v pritličju je na- s tanj i; ii Notranjski muzej. Poslopje jc nujno potrebno popravil in obnove; nt- It a j so je storilo, vendar ne toliko, da bi bilo zadoščeno potrebam tega Zavoda in njegovih bogatih zbirk, ki naj bi bile čimprej dostopno širši javnosti. Za Speleobiološki laboratmij v Postojnski jami jc v pripravah nov prostor, ki ga je dala na razpolago Uprava kraških jam v poslopju jamske restavracije v Postojni. V okrilju Instituía za slooenski jezik sta bili ustanovljeni sekcija za slovensko sintakso i a dialektološka sekcija, V strokovni svet Terminološke komisije so bili imenovani prof. dr. R, Sajovic, prof. ing. A. Struna in prof. dr. A, Košir. Za glavno poslopje Akademije na Novem trgu 3, za hišo na Novem trgu 4 in za stavbo ob Salendrovi uliei je bila urejena i lov a hišna telefonska centrala s 23 priključki; dobavila jo je tovarna Iskra v Kranju. Publikacije Akademija je v letu 1953 ob javila v tisku 9 knjig publikacij v skupnem obsegu okoli 130 tiskovnih pol. Publikacije so naslednje; V razredu za zgodovinske in družbene vede; Razprave, 2, knjiga, 365 str. in 3 priloge (avtorji: J.Korošec, Mal, Blaznik. Ceve, Rostohar). Ra/prave, 3. knjiga, 335 + 19 str. in 9 prilog (avtorji: Brodar, j. Korošec, P.Korošec, Stare. Dolinar, Škerlj). Dela, 8. knjiga (A. Trstenjak, Psihologija umetniškega ustvarjanja), 151 str. Arheološki vestnik, IV/1, 192 str. in 1 priloga. Arheološki vestnik, ÍV/2, 174str. in 3 priloge, V razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede; Eno razpravo iz Razprav, serija A, 4. knjiga (M. Ferian, Sinteza novih spojin s področja simetričnih derivatov beneila), Razprave, serija A, 5. knjiga, 72 str. (avtorji: Lebcz, Ilav-liček, Samec, Skled ar, Gasparini). Dela, 1. knjiga (M. \ idmar, Neuariige Aluminiumleite-r in Starkstromleitungen), 208 in 3 str. Dela. 2. knjiga (j. Plemelj, Teorija analitičnih funkcij), 16+516+t str. Večje število del irt razprav, sprejetih v razredih. je deloma šc v tisku, deloma pa čaka v rokopisu, da pride na vrsto. Tisi publikacij. Glede tiska svojih publikacij je imela Akademija nemajhne težave. Triglavska tiskarna, ki je bila 1950 dodeljena Akademiji kot tiskarna, ki naj prvenstveno tiska naše edicije, po spremembah v našem gospodarstvu ni več Akademija zanjo upravni organ. Vkljub temu pa Triglavska tiskarna še vedno stavi in tiska večino naših publikacij in nam skuša pri tem kar se da ustreči- Njeni izdelki so na lepi višini, so skrbno postavljeni in iztiskam, njeno delo vohče — med drugim prav ol> akademijskih publikacijah — je dobilo že večkrat javno priznanje. Razumljivo je, da gleda tiskarna kot samostojno gospodarsko podjetje, da dobi v tisk tudi vse tisto, kar ji po principu rentabilnosti more po nuji bolje služiti kot so to akademijske publikacije. Te, s svojim večkrat kompliciranim stavkom i it sorazmerno majhno naklado to večkrat niso. Zanje vrh tega primanjkuje specialen tiskarski material, zlasti znaki potrebni za lingvistični in matematično-lizikalni stavek; pa tudi tožbe o pomanjkanju izvežbanega kadra so na dnevnem redu. lak o prihaja Akademija s svojim tiskom večkrat v težnve. Rokopisi zasiajajo, ne prihajajo na vrsto, oziroma mora Akademija zanje iskati tudi možnosti natisa izven Triglavske tiskarne. Vendar tudi pri ostalih tiskarnah v Sloveniji te možnosti niso velike. Preobložen ost z delom ali pa tehnična nezmogljivost, to sta navadno odgovora na trajna prizadevanja Akademije spraviti svoje publikacije v tisk tudi pri, tiskarnah izven Triglavske tiskarne. Eno večjih del (knjigo prof. Plemlja) je letos natisnila tiskarna Ljudske pravice, knjigo prof- Nahtigala (Slovo o jjolku J gore ve) smo pa zaradi kompliciranega stavka morali dati ob koncu leta v delo tiskarni. Izdajalncga zavoda Jugoslavenske akademije v Zagrebu. Eden nujnih problemov, ki ga bo Akademija v bližnji bodočnosti morala rešiti, je vprašanje vsestranskih možnosti za natis njenih publikacij. Drugi-prav tako važen problem, je pa smotrna organizacija prodaje njenili publikacij, eventualno v lastni njigarni. Počitniški d o in o v i \ vili tia Bledu — Mliuem (bivša Š veri jugov a) so bile za bivanje opremljene za silo nekatere sobe in kuhinja. Izvršeni!) je bilo tudi nekaj popravil. Slejkoprej je pa po trebil o misliti na popolno in Akademije dostojno opremo tega doma; šele tak bo mogel povsem služiti svojemu namenu. Miino te vile ima Akademija za počitniško bivanje na raz-]>olago še vilo v Ratečah-Planici, kjer so bila potrebna nekatera popravila, in b sob v vili Peru it (Plenu:! j) ua Bledu-Gradn. Akademijski svet Preko svojib delegatov je Akademija sodelovala v Akademijskem svetu FT.RJ. Zasedanju Akademijskega sveta v !. 1955 so bila: 20. in 21. februarja v Beogradu, 4. in 5. junija v Ljubljani in 27. novembra v Beogradu, Dne 19. februarja 1953 pa se je vršil v Beogradu sestanek glavnih sekretarjev naših akademij, ki je bil zlasti koristen za medsebojno poznavanje glede dela, potreb, organizacije in načrtov naših akademij, je pa tudi iniciativno razpravljal o znanstvenih problemih in podjetjih, ki SO in bi mogli biti predmet skupnega dela, Glavna vprašanja, o katerih se je razpravljalo na zasedanjih Akademijskega sveta, so bila: reorganizacija in bodoče naloge Akademijskega sveta, organizacija znanstvenega tlela v Jugoslaviji v ob če, med-akademijske koordinacijske naloge Akademijskega svetu in delo Nacionalnih komitejev. Zlasti pa se je tudi sklepalo o udeležbi na znanstvenih kongresih, O študijskem bivanju naših znanstvenikov v zamejstvu in o kotizacijah za inozemske znanstvene ustanove ter publikacije. Na predlog naše Akademije so se po sklepih Akademijskega sveta iz Ljudske republike Slovenije v letu 1953 inozemskih kongresov in Zborovanj udeležili naslednji delegati: A kad. prof. dr. Maks Samec, Kongres Arbeitsgemeinschaft ftir Getreideforschung, Detmold, april. Prof. dr. Vladimir Guzelj, Nemški kirurški kongres, Frankfurt am Main, april. Prof. dr. Rudolf Saj o vie, Kongres učiteljev civilnega prava, Wiirzburg, april. A kad. prol. dr. Milko Kos, Mednarodno zborovanje za študij srednjeveških virov za zgodovino Evrope. Rim, april. Akad. prof. dr. Anton Peteri in, 11. mednarodni reološki kongres v Oxfordu, julij. Ing. Drago Leskovšek, III. mednarodni kongres fizikalne kemije in konferenca unije za čisto in aplicirano kemijo, Stockholm, j ali j-avgust, Akad, prof. dr. Jo van Hadži, IV. mednarodni kongres zoo-logov, Kope illl a gen, avgust. Akad, prof. dr. Srečko Brodar, IV. mednarodni kongres za kvartarno geologijo in paleolilik, Rim-Pisa, avgust-sepiemher. Prof.dr. Lado Vavpefič, IX. mednarodni kongres za upravno pravo. Carigrad, September. Prof. dr. Roman S&vnik in strokovni sodelavec Egon Pretit er, I. mednarodni kongres za speleologijo, Pariz, september. Docent dr. Frane Čclešnik, Stomatološki kongres, Pariz, oktober. Razen tega so se od članov naše Akademije udeležili še: Akad. -tir. Maks Samec. Kongresa o celulozi ¡¡t lesu, Gradec, julij- Akad. dr. Anton K uhelj. Zasedanja stalnega odbora Mednarodnega združenj a za mostove in konstrukcije, Ziirieh, julij. Akad. dr. Anton Peteri in, Makiomolekulskega simposiuma v Uppsali, avgusta; Konference o reaktor]ili na težko vodo v Oslu, avgusta; Kongresa nemško in avstrijske fizikalne družbe v Innsbrueku, septembra. Akad, Hadži je zastopal Akademijo in se udeležil I. kongresa biologov Jugoslavije Zagrebu, julija. A kad Melik in asistent Gams sta se udeležila kot zastopnika Geografskega inštituta Akademije III. kongresa geografov Jugoslavije, septembra, asistent Hribar pa istega kongresa kot zastopnik Zavoda za raziskovanje krasa. Zaradi študija so se na predlog naše Akademije in s podporo Akademijskega sveta iz LRS v leta 1953 mudili v inozemstvu: akad. prof. dr. Milan \ idmar (Avstrija, Zahodna Nemčija, Švica), akad, prof. dr. Bozigar Lavrič (Švedska), prof. dr. Ivan Vidav (Francija), prof. dr. Vladimir Murko (Avstrija), strokovni sodelavec Milko Mat i četo v (Avstrija), strokovni sodelavec ing, Frane Špiler (Švedska. Zahodna Nemčija) in asistent Anton Ramovš (Avstrija), Z deviznimi sredstvi, ki jih je Akademiji dal na razpolago Svet za p ros veto in kulturo T RS, so se v Studijske namene mudili v inozemstvu: akad. prof. dr, Milko Kos (Avstrija), prof. dr. Josip Klemene (Zah s končan a do konca koledarskega leta tudi zadnja, to je šesta hiša, Ob tej priliki, ko skoraj končujemo z gradbenimi deli, se mi zdi smiselno omeniti, da je bik) Za zidavo iti opremo doslej porabljenih okoli 400 milijonov dinarjev, pri čemer ne smemo pozabiti, da je bil inštitut oproščen faktorjev in uvoznih carin. V preteklem Jelti smo imeli v gostch predavatelje profesorja Kraikyja i z Gradca, dr. Lundbyja iz Kjellcrja in zastopnika firme Edvard s. Iz inštituta je v letošnjem leta. izšlo 21 razprav, od teh 9 v Bulletin Scientifique, 11 pa v inozemskih revijah. Za tisk je pripravljenih 8 razprav, ki bodo izšle v inštitute kam zborniku (Reports), katerega urednik je dr. H av liček. Did je je pripravljena za tisk knjiga » Uporaba radi oak i i vnos ti bili izdelani kristali iz naftalina (Mohorčič). Ob zaključku svojega pregleda o delu. opravljenem v preteklem ledu, naj .še omenim število vseh rednih in honorarnih uslužbencev inštituta. V laboratorijih, knjižnici, konstrukciji in delavnicah je zaposlenih 89 ljudi, v upravnem sektorju s šoferji, vratarji, kurjači in snažilkami pa 25 ljudi. Program za leto 1954 V prihodnjem letu bi laboratoriji v glavnem delali na problematiki, ki so jo obdelovali že v preteklem letu. z nekaterimi razširitvami. Naj omenim tu glavne naloge ki bi jih radi i zvedI i, Še v decembru bodo prispeli v Ljubi juno prvi deli betatrón a. ki bo verjetno dograjen do konca februar ja. Naša naloga bo. da dotlej pripravimo aparature, ki bodo dovoljevale raziskave fotoefekta na O2 in O Ib v jedrskih ploščah (Dobo-višek) in eventualno nastajanje krat koži v ih izotopov pri obsevanju z betatrouom (Jamnik). Onkološki institut pa bo morili v sodelovanju z našim laboratorijem za dozi met rijo (Moljk) urediti vse za medicinsko uporabo betulroua. Treba bo sestaviti in spraviti v pogon Van der Graaff s pospeševalno cevjo, tako da bi po možnosti še v tem letu prišli do prvih meritev (Cilenáek, Zupančič, Pečnikar). Mali I5i) kV nevtronski generator bo treba še v tem letu spraviti v pogon in povečati njegovo napetost na 450 k V pri čim večjem toku. vsaj nekaj m A. da bi nam mogel s pridom služiti za izdelavo umetno radioaktivnih izotopov (Havliček, Rainšak). Oba RaBe nevtronska izvora bo treba po možnosti absolutno izmeriti in ugotoviti prostorsko in spektralno porazdelitev nevtronov brez moderatorja in z mod era t Orj eni. Verjetno sc bodo dali na njem tudi izdelovali umetno radioaktivni izotopi (Kuščer). V medicinsko in tehniško prakso bo treba uvesti tehniko radioaktivno zaznamovanih atomov (Moljk) in izdelati za to potrebno mersko aparaturo (Bremšak). Masno spektrometri jo bo treba izdelati za tehniške namene (Dekleva), izdelati masni spektrometer po Niem (Furman) in poskusiti z delom na masnih spektrometrih velike ločljivosti (Dekleva) za prccizijsko merjenje atomskih mas. Kot kolcktor.sk i instrument uporabljena elektronska pomnoževalka bo izdelana doma in razvita v taki meri. da bomo lahko z instrumenti te vrste postregli tudi drugim interesentom. Posebno važno je delo pri koncentraciji izotopov, kar bo predstavljalo v nekem smislu skoraj centralno nalogo inštituta v prihodnjem letu. Gre tu za koncentracijo težke vode (Knop), L" 235 (Havliček) in drugih važnih izotopov Lih, BlO (Mohorčič). Stremeti je za tem. da v vseh teh problemih pridemo preko laboratorijskih orientacijskih poskusov do prvih merljivih množin koncentrata. Predračuni za uran.sko kopo s koncentriranim gorivom naj hi obsegli termično in splošno tehnično analizo homogenega reaktor j a (Ha v 1 iček). V optičnem laboratoriju se bodo izdelali interferometrski instrumenti za merjenje lomnega količniku in viskoznosti, eventualno bi se izdelal Fabry Perrotov etalon za meritev fine strukture spektralnih črt (Havliček). Z izvršenimi instrumenti in z drugimi uslužiiostniiui deli za zunanje naročnike naj bi se po možnosti krili stroški za optični laboratorij z delavnico. V spektroskopskem lalicratori ju se bo skušala doseči semi-kvantiiativua analiza rudnih vzorcev in analiza jedrske Čistosti urana (Perman). Analizni laboratorij (Kosta) bo skušal dobiti standard ne metode za določevanje torija v rudah in izvršiti totalne analize rdečih blat ter preskusiti metode za jedrsko čiščenje urana. Čimprej pa naj bi se dokončala aparatura za meritev emana-cije in postavila diferencialna aparatura za določevanje deleža urana in torija iz razmerja žarkovja beta in gama. Laboratorij za 1JF„ (Breič), ki je šele pravkar začel s svojim delom, je prav posebne važnosti za delo pri koncentriran ju U 235. Zato bi bilo želeti, da v čim krajšem času pripravi vsaj gramske količine tega materiala, s katerim bi s c mogla začeti orientacijska dela pr i končen t ri r a 11 j u. Organski laboratorij (Mohorčič) naj bi nadaljeval svoje delo gojitve organskih kristalov in poskusil eventualno tudi z izdelavo anorganskih kristalov za scintilacijske Števce. Pri preiskavi polimerov bo treba čimprej zaključili frakcioni-ranjc tehniških produktov, ki bi jih mogli potem preiskati z razpoložljivimi fizikalnimi metodami (čopič), t. j. na sipan ju svetlobe (Marinkovič), s trn j ni dvojni lom, osmozo in viskoznost. Dalje naj bi se poskusila sinteza dcfaro definiranih polimerov in pol i mem i h elektrolitov, u a katerih bi se lahko preizkusila uporabnost obstoječih teorij za obliko makromoleknl. Kot nova met orla raziskovanja makromolekul naj bi se uvedla tudi preiskava elastoviskoznega vedenja plastičnih materialov iu jedrska indukcija. Slednja metoda bi v laboratoriju za preiskavo materiala mogla služiti tudi za druge raziskave o Strukturi trdnega telesa in tekočine. V novoustanovljeni delavnici za električne instrumente (štrukelj, A v bel j) naj bi se poleg p (»pravdi začelo tudi delo s posebnimi instrumenti, ki jih potrebujejo posamezni laboratoriji inštituta. Gre tu predvsem za mehanske termo regulatorje, za registrirane instrumente in za instrumente na svetlobni kazalec. Deloma je bila že v letošnjem letu začeta organizacija izdelovanja vakuumskih črpalk, tako difuzijskih kot rotacijskih, V prihodnjem letu bo treba izdelovanje izvesti, in sicer V veliki meri s pritegnitvijo zunanjih delavnic in manjših industrijskih podjetij, ki bi prevzela izdelavo posameznih delov v večjih količinah. Kot novo raziskovalno smer v inštitutu, ki se mi zdi potrebna glede na splošni razvoj znanstvenega dela v Ljubljani, bi bilo pametno uvesti delo z elektronskim mikroskopom. Na današnji stopnji razvoja je taka aparatura potrebna vsakemu večjemu raziskoval nem [i središču, tako da sem prepričan, da ga bodo v nekaj letih imeli Beograd, Zagreb in Ljubljana. To danes ni več luksus, ampak osnovni pogoj za smotrno raziskovalno delo v kemiji, metalurgiji, biologiji in medicini, brez katerega Ljubljana ne more ostati. Po izkustvih po svetu pa jo najbolj pametno, da je taka aparatura postavl jena v fizikalnem institutu, kjer ji streže fizik, ki pozna zakonitost zgradbe instrumenta in ki more na podlagi tega razumevanja skrbeti za potrebne modifikacijo in razširitve raziskovalnih možnosti. Predvsem v zvezi za možnosti elektronske interfero-metri je bi bil tak instrument, ki bi ga vodil fizik, vsestransko uporalien in res v ved i ko korist ostalim ipanogam v Ljubljani. Zaio se mi zdi pravilno, da stavim elektronski mikroskop v program inštituta iu da se potegujemo za dodeli tet potrebnih sredstev. Poleg programa v posameznih laboratorijih inštituta se moram dotakniti tudi tistih del, ki bi se izvršila v prihodnjem letu v sodelovanju s sorodnimi inštituti v Ljubljani. Naš inštitut je sodeloval s temi institucijami že doslej, v prihodnjem letu naj bi pa to sodelovanje dobilo mnogo konkretnejšo obliko in bi bilo vezano s pravimi delovnimi pogodbami. Tako bi Kidričei kemični inštitut Slovenske akademije znanosti in umetnosti obdeloval kemijske probleme z radioaktivno zaznamovanimi atomi, Inštitut /a elektron veze bi razvijal terenski monitor in druge instrumente za drtekcijo na eni strani šibkega žarkov ja, na drugi strani žarkov ja velikih jakosti, kar je ■potrebno za prospekeijsko službo in za instrument za zaščito pred radioaktivnim sevanjem. Elektronski inštitut na Tehniški visoki šoli pa bi delal na instrumenta ri j n za meritev vakuuma in na fotokatodah, ki bi se potrebovale pri foto pomnoževalkah. Ta vrsta sodelovanja bo gotovo rodila zelo pozitivne uspehe in nas v hitrejšem teinpu približala izpolnitvi naših nalog. Publikacije Članov Fizikalnega inštituta t. B Doboviäek: Splitting of a Fast Carbon Ntjeleus in the Collision with a Hydrogen ISiicleu!- in the Nuclear Emulsion, — Bulletin Seientifique, Yougoslavie i (1953), 38—39, 2, J. Dekleva: An All Metal A. C. Operated Radiofrequency Mass S pectr o meter. — Bulletin ScientÖiqae, Yougoslnvie i (1953), 70—71. 3, F. 1, Havlieek: Zur Bestimmung asphärischer KorrektionsHa-cheu. — Bulletin Seieniifiqne, Yougoslavie 1 (1953), 13. 4, F, 1, Havlieek; Ober die Korrekiur von anastigmatischen Tripletten mittels der Dilferenüalnusd rUcke der Sei del sehen Theorie. — Bulletin Seien tifique, Tougoslavie 1 (1953), 39—40. 3. F. T. Ilavlifek: Zur Auslegung optischer Systeme — Bulletin Scientifique, Yougoslavie 1 (1953). i>9—70. 6. F. I, Havliček: Sistematična raziskovanja mikroobjektivov — Razprave. Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede, serija A V/3. 27—41. 7. F. I. Ilavlicek: Über die Verwendung von Differenzen der Seidelschcn Koeffizienten liei der Korrektur von optischen Systemen. — Optik 10 (1933), 8. L. Kosia: Determination of Uranitim in Low Grade, Silicious Material, — Bulletin Scientifique, Yougoslavie 1 (1953), 41— 9. G. Mohorčič: Üher die Züchtung grosser Naphtalinkristalle. — Bulletin Scientifi(|tie, Yougoslavie t (1953), 43—44. in, I Permyu; Unlerwassererrcguap von Lüsungsspektren. -Bulletin Seientifiquei Yougoslavie 1 (1953), 42— 45. 11. A. Peterlin: Das viskose Verhalten von Hoehpolymeren und Polyelektrolyten. Kunststoffe 42 (1953), 437—444. 12. A. Peterîin: Light Scattering Ii v very Stiff Chain Molecules. — Nature 171 (1953), 259. 13. A, Peterlia: Yiscosität, Physik der Hochpolymeren, II. Band. 5. Kapitel (J. Springer Verlag, Heidelberg), 2S0—332 (1933). 14. A. Peterlin: Lichtzcrstreuutlg in Mischungen und Lösungen von Makromolekülen. Einfachstreuung and Mehrfachst reu iiiig. Physik der Hochpolvmercn. Q. Band, 6, Kupitel (J. Spriager Verlag, Heidelberg),, >33—354 11953). 15. A. Peierlin: Viscositat und Forai, Phvsik der Hoehpolvnierea. II.Band, II. Kapitel (J.Springer Verjag, Heidelberg), 56Š (1953). 16. A. P eter lin-H. A. Stuart; Künstliche Doppelbrechung, Physik der Hochpolymeren, 11. Band, 12. Kapitel (j, Springer Verlag, Heidelberg). 569-617 (1953). 17. A. Peterlin: Liehtzerstreuung an ziemlich gestreckten Faden-moleklllen. — Makromol. C hem. 9 (1933), 244—268, 18. A. Peterlin: Modèle Statistique ties grosses molécules à (haines courtes: V. Diffusion de la lumière, — J. Polvnier Sei. 10 (1933), 425—436, 19. A. Peterlin: La biréfringence d'écoulement des solutions concentrées des m acromol coules linéaires. H ulic t in Scientifique, Yougoslavie 1 (1955), 40—41, A Peterlin-R- Signer: Viskosität und Strümimgsdoppelbre-chung massig konzentrierter Lösungen hochmolekularer Stoffe. — Hclv. Chim. Acta 36 (t953), 1575—1397. 2t, T. Huns-C. Zupančič: Excitation of Nuclear Rotational States by the Electric Field of Impinging Particles. — Dan, Mat Fys. M edd. SS, No. 1 (1953), 19 str. IB Letopis - 273 — INSTITUT ZA ELEKTRISKO GOSPODARSTVO I. Inštitut je v letu 1953 po sili razmer predvsem skrbel za (loorsiteo glavne inštitutske zgradbe, zavoljo česar je i zgradil j a laboratorijev napredovala precej manj in je bilo treba odložiti več nujnih del na prihodnje leto. Da omogoči nadaljnjo gradnjo, je Inštitut sklenil solastniško pogodbo z Elektroenergetskim sistemom Slovenije. Prav do zime je bila končana kotlovnica, ki je omogočila vselitev Elektropiojekta in Elektroenergetskega sistema v gornji dve nadstropji. Tako je bila ost varjen (i prvotna zamisel, da združi zgradba v še tri vodilne organizacije elektriŠkegu gospodarstva Slovenije poti eno streho. Na prihodnje leto otipa t le dovršite V prvega nadstropja, stopnišč in fasade. II. Gradnjo laboratorijep je bilo treha spričo finančnih težav omejiti v glavnem na delo v lastni režij i in izdelovati cel6 priprave za izgradnjo potrebnih aparatov. Opremljen je merilni laboratorij (pohištvo in instrumenti), izdelani mostie za merjenje ind aktivnosti, uporovne de kade in U-ije trifazni obremenilni upori. Znatno je napredovalo delo na analizatorju (izdelava in sestava elementov, pri p Tava ogrodja, predalov in merilnega pulta, adaptacija in montaža motorgenerator jev). Izdelan je vezal ni načrt strojnice analizatorja. Laboratorij za visoke napetosti je začel v avgustu provizo-rično obratovati v glavni inštitutski zgradbi. V ta namen je bil v lastni delavnici izdelan regulator napetosti O-2IS0V 2,5 k V A, ki je omogočil obratovanje preskusnega transformatorja £0 000 V in Seheringooega, most it-a z normalnim kondenzatorjem za 500 kV. Trenutno je v delu krogelno iskri šce ® 250 mm, pripravlja pa se gratlnja preskusnega transformatorja 160 kV. Laboratorij za energetsko kemijo je po dovršit v i instalacijskih in montažnih del začel redno obratovati 2. marca 1955. Naročila za analize olj prihajajo iz Slovenije in iz drugih republik v tolikšnem številu, da sedanji obseg laboratorija še daleč ne zadostuje, zavoljo česar pripravlja inštitut njegovo razširitev. Delavnica je seveda pri tem načinu temeljne važnosti. Treba pa je bilo celo štiri mesece. da je lahko začela obratovati — z enim samim delavcem. Kajpada je takrat lahko izvrsevnla samo manjše stvari, predvsem številna drobna popravila za kemični laboratorij i. p. Oktobra je dobila ŠC elektromonterja in je močneje zaživela. Nabavljena je stiskalnica in material za njeno dovršite v. Rabila bo predvsem za. obdelavo pločevine, n. pr. za izbijanje utorov indukcijskih regulatorjev. Ob koncu leta je to obširno delo v zaključni fazi. Izgotovl jeni so kompresor za lakirnico in tri trifazne peči kot bremenilni upori za meritve. III. Število strokovnega osebja je znašalo v začetka (ob koacu) let»: apravnik, 7 (7) znanstvenih sodelavcev, 6 (5) strokovnih sodelavcev, 1 (0) asistent. IV. Opravljeno delo: 1. Ekspertize: Med hrtom je inštitut izdal tele ekspertize: Št. 54, p rot. dr. techn. Milan Vidmar: Problem upravljanja elektrifikaeijskega aparata. Št. 56, prof. dr. techn, Milan Vidmar in dr. ing. Marjan Pla-per: Recenzije knjige dr. Vidmarja: »Die Gestalt der elektrischen Freileitung« (öirkhäuser, Basel), I. rlel. .Na osnovi ekspertize št. 50 »Problematika naravne moči v tehniki prenašanja električne energije* je ing. Marjan Pia per izdelal doktorsko disertacijo in z njo 14, maja 1(>55 promoviral na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti za doktorja tehniških znanosti. Št. 55, ing. Ožbolt Gros: Prečrpavanje v- Mostah. Št. 26, ing. Janko Rudolf; Homogeni vodniki enake varnosti proti trajnim deformacijam, Št. 55, ing. Edvard Höfler: Priključek 2 peter sen k na en transformator. Št, 52, ing. Jurij Detiček: Študijsko potovanje po Avstriji in Zapadli i Nemčiji. 2. Interni referati: i-22, Ferdinand Zivie: Idejni projekt vakuumske čistilne naprave za izolirnu olja, i-25, ing. Zel j ko Maver: Elektrolitsko korito. i-24, ing. Frane Mlakar: Mostič za merjenje dušilk za analizator. >-25. ing. Janko Rudolf: Vrednost v elektrarni produci-rane kWh in instaliranega kW. j-26, ing. Janko Rudolf; Nadzemna prenosna proga 220 k\, I-27, inženir Bogdan Remše: Karakteristika sinkronskih strojev, i-28. iag. Edvard Hofler: Poročilo o službenem potovanju v Avstrijo 1953. 3. Laboratorijsko delo in preiskave: Laboratorij za visoke napetosti je opravil 2 preizkusu ji izolacijskega materiala za »Peta«; Radeče i a kontrolne meritve s Scheringovim mostom. Laboratorij za energetiko kemijo je izvršil 57 analiz izolira i h olj, 4 analize olj za parne turbine, 6 analiz olj za vodae turbine, 3 analize raznih olj. Skupno 70 analiz. Izvedeni so poizkusi razprševanja olja v vakuumu in raziskave površinske napetosti olja v zvezi s konstrukcijo naprave za vakuumsko sušenje olja. Merilni laboratorij je umeril številne elemente analizatorja, razen tega pa nekaj meritev za zunanje naročnike. Preizkušen je enosmerni generator za galvanizacijo, kontroliran sltunt za l!E Mariborski otok. 4. P r e d a v a Ji j a : Inštilutski strokovni delavci so predavali na Več mestih: prof. dr. techn. Milan Vidmar na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 2. aprila 1955: Problemi upravljanja elektri-fikacijskega aparata; ing. Ožholt G ros; Elektrika — gospodinjska pomočnica (Ljudska univerza — Zavod za gospodinjstvo, 23. marca 1953); iilg. Edvard Hofler: Sodobni električni aparati v gospodinjstvu (prav ram, 30. marca 1953); ing. Ozbolt Gros: O kavitacioniiu korozijama (Centar za zaštitu od korozije, Beograd. 24. in 25. oktobra 1953). 5. Knjige, publikacije in članki: Prof. dr. Milan ^ idmar: Nenartige Alnminium!eiler in Starkslroinleitungen (Slovenska akademija znanosti iil umetnosti. Ruzred za matematične, fizikalne in tehnične vede, Dela 1, 1953). Ing. Edvard Hofler: Elektrika v kmetijstvu (Založba Kmečka knjiga, Ljubljana 1953). Prof. dr. Milan \ idmar: Oblikovanje električnih nadzemnih prog (Državna založba Slovenije, 1955). prevod kn jigo »Die Gestalt der elektrisehen Ereileitung«, poslovenil dr. ing. Marjan Plaper. Prof. dr. Milan Vidmar: O elektrifikadjsk.il) problemih Jugoslavije (Elektrotehniški vestnik 7. avgusta in 9. oktobra J 953). Prof. dr. MikuL Vidmar: Mechanische Probleme heim Bau VOH Starkstromfreileitungen, EJektroleehnische Zeitsehrift 18. 1953. Ing. Ožbolt Gros: Prispevek k vprašanju o razvoju znanstvenega dela pri nas (Naši razgledi, št. 6, 28. marca 1933). lag. Ožbolt Gros: O kuvilacionim korozijama (Bilten Centra za zaštitu od korozija 1955 — v tiska). Ing. Marjan Plaper: Pogled v ozadje znanim in manj znanim -obrazcem za ocenjevanje značilnosti trifaznih daljnovodov (Elektrotehniški Vestnik 1953, št. 5/6). Ing. France Mlakar: Usmerniki omrežne napetosti za radijske sprejemnike {Elektrotehniški Vestnik 1953, str. 13—16, 33—34, 86—92). Ing, France Mlakar: Indukcijsko segrevanje s srednjo in visoko frekvenco (Elektrotehniški Vestnik 1953. str. 249—256), Ing. Edvard Hofler; Ju gos lov en ski p ropi s t za izvod jen je elektriČkog postrojenja visokog tiapona (Elektroprivrcda 1953, Št. 6). Manjša jK>roctla v Elektrotehniškem Vcstniku: ing. Vajda, ing. \1 laik ar. ing. Sajovic, ing. Plaper, Ivan Erceg, Ing. Edvard Hofler; Nova pridobitev našega elektriškega gosJM>darstva (Slovenski Poročevalec, št. 54, 5. marca 1953). 6. Sodelovanje članov instituta v komisijah in na konferencah: Prvemu strokovnemu posvetovanju jugoslovanskega komiteja CICiRE je predsedoval upravnik Inštituta prof. dr. Milan Vidmar, ki jc bil ponovno izvoljen za njegovega predsednika. Ing. Ožbolt Gros je bil izvoljen za strokovnega vodjo 4. komisije (komisija za nadhrziue. reaktancije in brzine vzbujanja generatorjev) in za člana 2. komisije (za ozemljevanje nevtralne točke). Na tem posvetovanju je bil v razpravi tudi referat ing, Edvarda Hdflerja s-Problem Standardizacije napetosti 35 ali 30 feVar, ciaui inštituta SO se udeležili diskusij o obravnavanih problemih. Jugoslovanski elektrotehniški komiie (Nacionalni komite IEC) je priredil zasedanje Mednarodne elektrotehniške komisije (TEC) v Opatiji. Sodelovali so: prof. dr. Milan Vidmar, ing. Branko Vajda kot jugoslovanski zastopnik TO 39 (odvod niki prenapetosti). Člani so: ing. Jurij Dct.iček, sekretar tehniškega odbora TO 10 (izolirna olja), ing. Edvard Höf 1er, sekretar TO 28 (koordinacija izolacije), ing. Edvard Höf 1er, redni Slam TO 8 (normalne napetosti, toki in frekvence — z referati na konferencah 11. maja in 14. decembra 195? v Zagrebu), ing. Branko Vajda v odboru in v tehničnih kom ¡sijali, V Setre/aria/it za narodno gospodarstvo FLKJ za izdelavo elektrotehniških predpisov in v komisijah Zvezne komisije za standardizacijo sodelujeta kot člana ing. Branko Vajda in ing, Edvard Höfler. V Savstu za primerni na f Uni h der i o at a \ Zagrebu 29, j tili i j a. in 25, novembra 1935, udeležba na posvetovanjih, ing. Jurij Detiček. Pri Elektrogospodarskem sistemu LR S posvetovanje o povezavi visokonapetostnega omrežja Slovenije (ing. I löfler. ing. Sajovic) in na sestankih glede tarif (ing. Sajovic). V tehniški sekciji terminološke komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti sta člana ing. Srečko Sajovic in ing, France Mlakar. Prt komisiji za reo/zijo programon in projektno pri Sekretariatu za gospodarstvo LRS: HE Vuhred. TE Šoštanj, Industrijski laboratorij tovarne Litostroj (ing. Ožbolt Gros), prenosna proga 111)k\ Maribor—Kidričevo (ing. Janko Rudolf s posebnim poročilom). V komisijah za ocenjevanje osnovnih sredstev (1IE Vuzeuiea in HE Vuhred: ing. Ožbob Gros, Elektro-Celje in Elektro-Ma-l ibor; ing. Svečko Sajovic). V strokovni komisiji. ^Elektro projekta« (III" Krško, o zaščiti daljnovoda Maribor—Pekre: ing. Ed varil Höfler), V komisiji za prevzem 1. agregata HE Medvode in J {.agregatu IlE Mariborski otok: ing. Edvard Höf 1er. Sodelovanje pri Centru za dokumentacijo inozemske strokovne iiïûrafure (ing. Edvard 1 iöfler). 7, Referati na mednarodnih konferencah; Sprejeta za razpravo na zasedanju CTGRE leta 1934 v Parizu sta referata (predložena že leta t952): Ing. Janki» Rudolf: Conducteurs homogènes ayant le même taux de sécurité par rapport aux déformations permanentes; Inpr. Milan Vidmar: Comparaison de quatre types principaux des excitatrices tournantes, utilisés dans î'éiectTotechnique moderne, par rapport à leur efficacité d'excitation. S. Š indijska potovanj« v i 11 o z e m s t v o : V inozemstvo so potovali člani inštituta v študijske namene; prof. dr. teclm, Milan Vidmar v Švico k ivrdki Motor Čoln mbus; v Nemčijo k AEG, Frankfurt in Siemens, Erlangen,; v Avstrijo k Elektrobuu A. G., Liliz ter El in, \Veiz; obravnaval je vprašanja aluminijskih vodnikov in transformatorske probleme; dr. teehn. ing. Marjan Fla per v Nemčijo k Siemens Schlickert Werke. Nürnberg in k AEG Kassel ter v Avstrijo k Elek-Irobau, Linz in El in, Weiz (ogled tovarn in visokonapetostnih laboratorijev); ing. Franc Špiler — štiri mesečno potovanje na Švedsko in v Zahodno Nemčijo, združeno s prakso na Inštitutu za visoko napetost v Up p sali; ing. Srečko Sajovie — 14-dnevno potovanje v Francijo k Electricite de France ^ vprašanjih energetike in tarif; ing. Edvard Höf I er — 3-dnevuo potovanje v Avstrijo v zvezi s problemom elektrifikacije raztresenih naselij. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE 1. Inštitut je nuiliil je val z raziskavami na raznih vrstah črpalk; na podlagi teh raziskav je izdelal podloge za konstrukcijo črpalk v proizvodnji; 2. izvršil je raziskavo lastnosti črpalke pri prehodu črpal-ncga delovanja k turbinskemu: 5. določil jc školjčni diagram za razne variante Kaplanove turbine; 4. izvršil je raziskavo na modelu cevovoda za 4-šobno Pelt ono v o turbino; 5. nadaljeval je raziskave na aksialnih ventilatorjih; b. vršil je preizkuse na raznih vrstah materiala glede na odpornost proti kavi taci jski koroziji; 7. nadaljeval je raziskave na pretočni turbini; S. v svoji delavnici je nadaljevul z izdelavo opreme in merilnih instrumentov zu novi laboratorij v Šentvidu. Program dela za leto 19 5 4 1. Nadaljevanje raziskav na črpalkah, in sicer v glavnem raziskovanja Irodiinenzionalnega s trajanja propclerne črpalke; 2. raziskovanja na modelu Kaplanove turbine z visoko obremenjenimi lopaticami; 5. izdelava predloga zu tipizacijo aksialnih ventilatorjev na podlagi rezultatov raziskav; 4. začetek raziskav na turbokompresorjih; 5. raziskave na stacionarnih kaskadah krožnoloenih profilov za razna strujanja; 6. nadaljevanje izdelave opreme in merilnih instrumentov za novi laboratorij v Šentvidu. Inštitut vrši raziskovanja še vedno v svojem začasnem laboratoriju na Celovški cesti. Delo v tem laboratoriju jc zelo otežkočeno zaradi provizornih preizkusnih naprav, kjer je tudi nadaljnji razvoj raziskovalnega dela skoraj nemogoč. Potrebna je čimprejšnja dograditev novega laboratori j a v Šentvidu. ZAVOD ZA RAZISKOVANJE KRASA Organizacijsko delo. Vzdrževali smo dosedanje stike in navezali nove. doma in v tujini. Skupaj z Društvom za raziskovanje jam Slovenije smo dali pobudo za sklicanje prvega speleološkega kongresa Jugoslavije, ki bo januarja ¡954 v Postojni. Po dveh svojih članih sc je naš Zavod kot edini predstavnik Jugoslavije udeležil prvega mednarodnega speleolo-škega kongresa v Parizu septembra 1955 in ob tej priložnosti navezal stike s skoraj vsemi predstavniki speleologije na svetu, posebej še s francoskimi in švicarskimi. Asistent Zavoda Hribar je v eoni A Svobodnega tržaškega ozemlja izdelal program tesnejšega sodelovanja s slovenskimi jamarji, ki bodo delali po naših napotkih. Naš Zavod so obiskali mnogi poedini znanstveniki in skupine iz Zagreba, Beograda. Ljubljane, Avstrije, Anglije, Grčije, Francije, Nizozemske, švedske. Švice in Zahodne Nemčije, Muzejske prostore smo opremili z novimi eksponati. Izdelali smo veliko pregledno karto slovenskega ozemlja, iz katej-e je razvidna geograiska razširjenost doslej znanih jam in njihovih poglavitnih tipov. Ker je vprašanje temelj i lega popravila strehe in notranjih prostorov Zavoda še vedno odprto, muzejske zbirke še niso dostopne javnosti. Terensko delo. Nadaljevali smo s podrobnim proučevanjem kraške pokrajine v ožjem in širšem okolišu Postojne ter deloma usmerjali delo na Trnovski gozd, okoliš Idrije, liolcdršice, loške doline in Sežane. Pri tem smo često delali skupno S podružnico Jamskega društva v Postojni 111 z Upravo hidrometeorološke službe v Lj ubija ni. Ekskurzije so bile naslednje; Od januarja do novembra 1953 skupno 24 ekskurzij v Predjamo, kjer smo prodrli v sistemu jam daleč v doslej še neraziskane prostore. V marcu 10 dni podrobnega proučevanja periodičnega bruha]nika Fužine pri Stari vasi poleg Postnjne. kjer smo opazovali nihanja ob črpanjih vode. Aprila, maja in julija podrobna proučevanja novoodkritih brezen nad Staro vasjo pri Postojni. 21,—24. aprila, pregled kraških vodotokov in jam v okolišu Idrije- in Koševnika. 16.—18. j naj a, proučevanje kraških voda in jam v okolišu 1 lotedršice in Novega sveta. Od maja do novembra vrsta večdnevnih ekskurzij v Trnovski gozd zaradi proučevanja inverzije vegetacije in fioTe, menjave ledu v ledenih jamah in raziskovanja nekaterih jam. 29. j n 11 i j a, preiskava manjših spodmolov v okolišu Prest ranka. 6.—12. julija, Ogled nekatorib dolov Ln jam v okolišu Sežane. 9. avgusta, raziskovan je Vodne jame v Loži pri Sla.vini. 11.—13. avgusta, raziskovanje nekaterih jam, zlasti Dolenjce pri Brestoviei na Krasu, kjer smo opazovali nihanje vode po ponovnih črpanjih. 25. avgusta, delo v okolišu Prest muka. 27. avgusta, delo v okolišu Studencga pri Postojni. Oktobra in novembra več ekskurzij v okoliš Slavi ne in Prestranka zaradi podrobnega raziskovanja novonajdenih jam- 4,—7. novem h ra, ogledi kraških vodotokov in nekaterih jam v Loški dolini in na Bab nem polju. ¿3,—24.110 ve in h ra, ogled nekaterih jam v okolišu Rogaške Slatine. 14. —13. decembra, ogled nekaterih jam \ okolišu Kostanjevice ob Krki. V decembru več. terenskih ogledov v okolišu Pivke jame pri Posto jni. Rezultati navedenega terenskega dela so naslednji: dosedanje preiskave podzemeljskega sistema pri Pred jami so pokazale, da se tod pretakata razen Lokve še vsaj dva druga potoka, ki verjetno prihajata iz okoliša Belskega. Nadaljnje prodiranje smo začasno ustavili, ker trenutno ne razpolagamo z gumastimi čolni. Nad Staro vasjo pri Postojni je bilo med drugim najdeno nad 70 m globoko vodno brezno v Kobiljih grižah. kar kaže na lo. da imamo v tej smeri opraviti z nekim stalnim vodnim pretakanjem. To potrjujejo tudi črpanja vode v h! iznjih Fužinah pri Stari vasi, kamor doteka voda tudi v tla j dolgotrajnejši suši, dasi v majhnih količinah. V bližini končnega sitona Pivke smo našli ozko in globoko brezno, ki utegne voditi do podzemeljske Pivke. V Novem svetu in na Babnern polju Smo Se lotili prvega pionirskega dela. ker je to področje doslej še docela nepieiskano. Interno znanstveno delo. Ugotovitve ua terenu smo v Zavodu preverili in prineseni material pregledali in sortirali. Rezultate snu» vnesi i v zapisnike ter izdelali potrebne skice in načrte. Materiala za kataster kraškili objektov smo zbrali toliko, da smo z njim na tekočem. S postojnsko sekci jo Jamskega društva s lun organizirali redne delovne sestanke, kjer smo obravnavali rezultate terenskega dela in nekatera strokovna teoretična vprašanja. Arheološki ekipi pod vodstvom akademika dr. Bredarja smo pomogli pri najdbi Toma ž kov e jame v bližini Sežane. Znanstveni sodelavce dr, Valter Bohinec je nadaljeval z izpisovanjem kraške literature, število kartotečnih listov se je zvišalo na 4RfH). \ maju t, 1. se je dr. Bohince mudil z nekaterimi člani Jamskega društva v Avstriji, kjer je predaval o geografiji našega podzemlja. Jeseni je prevzel vodstvo tega društva in je osebno zelo udeležen pri pripravah za prvi speleološki kongres Jugoslavije v Postojni. Delovni načrt za leto 1954 Organizacijsko delo, V mejah možnosti bomo popravili stavim in notran je prostore ter zatem odprli zbirke javnosti. Organizirali bomo prvi speleoloski kongres Jugoslavije in koordinirali delo ne k; v Sloveniji, temveč v vsej državi z društvi in ustanov ¿umi, ki kakorkoli proučujejo kras. Stike s tujino bomo poglobili zlasti z zamenjavo literature. Terensko delo. Nadaljevali bomo z raziskovanjem krasa \ okolišu S lavi ne, Predjame, Pivške kotline ob robu Javorn i kovin med Planino in Postojno. I*u bomo skušali predvsem razvozlati problem vodotokov, zlasti Lokve in podzemeljske Pivke, lotili se bomo podrobnejšega proučevanja No\cga sveta in Babnega polja. Nadaljevali bomo s študijem v trnovskem gozdu in skušali registrirati čim več jam, ki jih navajajo Italijani pod. izkrivljenimi imeni. Delo na Tržaškem bomo skušali usmerjati tudi / večkratnim osebni m udejst vovan jem na tem področju. Interno znanstveno delo. Lotili se bomo sistematične izdelave katastra kraških objektov. Muzejske zbirke bomo dopolnili s profili nekaterih jam, z izdelavo nekaterih kart, ki naj pokažejo hidrografgke razmere na naše iti krasu, in z biološkim materialom. Rezultate terenskega dela bomo pripravili tako, da. bodo godni za objave. Zavod bo izdal svoja prva tiskana poročilo, česar doslej ni mogel storiti spričo priprav za prvi mednarodni speleološki kongres v Parizu in naš kongres v Postojni. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO V okviru načrtnega goomorfoloskega proučevan]a Vzhodne Slovenije, zlasti panonskega obrobja, so je v letošnjem letu vršilo proučevanje razvoja površja v Prekmurju, Slovenskih goricah in na Pohorju. V prihoil njeni letu se bo tlelo na teh področjih nadaljevalo. Tudi v Primorju so se vršila proučevanja na geo morfološkem področju, zlasti o a Savrinskem in v Vipavski dolini, kjer smo omogočili nadaljevanje proučevanj, ki so se pričela že v Ionskem letu. I udi na področju glacialne geomorfologije smo v tem letu prišli do zanimivih novih rezultatov, zlasti v Julijskih Alpah, kjer smo nadaljevali z raziskovanjem sledov diluvialne polede-nitve, predvsem v Posočju in v vzhodnem delu. Ugotoviti je bilo mogoče morenske nasipe vriiimske zaledenitve v južnih pobočjih in v vznožju Spodnjih Bohinjskih gora od Raiitovca do gorske okolice Tolmina. Našli smo morenske nasipe tretje Faze lw>hinjskega ledenika na biihlski stadij v okolici Bohinjske Bistrice in Jereke kakor tudi v obrobju Bovške kotline. Doseženi so interesantni rezultati v proučevanju konglomerata v Bohinju in dognani krajevni pogoji njegovega nastanka. Vsi ti rezultati so že obdelani za objavo v Geografskem zborniku. Kakor v prejšnjih letih, tako je inštitut tudi v tem letu nadaljeval merjenja in proučevanja Triglavskega ledenika in ledenika na Skuti, obenem pa pripravil 7A objavo v Geografskem zborniku širše poročilo o dosedanjih rezultatih teh opazovanj. Vzporedno s proučevanjem erozije prsti po vsej Jugoslaviji smo pregledali, kateri kraji v Sloveniji zaslužijo proučitev tega pojava, I udi V leiošnjem letu je nadaljeval inštitut opazovanja snežnih plazov. Rezultati O dosedanjem opazovanju teli so pripravljeni za tisk. Razprava bo obsegala tudi meteorološke proučitve zadnjih zim. S področja gospodarske geografije se proučujejo nekdanje in sedanje oblike pašnega gospodarstva na Notranjskem in v severni Istri, a izsledki o planšarstvu v vzhodnih Savinjskih Alpah bodo kmalu tiskani. S proučevanjem slovenskih mest in trgov, ki smo ga pričeli že v prejšnjih letih, smo nadaljevali tudi v letošnjem letu. \ tisku je že izšla razprava o mestni geografiji Tržiča kakor tudi o urbanizaciji Kamnika. \ tem letu smo dali pobudo za proučevanje slovenskih izseljencev in začeli na tem področju s sistematičnim raziskovanjem posameznih področij oziroma vasi. Od regionalnih proučitev so pravkar izšla v lisku dela o Brdih pri Gorici. Soči v Zahodnih Julijskih Alpah in za področje mtd Sotlo in spodnjo Savo. V pripravi yin je proučitev Pohorskega Podra v ja. in Vipavske doline, ki se je tudi v tem letu nadaljevala, kakor tudi še nekaterih drugih slovenskih predelov. Geografsko bibliografsko kartoteko smo izpopolnili s starejšimi deli in jo dopolnjevali z novejšo literaturo- Sestava te kartoteke, ki smo jo pričeli v letu 105J, se tako bliža koncu. Delovni načrt za ieto J 9 5 4 iN as delovni načrt pomeni lta nekaterih področjih nadaljevanje dosedanjih raziskovalnih akcij, medtem ko v drugih pričenjamo z delom na novo. V območju geomorfologi je bomo nadaljeval i z raziskovanjem morfogeneze Slovenskega Primorja, to je v \ipavski dolini, na Krasu, v Posočju (kjer želimo osvetliti problem razvoja pliocenske Soče), na Snežniških planotah in v severni Istri. V ge»morfološkem proučevanju imamo namen, delo koncentrirati zlasti na. panonsko obrobje, predvsem na Prakmilrje. na Slovenske gorice ter na pokrajino med zgornjim Sotelskim in Celjsko kol lino. Nadaljevali bomo S proučevan jem kvartarne glaciacije v naših Alpah in pleistocenskega razvoja na nezaledenelih področjih Slovenije, zlasti v kraških poljih. Posebno pozornost nameravamo posvetiti proučitvi morfogeneze v porečju Krke, bodisi ob spodnjem toku, zlasti v Novomeški kotlini, kakor tudi v Snhi krajini, jiosebno med Krko in Temenico, pa v območju Idrijskih planot in v Notranjskem podolju. Kakor v zadnjih letih bomo tudi letos nadaljevali z opazovanjem Triglavskega ledenika ju ledenika na Skuti. Prav tako bomo nadaljevali s .proučevanjem snežnih plazov, o katerih smo že do sedaj dobili precej pregledno sliko. Pri tem opazovanju se bomo, kakor v zadnjih letih, v znatni meri naslonili na gozdarje, lovce in nekatere druge stalne vestne opazovalce. Zlasti želimo raztegniti opazovanja in proučevanja na snežišča v naših Alpah, da doženemo njihovo poletno razprostranjenost in persistenco ter njihovo strukturo in od nosa j do eventualne (rajne zaledenitve. Veliko pozornost nameravamo posvetiti gospodarsko-geografskemu studijskemu področju. Proučevanje iplanin bo ostalo v os red j 11 našega zanimanja, bodisi v celoti, posebej pa v notranjskem iti primorskem območju, V načrtu imamo proučitev Kočevskega, tako novo kolonizacijo kakor agrarno problematiko. Začeto imamo proučevanje Haloz s posebnim zanimanjem za problematiko viničarjev v starem in novem položaju. Veliko pozornost bi radi posvetili proučevanju problematike Trsta, razširjenju urbanizacije na okolico, gospodarskemu sožitju med Trstom in okolico, ribištvu ob Tržaškem zalivu in drobni ekonomski strukturi izbranih naselij v neposrednem zaledju našega morja. Nadaljevati in dovršiti nameravamo že lani začeto študijo o razmerju med krajem tlela in bivanja pri delavcih in nameščencih naše industrijo in sploh ur ban ski h naselij, s ciljem, da o tem izdelamo in objavimo karte, ki obetajo biti zelo in-struktivne, pomembne tudi za našo družbeno in upravno problematiko. Problemu gospodarskega sožitja med našimi mesti in okolico bi rntli posvetili veliko pozornost, s študijem na konkretnih primerih. Oskrbo naših mest z živili bi radi osvetlili s konkretnimi študijami, kakor smo lani v sodelovanju z Geografskim inštitutom univerze začeli s proučevanjem oskrbe z mlekom za vodilna mesta LRS. Proučevanje gospodarsko-geografske strukture našega podeželja nameravamo nadaljevati na nekaterih izbranih področjih, kakor so Mi renska dolina. Kras v okolici Tomaja in Komna itd. Posebno pozornost nameravamo koncentrirati na študij izseljenst va. Že letos smo začeli s poskusom, da dože nem o slovenska ]>odročja naj intenzivnejšega, izseljevanja v preteklosti in njegovih vzrokov v dobi kapitalističnega gospodarstva. V delu imamo študijo o sezonskem izseljevanju v Prekmurjn. Radi bi sodelovali v proučevanju naših sedanjih izseljencev in njihovih potomcev, toda za tako akcijo bi potrebovali pomoči in sodelovanja še mnogih drugih posameznikov, kolektivov in organizacij, ki hi jih bilo treba v ta namen združiti v delovno skupnost. S tem bi radi združili geografsko proučevanje zemlje in rojakov onstran naših sedanjih meja. Zastavili smo si za cilj hi d i proučevanje oskrbe Slovenije z votlo. Ker pa se zavedamo, da je to velika in težavna naloga, bi se radi tega dela lotili v sodelovanju z drugimi faktorji in delovnimi kolektivi. V letošnjem leto hi radi to akcijo vsaj proučili in pripravili. Kakor do sedaj, nameravamo tudi v bodoče večino naših deiovnih programov realizirati v najtesnejšem sodelovanju z Geografskim inštitutom univerze ter njegovimi in drugimi strokovno geografskimi delovnimi močmi. Na tak način nameravamo izvesti proučitev Slovenije glede izkoriščanja zemlje, kar predstavlja del mednarodno zasnovane in organizirane delovne akcijo v okviru Mednarodne geografske zveze. Docela specifična je naša namera, izvesti terensko raziskovalno delo na planini Lipanci, da doženeino za razvoj kulti-vacije važne stvari, ZAVOD ZA KARTOGRAFIJO Delo v tem zavodi je bilo v letu 1953 v glavnem še vedno ustanovno. Opremljali smo se v glavnem s kartografskimi tehničnimi potrebščinami, aparati in instrumenti, ki so potrebni z a uspešno izvedbo kartografskih del. Razen tega smo si nabavili nekaj potrebščin in instrumentov fotografske stroke, potrebnih za izvajanje kartografskega dela in za sistematično ustvarjanje geografskih pokra j inskih. naselbinskih in drugih slik ter ponazoritev razne vrste. Ker Inštitut za geografijo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in prav tako tudi Zavod za kartografijo nimata svoje lastne fotografske temnice in lastnega fotografskega laboratorija, smo se naslonili na že obstoječi, a v bistvu še skromni fotografski laboratorij v Geografskem inštitutu univerze, tako da v skupnem delu omogočimo izvrševanje kartografskih in fotogi-afsko-geografskih nalog. V izvrševanju kartografskih del samih smo imeli v L 1953 težave vtem. ker še nimamo izvežbanih kartografskih delovnih moči. Se le proti koncu proračunskega leta smo dosegli ugoditev za sistemizacijo enega mesta kartografa, kar pa je seveda za trajno — vsekakor premalo. Toda na razpis se nam do konca leta J953 ni nihče javil. Spričo tega smo morali izdelovati geografske karte, ki so bile ipotrebne kot osnovni, sestavni del geografskih razprav, izvršenih v Inštitutu za geografijo Slovensko akademije znanosti in umetnosti, na ta način, da smo najemali honorarne moči ali pa jib dajali v izvedbo kartografskim strokovnjakom i zvej i našega zavoda. Načrt dela za leto 1954 Predvsem bi radi, da bi v letu 1954 dopolnili opremo Kartografskega zavoda vsaj glede osnovnih potrebščin, aparatov in instrumentov, ki so nam potrebni, da preidemo iz pripravljalnega stadija v resnično, nepretrgano in neokrnjeno možnost kartografskega dela. Drugo osnovno važno, kar nam je potrebno za dosego tega cilja, so kartografske delovne m oči. Zato smo uvrstili v naš proračunski zahtevek postavke, ki naj nam materialno omogočijo nabavo stvarnih tehničnih sredstev in pridobitev stalnih kartografskili sodelavcev, Potreba po kartografski j>onazoritvi v okviru geografskih razprav, ki jih je organiziral naš Inštitut za geografijo iu ki jih je več že pripravljenih, jc tako velika, da bomo mogli biti zadovoljni, oko bomo v tekočem letu 1954- zadostili tem zahtevam in izdelali vse karte, ki so bistveni tehnični in vsebinski del teh študij. Šele po tem bomo mogli preiti ik izdelovanju posebnih, samostojnih kart. ki jih imamo zu območje Slovenije v načrtu. V sodelovanju z Inštitutom zu geografijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in 7, Geografskim inštitutom 11 ni-verze bomo v letu 1954 izvedli ustvaritev velike, sistematično pripravljene in zbrane kolekcije pokrajinskih, naselbinski h. gospodarskih, demogeografskih in drugih geografskih slik. skic, risb in kart, bodisi da jih bomo sami izdelali ali da jih bomo pridobili od tiru god, kjer že obstajajo. L^inpis — 289 - INSTITUT ZA GEOLOGIJO Geološko-pnlemitološka sekcija- Upravnik inštituta akademik Rakove« jo nadaljeval g proučevanjem genezi- Ljubljanskega polja ju Barja ter njiju medsebojnega odnosa. Z novimi stratigralskimi izsledki je bilo omogočeno rešiti glavne probleme in tako do še večje poti robn osti zasledovati paleogeo-grafski razvoj obeh področij- Med drugim je bil pojasnjen nastanek številnih ojezeritev na Barju in ugotovljeno njih časovno zaporedje. Številna podrobna raziskovanja v ljubljanskem prostore, potrebna za zaključek navedenega dela, pri katerih sta sodelovala strokovni sodelavec C. Gemiuvšek in liiliv. asistent A. Ramovš, so bila omogočena, z znatno podporo MLO Ljubljane. Tako jr moglo biti izdelanih več podrobnih geoloških knrt in profilov ter pregledna tektonska karta vsega ljubljanskega prostora. Omeniti je še treba, da je rastlinske ostanke iz gline v viškem Rrdu in iz kulturnih plasti na Barju prevzela v določevanje prof. dr. Elisa Hofmann z dunajske univerze. Nekaj razprav s tega področja bo objavljenih v Razpravah IV. razreda in drugih sri"okovnih Tevijah, monografska obdelava ljubljanskega prostora pa je predložena Mestnemu arhivu MLO Ljubljane za objavo v 1. zvezku Zgodovine Ljubljane. Nadalje je upraivnik inštituta akad. Rakovec proučeval slonnve ostanke, ki so jih odkrili v letu 1953, in sieer v aprilu pri gradbenih delih za hidroCelltrulo v Janževem vrhu pri Vuhredu in v juniju pri kopanju gline v opekarni v Bobov k u pri Kranju. Nabavo potrebne literature, med tem nekaterih redkih in dragih del, sta omogočila s podporo MLO Maribor in MLO Kranj. Hkrati so hili obdelani še ostanki slona iz Kos tali jeviee, shranjeni v zbirki geološko-paleontoloskega inštituta na univerzi, in molar, ki ga je poslal v obdelavo mariborski Pokrajinski muzej. Izvedla se je tudi primerjava hobovškega mamuta z neveljskim, razstavljenim v ljubljanskem Piirodo-slovnem muze ju. Delo je že skoraj zaključeno-in bo natisnjeno v Razpravah IV. razreda. Prav tako ho v krat kom dovršena obdelava ostankov povodnega konj a iz Pivške kotline in študija o širokočelnem losu z viške ga Brda. O novi najdbi mastodontov ih ostankov na Slovenskem, katerih obdelava je že zaključena, bo upravnik inštituta razpravljal v geološki reviji, ki jo izdaja Geološki zavod L RS v Ljubl jani, Podrobna raziskava fosilnega materiala iz Retalovega spod-mola se nadaljuje. V ta namen, sc je nabavila že skoraj vsa važnejša literatura, primanjkuje pa še komparativni material. Geološki inštilut se je zato obrnil na dr. Theniusa z dunajske univerze, ki je prevzel v dctenninaci jo nekaj slabo ohranjenih in zuto težko določljivih kosti ter zob. Strokovni sodelavec Cveto Germovšek je nadaljeval ?, geološkim kart i ran jem specialke Novo mesto (sekcija 2). Med Novim mestom in Mokronogom je pregledal okoli 200 km2 tako, da je že dovršil večji del terenskih del na terenu s te specialke. Geološko karto Novega mesta (sekcija 2} bo bržkone že prihodnje leto pripravil zu tisk. Dognal je. da je večina klastičnih kamenin, katere so dosedanji raziskovalci prišle vali triadnim velikotrnskim skladom, v resnici zgornjekredne starosti. V biološkem oziru SO podobni gos uu s kini skladom. Na geoioškj karti v merilu i : tfl.OOO je izločil različne horizonte spodnje, srednje in zgornje triade ter spodnje in zgornje i are. Terensko delo je bilo izvršeno deloma s podporo Akademije, deloma s podporo Geološkega zavoda LRS. Nadalje je geološko preiskal južnovzhodno obrobje Ljubljanskega barja in izdelal ustrezno geološko karto s komentarjem. Pokazalo SB je, da jo bi i a dosedanja omejite \ posamezni h stratigralskih členov netočna in tektonska razlaga zgrešena. Za tisk je pripravil naslednje razprave: Geološko razmere med Stično in Sentrupertosn na prehodu posavskih gub v Dolenjski Kras ter Nekaj podatkov o mladopaleozojskih in mejnih mezoztojskih skladih na listu Novo mesto {sekcija 3). V juniju in novembru je bil pet tednov na Dunaju pri prof. dr, O. Kiihnu, predstojniku Paleoniološkega inštituta dunajske univerze. Pri njem je obdelal paleontološki material s področja hidrozoov, tabu lat ni h koral in apnenih alg. Določil je 20 vrst in podvrst, od katerih je 16 novih. Slednjič je nadaljeval s proučevanjem mezozojskih koral. Za Zavod za preiskavo materiala LRS v Ljubljani je izdelal dve geološki poročili z geološkima kartama ozemlja, po katerem bo tekla nova avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb. Sodeloval je pri dvotedenskih geoloških preiskavah v Coni B {lapor za cement, okolica premogovnika Sečovlje). Anion Ramovš, asistent geološko-paleomtološkega inštituta na univerzi, je raziskoval belerofonske sklade v okolici Polhovega gradca, Sami je in Zažarja ter nabral mnogo fosilnega materiala. Pri Zažari u je mogel dokazati edmoadijsko cono, V Sloveniji doslej še neznan horizont, na več krajih preiskanega ozemlja pa je ugotovil richthofcnijskj horizont, ki je bil pri nas prav tako še neznan stratigrafski člen v belerofonskih skladih, Novoodkriti edmondijski horizont pri Zažarju je obdelal v razpravi Edmondia permiana bisulcata n. suhsp. v zpor-njeperniskih skladih pri Zažarju. ki bo objavljena v geološki reviji Geološkega zavoda LRS v Ljubljani. Nadalje je raziskoval permske sklade pri Vol a ki v zgornji Poljanski dolini, Nabrani fosilni material je obdelal v junija pri proi. dr. K. Metzu na graški univerzi. Določil je več novih vrst in ipodvTSt in dognal nov horizont belerofonske stopnje. Raziskoval je trogkofelske sklade v okolici Bleda in Bohinjske Bele in zbral obsežno paleontološko gradivo. Na več krajih je mogel ugotoviti tudi trbiško breeo. Slednjič je proučeval kostne brece na otoku Ižu iu še na nekaterih drugih otokih v bližini in nabral precej sesalskih kosti in. zob. Mineruloško-petrttgr&fska sekcijo. Strokovni sodelavec Cveto GermovSek je nadaljeval s pctrogrufskimi preiskavami triadnih prodorni n na Štajerskem. S terenskimi preiskavami je že končal. Letos si je ogledal geološki položaj iu nabral za mikroskopsko in kemično preiskavo vzorce p rodom in in njihovih grobov z Rudtnice, Bohora, Orlice, iz okolice Rogaške Slatine ter med Ponikvo in Vojnikom. Na Rudnici, Bohora in Orlici se pojavljajo le bazične vvengenske prodornine in njihovi grohi, V glavnem avgitovi ]x>rfiriti. Ponovno je dokazal, da so tako imenovani vojmški kristalasti skrilavci grohi wengenskih prodom in. Dokončal je |ietrografsko preiskavo tistih vzorcev, ki jih je nabral na štajerskem v letu 1952. Za tisk je pripravil obsežno poročilo o petrografskih preiskavah Pohorja v letu J952, Prazgodovinska sekcija. Akademik Srečko B rod ar je izkopaval v Parski golobini v Parjah pri Pivki od I. do 22. avgusta. Pri izkopavanju sta vodilno sodelovala Kratic Osole, asistent Inštituta za prazgodovino človeka na univerzi, iu ing. Mitja Brodar od arheološke sekcije Slovenske akademije znauost.i in umetnosti. Pomagali so še trije šiudenti in Silvo Modrijan, kvalificirani delavec Zavoda za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojni. Akademik Brudar je izkopavanje dvakrat nadzorovaL Izkopavanje se je pričelo s ciljem, da seipridobi čim več paleontološkega gradiva. Skupno je bilo odkritih 555 kostnih fragmentov in zob pa tudi več cclih kosti pleisioc.enskih sesalcev. Razen že prej znanih vrst je bila na novo ugotovljena jamska hijena ia Še nekatere druge vrste (predvsem cervidi), ki jih bo še treba določiti. Že po prvem dnevu izkopa-* anja, ki je zavzelo desni del pred jamskega prostora in je seglo 3 m globoko v jamo (skupno 45 m- do povprečne globine 2 m), je bila Parska golobina ugotovljena kot nova kraška paleolitska postaja. Skupno je bilo odkritih okrog 100 kamenih ar tef aktov, odbitkov in odeepkov. Največ kostnih fragmentov in tudi a rt ef aktov je bilo odkritih v zgornji, pori humusom, ležeči giušeasti rdeče ilovnati plasti. Redkejšo dvakratno naselitev pa izpričuje sledeča, precej debelo gruščasta plast, pomešana z rumenkasto-zclenkasto oziroma rdečkasto ilovico (v spodnjem delu). Podlago tvori doslej še sterilna, intenzivno rdeča ilovica, pomešana s kosi preipere-lih, od stropa odluščenih sigastih skorij in stalaktitov, ležeča na debeli stalagmit ni skorji. Ta siga se razprostira še najmanj 4 metre pred jamski in vhodom in jasno dokazuje znatno razpadanje jamskega stropa v dobi zadnje pol eden i t ve. Nadalje je akademik Brodar proučil mamutov« kosti iz gline kopa Bobovek pri Kranju glede sledov, ki naj bi pokazali morebitno navzočnost ledenodobnega človeka. V glavnem so bile kosti fragmentirane pri izkopu z bagrom, v manjši meri pa gre za stare prelome, ki pa ue z a< los t njej o za dokaz o navzočnosti človeka. Vendar nekatere okolnosti (lega. razprostranjenost kosti itd.) tudi te možnosti popolnemu ne izključujejo. Ugotovljena je bila tudi stratigrafija najdišča. Zbrnl je gradivo Za historično obravnavo kraškega paleo-i i tika in ga uporabil v aprilu 1953 v predavanju Paleolitik na Krasu v okviru predavanj Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za IV. mednarodni kongres IN QUA (Association Internationale pour rtiude du Quaiernaire) v Rimu in Pizi I. 1955 je izdelal referat Donesek h kraškemu ■paleolitikn severozahodne Jugoslavije. V članku Ledenodobni človek na ljubljanskih tleh, napisanem za L zvezek Zgodovine Ljubljane, ki jo bo izdal Mestni arhiv MLO Ljubljane, je izvedel na osnovi dosedanjih ugotovitev poskus časovne i ji kulturne opredelitve vseh doslej znanih palcolitskih postaj slovenskega ozemlja. P rog ram dela za leto 1934 Geološko-paleontološka sekcija. Dokončna obdelava pleis to-censkel favne iz Betu love ga spod mol a. Proučevanje bobrovih ostankov iz mostiščarske dobe na Ljubljanskem Barju. Geološko kar tiran jo specialke Novo mesto (sekcija 1), južno od železniške proge Ljubljana—Novo mesto. Določevanje hidro-zchjv, koral in spongij. Geološki ogledi v zvezi s sestavkom o mezozoikn Slovenije. Razni inženirsko-geoloski ogledi. Kar-tiranjo permskih skladov zahodno od Vrzdenca. Kartiranjc belerofonskih skladov na (področju Ločnice, v zgornjem delu Poljanske doline in v okolici Cerknega. Mineraloiko-petrografiska sekcija. Dokončna preiskava štajerskih mezozojskih prodornim Dokončna preiskava magmatskih kamenin v severozahodnem delu Pohorja. Petrografska in kemična preiskava vzorcev, nabranih pri geoloških raziskovanjih Pohorja v letu 19512. Nadaljevanje petrografskega karti ran j a Pohorja. 1'razgctdooinska sekcija. Izkopavanje v Parski golobi ni v večjem obsegu. Raziskan bo še levi del pred jamskega terena do istega nivoja, kot ga je doseglo letošnje raziskovanje desnega dela. Po možnosti bo segal izkop tudi več metrov v jamo. S sondo bodo pregledane tudi globlje plasti. — Raziskovanje ju morebitno sondiranje v jamah pri Razdrtem, pri Podkraju in na Mrnšici. — Enotedensko sondiranje v Srebotovem spod-molu pri Senožečah. — Dela po potrebi in v okviru dodeljenih sredstev. — Obdelovanje in proučevanje gradiva iz Betalovega spodmoln, iz Županovega spodmola in iz Parske golobi ne, INSTITUT ZA BIOLOGIJO T, Splošno stanje g Jede prostorov» «sob ju in opreme inš tihi lu, o katerem je bilo poroča no v začetku, leta 1953 za leto 19 >2. se v letu 1953 ni bistveno spremenilo. Inšlilut je imel poleg dveh delovnih sob pri Inštitutu za morsko biologijo v Rovinju in podzemskega laboratorija ter sobice v Poslojni le eno eno-okensko sobo v dvoriščnem poslopju Akademije, enega asistenta in dva honorarna znanstvena sodelavca. Judi v preteklem letu ni uspelo dobili deviz za nabavo modernejših instrumentov iz inozemstva. Inštitut je s pičlimi denarnimi sredstvi lahko nabavil le nekaj literature in navadne, v tuzeinstvu dosegljive opreme. Ob koncu 1955 je inštitut končno Je dobil v dvoriščnem poslopju Akademije sicer skromne, vendar za sedaj zadostne in za. delo primerne prostore. Sedaj l>o mogoča namestitev nadaljnjih delovnih moči in pa uspešno delo že postavljenih, II. Kljub različnim omejitvam in ovirani je bilo delo inštituta na različnih področjih biologije uspešno opravljeno, četudi niso bile v letu 1953 dovršene razprave za »Razprave« razreda, kur pa lx> v letu 1954 nadomeščeno. Upravnik inštituta akademik Hadži, ki uktiviio deluje na l ni verz i, mora večino časa uporabiti za delo v Zoološkem inštitutu univerze, v fakulteti in v številnih komisijah in odborih. V laboratoriju Biološkega inštituta v Inštitutu za morsko biologijo v Rovinju, ki je po zaslugi znanstvenega sodelavca Biološkega inštituta prof. M, Žeja izvrstno opremljen in urejen, je akademik Hadži delal spomladi in jeseni. Izvršena je bila analiza epifitske favne hidroidov na morski b cvetnicah (Zo .sfero in Pnsidoiiiaj v okolici Boviuja. Rezultati lwido objavljeni v novi periodični publikaciji roviujskega zavodu. Razen tega je raziskoval na živih objektih folikulinide in dosegel ugodne rezultate, o katerih bo napisal razpravo; šlo je zu izpopolnitev našega znanja o infuzorij i h, o katerih je akademik Hadži napisal monografijo. Ob nadaljevanju študija, na jadranskih hidroidih je akademik Hadži odkril nov tip atekatnih hidroidov brez lovk; razprava je v delu. Raziskovali ju kopenske domače favno sta bili posvečeni dve poletni ekskurziji: ena v dolino Drage pod Begunjščico; v glavnem je šlo za zoogcografske probleme opilionidov in psevdoskorpionidov. Druga ekskurzija se je vTŠila v dolino Tamar pod Jalovcem z enakim namenom. Zbrani bogati material je v obdelavi. Poleg tega je upravnik inštituta nadaljeval svoje študije o nekaterih perečih, bolj teoretskih problemih, o katerih je bodisi referiral na. kongresih, in sicer na XIV. internacionalnem zoološkem kongresu v Kopenhaguu (O problemu d robu ost i v živalstvu in Predlog za izgraditev standardnega sistema živalstva), na I. jugoslovanskem kongresu biologov v Zagrebu (Izvajanje mefazojev iz protozojev), ali pa v manjših publikacijah izven akademije, Inštitutski asistent Janez Matjašič jc proučeval sestav favne gozdnih tal okolice Kamnika in začel enako analizo tal v kraških jamah. Delo le vrste zahteva dalj časa. Za tem je proučeval notranjo anatomijo in ekologijo naše značilne in primitivne vrste op i I ionov: Siro duricorius. Z gojitvijo v laboratoriju je asistent Matjašič začel študirati vpliv jamskega okolja na organizacijo jamskih živali, predvsem koleopierov (Lepioderu* Sp.). Literarni študij se. nanaša na določitev sorodstvenih odnošajev j a ms ki h z nadzemno živečimi sorodnimi vrstami živali. Po naročilu glavne redakcije jRulletin BCientifi biologijo v Ko vin j tu Nadaljuje svojo že prej začeto analizo favne podmorskih trat cvetnie (zostere in posidonijc}, delo, ki zahteva dolgotrajne raziskave. S podporo inštituta je docent dr. Ernest Mayer tudi v pretekli seziji izvršil obsežna in intenzivna raziskovanja flore Slovenije s posebnim ozirom na fitogeografijo. Prehodil in nabiral je botanični material iz sedmih krajev sirom ipo Sloveniji. Posebno pozornost posveča tistim rodovom, ki na našem ozemlju ni«i bili dovolj in sodobno obdelani, tako da bodo lahko polagoma v raznih študijah, ki jih pripravlja, dokončno razjasnjeni. Nadaljeval je tudi z revizijo naše flore, ua terenu, preverjal zastarele ali dvomljive navedbe in študiral razširjenost raznih flornih elementov, predvsem mediteranskih in ili rsko-panonskih v območju naših Alp. Odkril je številna nova nahajališča, ki bodo omogočala izdelavo bolj popolnih in bolj zanesljivih modernih arealnih kari. lil. Delovni načrt za leto 1954 V letu 1954 ima institut v načrtu končno ureditev laboratorijev v novih prostorih, zlasti novega oddelka za hidrobio-logijo. Novo bo adaptiran in urejen prostor v poslopju pri vhodu v Postojnsko jamo. ki ga dobi inštitat od Uprave kraških jam kot nadomestilo za sobico v malem poslopju nedaleč od vboda v jamo. Priprave so že izvršene in kmalu bo adaptacija smotrno urejena. Tudi podzemski lalx>ratorij terja modernizacijo, kakor je bilo že omenjeno. Raziskovalno delo se bo nadaljevalo v vseh že začetih smereh, ki jih ili malo. Na novo se moramo lotiti v sporazumu s pristojnimi zdravstvenimi ustanovami problema gostiteljev in prenašalcev virusov vedno bolj razširjajoče se nalezljive bolezni meningo-encefalitisa, ki ogroža vse. ki iniujo opravka v naših gozdovih ter je tudi za turizem postala nevarna. Inštitut jo prevzel nalogo, da prouči klope in gozdne sesalce, ki predstavljajo rezervoar za viruse. Raziskana bo v prvi vrsti okolica Kamnika. Y načrtu je tudi, kolikor bo uspelo, dobiti sposobno delovno moč, ki bi se Iiitro specializirala za začetek raziskovalnega dela biologije, naših sladkih voda. predvsem Blejskega in Bohinjskega jezera. Blejsko jezero je ogroženo zaradi procesa evlrofizacije, Bohinjsko pu zaradi izrabe v elektrotehniške namene. Za »Razprave« IV. razreda je v pripravi vsaj pet razprav (tri zoološke in dve botanični). ODBOR ZA UREJANJE FAVNE, FLORE IN GEJL SLOVENIJE Tudi v preteklem letu ni bilu ustanovljena organizacija zveznega merila (pri Akademijskem a vetu FLRJ v Beogradu I za floro in favno; Je pripravljalna dela so bila opravljena. Zato tudi Odbor ni mogel preiti od pripravljalnih tlel na definitivno obliko dela. Opravljeno je bilo mnogo koristnega dela. Predvsem je bila izdelana prva kartoteka za en red žuželk, in sicer za praoohrilce (Orihoplera) celotne Jugoslavije {okrog 300 kartonov z literaturo do konca leta 1953). Kartoteko je izdelal dunajski specialist dr. Max Beier. Začeta je bila in na provLzonle listke izpisujeta domačo favno metuljev tov. Carnelniti in Michieli, Docent dr. Mayer je že. izdelal popolno kartoteko za floro cvetnie Slovenije, Akademik L Rakovcc je izdelal kartoteko fosilne favne Slovenije in jo izpopolnjuje. Akademik Hadži je začel sestavi jati kartoteko Opilionov cele Jugoslavije ter izpisuje posamezne listke s podatki iz najnovejše literature. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Interni oddelek 1- Htimoralua zaščita cndokarda desnega srca. V letih i 952 in 1953 so se na kliniki vršili poskusi na pacientih, ki dokazujejo specifične substance v venozni krvi (predvsem v venozni krvi jeter), zaradi katerih so obolenja cndokarda v desnem srcu tako redka. Obdukcij ski in klinični material zadnjih petih let nas je napotil na iskanje vzroka jedkosti vnetnih obolenj desnega srca. Na to vprašanje v doslej objav!jeni medicinski literaturi še ni najti odgovora^ razen ugotovitve manjšega odstotka pozitivnih hemokuliur v venozni krvi. Zaradi tega je bila postavljena delovna hipoteza, dokazati najprej biološko te aktivne substance, nato pa tudi biokemično. Potek poskusov: na neštetih primerih revmatičnih bolnikov smo s pomočjo srčnega katetra vršili odvzeme krvi iz jetrne vene. ali desnega srca in jo nato neposredno injicitali v arterialni sistem revmatično obolele okončine. Z izboljšanjem objektivne in subjektivne simptomatike je bil podan indirekten dokaz za obstoj takih substanc, ki ščitijo endokard desnega srca. Za leto 1934 imamo v programu s sodelovanjem biokemičnega lalmratorija oziroma Kemičnega inštituta Slovenske akademije znanosti in umetnosti kvalitativni in kvantitativni biokemični dokaz domnevnih substanc. I a problem proučujeta doc. dr, Volavšek in asistent dr. Var-gazon. Originalni problem je bil preliminarno predložen internacionalnemu sestanku kardiologov na Pabu in puhliciran v internacionalnem arhivu za krvotok ^Cardiologia« (1952, Vol. XXI/2). 2, Diagnostična in biokemična raziskovanja beljakovin krvnega seruma. Poicg klinično-kemičnih in flokulacijskih poskusov za določevanje kemijsko-serumskih beljakovinskih frakcij itd. je na kliniki uvedena od avgusta 1951 elektroforeza na filtrirnem papirju po Tiseliusu (publikacija: Zdravstveni vestnik št. 3 -4/1952). Sedaj je v kritični ol>delavi vse gradivo elektrof, stoletja za Loko in Dolenjsko. V nadaljnji pripravi je edicija starejših urbarjev za Bled in Bohinj (akademik M. Kos). V zvezi s pripravami za edicijo freisinških urbarjev za Loko in Dolenjsko sta razpravi dr. P. Blaznika, objavljeni v Razpravah 1. razreda Akademije; Kolonizacija in kmetsko podlož-ništvo na Sorskem polju in Zemljiška gospostva na besniškem ozemlju, d očim je razprava o frei.siusk.em gospostvu na Dolenj-.skem. Akademiji že predložena, še v rokopisu. Za H ústoriénO-topOgraftki leksikon Slovenije je hi l preverjen in urejen del že zbranega gradiva zlasti za Primor je, novo gradivo pa je bilo nabrano V arhivih na Dunaju in v Gradcu (akad. M. Kos). Lepo je napredovalo delo pri »likovni kartoteki g radon na Slovenskem, ki je pod vodstvom tir. J. Mala. Zbirka je dosegla po številu 324 fotografskih posnetkov. Dr. Sergij Vilfan, upravnik Mestnega arhivu v Ljubljani, je s podporo sekcije proučeval arhive, zgodovinske spomenike in zgodovinsko izročilo na terenu v slovenskem delu Istre (izven cone B). Cilj tega proučevanja je študija o preteklosti tega dela slovenske zemlje, zlasti od 16. stoletja dalje, delo, ki lxi prav prišlo tudi za namene Leksikona gospodarske in socialne zgodovine Slovencev. \ knjizniči je bil katalogiziran pretežni del knjižnice Kmetijske družbe, katalogizirana je zbirka zemljevidov in katalogiziran je tekoči dotok. Za kartoteko inozemskih zgodovinskih del v znanstvenih bibliotekah Slovenije je bilo pregledanih 5(K>0 signaturnih številk v Narodni in univerzitetni knjižnici, za s> primorsko? kartoteko pa Na učna biblioteka na Reki (dr. M. Pivec-Štele), Nadaljevalo Se je delo tla retrospektivni slovenski Zgodovinski bibliografiji z izpisovanjem literature; izpisane jo- je bilo na nekaj nad 4000 listih. Za počet a je zbirka mikrofilmskih posnetkov iz arhivov v zamejstvu (Miinehen, Dunaj, Gradec). Kot v prejšnjih letih so tudi v letu 1955 sodelavci sekcije intenzivno sodelovali pri raznih ustanovah, akcijah in glasilih, ki jim je smer napredek zgodovinske znanosti. Marsikatera razprava je izšla kot preddelo večjega dela. ki je v pripravah za Akademijo. Tako je bilo zlasti živahno in uspešno sodelovanje pri Zgodovinskem društvu in njegovem glasilu Zgodovinskem časopisu, pri zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ptuju, pri Kroniki, pri vprašanjih o problemih naših arhivov, pri Zgodovini narodov Jugoslavije, pri zgodovini Ljubljane, ki jo pripravi ju Mestni ljudski odbor v Ljubljani in pri Eneiklu-pediji Jugoslavije. Tudi za leto 1954 so v načrtu nadaljevanja ter pospešena dejavnost na področju znanstvenih in strokovnih prizadevanj, ki so bila vsebina dela že v letu 1953, Sekcija za zgodovin« umetnosti Terenska raziskovanja: Raziskovanje v Goriških Brdih je odprlo nekaj novih, doslej še ne do kraja razrešenih vprašanj primorske srednjeveške arhitekture, v kateri so posebno odraža skupina Sv, Križ nad Kojskim-Nozn». Inventar slovenske srednjeveške plastike je to raziskovanje obogatilo s šestimi novoodkritimi reliefi iz časa okoli let 1520—30. ki so zduj shranjeni v Kožbani, izvirajo pa menda iz cerkve na Gluhem Vrhovi ju. Za umetnostni krog Goriških Brd so zelo važni, ker so produkt iste delavnice kot štiri plastike na Golem Brdu pri Merniku, obenem pa osvetljujejo tudi nekatere momente v razvoju pOznogotske plastike na Kranjskem (v zvezi z »Mojstrom škofa Rauberja«). V Beneški Sloveniji smo našli doslej v naši umetnostno-zgodovinski evidenci neznan napis stavbarja Andreja iz Loke iz leta 14??, in sicer v Rakjuzu (Ruechiuso), poznogotske freske iz Svin pri Kobaridu pa so našle svojega dvojnika v freskah v Raniandolu. Raziskovanje slovenske srednjeveške arhitekturne plastike je dalo najlepši rezultat v razširitvi opusa ptujske arhitekturne oziroma kamnoseške delavnice 15. stoletja, ki je zrasla iz par-lerjanske tradicije in smo jo doslej poznali le V okrasju dominikanskega križnega hodnika in krstne kapele proštijske cerkve v Ptuju. Zdaj pa se je pokazalo, da je segalo njeno področje tudi v Haloze in v Slovenske Gorice in odmevalo še sredi 15. stoletja pri zidavi cerkve sv. Barbare pri Slovenskih Konjicah, fa raziskovanja se bodo še nadal jevala. Prvi izsledki o tem problemu so bili objavljeni v »Ptujskem zborniku 1 9531 idr. E. Cevc: Parlerjanske maske v Ptuju in okolici). Zelo važna je bila tudi ugotovitev, da hrani Slovenska Bistrica {privatna lasi) sicer zelo poškodovan, toda ikonografsko in stilno zgovoren kip Sočutne iz srede 14. stoletja, ki jc drugi svoji1 vrste na. naših tleh. Topografsko .smo pregledali kritje slovenskega dela Cone B STO. pri Čemer smo pazili predvsem na spomenike kraškega primitivnega kumnoseštvu. Posebne pozornosti je vreden pokončni kamen s primitivno vklesanimi reliefi, ki. stoji pri Krkavcah in čaka še na podrobnejšo opredelitev. Plodni so bili stiki z našimi podeželskimi muzeji, posebno Še z muzejem v Kopru. V prvi vrsti pu moramo na tem mestu omeniti stike z Jadranskim inštitutom in s Konservatorskim zavodom na Reki pri komparativnem študiju istrskega srednjeveŠkega spomeniškega gradiva. V tej zvezi smo letos pregle- I lit I j okolico Reke, posebno aovOodkrite freske v Lo vranu. I O odkritje odpira z istočasnimi odkritji v Hrastovi ju jasnejše poglede na nastanek in značaj istrske freskantske skupine, ki se opira na slikarije prezbiterija žttpne cerkve v Pazinu in katere glavni predstavnik je slikar Vincenc iz Kastva. Nadaljevali smo z revizijo srednjeveških Tresk v zvezi z izdajo njill izčrpnega kataloga, Oh robu našega delovnega programa se je oh oljnatih, Bergantovemu krogu pripisanih slikali iz Žalca ponovno odprlo tadi vprašanje štajerskega baročnega slikarja Gesorja in s tem v zvezi problem mojstra fresk v Petrovčaili in v Galiciji pri Celju itd. Kabinetno delo: Končan je tekstnokritičen prepis Delničarjevega rokopisa Historia caihedralis ecclesiae T.abacensis« in pripravljen za izdajo. Začeli smo z eksccrp i ranjeni in prepisovanjem še drugih starejših virov za slovensko umetnostno zgodovino. Nadaljevali smo z zbiranjem gradiva za strokovno terminologijo. Za topografsko kartoteko so bile ekscerpirane najvažnejše slovenske umetnostne in umeluostnozgodoviniike periodične publikacije (Zbornik za umetnostno zgodovino, l mete ost, Iz-vestja Društva za krščansko umetnost. Ljubitelj krščanske umetnosti, večina letnikov Doma in sveta itd,). Za strokovne revije so bili sestavljeni tudi alfabetski registri. Stiliaa fototeka slovenskih umetnostnih spomenikov se je izpopolnjevala po razpoložljivih sredstvih. Od zvez s iujino so bili plodni predvsem stiki z Umetnosti! ozg od o vinski m inštitutom Zveznega spomeniškega urada na Dunuj u in z muzejem v Rnznu. Načelnik sekcije akademik iprof. dr. France Štele jc dne 12. novembra 1953 predaval v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti o novih umetnostnozgodov i tiskih odkritjih na Slovenskem po letu 1945, Sekci ja je sodelovala tudi pri delu za Leksikon likovnih umjetnosti, ki ga bo izdal Leksikngrafski zavod FLRJ. Delovni načrt za leto 1954 Terensko delo se bo nadaljevalo z lanskim programom, predvsem z rt:vizijo slovenskega srednjeveškega slikarstva in kiparstva ter s topografskimi terenskimi raziskavami. Nadaljevali bomo S pripravami za izdajo virov za slovensko umetnostno zgodovino. V ta namen bomo še razširili delo pri ekscerpiranju in prepisovanju rokopisnih virov. Nadaljevali bomo z ekscerpiranjeni za strokovno terminologijo in bibliografijo ter topografijo. V načrtu je izdaja Dolniearjevcga rokopisa ^Historia ea-thedralis ecclesiae Labacensis^ in kataloga slovenske srednjeveške plastike. Kakor doslej bomo sodelovali tudi pri Leksikonu likovnih um jetnosti. Sekcija za arheologijo Sekcija za arheologijo je v letu 1953 raziskovala na terenu, obravnavala pa tudi čisto znanstvena vprašanja, ki so jih reševali člani sekcije oziroma tisti, ki jim je sekcija poverila posamezna dela. Terenska dela: Paleolitska raziskovanja v Betalovem spodmolu pri Postojni je vodil akademik dr. Srečko b roda r. sodelovali pa so ing. Mitja Brodar, asistent 1 rane Osole in slušatelji univerze. Namen izkopavanj je bil, odkriti še nepreiskani del jame, da bi dobili podatke o genezi jame. Pri izkopa van ji h se je našlo večje število ostankov pleisiocenske favne pa tudi nekaj kameli i tih artefuktov. V Parski golobi ni pri Pivki so odkrili novo paieolitsko postajo z okoli sto artefakti, poleg večjega števila ostankov pleistocenske favne. Rezultate izkopavanja, katerega stroške je kril Geološki inštitut Akademije, bo podal akademik dr. Brodar. Nekolikokrat je bil pregledan glitio-kop Bobovek pri Kranju, kjer so našli delavci utamuiove kosti. Prazgodovinska izkopavanja na Ljubljanskem barju, pri Blatni Brezovici blizu Vrhnike, je vodil dr. Josip Korošec, Po enomesečne m izkopavanju je bil odkrit del kolišča z večjim številom kulturnih ostalim Poleg zanimivih stratigrufskih momentov je bil ugotovljen tudi način postavljanja kolišč, ki v popolnoma novi luči kaze Celotni kobščarski problem. Kulturne ostal i ne niso enake starejšim najdbam z Iga; časovno so nekoliko mlajše; vendar pa bo moči podati končno sodbo šele, ko bodo končana preparatorska dela. Med vsemi predmeti so najbolj zanimivi leseni ostanki, kot lesene jagode in posode, vesla in leseno kopje. Pri rekognosciranju je bilo ugotovljeno novo kolišče pri Preserju ob Šivčeveni grabnu; kolišča so odkrili delavci pri kopanju novega jarka. Zal na tem mestu ni bilo mogoče sondirati. \ enomesečnem sondiranju na barju v okolici Iga jeseni leta 1955 so odkrili dve kolišči, od katerih je zlasti eno zelo zanimivo. Keramika enega je podobna že znani ižanski keramiki. Sondiranja je, ob sodelovanju članov Arheološkega seminarja, vodil tov. Jesse pod nadzorstvom prof. dr. Korošca. Ekipa je v tem času napravila 36 večjih in manjših sond. Narodni muzej je, z denarno podporo Sekcije za arheologijo, pod vodstvom dr. Kaslelicu nadaljeval raziskovanje ilirskega tumnlu v Stični. Meti izkopavanji, ki so trajala en mesec, so prekopali severovzhodni kvadrant Ob tej priliki so ugotovili genezo tumula in našli večje število pokopov. Najdbe v grobovih so dokaj skromne, vendar pa mestoma zelo dragocene. Leta 1955 so bila najpomembnejša raziskovanja v Šempetru ob Savinji, ki so se sicer začela že leta 1952, ko so odkrili nekaj grohnili cdiknl z bogatimi reliefi in dragocenimi arhitektonskimi deli. Vodstvo izkqp&vajlj je tudi v letu 1953 imel profesor dr. Josip Klemene; sodeloval pu je Arheološki seminar univerze in Mestni muzej v Celju s svojim predstavnikom tov. Alojzijem Bolto. Cilj izkopavanj je bil. preiskati še nc-prekopani del zemljišča, vzhodno od prekopa nega. Kot kažejo profili, bo potrebno prekopati tudi cesto, pod katero leže se številni objekti. Pri izkopavanjih so odkrili več marmornih blokov raznih gradbenih objektov. Med vsemi so najbolj zanimivi: tlel novega baldahina, več profil i ran i h plošč in steber, ki je nosil baldahin. Naleteli pa so tudi na temeljne zidove ograje, ki je verjetno obdajala grobne edikule. Delno je bilo preiskano tudi zemljišči) južno od prekopunega in so tu odkrili nekaj novih gradbenih ostankov. Zaščitna dela niso napredovala, kljub želji, da se utrdijo temelji prve grobne kapelice; pomanjkanje cementa, ki ga ni bilo mogoče t hibi ti, je onemogočilo vsako nadaljuje zaščitno delo. Na vrtu ob župnijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani je sekcija spomladi izvršila poizkusni kop ob cerkvi in je bil ipri tem odkrit en sta ros lov a usk i grob kottlaške kulturne skupine; nadaljnje delo pa je bilo zaradi tehničnih vzrokov prekinjeno. Notranje znanstveno delo: V letu 1953 je sekcija nadaljevala z izdelavo arheološke karte Slovenije; pokazale pa so se nekatere tehnične ovire zaradi nabave potrebne literature, ki JC v Ljubljani ni, Isto- časno smo nadaljevali z evidentiranjem posameznih arheoloških spomenikov, ki do sedaj še niso bili objavljeni. Nadaljevali smo tudi s kartoteko evidence izkopanih predmetov, prvenstveno s kolišča na Igu. Tudi letos je pričela sekcija z izdelavo kataloga koliščarskega materiala, izkopanega na Igu, Pelodne analize zemeljskih sedimeniov in ugotavljanje razilill vrst lesa barjanskega kolišča Blatne Brezovice jc izvršil prof. Alojzij Šercelj. V laboratorija so bili preparirani in resta vri rani arheološki predmeti iz Dobove in Ljubljane; trenutno pa so v prepariran ju predmeti, izkopani na Blatni Brezovici m Igu. Antropološki laboratorij sekcije je končal z merjenji osteoloskega gradiva sta ros lo vanske nek ropale v Dohrači pri Krafpijevcui prav tako je končal s primerjalnim študijem gradiva ptujske in blejske nekropole. Medtem ko so stomatološke preiskave končane, se anatomsko-patološke Še nadaljujejo. V. letu 1955 sta izšla dva zvezka Arheološkega vestnika (111/2 in IV/1), IV/2 pa je v tisku, V tisku jc tudi zbornik Razprav in delo dr. Franceta Stareta; Ilirske najdbe železne dobe iz Ljubljane. V tisk jc oddana številka v/l Arheološkega vestnika i a razprava dr. Stareta: Ilirsko grobišče pri Duhovi. Biblioteka sekcije ima 817 iuventarnih številk z 2515 zvezki. Fototeka ima 1negativov s pripadajočimi poz it i vi. Zbirka klišejev obsega 140ft inventarnih številk. V zbirki planov, zemljevidov itd. je: 368 zemljevidov oziroma specialk Slovenije raznega merila; 113 ozalitnih kopij specialk Slovenije: 103 plani raznih arheoloških najdišč. Leta 1953 smo nabavili razno tehnično-terensko in laboratorijsko opremo {vodno črpalko, gumijaste škor nje, malo orodje za izkopavanja itd.); ob selitvi \ nove laboratorijske prostore smo nabavili laboratorijsko opremo za pelodne analize, vrtalni stroj za čiščenje kovinskih predmetov in ostali drobni inventar, ki je potrebi: 11 pri konscrvaciji ali preparaeiji arheoloških predmetov. V mesecu novembru se je V nove prostore selil upravnik sekcije in laboratorij; pisarila oziroma biblioteka sekcije je do nadaljnjega še v starih prostorih. Načrt dela za leto 1954 Po dogovoru bodo člani sekcije v leta 1954 vodili sledeča terenska raziskovanja: L dr. Josip Klemene bo nadaljeval z izkopavanji na antičnem grobišču v Sempetm ob Savinji: 2. dr. Srečko Brodar namerava izkopavati v Parski golobi ni pri Pivki, v Zupanovem, spodmolu pri Hruševju, sondirali pa v Bobovku pri Kranju, v dolini Soče in v dolini Krke; 5. dr. Josip Kastelie bo izkopaval ilirsko gomilo pri Stični in naselbino istega obdobja v bližini gomile; 4, tir. Josip Korošec bo nadaljeval izkopavanja na ljubljanskem barju, v mestu Ljubljani in najbrž tudi v okolici Ptuja; 5. v okviru sekcije bo izkopaval ilirsko naselbino nad Zrcčami in neolitsko naselbino na Zbclovski gori tov. Stanislav Pabič; dr. France Stare bo izkopaval v Ljubljani (ugotovitev mesta ilirske naselbine v Ljubljani); v Do)x>vi in Mokronogu bo pa izkopaviil na predzgodoviuskili grobiščih; 7. v okviru sekcije bodo posamezni člani v ršili topografska raziskovanja v raznih delih Slovenije. Glede Jiotranjega oziroma znanstvenega dela namerava sekcija v letu 1954 nadaljevati z: 1. izdelavo arheološke karte Slovenije; 2. i nventuriziranjem izkopanega gradiva raznih najdišč oziroma muzejev; 3. risanjem barjanskega koliščarskega gradiva: 4. izdelovanjem raznih profilov in planov izkopavanj; 5. prepariran jem uovoodkritih arheoloških predmetov; (i. kontrolnimi merjenji os teološkega gradiva raznih nek topol: 7. pelodnimi analizami zemeljskih sedimentov arheoloških najdišč. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK V okviru danih kreditnih možnosti proračuna za leto 1953 so se naloge inštituta (g). Letopis SAZU III, 41 si.) izpolnjevale takole: J, Delo za slovar slovenskega knjižnega jezika je skoraj popolnoma počivalo, ker ni bilo pravega vodje zanj. Le nekaj redkih ekscerptorjev je še zbiralo gradivo oziroma končevalo ekscerpiranje iz revi j. Z dnem 15. decembra 1953 pa je bil imenovan za urednika tega slovarja znanstveni sodelavec Božo Vodušek, ki je do konca leta komaj pregledal tehnično plat dosedanjega dela in zato še ne more dati poročila. 2. Historični slovar, V letu 1953 je nadaljevala ekscerpiranje Kreljeve Hilhpe poftiile honorarna sodelavka inštituta dipl. pliii. Zlata Zajec, ki zbira obenem tudi gradivo za slovenistično bibliografijo {gl. točko 10). Primerjalno ekscerpiranje rokopisnih prepisov Kastelčevega slovarja je tudi v letu 1933 nadaljevala asistentka inštituta Joža Pograje, ki ipa zaradi naraslega administrativnega dela za inštitut in daljše bolezni ni mogla opravljati tega dela v toliki meri kot doslej. Do sedaj obsega ekscerpiranje Ka.stelca okoli 28.000 listkov s pripisano eventualno razliko iz drugega rokopisnega slovarja. 5. Gradivo za etimološH sloDar slovenskega jeziku je honorarni znanstveni sodelavec dr. France Bezlaj iz praktičnih razlogov dela združil letos s topononiasticnhu gradivom. Skupna kartoteka šteje okoli 60.000 listkov, Zbiralec sam pa je v letu 1953 večji del delovnega časa posvetil dovrši t vi svoje študije i Slovenska vodna imena«, ki jo sedaj prireja za tisk. hkrati pa je za etimološki in topononiastični slovar ekscerpirul za svojega dvomesečnega študijskega bivanja na Dunaju in pozneje doma vso novo fiteraturo in strokovna periodika, ki prihajajo v Ljubljano. 4. Onomastični slooar. Delo zanj še nadalje vodi dr. Suver, stalno pa mu pomaga dr. Bartol. V letu 1953 se je opravilo sledeče delo: Obdelani so faseikii 169—184 rektificiranih domini kalnih aktov zu gorenjsko okrožje; iz teli so sodelavci izpisali pri- bližno 30.000 kartotečnih lističev. Do sedaj je pregledanih in izpisanih 184 fasciklov (dr. Bartol), V letu 1953 so sodelavci pregledali in izčrpali nadalje naslednje urbarje; Šesta vdi so pregled imen in kartoteko po tolminskem urbarju iz leta 1377 in po urbarju za Sevnico 1448. Na isti način so obdelali tudi gonjjegrajaki nrbar za leto 1426 (po Orožnu). Pregledani so tudi urbnrji Meščanskega špitala ljubljanskega za leta 1659, 1707, 1725 (iz Mestnega arhiva); imenska kartoteka pa je združena z imensko kartoteko Meščanskega špitala ljubljanskega, sestavljeno na podlagi rektificirauih dominikalntli aktov, Obdelana Sta tudi urbarja Kapelj za leti 1494 in 1582 (zadnj i le delno). Sodelavci so uredili nadalje kartotečne lističe, izpisane na podlagi krstnih iti poročnih knjig ljubljanske stolne župnije (krstne iz let 1595—1645, poročne iz let 1605—1659). Konec oktobra se je začelo zopet z izpisovanjem kartotečnih lističev za okraje, o katerih manjka material ljudskega štetja 1931, na podlagi gradiva ljudskega štetja z dne 15. marca 1948, Tako je izpisanih v letu 1953 za bivši srez Maribor levi breg 10.862 lističev. Ker se nekdanji srezi ne ujemajo s sedanjimi okraji, je bilo potrebno material pregledati in pripravili, da se prepreči dvakratno izpisovanje podaikor za isti kraj. Zadevno gradivo je bilo pripravljeno za bivše sreze Maribor levi breg, Konjice, Gornji grad in mesto Ptuj ter za Primorsko (okraj Postojna, Idrija, Gorica, Ilirska Bistrica, Sežana iti Tolmin). V teh okrajih je približno 220.000 prebi\alcev, katerih imena še niso obdelana. Za izpisovanje zadevnih kartotečnih lističev in za prenašanje podatkov s strojem na liste imenske kartoteke bo najbrž ]>otrebno še ca. 200.000 din kredita. S tem bo sestavljena osnovna kartoteka vseh priimkov na slovenskem ozemlju v TTRJ (brez Koroške in Italije oziroma Trsta), V imensko kartoteko so preneseni v letu 1953 podatki iz kartotečnih lističev za sledeče sreze: Ljubljana okolica, črke R-S, Novo mesto R—S, Radovljica R—S, Kočevje L—P in T—Z. Maribor mesio A—F. 5. Lingvistični attas Slovenije. — Zbiranje gradiva se je v letu 1953 nadaljevalo v istem tempu kot doslej. Eksplorator dr. Fine Logar je to pot posvetil poglavitno zanimanje srednji Savinjski dolini, področju južno od Pohorja, centralni Štajerski in predelom ob srednji Sotli. Na tem terenu je zapisal 11 govorov (Gomilsko, Kaseze; Vitanje, Vojni k; Z i če. Polj ča ne; Št. Jurij, Šmarje, Planina nad Sevnico. Pil stanj, Bistrica ob Sodi). Da ne hi izgubil orientacije ¡11 pregleda, dalje zaradi eventualne izprcmembc cksploracijske točke itd. jc povsod upošteval tudi bližnjo okolico omenjenib krajev in določil njihov glasovni sistem. Pri zapisovanju ob Sotli je zato hočeš nočeš vsaj bežno prestopil slovcusko-hrvatsko politično mejo in se zanimal tudi za sosednje kajkavske hrvatske govore (Kumrovec, Škrnik, Lenišče), da jc tako ugotovil obseg nekaterih skupnih hrvatsko-slovetiskih pojavov. Razen na Štajerskem je eksploratnr letos zapisal še tri govor C! Ila Gorenjskem (Kropa, Tržič, Jezersko), Čilega na rov-tarskem dialektičnem področju (Logatec) in tri na Primorskem (Ajdovščina, Se m pa s, Trnovo). Pri študiju govorice v spodnji Vipavski dolini je prišel do zanimivih rezultatov glede na notranjsko-krasko dialektično mejo; notranjščina sega namreč tu prav do V rtov i na, kjer prvič zaslišimo podobno kraško govorico kot v okolici Gorice. Ker za to dialektično razmejitev ni geografske podlage, gre tu verjetno za neko staro politično mejo. ki se je odločilno odrazila v današnji govorici tega področja. Potemtakem se je gradivo za Lingvistični atlas Slovenije to leto pomnožilo s podatki iz 18 slovenskih govorov in je tako doslej opravljenega približno tretjina v načrtu predvidenega dela, Vendar tO še ni vse. Poleg glavnega eksploratorja sta v letu 1953 zapisovala gradivo Za atlas tudi asistentka Joža Po-grajc in prof. dr. ltudolt K_olari£, Pograjc se jc posvetila terenu, ki ji je že sicer dobro znali, namreč Prekinurju. Tu jc zapisala govor Beltinec, h kralj pa je podrobno zasledovala potek posameznih izoglos v bližnji okolici (Bratonci. Bakovei, Dok I ež o v je, Odranei. Zgornja Bistrica). Nabrala je tudi bogato, doslej še neregistrirano leksikalno gradivo in nekaj obsežnejših dialektičnih tekstov. Svrtje delo bo v letu 1954 nadaljevala in ga geografsko razširila. Dr. Rudoli Ko]arič pu je zapisal govor Ljutomeru in H a rde k a pri Ormožu. Doslej je zapisanih za Lingvistični atlas Slovenije 108 govorov, Honorarna sodelavka inštituta dipl, phil. Saša Semec prenaša dialektično gradivo sproti v kartoteko. 6. Narečno gradivo za pripravo monografij vseh važnejših slovenskih dialektov se je pomnožilo: a) z zapisom srednje-prekmurskega narečja asistentko Jože Pograje (gl. točko 5). b) S podrobnim zapisom govorov na črti Cveil ob Muri—Ljutomer—Ivanjkovci—Pavlovci—Ormož (dr. Kolarič), da se je pri tem natančno ugotovila južnovzhodna izoglosa reko/reka. Pri vsem tem se je pokazalo, da je tveba do končne knjižne obdelave prleškega narečja zbrati še gradivo do izoglos e/ei za prvotni, e in ou zu psi. o, ki sega mnogo niže, kakor je mislil prof. Ramovš, To je in d i eden izmed razlogov, da napovedana monografija še ni dovršena. 7. Za preti viden i slovenski narečni slovar smo v preteklem letu dobili prvo obširno zbirko {6Ib strani) črnovrškega dialekta. Gradivo je zbral prof. v p. Ivan Tominee. Material je zelo dober 111 bo služil za podlago nadaljnjemu delu. Podrobni načrt za izdajo takega slovarja bo aiogoče izdelati, ko bomo imeli več gradiva na razpolago in tudi več vpogleda v metodo takega dela pri drugih narodih. 8. Za zbornik dialektičnih tekstov ima inštitut 20 strani tekstov iz Velikih Lašč in okolice (prof. Pacheiner). Da bi mogli izdati tudi samo prvo knjigo zbornika, bi morali /brati vsaj še petkrat toliko gradiva. Ljudi za zbiranje takih tekstov si moramo šele dobiti in izšolati. Za tako delo nam je nujno potreben magnetofon, za katerega inštitut že nekaj let prosi in daje primerno vsoto zanj v proračun. Vsaj nekaj obsežnejših tekstov iz vsakega govora bi morali iineti tudi na ploščah, da bi si tako ustvarili v programu inštituta predvideni fomi-gramski arhiv dialektov. Inštitut je s Sodelovanjem Radia Ljubl jane, ki ima magnetofon, tudi v letu 1953 napravi! za Slovanski seminar univerze v Gottingenu magnetofonske posnetke slovenskega knjižnega govora s posebnim «žirom na stavčno i nt on ac i jo in ipelodiko. Gottingenski Slovanski seminar bo te posnetke analiziral z me-lografom ter bo fotografije zapisov poslal našemu inštitutu, da si oskrbi kopije za fonetični in fonološki študij. 9. Sekcijit za kulturo slovenskega jezika, ki je nastala s priključitvijo bivšega Zavoda za kulturo slovenskega jezika (glej Letopis SAZLT IIL 275), je bila zelo delavna. Znanstveni sodelavce dr. R. Kolarič je bil že leta 1952 imenovan za člana Pravne sekcije Terminološke komisije, leta 1953 pa še Tehniške sekcije Terminološke komisije. Zlasti druga, ki ima vsakih 14 dni seje. je zahtevala od njega kot jezikovnega svetovalca veliko časa in dela, saj se vse tehniške panoge neprestano obračajo nanj ali direktno ali po sekciji za nasvete oziroma odločitve v terminoloških vprašanjih. Pudi podjetja in posamezni strokovnjaki se obračajo po jezikovno pomoč na inštitut, bodisi osebno, pismeno ali telefonično. Izdatno je bilo treba pomagati tudi medicinski terminologiji. Zavodu za statistiko in raznim drugim institucijam. Tako delo pa silno absorbira in zahteva več kot enega samega človeka, če se hoče resno opraviti. Je pa nujno potrebno. Zato predlagamo, da se Sekcija za kulturo slovenskega jezika osamosvoji, kakor je bil nekoč samostojen Zavod za kulturo slovenskega jezika. Ta sekcija naj dobi svojega vodjo in svoje sodelavce ter prevzame vso skrb za kulturo slovenskega knjižnega jezika: slovar slovenskega knjižnega jezika in vse delo pri terminologijah, Te naloge namreč niso preti videne v programu Inštituta za slovenski jezik, s svojo veliko zahtevnostjo in nujnostjo pa zelo ovirajo izpolnitev znanstvenih nalog inštituta, posebno, ker manjka sodelavcev, Znanstveni sodelavec dr. Rudolf Kolarič prav zavoljo preobremenitve s takim delom ne pride vec do svojega pravega znanstvenega dela, JO. Od načrta za leto 1953 smo začeli uresničevati sestavljanje bibliografije vse iiooenistike. Honorarni sodelavki Saša Sernee in Zlata Zajec sta v letu 1953 ekseerpiraii: Slavistično revijo I—IV, Slovenski jezik I-IV, ČJKZ 1—Vili, CZN 1904 do 1940, Razprave ZDHV 1—17, Letopis SAZU 1—4, Razprave AZIj 1—2, Stritarjev Zvon I—VI, LZ I—XX, Juž nosloven.sk i filolog I—XVIII, Arhiv za arbanasku starinu, jezik i književnost I—II in Etnolog I—IX, Delo se vrši popolnoma tako kakor v Narodni in univerzitetni knjižnici. 11. Precej se je razširilo gradivo ledinskih imen. Ekstemi honorarni sodelavec ing. Milau Mikuz je zapisal ledinska imena tolminskih vasi Mod rejce, Ciginj, Volče, Kozaršče, Scla pri Volčah, Podsela. Modre j in Stope, l^odal jim je kopije katastra! nih kart iu reliefne slike krajev z okolicami za orientacijo. Načrt tlela za leto 1954 V letu 1954 bo inštitut v okviru proračunskih možnosti nadaljeval vsa začeta dela; v prvi vrsti pa upa, da bo v polnem teka zaživelo zopet delo za: 1. S ¿od ar slovenskega knjižnega jezita. Vendar pa bo v ta namen potrebno nastaviti Še več ljudi, tako za ekscerpi1"*"11je in urejanje gradiva kakor tudi za čisto tehnična opravila. En sam človek tega ne bo zmogel. Glavni urednik bo pač mogel izdelati smernice za nadaljevanje začetega dela in delo koordinirati ter napraviti končni načrt, kakšen naj bi bil ta slovar. 2. Prav tako namerava inštitut intenzivirati zbiraaje narečnega gradivu tako za Lingvistični atlas Slovenije, kakor tudi za vse druge panoge jfloDenstc dinlektologije (zbornik dialeklienih tekstov, narečni leksikon, monografsko obravnavanje posameznih govorov, dialektično geografijo vseh gramatičnih po- j&vov in razširjenosti posameznih besed). To delo je zaradi naglega stapljanja slovenskih narečij v koine najbolj nujno in Upravnikov namestnik skuša zanje pridobili mlajše moči ined svojimi univerzitetnimi slušatelji. 3. Za študij slovenske sintakse, zlasti knjižnega jezika, bomo (če bodo na razpolago sredstva) skušali zainteresirati mlajše moči. 4. S študijem slovenskega otroškega govora, ki je v marsičem važen za fonološki in historični razvoj slovenskega jezika, smo začeli ž« v preteklem letu. Znanstveni sodelavec dr. R, Kolarič zapisuje že eno leto govor nekaterih otrok. Razvoj govora vsakega otroka je treba spremljati vsaj od končanega prvega pa do konca petega leta starosti. Za točnost zapisov in kasnejšo analizo otroškega govora je neobhodno potrebno, da ta govor stalno spremljamo s snemanjem na magnetofonski trak. 5. Program za tisk, ki smo ga dali v poročilu za leto J952, je bil mišljen za daljšo dobo in ostane v veljavi še za naprej. Njegovo, izvršitev zahteva večjih priprav in več sodelavcev, teb pa nimamo na razpolago. Pač pa se je v okviru inštituta oskrbel prepis vseh tistih KopitarjeDih člankov, ocen in poročil za I. knjigo njegovih Zbranih spisov, ki jih v Ljubljani ni dobiti. Vse prepise je dr. K. Kolarič kritično kolacioniral in opremil s tekstnimi opozorili. V letu 1954 bo treba prepisati in podobno opremiti tisti del Kopitarjevih spisov, ki so na razpolago v Ljubljani, da l>o mogoče pristopiti k redakciji in izdaji le knjige. ix> kateri je od zunaj že veliko povpraševanje. INSTITUT ZA LITERATURE 1. Bibliografska komisija je pod vodstvom Janeza Logarja nadaljevala s svojim delom, tako da je bil v tem letu obdelan in pregledan knjižni fond Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani od št, 57.831 do 75.400 in vsa čitalniška priročna knjižnica v omarah št. 3t do 56, Kartoteka šteje sedaj 14.780 glavnih in 47% pomožnih listkov. Hkrati je komisija uredila in alfabetirala gradivo za retrospektivno bibliografi jo člankov in leposlovnih prispevkov v časopisju in zbornikih do leta 1945. Gradivo obsega okrog 250.000 listkov. Komisija je pripravila za tisk Slovensko bibliografijo za leto 1951. 2. V okviru inštituta poteka L udi urejanje Slovenskega biografskega leksikona. Uredništvo je v letu 1955 prevzet profesor Alfonz Gspan. Uredništvo je pripravilo a l labet ari j za naslednje zvezke in pričelo z ek.se erp i ranjeni Že izišlih snop i če v za razna kazala, ki jih bo prinesla zadnja knjiga. 3. V okviru I niti t Uta se je pričelo pod vodstvom prof. Aniona Ocvirka z zbiranjem gradiva za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ekseerpirani so bih vsi letniki Slovenskega glattnikä in prvi letniki Zoona in Kresa. Načrt dela za leto 1954 Inštitut ima za leto 1954 tele načrte, za katerih izvedbo so bilo predpriprave izvršene že v preteklem lein: t. Bibliografska komisija bo nadaljevala z delom po dosedanjih načelih in v dosedanjem obsegu. 2. Inštitut Im zbral gradivo in izdal popis inkunabul na Slovenskem. 3. Zbiranje gradiva za primerjalno književnost in literarno teorijo bo zavzelo večji obseg, hkrati pa bo Inštitut organiziral eksperimentalno raziskovanje ritma slovenskega verza in proze. i. Inštitut je prevzel v svoj načrt tu tli kritične izdaje najstarejših spomenikov slovenske, pismenosti, del avtorjev, ki ne bodo zakopani v zbirki Slovenskih pesnikov in pisateljev, in vseh najpomembnejših korespondenc, ^ ta namen stu bili osnovani dve uredništvi: prvo za starejše obdobje, vodi ga upravnik dr. Mirko Rupel; drugo za novejši ca s, vodi ga profesor dr. Anton Slodnjak. 5. Za leto 1954 ima inštitut v načrtu tele publikacije: Kritična izdaja Briiinskib spomenikov. Kritična izdaja starejših spomenikov slovenske pismenosti. Korespondenca Emila Korvtka. Izbrane razprave Franceta Kidriča. Dva snopiča Slovenskega biografskega leksikona. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE \ skladu s svojimi načrti in z določenim bližnjim Smotrom (¡¿L Letopis IV, 193) je Inštitut za slovensko narodopisje v letih 1952—1933 opravil naslednje delo: Nadaljeval je v prejšnjih letih začeto načrtno zbiranje gradiva iz časnikov in časopisov. Izpisani so bili (bibliografsko, pravljice in pripovedke tudi z motivni in i označitvami ali vsaj s kratki» vsebinsko oznako): Besednik 1869-1878, Kres 1882—1886, Slavjan 1873—1875. Slovenski narod 1897—1906, Ljubljanski Zvon 1891 — 1931. Pravi Slovenec 1849. Slovenski učitelj 1872—1877. 1900—1920, Soča 1871—1373, 1882—1888. 1S93—1900. 1902. Slovenski gospodar 1867—1872, Popotnik 1880—1949. Učiteljski tovariš 1861 — 1900. Torbica jugoslavjanske mladosti 1862—1864, (Musi-Slomšek), Na vod v branje 1832. Nabralo se je (2 X) 1427 malih listkov in okoli (2 X) 1100 večjih listkov, Leta 1952 sta delala na tem honorarna sodelavca Alojzij Bolllar in Niko Kuret, 1953 pa nameščenka inštituta Albina Strubel j. Potem ko je inštitut leta 1952 dobil prve stalne sodelavce in prve stalne prostore, se j ti začelo prepisovanje našega ljudskega pripovednega gradiva v prozi iz starejših časnikov in časopisov, kakor tudi iz redkih ali težko dostopnih domačih in tujih zbirk. V inštituta so bile prepisane (in povečini tudi že kolači on i rane) pravljice in pripovedke — akupaj okoli 920 tekstov — iz naslednjih periodičnih in drugih publikacij: Novico 1843—1881, Slovenija, ljubljanski časnik. Vedel 1848, Slovenska čbela, Slovenska bčela. Slovenski Glasnik. Zora 1852, Zora 1872—i877, Besednik, Slavjan, Kres, Zvon (Dunajski), Ljubljanski Zvon. Dom in svet, Šolski prijatelj, Časopis za zgodovino in narodopisje, Neven 1858, Arkiv za po-vieetnicu jtigoslavensku. Zbornik za narodni život i običaje Južnih Sla vena; Krainz, Sagen aus Steiermark (Wien J 879); Hans von der Sann (=J. Krainz), Sagen aus der grünen Mark (Graz 19i2); T. Vernaleken, Alpensagen (1938); Podšavniški-Križuik, Slovenske pripovedke iz Motnika (Celovec 1874). Iz raznih javnih tn zasebnih knjižnic v Ljubljani so bilo zbrane samostojne knjižne izdaje (doslej okoli 80 kosov) našega ljudskega pripovednega gradiva v prozi, ki bodo v Instituí u pregledane, strokovno ocenjene in izpisane; Poleg izpisovanju in prepisovanja gradiva iz tiskanih virov si inštitut prizadeva ipriti do raznih rokopisnih zbirk, ki jih hranijo zasebniki, da bi dragoceno gradivo ne ležalo neizkoriščeno. Deloma je bila prepisana večja zbirka etnografskega gradiva s Krasa (Veliki Dol, Avber. Ponikve, Dobravi je in druge vasi), nastala v letih med obema vojnama. Prepisana je bila tudi krajša zbirka pravljic in pripovedk, zapisanih 1936—194(1 v Mirmi pri Gorici {Efrem Mozetič). Lastnikom podobnih zbirk gradiva se Inštitut za slovensko narodopisje toplo priporoča, da bi jih odstopili ali posodili v prepis, saj so nastale pač za to. da bi Čemu koristile in prišle v znanstveno evidenco, ne pa ležale pozabljene in večkrat v nevarnosti pred uničenjem. Po strokovni oceni je Inštitut seveda pripravljen posebno dragocene zbirke tudi odkupiti ali nagraditi. Posebno skrb posveča Inštitut tudi zapisovanju pripovednega gradiva na. terenu — iz neusahljivega ustnega vira. V leta 1952 so bili odkriti štirje boljši hrani tel ji pripovednega izročila: to SO pravljičarji Joža Marinčič, mali jxjsestllik iz Soče, mizar Peter jakelj iz Kranjske gore, mala posestnika Vi uči Au že rov in Naci Martinov iz Bogojine v Prekmurju. leta 1953 pa Vineenc Pečnik v Rutah nad Bistrico pri Pliherku na Koioškem. Peter Jakelj je v decembru 1952 in v februarju 1953 povedal 20 pravljic, pri Pečniku v Podjuni pa je M. Mat i če tov oktobra 1953 zapisal okoli 40 krajših tekstov, ki so deloma pripovedne vsebine, deloma pa nazorni opisi običajev in verovanj. Strokovni sodelavce Ma ti čet o v je razen iega v Beli krajini (januarja 1953) iskal in našel nekaj motivov, ki jih ima Trdina v >Verskih bajkah*. Na Gorenjskem je [x> sledovih Matevža Ravnikarja-Poženčunu (v Pozenku in na Pšati, v Selški fari v Tuhinjski dolini in v Mengšu) zasledoval usodo starih pripovednih pesmi iz rokopisne zbirke iSlavenske narodne pesniti, 1845«. Pri tem sta med drugim prišli na dan zanimivi varianti pesmi o sv. Barbari (Štrekelj I, 641) in o svetem Urhu (Strekelj L 201); zadnja je bila zapisana tudi v notah (J. Bezič, študent Glasbene akademije v Ljubljani). Študentka etnografije {zdaj asistent Etnografskega muzeja v Ljubljani) Marija Jagodic, ki je v Podgorju pri Kamniku leta 1932 odkrila pravljičarja Fr. Brganta, p. d. Jefarja. je po naročilu inštituta zapisala, kar je mož vedel, in deponirala v inštitutu 25 tekstov ?, življenjepisom pravljičarja. Da bi prišli hitreje d<> določenih podatkov v zvezi s tem ali. oilim vprašanjem, je Inštitut sklenil izvesti nekaj anket. Prva poizkus na anketa je bila pripravljena v začetku januarja 1953, Na 33 srednjih šol po Primorskem smo razposlali vprašal nieo št. 1 (naslovi dob r j h pravljičarjev — zažigali je božičnega s čoka* — stari ljudski napisi) tik pred semestral-nimi počitnicami. Odgovore je poslalo 15 šol, to je 45,5 %. Odgovori so bili včasih površni, vendar se je nabralo tudi nekaj zanimivega gradiva, posebno od tam, kjer so se za stvar zavzeli ravnatelji šol ali pa profesorji slovenščine in primemo obrazložili stvar dijakom. 1 a prvi uspeh je dal Vzpodbudo za novo anketo v širšem merilu. Posebna vprašal niča za zbiranje otroških iger, pesmi in igrač (sestavil jo je prof. N. K ur et) je bila natisnjena na 4 straneh male osmerke in jo je Inštitut razposlal ob koncu maja približno v 4000 i z vor lili 125 vrtcem in 1145 osnovnim šolam na ozemlju LKS in eone iS Iržaškegu ozemlja, pa tudi med zamejske Slovence je šla (na Koroško iti med Slovence v Italiji). Akcijo je prof. K ure t populariziral s predavanjem v radiu in s Članki v raznih listih, kljub temu pa se ni oiuiesla, saj je odziv minimalen: 17 šol! Ker je anketni sistem drugod po svetu dal Že odlične uspehe, inštitut pri tem vztrajal, vendar bo treba razmisliti,, kakšni prijemi bi bili pri nas na jprimernejši. Leta 1952 je bil položen temelj listkovni Slovenski narod o pisni bibliografiji (abecedno in po panogah). Honorarni strokovni sodelavec Niko Kurei, ki je prevzel to delo, je doslej zbral in uredil okoli 1300 listkov, ki obsegajo delno leti 1942 in 1943, popolno pa eas 1945—1951 (le za zamejski tisk so še vrzeli). Sodelavci (redni in honorarni) Inštituta za slovensko narodopisje so veliko pripomogli k uspehu terenskih Taziskovanj Etnografskega muzeja v L j ubijam: na Bovškem 1952 M, Mati-četov in dr. V. Novak, v okolici Šentjerneja na Dolenjskem J952 dr. S. Vilfan, v Goriških Brdih 1953 M. Matičetov. Pod vodstvom honorarnega znanstvenega sodelavca dr. Fr. Kotnika jo posebna skupina Celjskega muzeja etnografsko raziskovala v šum rs kc m okraju (1952) in v Podforedl (1953). Honorarni strokovni sodelavec dr- S, Vilfan je s pomočjo dveh Študentov etno-grafijo tri tedne raziskoval na področju nekdanjega deželskega sodišča Socerb (posebej v tri kotu Klanec — Črni kal—Podgorje), koliko so se gospodarske, socialne: in kulturne razmere sprerne- nile v primerjavi z arhivskim gradivom i z prejšnjih stoletij; ker je Inštitut, finančno ¡podprl to raziskovanje, se je dr. Vilfan ■obvezal, da bo objavil poročilo v razrednih. Razpravah; SAZI . Institut je iz svojih skromno odmerjenih sredstev denarno podprl tudi vsa zgoraj omenjena raziskovanja, čeprav ne v taki meri, kakor bi rad in kakor bi bilo potrebno. Upravnik inštituta in sodelavci so bili tudi 1952—1955 zuanstvenoliteramo delavni ju so objavili ali pripravili za objavo naslednje: Akademik dr. I Vati Gralfliauer je po izidu knjige * Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu«, (januarja 1952) objavil: Matiji Marku v spomin, Slovenski etuograf V (1952), 197—207; Ali j(^epa Vidaz (La beli a Vida j, »LARFS«, Organ o del I a Soeieta di Etnografia Italiana XIX, 1953, 3—18. Pripravil pa je tele spise: Zmaj l> slovenskih pripovedkah — za razredne p Razprave«: Hrvatske inačice praobrazcu balade t-Kralj Matjaž i> turški ječi ■>. --za Slovenski etnograf VI; Dostavek k razpravi Slovenska pripovedka o ujetem divjem možu« (Schnellerjevo besedilo) — za Zgodovinski časopis V111. Strokovni sodelavec Milko Matičetov je objavil: Utrinki iz ljudskega pesništva, Novi svet VII, 1952, 186—192. 373 -384 in 474—7; Živa slovenska pravljica, Novi svet VII. 1952, 542—555; Slovensko PrimOrje (Etnografski pregled), vr zborniku »Istra i Slov. Primorje«, Zagreb 1952, 37—44 (v slovenski izdaji, Ljubljana 1955, 33--39); Sv.Tililt s Krasa, Razgledi VII, 1952. (79 do 181; Rezija iti Rezijani v romantični pon^sif iz leta iS2?, Razgledi VII, 1952, 335—342; Le rotelle infuocate nelle Alpi Orientali, »Ce lasLu* XXVII—XXVI11, 1951—1952 (Udine 1953); Ver rinterpretazione di lusi di confine, »II Tesaur« IV, 26. Pripravil je. razen nekaj ocen in knjižnih poročil, spis o Oprtniku* za Slovenski etnograf VI. Pripravlja doktorsko disertacijo ¡Sežgani in prerojeni človek v slovenskem in tujem izročilu*-I i 011 or ami znanstveni sodelavec dr. j. Kelemina je ocenil * Narodopisje Slovencev« — za Slovenski etnograf. Honorarni znanstveni sodelavec dr. Francc Kotnik: Letnice, Celjski zbornik 1951, 94; PotaŠniea, Celjski zbornik 1951. 97; Makalonea, Ptujski zlxirtiik 1895—1953, 73—76. Honorarni s l rokov ni sodelavec Alojzij Bol ha r je izbral in uredil Slovenske narodne pranijice, Mladinska knjiga v Ljubljani i 952, 8\ 214 strani. Honorarni strokovni sodelavce Niko Kuret je oskrhel slovensko gradivo za International Folklore .Bibliography (ClAP — UNESCO, Basel) za Jet i 1950 in 1951 ž dodatki za prejšnja leta: kopijo — 545 listkov — je deponiral v Instituta za slovensko narodopisje; O tnekinjski zibelki in začelkih slovenskega ljudskega gledališč a — za Slovenski etnograf VI, poleg nekaj poročil in knjižnih ocen. Mariborska založba »Obzorja« je sprejela rokopis »jVefcaj lembwški,hOS redo vitli j Cm jugoslovanskega veleposlanika dr. Situ k a Zoreta, in sicer v obliki zamenjave za slovenska in drugo, jugoslovanska folklorna tlela. Strokovni sodelavec M. M a,ti čet ov je bil jeseni 1952 na študijskem potovanju v Italiji (Neapelj, Rim. Benetke, Videm), jeseni 1953 pa v Avstriji (Gradec. Dunaj, Celovec, P od j una). Mudil seje v etnografskih muzejih ali v knjižnicah in navezal nekaj koristnih stikov z italijanskimi in avstrijskimi etnograf i. Pričakovanje (izraženo na skupščini ¡951), da bi Glosbeuo-narodopismi inštitut prišel pod okrilje Slovenske aktuleinije znanosti in umetnosti, se do sedaj ni uresničilo. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Pravila sekcija Ker je bilo zbiranje gradiva za pravno terminologijo že v prejšnjih letih skorajda dokončano, se je v letu 1953 nadaljevalo v glasnem le z izpisovanjem novih pravnih virov in pravnega slovstva, 1 o delo je opravljal nekaj mesecev en honorarni eksccrptor, skozi vse leto pa asistent sekcije. Dne 1. decembra 1955 je znašalo število vseli dotlej oddanih listkov 230.250. Terminov (izpisanih besed) pa je dejansko dokaj več, ker je na mnogih listkih nabranih po več izrazov. Pravna sekcija je imela šest sej. na katerih se je na podlagi referatov, izdelanih od članov: te sekcije, ustanovila v prvem osnutku besedišče za črke A, R, C in C. Razen lega je že skoraj izdelano besedišče za črko E, F, II, J in L, Načrt dela za leto 1954 Pravna sekcija bo skušala izpopolniti dosedanjo delo do čim večje popolnosti, na novo pa bo skušala obdelati vsaj še drugo tretjino zbranega gradiva. Hkrati bo nadaljevala z, izpisovanjem novega pravnega gradiva (pravnih virov in pravnega slovstva), ki bo izšlo v letu 1954. Tehniška sekcija Na- pobudo in predlog terminološke komisije v začetku leta 1955 se je njena Tehniška sekcija zualno razširila z imenovanjem posebnega strokovnega sodelavca za jezikovna vprašanja- I uko razširjena sekcija je pri presoji do sedaj zbranega gradivu, in sicer: f. za slovenski tehniški slovar izbranega izrazja v kartotekah od A od Z i n 2. lečjezičuega dela slovarja, prilagojenega vrstnemu redu v tej kartoteki, načfilJlO sklenila, da lx> opustili! vsako log» Oslanjanjo na tuje slovarje in v osnovi preusmerila delo za ¿Slovensko tehniško terminologi jo« tako. da hod o izrazom dodane kratke, definicije, sicer pa bo sestavljena p« vzoren »Slovenskega pravopisa«. V izvajanju tega sklepa je delo v letu 1953 obsegalo preurejanje pod 1. omenjenega gradiva ju zbiranje dopolnilnega izrazja po metodi, ki je bila sprejeta kot najustreznejša. Pri izbiri najboljše metode je dobro služila prva povezava 7. mednarodnim sekretariatom tehniškega komiteja (ISO/1C 37) «Terminologi j a«, ki nam je pomagala do dveh posebno dragocenih ugotovitev, da rešitev podobnih problemov po vsem sodobnem svetu po dolgih letih še ni dospela do zaključne faze in da delo za znanstveno sirokovne terminologije tudi tam presega umske in materialne moči posameznika. V letih 1952 in 1953 je tehniška sekcija zaradi se ožjih stikov s tehniško javnostjo priobčevala izvlečke iz zbranega slovarskega gradiva v iNovi1 proizvodnji« in v >Slovenskem poročevalcu i, slednje pod naslovom »Brusimo tehniško besedo«. Uspeh teh objav je bil koristen; že v vsej javnosti znana ibitka« za lot in proti spajki, n zakovici in rez kan ju je izzvala v krogu sodelujočih načelen sklep, da more in sme po strokovni proučitvi pojma oziroma izraza po jezikovni sir a ji i odločati le jezikoslovec. Načrt dela za leto 19 5 4 obsega: 1. zbiranje;, urejanje in dokončno sestavljanje terminološkega gradiva za izdelavo rokopisa »Slovenske tehniške terminologije«; 2. nadaljnjo obdelavo spornega izrazja in izbiranje najbolj perečih primerov za časopisne objave; 3. proučevanje vseh možnosti, da bi se delo čimbolj pospešilo, ker je potreba ix> takem slovarskem delu vsak dan večja, Medicinska sekcija V letu 1953 je bilo izvršeno naslednje delo: likseerptor dr. Lovro Sušnik je eksCerpiral L PintarjevO Kratko zgodovino medicine (9875 listkov) in i. Znidaršičevo knjigo Oko in vid (2010 listkov), Ekseerptor dir. Ivo Škerlj je ekseerpiral L Robide knjigo Alkoholne motnje (1248 listkov) in 4 sopara!a istega avtorja, izšla v Liječničkem vjesnikn (772 listkov), nadalje A. S cika knjigo Psihoanaliza (511 listkov). Sodelavec dr, 1 ran Snierdu je eksccrpira! F. Hribarjevo Patološko anatomijo (1271 listkov) in del dr, V, kavričevcga Porodništva (598 listkov). Predsednik sekcije dr, Aiija Košir je ekscerpival dr. R. Šker-Ijcvo knjigo Razvoj človeka in deloma lastno knjižico Človeško telo. Pi listki so kar sproti uvrščeni v urejeno Terminološko kartoteko. Cel(»tna Terminološka kartoteka, kolikor jc urejena, obsega ti velikih kartonov: niso pa. vanjo še vneseni listki raznih ekseerptorjev, razen listkov dr. A. Koširja. BIBLIOTEKA Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1. Stari knjiitli fond. — Vpisovanje Rob ¡-do ve biblioteke v signal urni katalog je skoraj zaključeno. Od Ostalega starega knjižnega, fonda smo V začetku leta mogli urediti le ni a j h en del. Zaradi povečanja prometa smo potem morali s tem urejevanjem prenehati. Tako je ostala neurejena še večina knjig in revij, ki jih je Akademija prejela v zameno iz inozemstva pred letom 1949. vsa astronomska knjižnica pok. inšpektorja Ivana Tomea, knjižnica Znanstvenega društva za humanistične vedb ter okoli 2000 knjig, ki so shranjene, v Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni kot dediščina po bivšem italijanskem S pel eološk em zavodu. Od okoli 3000 knjig, ki smo jih prejeli od Kmetijskega znanstvenega zavoda, urejujejo v Sekciji za občo in narodno zgodovino Inštituta za zgodovino tisti del (to je veliko večino), ki ga bodo prevzeli v svojo biblioteko; kolikor knjig pa bo dodeljeno drugim inštitutom, še nismo mogli določiti. Tako cenimo vso še neurejeno zalogo skupaj na približno 8000 zvezkov. 2. Akcesija. — Vsa literatura, ki je prispela v letu 1953, je urejena in luventariziraua. nismo |>a še utegnili katalogizirati večine knjig, ki so prišle od oktobra dalje: deloma je temu kriva dvomesečna bolezen uslužbenke biblioteke Olge Male-še ve, deloma ipa izredno povečanje prometa, zlasti še v zadnjih mesecih zaradi deviznega prometa. Vse prej došh: knjige in revije so pa bibliotekarsko popolnoma obdelane v centralnem abecednem imenskem katalogu in v centralnem stvarnem sistematičnem katalogu ter postavljene oziroma dodeljene inšti-tut.sk i m bibliotekam, V centralnih katalogih Akademije so upoštevani vsi akademijski inštituti in sekcije, 17 po številu, razen Inštituta za elektriško gospodarstvo in Inštituta za turbinske stroje, katerih knjižnega fonda doslej še nismo mogli vpisati v kataloge. Prirastek v letu 1953 znaša 4479 knjig oziroma letnikov revij, ki smo jih prejeli bodisi v zameno, kot nakup ali kot daT. Vse knjige, ki smo j i It. prejeli v zameno, so kuj i žene še v posebni kartoteki, urejeni ¡po naslovih ustanov. 3. Celotni knjižni forul je potemtakem znašal konec lela 1953 okoli 32.000 zvezkov (24,000 zvezkov, izkazanih po inventarnih knjigah »j- 8000 zvezkov še neurejene zaloge). 4. Mesečni seznami. — Centralna biblioteka je vsak mesec izdelala seznam novodošle literature, ki jo je obdelala. Vsak tak seznam je razmnožila v 62 izvodili iu ga poslala v vednost vsem akademijskim hiš lit utoni, vsem rednim in dopisnim članom Akademije v Ljubljani ter Narodni in univerzitetni knjižnici. Ti lanski seznami obsegajo skupaj 128 strani. 5. Krediti. — Za nabavo znanstvene literature je bilo odobrenega kredita 730.000 *din, Ta kredit smo morali med letom povečati za 773.070 din, tako da jo znašal celotni razpoložljivi kredit na poziciji 2—72—01 »Nabava znanstvene in umetniške literature« v letu 1953 — 1,503.070 din. .fesem pa je bilo dodeljenih biblioteki 321.757 deviznih dinarjev. Potrošnja nn zgoraj omenjeni poziciji je znašala 1,503.063 din. oziroma, če prištejemo še vsoto t.212.187 din, ki so jo potrošili inštituti s posebnim proračunom (Fizikalni, Kemični. Inštitut za električko gospodarstvo in Inštitut za turbinske stroje), je znašala celotna potrošnja za nabavo knjig in revij v letu J953 — 2,715.250 din. (XI tega odpade 321.735 tli.n na izplačilo v deviznih dinarjih. 6. Zamena. — V letu 1953 smo zaprosili za novo zameno 231 ustanov (225 v inozemstvu in 6 v tuzemstvu), Zaprosili smo predvsem vse akademije in najvažnejše znanstvene ustanove vsega sveta, s katerimi še nismo bili v stikih in na predlog Inštituta za geografijo SAZL* ter Sekcije za arheologijo SAZU več strokovnih ustanov. Doslej nam je približno ena tretjina od teh odgovorila pozitivno. Nekaj nam jih je poslalo negativen odgovor, drugi pa doslej še niso odgovorili. Pač; pa so v preteklem letu odpadle skoraj vse zamene, ki smo jih imeli s CSR, Bolgarijo in Madžarsko. Tiiko znaša stanje zamen ob koncu leta 19531 93 ustanov v PLKJ in 336 v inozemstvu, to je skuipaj 429 ustanov. 7. Ekspedit, — Biblioteka je poslala v zameno, prodala ali darovala lani 8087 akademijskih publikacij. Stanje zaloge akademijskih publikacij v skladišču znaša na zadnji dan preteklega leta 36.770 publikacij, 8. Adminigtracijti. Biblioteka je v letu 1953 rešila 2i87 spisov. V zvezi s prodajo akademijskih publikaeij je izstavila 283 računov v skupni vrednosti (168,431,50 din, Izposoje/panje. — Ceni mina biblioteka je v letu 1953 posodila na dom 855 zvezkov. Evidence za število obiskovalcev čitalnice ne vodimo. Biblioteke inštitutov in sekcij izposojajo knjige same, 10, Stanje prostor on in opreme. — Ker se je promet v zadnjem času silno povečal v vseh smereh, so postali prostori biblioteke, takt) pisarniški kot delovni in skladišča, pretesni. T dveh sobah (1 velika in 1 manjša), ki sta biblioteki na raz-:]>olago, je zaposlenih 7 oseb; v teb prostorih je nameščena L udi še znanstvena pisarila, dalje čitalnica biblioteke in vskladiščen ves tekoči knjižni fond. Obe skladišči biblioteke (v pritličju stavbe. Novi trg št. 3 in v podpritličju Gosposka 13 a) sta polni. Prav tako so polne ludi vse pedicp v centralni biblioteki, tako da bo treba čimprej nabaviti nove police in jih namestiti v kakem novem prostoru. Oprema je prav tako zelo pomanjkljiva, saj mora delati na primer 5 uslužbencev biblioteke za dvema pisalnima mizama. Tendar pa pri prostorih, ki jih biblioteka zdaj ima, sploh ni mogočo primerno namestiti vsega potrebnega pohištva in bi bilo treba, zlasti Šc, če upoštevamo stalno naraščanje poslovanja, da biblioteka dobi nove prostore. VI IZVLEČKI IZ FINANČNIH POROČIL IN ZAKLJUČNI RAČUNI IZVLEČEK IZ FINANČNEGA POROČILA ZA LETO 1951 ki ga je sprejel nadzorni odbor dne 17, oktobra 1953 in odobrila skupščina dne 2?. oktobru i'}52 1- Proračunski dohodki a) dohodki iz prodaje publikacij ..... 680.171 h) razni dohodki (najemnine itd.) .... 57.789 707.960 II. Proračunski izdatki A. Rednega proračunskega kredita so potrošili Akademija 1. za osebno izdatke ..........5,952.022 2. za operativne izdatke 892.190 3. za funkcionalno izdatke ....... . 6,371-226 15.2J5.+38 inštitut z a elektriško gospodarstvo 1. za osebne izdatke ....................2,260.153 za operativne izdatke 61S.640 3. za funkcionalne izdatke ..,,,.,. 397-821 3.276-614 Skupaj . . . <8,492.052 B. Ii proračunske rezerve je Jjilo porabljeno 1. za poravnavo obveznosti iz leta 1950 . , . 7.704 2. za nabavo papirja za ti.sk akad, publikacij 1,491.19" 1.498.901 C. Investicijskih kreditov ¡Z proračuna LftS so porabili e) Akademija 1. za grada je..........................3,266.063 H, 7-a. opremo ...................2,361. 117 3. za montažo opreme .......... 65,039 4. za študije in raziskovanja............239.48;» 5,931.702 b) Inštitut za elektriško gospodarstvo I. za gradnje..................7,932,132 2. za domačo opremo.......... 1.182.684 Odnos . . . 9.114.8 J6 5,931.702 Prenos . . . 9.114.H56 5,931,702 3. za izveutržno opremo , . ...... &49.7J4 4. za uvoženo opremo . . . ......1,718.980 za študij in raziskovanja ...... 644.344 0. za odkupe in odškodnine ...... 10.732 7. za t rini dobiček..... ...... 21.293.294 8. Skupna potrošnja investicij v breme proračuna L RS 39,600.655 C. Investicijski kredit zvezne vlade Inštitut za. elektriško gospodarstvo........ 15.571.S75 Rekapitnlacija porabljenih kreditov a) v breme proračuna LR5 L za osebne, operativne in funkcionalne izdatke ...............18,492.052 2, za neporavnane obveznosti iz leta 1950 in za nabavo papirja za tisk publikacij , . . 1,498.901 3. za investicije.............^9,600.65? 39591.608 b) v breme proračuna FLRJ za investicije .... 15,571.873 Vsi proračunski izdatki . , . 75,163.461 JU. Izvenproračunska sredstva Izvenproračunska sredstva Akademije na depozitnem računu pri podružuici Državne javcsticijske banke V Ljubljani so 11. decembra 1950 izkazovala; 1. na računu i lastna imovina«, kreditni Saldo 31. decembra 1950 . . . , ............ ..........36.062 Dohodki v letu 1951 So ¿uašali: a) izkupiček za prodane publikacije bivšega Znanstvenega društva........ . 3.77? b) refuudacije ......... , . 146,559 1jO."M6 Skupaj . . . 186.378 Izdatki: a) stvarni izdatki........................18.700 b) začasna izplačila ...............147.612 166.312 kreditni saldo 31. decembra 1951 ........ 20.066 Skupil j . . ,_186.378 2. na računu s razni depoziti«, kreditni saldo na dan 3f. decembra 1950 ..............................1497 Odnos , . . 1.497" Dohodki: Prenos , . . t.497 a) zavarovalna odškodnina >DOZi-a..... 16.027 b) prehodna vplačila..............t4,R00 c) pologi začasno neizplačanih honorarjev , . 32,980 63.807 Skupaj . . .__65.304 Izdatki: a) razni preodkazi v proračun LRS ..... 16,297 b) dvigi pologov............ 7.240 23,537 kreditui saldo 31. decembra 1951 , . . ,..........41.767 Skupaj . . . 65.304 5. na računu pri spe vek Triglavske tiskarne Akademiji kot upravnemu Operativnemu voditeljtic, kreditni saldo 31. decembra 1950 .... ,....................139.917 Izdatki : vplnčilo v proračun t.ftS..............139.917 saldo 31. decembra 1951 ............. 4. na računu i prispevek «a osrednji sklad vodstva«! kreditni saldo 31. decembra 1.950 ....................28.31t D o h d k i ; vplačila Triglavske tiskarne ... 12.124 Skupaj . . . 40.440 Izdatki : a) izplačilo nagrad vodilnemu osebju Triglavske tiskarne .............. 26.600 h) vračilo razlike Triglavski tiskarni , . , : 40.31Í kreditni saldo 31. decembra 1951 ..........129 Skupaj . . . 40.440 3, na računu jDnai SAZIJ v Planici« Saldo 31. decembra 1950 .............'— Izdatki: nabava kuriva........... 24.128 Debetn i saldo 31. decembra 1951......... 24.128 ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNSKIH IZDATKOV za leto 1951 24. rasalelek — Svet za prosvelo in kulturo LRS Poglavje t — Slovenska akademija znano sí i in umetnosti 2, del - Ostale družbeno koristne investicije gradnje v korist družbenega standarda odobreno izvršeno a) C rada je...............3,275,000 5,266.065 b) Oprema..............................2,562.500 2,361.117 Montaža opreme ...................125.000 65.039 č) Stadije in raziskovanja . ....... . 240-000 239,483 Skupaj 2. del . . . 6,000.500 5,931-702 3. del — Prosveta in ljudska kultura Osebni izdatki Plače in dodatki odobreno izvršeno 1. Osnovne plače............2,5+2000 2.406,799 2. Rodbinske do klade....................4S.9O0 46325 3. Stalni mesečni posebni osebni dodatek . . . 465.100 228,570 4. Občasni osebni dodatki (nagrade) .... V.200 16,000 ■3. Funkcijski dodatki....................837.400 837. «0 6. Honorarji..............2.10S.00« 2,108.000 7. Plače tehničnega osebja........ . 5IT.800 >03.728 Skupaj . . . 6.356400 5,952.032 Materialni izdatki Operativni izdatki J. Pisarniške potrebščine....... . , 56,000 55.14+ 2. Kurjava s prevozom in sečnjo............120.000 1! 1,544 3. Razsvetljav«..........................90.000 89.521 4 Nabava in tisk obrazcev................16,655 16,655 5. Službeni listi., časopisi in strokovne knjige 14.000 13.421 6. Potni in selitveni stroški ....... , 75-000 59.723 7. Čiščenje zgradb in inventarja 75,000 7+948 S. Vzdrževanje zgradb in inventarja .... i90.000 185,15t 9. Poštni, telegrafski in telefonski stroški . . 176.1)00 176.000 10. Zavarovalnina........................43.083 43.06J ti. Dopolnitev inventarja..................10.000 7.092 12. Vzdrževanje prevoznih sredstev..........49.262 +6.857 13. Transportni stroški......... . 15.000 15.051 Skupaj , . , 930,000 892.190 Funkcionalni izdatki 1. Nabava znanstvene in umetniške literature 494.000 4720ii2 2. Znanstvena raziskovanja........4,000,000 3.927,550 3. Znanstvene podpore...........31.000 31-000 4. Stroški za. izdajo in tisk publikacij ... 4.000.000 3,860594 5. Stroški za svečanosti in obiske tujih znanstvenikov in akademikov................105.000 80.000 Skupaj . . . S,630.000 8,371.226 Skupaj 3. del (part. 502— 50+)...... . 15,916+00 Jg,215.438 Skupaj po 2. in 3. delu........ . 21,916.900 21,147.140 7. del — Proračunska rezerva vlade LRS 1, Za obveznosti iz prejšnjih let...... 7.704 7.704 2. Za nabavo papirja .......... . 1.500.000 1,491.197 Skupaj . . . 1,507.704 1,498.901 Skupaj po 2., 3. in 7. delu....... . 23,424.604 22,646.041 Poglavje 54 — /as t it u t za elektriko gospodarstvo 2. del — Oslale družbeao koristne investicije odobreno izvršeno 1. Gradnje objektov . , ........ 9,831.000 7,932.152 2, Domača oprema........... 1,347.081 1,182.684 3. Izven tržna oprema 850.419 349.734 4. Uvožena oprema 1,718.980 1,718.980 5. Študij in raziskovanja........ 6*3.000 644.344 6. Odikodnine......,-,.,. 50000 10 732 7. Tržni dobiček .......... 21,293,294 21.293,294 £T, Con to separato........... 37,035 37.033 Skupaj 2, det , . 35,75 6.807 35,668.933 3. del — Prosveta in kultura Oseb n i izdatki Plače in dodatki 1. t,574.60& 1.567.385 2, Rodbinske doklade......... 56.000 55.675 3, Stalni mesečni posebni osebni dodatki . . 215.934 210.425 4. Občasni ošabni dodatki........ 24076 8.736 5. Funkcijski dodatki......... 136,300 155.700 6. Honorarji 179.100 17«-962 7. Plače t en ničnega osebja ....... 101.000 103.270 Skupaj . , 2,290.000 2,260.153 Materialni izdatki Operativni izdatki 1. Pisarniške potrebščine , . ..... 135,000 107,400 2, Kurjava s prevozom in sečnjo . . . . „ 50,000 48,831 3. Razsvetljava ............ 36.000 32.120 4. Nalirtvn in tisk obrazcev ...... 10.000 4.664 5. Službeni listi, Strokovne knjige, časopisi . 32.000 22.332 6, Potni in selitveni stroški ..... 1+4.000 171.675 7 Čiščenja poslopij in inventarja .... Vzdrževanje poslopij in i rs ven ia rja , . 18.000 14-916 a. 38.000 37.595 •i. Postno telegrafsko telefonski stroški . . 45.000 69,47i 10. Zavarovanje zgradb in inventarja . , . 45.000 29.698 1 1. Dopolnitev inventarja........ 20.000 17.436 IJ Vzdrževanje prevoznih sredstev .... 50.000 55.73J 13. Traasportni stroški......... 8.000 6.567 Skupaj . . 631.000 618.640 Funkcionalni izdatki 1. Nabava znanstvene in umetniške literature 100.000 83.047 2. Znanstvena, raziskovanja....... 390,000 240.884 3. Stroški za tisk znanstvenih publikacij , . 86.000 73.890 Skupaj ■ . 576.000 597.821 Skupaj 3. del (part. 305—307}...... 3,497.000 3,276.614 Skupaj 2. in 3. del.......... 19,253.807 36,943.567 Investicijski zvezni kmJil Gradnja objektov ...........15,641.755 15,571,873 IZVLEČEK IZ FINANČNEGA POROČILA ZA LETO 1992 ki pn j p sprejel nadzorni (kIIkij- dne f> maja 1953 in odobrila skupščina dne 2, junija 1953 I. Proračunski dohodki a) Dohodki proilaje publikacij ...... 555,063 b) Razni dohodki (najemnine itd)..... 86.442 641.504 H Proračunski izdatki Akadom.iji je hi I odobren proračunski kredit v okviru Sveta zu prosvetei in kuliuro LRS, K a č mi ovo d s tv eno pošlo van je v zvezi s potrošnjo proračunskih sredstev je izvajalo samostojnih odredbodajaloev: a) predsednik Akademije. b) upravnik Kemičnega inštituta, c) upravnik Fizikalnega inštituta, č) upravnik Inštituta za clektriško gospodarstvo, d) upravnik Inštituta /a turbinske stroje. Ta institut je bil priključen Akademiji i, aprila 1932. A. Rednega proračunskega kredita so potrošili A kadvmi jtt t. za osebne izdatke...........9.181.740 2. za operativne izdatke.........2,319,675 3. za funkcionalno izdatke........ 9.169.626 20,671.041 Kemični ijištitut 1. za osebne izdatke ...........6,533.655 2. za operativne izdatke.........2,681.256 3. za funkcionalne izdatke ....,., . lO,Oa~S66 19,322.777 Fizikalni inštitut 1. j« osebne izdatke..........., 4,646,050 2. za operativne izdatke......... 2,589.291 3. za funkcionalno izdatke........ 11.989,187 i9,124.558 Inštitut za etektriško gospodarstvo 1. za osebno izdatke...........4,216.798 2. za operativne izdatke..................1,800.914 3. za fankeionalnc izdatke....... 778,430 6,796.142 Inštitut za turbinske stroje 1. za osebne izdatke..................4,641.372 2. za operativne izdatke .................551.827 3. za funkcionalne izdatke..............811.205 6.0M.404 Skupaj . . . 71.918.922 B, iz proračunsko rezerve sta dobila: 1- Fizikalni inštitut za poravnavo obveznosti iz Jeia 193J 4.331.627 2, Institut za turbinske stroje . . , '...............401.344 Skupaj . . . 4.732071 C. Investicijskih kreditov iz proračuna LRS so porabili a) Akademija 1. za opremo ...... . , 119.978 2. za šuidije in raziskovanja........ 779,4jS3 929.461 b) Inštitut za elektriško gospodarstvo 1. za gradnjo inštituta..........23,737.634 2. za opremo.............. 2,850.000 \ /.a Študij in raziskovanja . ........2S.0li.202 c) Inštitut za turbinske stroje 1. za gradnjo inštituta..............4,999.599 Skupna potrošnja investicij v breme proračuna LR.S 33.940.062 C. Investicijski krediti Zvezne vlade Inštitut za elektrišku gospodarstvo za gradnjo inštituta 7,000.000 Re kapitulacij a porabljenih kreditov a) v breme proračuna. LRS 1. za osebno, operativne in funkcionalne izdatke 7t.91S.922 2. za plačilo obveznosti iz leta 1931 ..... 4.732-971 3. za investicije............. 35,940.062 110,591.955 b) v breme proračuna vlade FLR J za investicije , . . 7,000.1X10 Vsi proračunski izdatki . . . 117,591.955 HI. Izvenproračunska sredstva Izvenproračunska sredstva Akademije na depositnem računu pri Narodni banki FLR J so 31. decembra 1951 izkazovala: I. mi računu »lastna imovina t, kreditni saldo 3(. decembra (931 ......................20 066 Dohodki v letu 1952: a) izkupiček za prodane publikacije ..... 702 b) refundacije ............ 105.070 101.772 Skupaj . . . 125.638 a* — 359 ... Izdatki; a) stvarni izdatki............ 21.(46 b) Začasna izplačila..........51.3^6 kredilai Saldo 31.decembra 1052 . v ..... . "0.512 Skupaj . , . 123.836 Z, na računu > razni depozitu kreditni saldo 31. decembra 1951..................41.767 Dohodki: pologi ia razne subvencije'............62S,534 Skupaj . . . 670.30 j Izdatki: začasna zaloga, predhodna izplačila, subvencije ia honorarji za prevode za Archaeologico Jugo*- slavico..........................566.704 kreditui saldo 31. decembra 1952............103.507 Skupaj . . . 670.301 5, na računu »Triglavska tiskarn a v Ljubljani kreditni saldo na dan 31-decembra I^l............129 Dohodki: vplačilo Triglavske tiskarne za Osrednji sklad vodstva ... .............i'>.ii(in Skupaj . . . 19.729 Izdatki; izplačilo nagrad....... 19.500 preodkaz salda..........._229 19.729 4. na računu >Dom 5AZU v Planici* debefai saldo 3t. decembra 1951 . ...............24.12R Dohodki; vplačilo nočnin............9.750 Skupaj . . . 14-378 Izdatki; plačilo raznih usiug........ , ,__600 Dehetni saldo 31. decembra 1952...... . . . 14.978 5, na računu i Subvencija 1 Ust itn ta za turbinske S i roje SAZL'c Dohodki; subvencija InS.t, za turliitiske stroje SAZU 200.000 Izdatki: poravnava raznih računov sekcij, nabava pisalnih strojev itd. ,.,,., ,..............140.270 kreditni saldo 31, dcccmbra 1952 ........ . 59.750 ZAKLJUČNI RAČ UN PRORAČUNSKIH IZDATKOV za leto 1912 13. razdelek — Svet za pros vein in kultur d LRŠ Poglavje 2 — Slovenska akademija znanosti in umeinotti i. del — investicije in financiranje gospodarstva Investicije za družbeni standard odobreno izvršeno 1. Oprema............... 150.000 149.978 2. Študije in raziskovanja....... 780.000 "9.483 Skupaj . . . 930.000 929.461 2. del — Prosveta in ljudska kultura Osebni i 7 d a t k i Plačo in dodatki odobreno izvršeno 1. Osnovne plače............4.296,612 4396.444 % Ošabni dodatki................176.140 176.140 3. Funkcijski ilfjilulki....................709.156 709.156 4. Honorarji............. . 4,000000 4,000.000 Skupaj part-2—4il..........9,181.908 9,181,740 Materialni izdatki Operativni izdatki 1. Pisarniške potrebščine..................171.209 170.785 2. Kurjava s prevozom in sečnjo............567.558 567.558 3. Razsvetljava ....................216.995 216,995 4. Potni in selitveni stroski................17.428 17.42» 5. čiščenje, vzdrževanje in zavarovanje zgradb in inventarja......«... . . 560.n6fl 560.060 6. Poštni, telegrafski in telefonski stroški . , 512.669 512.669 7. Izpopolnitev inventarja........i 50.000 29.558 8. Vzdrževanje prevoznih sredstev . , . . . 229.530 229.258 9. Najemnine.......,............5,664 5,564 (0. Transportni stroški......... . 12.000 12.000 Skupaj part. 2—412 .................2,520.915 2.319.675 Funkcionalni izdatki 1. Nabava znanstveno in umetniške literature 7i0.i47 726.995 2. Znanstvena raziskovanja........3,908.553 5,908.353 3. Avtorski honorarji......................800.000 800.000 4. Stroški za izdajo in tisk znanstvenih in umetniških publikacij......................3,474.280 3,474.280 5. Stroški Zli svečanosti in obiske tujih akademikov in znanstvenikov...... , 260 000 _ Skupaj part. 2—413..........% 172,780 9,165.626 Skupaj po i. in 2. delu . 21,605,601 2i .600,502 Poglavje 3 — Kemični inštitut 2, del — Prosveta in ljudska kultura Osebni izdatki PJafe in dodatki !. Osnovne plače 5.884782 5,884.782 2. Osebni dodatki.......... . . 540.551 540.55! 3. Funkcijski dodatki....................86.344 86 5444. Honorarji . . 241,978 241-978 Skupaj part. 2—414 ....................6,553.655 6,553.655 Materialni izdatki Operativni izdatki 1. Pisarniške potrebščine ......... 99.368 9V.568 2. Kurjava S sečnjo in prevozom 979.999 979.9*19 3. Razsvetljava..........................419.782 419.782 4. Polni in selitveni stroški................249.701 24y.?Ot 5. čiščenje iu vzdrževanje ter Zavarovanje zgradb in inventarja........ . i 349,428 349.428 6. Poštni, telegrafski in telefonski stroški . . J73.893 173.893 7. Izpopolnitev inventarja . . . ...........39.767 39.767 8. Vzdrževanje prevoznih sredstev..........369 118 369,118 Skupaj part. 2—4-15..........2,6St.256 2,681.256 Funkcionalni izdatki 1. Študije in raziskave..........9,754.872 9,754.872 2. Obiski tujih znanstvenikov..............9N-056 98036 3. Nabava znanstvene literaturo............254959 2:54.958 Skupaj part. 2—. .......10,087.866 l0,t*<7.866 Skupaj po^l. 5 (part 2-414—. , . 19.322.777 {'»322.777 Poglavje 4 — Fizikalni inštitut 2. del — Prosveta in ljudska kultura Osebni izdatki Plače in dodatki 1. Osnovne plače.............5,905 001 5,900.750 2. Dodatki v industrijskih bonih...... 3. Osebni dodatki .... -..............354.250 354.250 4. Funkcijski dodatki ................53.930 53.950 5. Hononarji ...........................537.150 357.150 Skupaj part. 417............4,650.351 4,646.080 Materialni izdatki Operativni izdatki t. Pisarniške potrebščine, službeni iifiti, časopisi in strokovne knjige . ................211513 21 1.513 2. Kurjava s prevozom in sečnjo.......716,01)0 716.000 5. Razsvetljava ..................567.629 367.629 4. Potni in selitveni stroSki .............2i2,40ft 312.400 3. Stroški čiščenja, vzdrževanje zgradb , , , 380,000 370,346 6. Poštnina, telegrafski in telefonski stroški . . 103.709 98.650 7. Izpopolnitev inventar ¡h ......... 8. Vzdrževanje prevoznih sredstev..........285.8S3 281.704 9. Transportni stroški..... . . . . 30.049 29.685 Skupaj pari 418............3,605.932 2,589.291 Funkcionalni izdatki 1. Nabava znanstvene literature............608.149 608.149 Znanstvena raziskovanja . . . . , . .11.089.450 i 1,089.430 3. Stroški za svečanosti in obiske tujih znanstvenikov in akademikov ...............191.608 191.608 Skupaj part 419 ............ 11,889.1B7 11^89.187 Skupaj pogl, 4 (part, 4t7—419J .... . . 19,143.450 t9.124.558 8. del Proračunska rezerva ?. Proračunska rezerva..........4,331.62? 4,551.627 Skupaj a in B. del.......... , 23.47?.077 23,456.185 Poglavje 5 — Inititut za elektriško gospodarstvo 1. del — Investicije in financiranje gospodarstva Investicije za družbeni standard 1. Gradnje...............23,737.634 23,737.634 2. Oprema...............2,850.000 2,850.000 3. Študij in raziskovanja........ . 1,425.568 1,423.568 Skupaj . . . 28,011.202 28,011.202 2. del — PjOSveta in ljudska kultura Osebni izdatki Plače in dodatki 1. Osnovne plače......... . . , 4,019,451 3,819.451 2. Dodatki v industrijskih Wnih . . . , . 3. Osebni dodatki........................178.000 177.930 4. Funkcijski dodaiki....................140.000 139.680 5. Honorarji............. . »0.000 79.737 Skupaj part, 2—420 ....................4,417.451 4,216.798 Materialni izdatki Operativni izdatki 1. Pisarniške potrebščine in drugo..........171.199 171.199 2, Kurjava s prevozom in sečnjo............620.000 618.856 5. Razsvetljava.....................97.741 97.741 4. Polni in selitveni Stroški................183.212 181357 5. Stroški čiščenja in vzdrževanja............297.704 297,417 6. Poštni, telegrafski in telefonski stroBki . , , 188060 186109 7. Izpopolnitev inventarja . , .............106 106 8. Vzdrievanje prevoznih sredstev..........163.000 165.737 " Najemnina............................43.643 43,643 10. Transportni stroški......... . 40.956 40.749 Skupaj part. 2—421..........1,807.601 1.800.914 Funkcionalni izdatki 1. Nabava znanstvene literature............180.000 179.716 2. Znanstvena raziskovanja 588.753 588.714 3. Stroški za tisk in vezavo............10.000 10.000 Skupaj par L 2—422 ....................778.753 778.430 Skupaj 2. del (part. 2—420—102) . . . . . 7,003.805 6,796.142 Skupaj i. 111 2, del.......... . 55,015.007 34,807.344 Investicijski zvezni kredit....... 7,000.000 7,000.000 Poglavje B — Inštitut za turbinske stroje 1. del — Investicije in financiranje gospodarstva odobreno izvršeno Gradnjo............. . . 5.000.000 4,999,399 Skupaj . . 5,OOaOOO 4,999.399 Osebni izdatki Plače in dodatki 1. Osnovne plače............4.507.B39 4,507.839 2. Dodatki v industrijskih bonih ...... — — 3. Osebni dodatki .......................99.6O0 99.600 4. Funkcijski dodatki....................—- 5. Honorarji............. . 34.000_ 35953 Skupaj par L 2—429 ....................4,b41439 4.641.373 Materialni izdatki Operatirni izdatki (. Pisarn Liki material......................80.028 80,028 2, Kurjava s prevozom in sečnjo ...... 72.000 72,000 5. Razsvetljava...... ............"0.000 69.278 4. Potni in selitveni stroški.........tOO.OOO 99.39t 5. Stroški čiščenja, vzdrževanja in zavarovanja zgrujdb............................54.994 54.032 6. Poštni, telegrafski in telefonski stroški , . . 71.972 71.908 8. Vzdrževanje prevoznih sredstev..........99.020 98.890 9. Najemnine........................7.000 6.300 Skupaj parL 3—430....................535.014 551.827 Funkcionalni izdatki 1. Stroški laboratorija............."60,000 759.178 2. Prevozi.............. , 55.403 _ 52.027 Skupaj pa rt. 2—4-31....................813.403 811.205 Skupaj 2. del tpart. 2—429—431) . . . . . . 6,009^56 6.004404 8. del — Proračunska rezerva Proračunska rezerva .......... 401,344 401,344 Skupuj 1„ 2. in 8. del......... 11,411,200 11,405,U7 Vit PUBLIKACIJE I N Z AM E tf J AVA PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE Slosenake akademija znanosti in umetnosti v letih i«152— 1JI53 l. SPLOŠNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in nmetnosti Četrt« knjiga J i 50 —1951. (Uredil Milka Kos.) V Ljubljani 1952. 25*+(II) str. 8°. Biblioteka f. Primož Ramooš: Biblioteka in publikacije Slovenske akademije /nanosi i in umetnosti v k tili 193W—i 95 i. Ljubljana 1952. 140 str. 8". Slovenski biografski leksikon. S sodelovanjem uredniškega odbora urejuje Franc K sna. Lukmim. Osmi zvezek. Pregelj Ivan—Qualle. V Ljubljani 1952. Sir. (VIII) + 461—611, 4". M. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Hazpravo II. Ljubljana 1953. ">65 .sir.+ 1 pril. S". Viktor Korošec: Zakonik mestu Kinu nne i;s Lipit-Iltarjev zukunik-Jnxin Mul: Slovenska Kaiantanija in srednjeveško nemška driüYH. i'iiole Blaznik: Kolonizacija in kmetsko p od ložu išt vo na Sorskem Pat/ znik: Zemljiška gosjMtfiivu no besntSkeni ozemJju. Emilijsn Cene: Oh problemu Hansa iz Judenbuiga, Mihajlo Rostohart Stavek in misel. Razprava III. Ljubljana 1953. 335 + (XIX) str. + 9 pril. S". Vsebina: Srečko Brodar: Ajdovska jama. Josip Korošec: Kulturne os taline V Ajdovski jami pri Nemški vasi. Franci S ture: Ilirsko grobišče pri Dobo vi. Izkopavanje leta 1952. Josip Korošec-Paota Korošec: Prcdzgodovinsko in siarnslovaiisko proliiSec pri Turu^ču v bližini Ptuja. Zlata Doiinar: Antropološka obdelava aekropolc Tu m i i če pri Božo Skerlj: Srednjeveška okostja z Bleda, izkopana leta 1949. Dela 7. InStitui za zgodovino, Sekcija za ob to in narodno zgodovino 1. Bogo Grttfeiimier: Usiolifievanje koroških vojvod in država karantenskih Slovence*. Ljubljana !952. 624 str, H", Dela N, Anion Trstenjuk: Psihologija umetniškega ustvarjanja. Ljubljana 1933. 15i str. 8°. Vsebina: Ptuju. Arheološki cestnik Dl/l. Ljubljana 1^52. 163 + (1) str.+ l pri.1. 6». Vtebina; Josip Korošec: Statuete s posebej izdelano glaW) v vinčan&ki kulturni skupini. Drag h Garasanin; Je dan priitiernk mon umen talne preistoriske plastiko. Glava iieoJitskc figure iz Prištine, Mirko Še[fer: Neolitičko naselje na Konnadinu. Josip Klemene: figuralni fragment kasnuantiénega reliefa iz Celja. Božo Skerli: Orientacije grobov v nekaterih srednjeveških nek ropotali Slovenije. F ¡da Si are: Pozno antično grobišče na Ravnem brdu. Knjižna in druga poročila. Arheološki vestni k 111,2. Ljubljano 195 2. Str. 169^359, 8°, Vsebina: France S (are: Dekoracija pravokotnih pašnih spon na Kr&njskem, Emili jan Cene: Dvoje zgodnjesrednjeveških figuralnih upodobitev na slovenskih tleh. Božo Škertj; Prispevek k srednjeveški demografiji. toan Rakooec: Bizon iz mostišča rs k c, dobe na ljubljanskem barju. Josip k »rosic; Fragment vaze kulturne skupine Bükk, najden v VlaSki jami (?). France Stare: Konrnitoo kladivo iz Velikega Kamnu, /■"raneé Stare: Bronasta sekira iz Kranja. Rudolf Bratanič: Rimske najdbe iz Poeta vione. Josip Klemene: K run ust med a I jo n M, A ure I a iz Ptuja. Franc Ceben: Najdba aatienili grobov v Ljubljani. Knjižna in druga poročila. Arheološki vesta ik I Vit. Ljubljana i 933, 192 str.+ l priL 8®. Vsebina: J vsi p Komiec: Delitev vinčanske kulturne plasti. Frunce S turé: Bronaste najdbe iz pečine Hrustovaie. Hermana Müiler-Ksrpei Z ti m Begiim der Kabnfibel mit profilierTem Fuss. Anton Smodič: R Finska ključavnica t, masko iz Poetov i ja. Jtjtiün Hadii: Lupine kavrijev v grobov ih starih Slovanov na Ptujskem gradu, lli/ulin G&raianini Preistoriski ntdazi iz Crnobuii kod Bi tel je. Franci> Sfnre; Pomemben zaklad z Vrhnike (Nauportus). Rudolf iiratanič: Poročilo o najdbah na Hajdinskem grobišču. Alojzij ttolta: Rimske in srednjeveške najdbe v Prešernovi ulici v Celju, France Grafenauer: Rimski grob. najden pri Skarueni. Knjižna ia rlrtiyu p o roí il a. Arheološki vestnik IV:2. Ljubljana 1953. Str, {93—365 + (I) + 3 pri!. 8°. Vsebina: France Stare: Bronasti figuralni ročaj iz Brežic. traiice Stare: Meč z okrašeno nožnico s Cvetežu. Duje Hendté'Mioéeoié: Srebrne nausnice nepoznatih japodskih rad iónica u .splitskem Arheološkem muzeju. Joaip Klemene; Kronologija d v «h rimskih napisov in Sv, Vida nad Vitanjem. Josip Koroëew D&tacija slovanskih os t al in v okolici Skadra v Albaniji, Josip Korošec: Nova kolišča na Ljubljanskem barja. F rancè A'ta ri; Trije prazgodovinski grobovi iz Zasavja. Rudolf Brata nit:: Noce najdbe i/ Ptuja, J&ruslao Saiei: Nov nagrobnik ¡k limone. J&rosltto : Prerez severa ih utrdb Emone, Jaroslao Sašel: Spodnja llajdina, parcela lU7bi'2. Alojzij Boita: Nov rimski nagrobnik iz Celju. Alojzij Boita: Nova rimska najdba na Mariborski cesti v Celju. 1'aola Korošec: Star oslov an ski grob pri cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Knjižna in druga poročila. HI. IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOŠKE IN LITERARNE VEDE Dela 5. Inšiitut za slovenski jej; i k 5. Radiooj Franciscus Miku A: k propos de la syntugmatique du professeur A. Belič. Ljubljana 1952197 + {O} str. -j- 1 piïl. 8*. De! a ske akademije nauk»: P^ebn» izdanja (XXXIV. CI. XX.SV 11, CLXXXIX, CXCVH Zbornik radova HI. XVI, XXII, XXIII, XXXIII, XXXIV. Institut za ekologijo i biogeograflju Srpske akademije nauk«: Posebna izdanja CLIX, CLX CLXI. Zbornik radona XI, XXIX. XXXI, Jiaučno popularni spili i. Institut za Fiziologi ju r&zvfča, genetiku i selekcija; Posebna izdanja CLXXXII. '¿bornih rodova XIII, XXV, Institut za ispitivunje materije: Hecueil de traoaux de V Institut de. recherches s ur l a structure de la matiere i, II. Bidletin of the Institute of Nuclear Science s ~< Boris Kidricfu III. Institut za naš t i t« bilja; Zaštifa bilja 19150—1953/1—14, 15, 16—17, m, 1?. Is tonsko društvo N, R. Srbijet IttorUki glasnik 1948/J —2, 1949,'t—4, 1951 /1—4. 1952/1—4, i 953/i—2. Matemalički institut Srpske akademije nauka: Zbornik radona XVIII. PubUc&tions de ¡'Institut muihematique IV. V. Na roti ii i muzej: Narodni muzej Beograd. Kotarič, M.: Srpska grafika XVIII veka. Izložba engleskih akvarelu i crteia. kolsriČ. M.-Steoanooič, M.: Pavel Djurkovič kao portret is ta. Prirodnjački muzej srpske zemlje: Glasnik Prirodnjačkog muzeja srpske. zemlje. Serija A, IV. Redakcija »Naš jezik«. Filozofski fakultet, Seminar za lingvj. stika: Nat jezik, Nova serija IIl/l—4. Shvezna uprava hidrometeorološke službe FNRJ: .Ifatsic, B,,- Prilog teoriji i primjeai gradijentskog vetra. Priloži poznavanju klimi Jugoslavije I. Godi&ni&k Aerološke opteroatorije u Beogradu 1951. Savezni institut za /aštii» spomenika kulture: Zbornik zaštite spomenika kulture I/l, TIH, ITI/t. flfiuac. A.: O lov«. Sred a jo vek ovni nndgrobni Spomenici Bosne i Hercegovine II. Srpska akademija nauka: Godi&njak LIV. LV, LVI, LVH. Glasnik Srpske akademije nauka 1112, 111/i—2, I V/1—2, Glas Srpske akademije nauka CXCIX, CC, CCI, CCI1, CCIH, CCIVT CCV, CCVI, CCVIll, CCIX, CCX. liut le t tri de l'Académie Serbe des Sciences, Nouvelle série IV, V. VI, VII, VIII, IX, XII. Naš jezik, Nova serija 11/7—10, 11 I/I —10, IV/I—10. Jsforiskt časopis II, III, Zbornik radons Vir. vili, IX, X, XI, XII, XIII, XIV, XV. XVI. XVII. XVIil, XIX, XX, XXI, XXI!, XXUI, XXIV. XXV, XXV E, XXVII. XXIX, XXXI. XNNIi, Gradja i. I'll. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Posebna tzdeaijet Srpske akademije nauka CLXXVIII, Cl.XXIX. CLXXX, Cl.XXXI, Cl.XXXII. Cl.XXXI11. (XXXXIV, CLXXXV. CLXXXV1, CI.XXXVII, CLXXXVIIL CLXXXIX. CXCr CXCt. cxcii, CXC11I, cxciv, ÇXCV, CXCVI, CXCVII, CXCVIIj. CXCIX. CC, CCI, CCII. CCI 11. CCIV, CCV. CCVI. CCVII, CCVI1I, et. IX, CCX, CCXI. CCXII. CCX11I. Zbornik za is tori ju, jezik i književnost trpskog narodu XIII — XIV. XV. XVI. Srpski etnografski zbornik LXII, LX1V. LXV, LXVI, Spomenik <2, Cil. Clll. Sitirinar, Nova serija II, Zbornik u čast šeste itogodiinjice zakonika car a Dušana, Godisnjak našeg neba ¿u. god. 1952. Publication» de l'Institut Mathématique IV, V, Juino&loùenitki filolog XIX/1—t. (rlasnik Etnografsko g instituta Sr ps ke akademije nanka I / 1—2. 'Zbornik za ižfočnjaiku istorisku i kttjiiepnu grud ju; Serija prva I '1—2, 1'regled razmene 1950. O deljenja za ¡¿fcoDnu i muziéku umetnost. Mnziëkà izdan ja J. KotijovCč, P.: l>va gudačka kvarteta d-molt, f-moll (Partitnra in material). Povremena izd trnja Arheološkog instituta L Parry 11, A Lord. A.B.: Srpskoltrvalske junačke pjesanr H. Klasični naučni spisi lil, IV. Bulletin de l'Observatoire Astronomique de Beograd XV J 1.1 4. Srpsko hcuusko društvo: Glasnik Hemiskog društva, j ubil ami brej 1897 1947, 13,1—4. 14/1—4, 13/1—4, 18/1—4. Srpsko lekaisko društvo: Srpski arhiv za Celokupno lekarstoo XI,IXi"—12, LXXX. I 12. LXXXI/1—11, Tehnirka velika škijln. (i rad je vinski fakultet: Zbornik Gradjevinskvg fakulteta 1952—1953. L'niverzitelska biblioteka s S vetoma r Markovic«: Beogradtkl Universcitet, Tehnička velika, škola, Medicinsko velika škola, Publikacije rek tor at a 1, 2, 3, Zbornik Mašinskog fakulteta 1952- 1953, Godiinjak Tehničkog fakulteta Vnwerxiteta u Beogradu za l'J4t> ! 1947. Zbornik Pravotlaanog bogoslovskog fakulteta I, II. Od Tehnološkog otseka do Tehnoloikog fakulteta 192j —i9jO. Doktorske disertacije na beogradtkom uniœrzitetu 1905- ¡950. Anali Praunog fakulteta u Beogradu, Kujiga I/l. ' clojiia ___ Pregled predavanja za ikoltku 1952/7j godinu. Pregled predavanja za zimski semestar ikolske 195J—1'Jj4 go- dine. Zbornik Filozofskog fakulteta. Knjiga I. J J, Godišnjak Poljoprivrednog fakulteta 2, 4. Zavrni za geoloSka i geofizička ist razi vanj« NKS; Geološki vernik IX. Brežice: Posavski muzej, Celje: Družba sv. Mohorja: Koledar družbe sd. Mohorja /a prestopno leto 1952. Stoti koledar Mohorjeve družbe 1955. koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1954. Metko, As.: Mladim srcem, 5, zvezek. Fakin. A.: Iz življenja rasti m. Sket. A.: Mik lova Zala, 7. izdaja. Cajnk&r, S t.: Križna rje vi. Sever, S.: Kamenček sreče. Moder. J,; Iz zdravih korenin močno drevo I. del/l—2. janeiii-Hepanšek^imonie: Za boljši pridelek, Finfgar, F-S.; Mirna pota. Dickens. Ch.: C vrček na ognjišč ti. Mihelčič, A.: Gori na planine. Moški, meSani in ženski zbori. Pressinger, E.: Gospodinjski nasveti. Remec. A.: Veliki pnnt. Ce t j nj e ; I stori s ki institut Crnc gore: htoriski zapisi. Godma VI, Knjiga 15/1, Naučno društvo: Jovanovič, J.: Marko Miljanov. D u b r o vni k i Državni arhiv: Foretič, V.: Ugovor Dubrovnika sa srpskim velikim županom Štefanom Nemailjom i stara dttbrovačka djedina. IVaučna biblioteka: Vekarič, t.; Dubrovnik. Jireček, K.: Važnost Dubrovnika u trgovačkoj po v i jest i sred. vijeka. Bclafi, A,; Hrvatska po vi jest u Vojnovičevoj: Histoirc de Dal-nrntie. Adamovič. V.: G rad j a za is toriju Dnhrovačke ped a gogi ježi jeioouč ¿<5, N.Z.: Etnografske granice Slovenaca, Hrvata, Srba i Butara. Stari i novi Dubrovnik. Alačevič, F Memorie deli a famiplia AUnčevič. Gelcich, G.: Dello S vil up p o Civile d i Ragusa.. Rese t ar, P.: La Zecca della Reipubblica di Ru&nsa. Budapetti lltusztralt S zal on Lapok XXIX. Giamik Dubn/oačkog učen o g ¡¡rušiva * S Deti VJa ho*. 1, lijeloDučic, It. Z.: Zali urnika pravoslavna epislk&pija u XIII. do XI V. v. Resti_. G,: Chronichc d i R a ¡ruša. Gelctch, O.; Dello sviluppo e j vile di Ragusa «msiderato ncsuoi ni on ume nt i istorici ed ar lističi. Katic, E.: Cvijeta Zuzori. 1 učetič, A.: Sv, Vlabo u Dubrovniku. Devete rodtievie olli duhovna priprava devet dan a a prid svet-ko vinom s. J osef a Cahtsarijlia — Saidateglla popovim redov-njeh. Hjelooučič, N.Z.: Katolička crkva »a Peljeicu. Perič, J.: šibenik u kugi za K urni i ji kug rata god. 1649. Cliersa. T.: Degli illustri Toscani stali in diversi tempi a Ragusa. Bjelooučič, N.Z.i Palnotok Rat ili Pelješac. Altbr&nti, A.: Snlla vita t sugli scritti di t.nca Svilovič. Spomenica Dubrovačke filharmonije. ¡925—19jj. Jurič, F,: Povje-snn-opištii prikaz Franjevatkog samostana a DubrovaČkoj Rijeci, Adamooič, V,: O beden ima grada Dubrovnika. Adamooii, L.; Uie Pfjanzenvvelt Dalmatirais. Degrioetlio, A.: Saggie d'uno studio sioricn-critirn snlla eolo- nia c sni contadinaggio nel Icrrito rin d i Ragusa, Copioso ristretto degti annali di Hagus a rli Giacomo d i Pietro Luccari. Neke ialosne pojave prigodom 500-godiirtjice u temeljen ja Dubrovačke gimnazije. Skurla. S.: Ragusa, Cen ni sturici- Custnich, G. E.: Cen ni storici sni m in uri osservanti d i Ragusa. Jurič, F.: Vodj po franjevaekom saniostajiu Mule Hlače u D ulirovnikn. Kuznačir, A,: Bosnia, Hercegovina e Croozia-Turcn Bud man i. P.: Pet pripovijednka iz sanskrta. Pozza, O.: I .-a Serbia e 1'impero d'Ortente. Koper: Mestuii knjižnica; Delte Opere del Signor Commendatore Don Gianrinaldo Con te Cvrli. Tomi I. II. 111. IV. V. VI. VIL vili, IX, X. XI. XII, XIII. XIV. XV, XVI, XVII. XVIII, XIX Bon fig! ¿o. S.: E [ti I i a c Confederaaione Germaruca. Tedeschi, t1.: Degti Errori sullTstria. Sticotti, P.: I Ji rilcu n i oggetti (Id gabineito archeoJogico. Taramelli. T.: Territorio di Capodistria. Tamaro, M.: Nel p rimo centcaario della morte d i Gian-Rinuldo Carli. Programina per VEsposizione agricoln-inditstrinlp e de belk ar t i che st term nelta citta di Trieste nei meji d i setiembre e ottobre 1871. Buonfiglio, A.: Le bellczze della natura. Pastni. F.. Sptgolature mori ti trne. a?* — -m — De Franceschi. C.: L'IiulJanitù di l'isino nei sccoli décorai, firaiii. PL l'retp Benleva e i Csmoniei di Montona d'Istria. Osti, C.: Adelaide Risiori. /ienuîif. H.; Kram m en 10 demogra.fi co fCapodislria). Benuui, B.: Matinale cl i geografia, storia e sta lističa del iitoralc ossia délia conta principcsca tli Gorizia e Gradišča, del la ciltà immédiate il i Tri este e del nargraviato d'Istria. ifatiifo dél, Consontio per la bonifie û dei fondi ex suliferi di Cxpùitfttria e delte oalli marina di S t agitant- e di Campi, I oratt.i. A.: L'arte italiuna dalte -angini al Rinaacûnento. Colombo, A.: Carlo Alberto. Ricci, S,: Léonard o, Rat fado, Michelangelo. Bernardi, J.-■ Lettfcre autlTstria. Tedeschi, P.: Del dceadimeato flcll'lslria. Cobol. N.: Al pi Ginlie. L'ÂttioUà SDoiia riff Consiglio di TAbernzkme. délia Citln d i Trieste. Zvmboni, F,: Uicordi del batiaglione universitario romano, Feruda, U.: Tri este. Discorsi déliassé store prof. Carlo Combi e deli'lupettore sco- lattico prof, G. Abeili alla diêtribuzione dei premi délie «tuoie element ari d i Veneztu Valontari delle G hi lie e di Dalmazin. L'Assastinio di Fiume. Guida-Ricordo del Museo cwico d i storia e d'ar le d i C&podistria. De Amicis. E.: L'cscrciîo i tal i an o durante il e«léra det J867. Riccisrdi, G.: Cemii storiei intoino tigli ultimi cusi iT i tat i a e document i da Ricfi v Sršene. La Coneordia. An no IV. Pttgtne tli psssione Gitiliann. Gnilo, N.: La eongiurn del vene rdi santo e Danic Aligliicri. De liasse k-. O.: Besen ¡di i d epi i Ughi. Poesie e prose. Schiapi, F.: Le poliiiclie anioni». Zambelli, G.: Ruceonio storico delle festt: di Udine nei giorni 10, il e Q lugbo 1H47. Vent urini, D.: Sni Iti riviera liburnica. Majer, F.: Inventario dell'antioo arelirvio municipale d i Capo-dis tria. Lnciuni, T.; L'tstria. S< liizzn storil einografico, Lomsato. D.. Cen ni geografi» - etnograficO - geolog jc i s« p ru ITslria. C oboi. G.: Istantanee d i viaggio. Stsficovick, P.: Bioerafia degli uomini dislimi deli'Istra. Tomi 1, H. III. Compendîo di disposizioni elet (orali. C oboi. V.: Me i noric (let mio csiliu. Quaruntotio. G..1 Nazario SaHrO. Pel fausto ingresso di monsignore iUustr. e reoerend. D. Marto-lomeu Legat wscouo di Trieste e Cupodistria, Porta Orientale, Zgodovinsko društvo: Istrski zgodovinski zbornik L Facchinetii, G.: Gli Slavi Istriani. Ljubljana: Arheološki seminar Univerze: Benac, A., Prehifiiorijiko naselje IVefco i problem bulaiirskc kultnre. Garaianin, M.: Hronologija vinčani-ke grupe. Eieklrutvlmiški vestnik: Etek I roteh niški vestnik X1X10 — 12. XX: 1 — f 2, XX I/1—10. Etnografski muzej: Slovenski etnograf HI —J V. T. Etnolog. I. HI. IV/1 —2. V-VI, VII, VliE-IK, X—XI, XII, XIII, XIV. XV. IVI, SVIL Gaoazzi, .1/,: Godina dana hrvatskih narodnih običaja. T. ]L Geografsko društvo: Geografski oestnik XXIII, XXIV. Gozdarski inštitut Slovenijo: Gozdarski in lesnoindustrijski priročnik L Narodni muzej; Speto pismo Noue zaveze. I. in 11, dpi, Prirodoslovui muzej. Prirodonlovno društvo: Proteiis Xl\70-10. XV/l-10, IVI/t—5. Biološki itestnih J. Slovenska Malica: Cankar, Izidor: Zgodovina likovne umetnost i v zahodni Evropi il1/2. Murko, M.: Sporniui. Vodnik, A.: Zlati kropi, J a strun. 1/.: Mickievviez. Rupel, M.; Drugi Trubarjev zbornik. Izbrani eseji in raz prane Ivana Prijatelja. Šlebpiger, J.: Publikacije Slovenske Matice od 1, lfib4—i9"0. Šlebin&er, J.: Slovenska. bibliografija za 1.1907—1912. Uprava »Planinskega vestniku«: Planinski vestnik LI/12, Lll/f—12. LITI/1 —12. Mlakar. ].: Jakob Aljaž. Triglavski župnik. Zavod za statistiko in evidenco; Premog in nekovine. Mesečni statistični pregled L K Slonet i je II/1—12. Pooriine zemljiških kategorij, rastlinskih skupin in posameznih poteokoo o letu 1952. Pridelki ranili ptiseokoo n letu 1932. Pridelki in površine poznih, naknadnih in strniščnih posevkov o leta t952. Popis živine, perutnine in čebetnih panjev po stanju na dan 1). januarja 1952. Splošni del, razširjeni dd. Industrijska proizvodnja LR Slovenije d I. Družbeni proizvod in narodni dohodek I Ji Slovenije. Splošno izobraževalne, strokovne in umetniške šole p i. 1952:1'. L Popit strokovnih šol n SoîiJtem letu 1950/51 s kratkim pregledom rn/uojii strokovnega šolstva. Osnovne i srednje Škote za opite obratovanje na kraju 1951/52 i početkom. 1952/53 škotske godine. Rezultati popisa škola 104'1-1952 i 10-1X-1952 god. Srednje str učne S kole na kraju 1951/52 i početkom 1952/55 ikolske godine. Nize stručne škole na kraju 1951/52 i početkom 1952:53 škotske godine. Slušatelji fakultet, akademij in višjih šol o LR Sloveniji — p poletnem semestru šolskega leta 1951152. Umetntlke škole na kraju 1951/52 i početkom 1952/55 školske godine. Splošno izobraževalne šole v šolskem letu 1951152. S kole i zapodi za defektnu deeu. Skole za odrasle na kraju 1951/52 i početkom- 1952/53 školske godine. S kole za spremanje nastavnog kadra na kraju 1951/52 i početkom 1952/53 Školske godine. Strokovne in umetniške šole ob zaključku šolskega letu 1951/52. Štipendisti visokih i srednjih škola u FSRJ školske 1951 i?2 godine. Zaposleno osoblje ti budietskim ustanovama i nadlešivima, A'oitûčni rezultati popisa od 1. XII. 1951 god. Priročnik za vodenje Registra stalnega prebivalstva. Naravno gibanje prebivalstva LR Slovenije p letu 1951. Letni pregled izvoza 1952. Statistično poročilo. Trgovina, gostinstvo in turizem št, 1, 2, \ 4. 5. (j. Statistično poročilo. Cene na veliko št. 4. 5. b. 7, 8, 9. 10. 11. Statistično poročilo. Gradbeništvo it. J, 2. 3, 4, 5, 0. Statistično poročilo. Industrija št. 1, 2. 4. 5, b. Statistično poročilo, Kmetijstvo S t. 1. 2. 5. 4, 5. statistično poročilo. Življenjski standard št, 1,2. Statistično poročilo. Izvoz št. (i, 7, 9, 10, Statistično poročilo. Cene na drobno št, 2, 4, 5, b. Statistično poročilo, Finance št. 1. 2. 3, 4. Statistično poročilo. Uvoz št. 2, 3. Zgodovinsko <1tqšIvo: Zgodovinski Časopis V, VI—VII. (riaiftifc Muzejskega društvu ?.a Slovenijo. I.etn. XXV—XX.VI. Znanstveni bilten: Bulletin Scientifique I/l—2. Maribor: Pokrajinski muzej. Novi S a d : Matica Srpska: Letopis Matice Srpske God. 127 — knjiga 368, sv. 4. God. 128 — knjiga 369/i— 6, God. 128 — knjiga 370/1—t», God. 129 — knjiga 371/1—6. God. 129 — knjiga 372/1—5. Zbornik Matice Srpske. .Serija prirodnih nauku 2. 3, 4. Zbornik Jtatice Srpuke. Serija društvenih nauka 2, 3, 4, Izveitaji Matice Srpske za 1949/50, 1950/51, 1951 (ud 1, Vili. do 31. XII, 1951), 1952 (od !. I. do 51. XII. 1952). Posebna izdanja Nnučnog odet jen ja, Sekcija za likovnu umetnost. Knjiga 5, Flnobert, G.; Gospod ja Bovary, Boks trn. SI.; Pupin i njega v o delo. Zmaj, Jovan ].: Deca. pticc i zverčice, Turgenjeo, ¡.t Oče vi i dee«. Dim- I IL T ur gen jen, /.: No vina. Prolečne vode. IV. M a jt eni/i, M.: Vrelo i le. Petrovič, K.: I stori ju Srpske pravoslavne velike fpinna.zije Kari ovačke. Raikovič, D i,: I z ab rani spisi L Biografije književnika. Jokat. M.: Novi spabija. Maric, Sv.: Na izviirima fizike. Maksimovič, B.: Velika putovanja i otkriia u starom veku. Trao en, B.: Mrtvački h ruti. Stendhal, H.: Italijanske branike. Vinaver, Si.: Jezik naš na sušni. ./.: Clunei. Leskooac, M..* Na iia.šoj pustojbini. Leonov, L..* Lopov. Dokumenti o Svet oz aru MiJetiču. Orfelin, Z.: Zrcala nauke. Georgijevlč, K.: Književne študije i ogledi, Fiiipovič, 3f Srp sike narodne nošnje u Vojvodini. Amber, A.: David. Slikar i član kmnventa. Vojvoiljanski muzej; Vojvodina TI. Rad Vojvodjanskfh muzeja t. Ofl i j e k i IVluitej Slavonije: Pinterovič, D.: Povijest na m jesta ju. Buntak. t1'.: Osijcfiki G rad.sk i mu j«! j. Brlič, A.: Zbirka poviestllih itatpisa grada Osieka. Bdsendorfer, J.: Diivaldiana u Os i jekli. Htjsendorfer, J.: Neif-0 tnalo o na šoj Baranji. Bdsendorfer, J4 Parba radi osječke carine ntedjti opatijam u C iik ad 11 rti i izrodi coni Korofrji. Bdsendorfer, J.: Diarium sive 'prothoeodlutn venerabilis con-venittis s. Craeis I n ven ta e Essekiui ifttra mu ros ab anno 16S6. nanjo NH Bili: Godišnjak 1. Institut za p ron čav nuje folklora: Bilten Instituta za proučaoanje folklora n Sarajeou. 1911. Institut za savreaicni jezik. Isto H skn društvo Bosne i Hercegovino: Godišnjak Jstoriskog društva Bosne i Hercegovine Til, IV, V, .Xaiirno društvo NR Bosno i Hercegovine, Orí en taJni institut; Vhlík, R--■ Prepo-zdtivni i pwfrpozitivni član u Gurbetskom. Zeniai j siti muzej: Glimik Zemaljskog muzeja u .Sarajeou, Nova serija IT, IIL IV—T, VII. VII J. Glatnik Državnog muzeja u Sarajevu. Nova serija I. Srednjeviekovni nad grobni spomenici Borne i Hercegovine III. IV. Zeinaijski zavod za zuštitu spomenika kulture i pri rodili h rijelkosli NR Rili: Maie starine T. Skopj e; Filozofski fakultet. Folkloren institut. Institut za fteo^rafija na Univerzi teto t: Gij ifi.ií'ti zbornik, ¡'r irodno mu lerna tički oddet I. I (, Godišen zbornik. Istorisko-filološki oddel lil. IV. V, Stojadinapic, C.i Tra.govi pregrabcjjske d java teke doline od predsedline Dj avala do Bit olja i razvita k doline Semnice i D ra gora, Trifunoski, J.: Sela koi selu ne postea t ™ Polog. Posebna tedanja. Istorisko-filološki oddel 1. Institut za matematika na Univerzi te to t: Godišen zbornik. Prirodno-m a tarnat tóki oddel \ 4. Bilten na Društvo t o na m a (emut ¿carite i f iz ič urite od Narodna republika Makedonija If 1% lil. Institut za sumarski eksperimentalni ispituvaojn na NKM; Godišnik I, Naučen institut za nacionalna istorija oa makedoriskiot narod: Diimtt.ini izvori za makedonskata istorija I. Dimče, M.: Vrtani ja i dvižen ja v<> Makedonija v o viorata pol ovina na XVI i počelkol na XVIi vek. TaŠtcnri.ski, I).: Karjjoševoto vOStanit. AbadžieD, G.: Borbite vo jugozapadna Makedonija. Ilindenski zbornik 1903—1933. 1 linden 1903—1933. Mitreo, A.: I tristo U-irunov. Stratiskiot pečat za iiindenskoto oostanie. (Materija! i.) - 360 — Senrinanif za isforija na Univerzitetot; God ixen zbornik' Knjiga J. 4. 5. L i« ¡car, l1.: Cnia Korkiru i kolon i je ¡in ličkih Grka na Jadranu. Seminarof za jugosl a venska kniievnost na llltlverzttot. Seminar»t za makedonski jazik i literatura na Univerzitetot: Godišen zbornik, Istorisko-filuloški oddcl 3. 4. 5-Makedonski jazik I/i—10. I l/l—10. III/1—10. IV/1— 7. Koneska, .1/.. Mariovskiot govor. 1 idotski, B.: Porečkkit govor. / '¿Irfnonn. lt.: Govorite vo skopsko. Tahooski, A.: (i rčk i /borovi v o makedonskiot naroden govor. Fi i i posti. I.- NegotiiiBlkiot govor. Prličeo.. G.: Scrdu tot. Zernjodelsko-ällm/irski fakultet na Univerzitetot Skopje: Godi s en zbornik na Zemjodeluko-šumarskiot fakultet na Univerzitetot Skopje, Sumarstoo II, lil. Godišen zbornik na Zentjodelsko-sumartkiot fakultet na Uni-rjrrzitetni Skopje. ZentjouehtDn II. III. Split: Arheološki muzej: Vjetnik m arheologiji! i historiju dalmatinaku 1.1 II. Arheološki muzej a Splitu. t821—1951. Državna galerija um jot it i na: Prijatelj, K.: Tri splitska slik ara iz XIX. stol j. Prijatelj, K,: Crleit Miroslavu Kralje vida u Splitskoj galeriji. Etnografski muzeji Proces s o del »JVazionaie*. Žara 1869. Gradska liibliotcka: Illustrierter Führer durch Spalato. Giromeita, U.: Vel ikoni pEtklenicimi na Vaganski vrh. Caterini, O.: Vis ion i Dalmatc. Urbani, V.; Le grotte dt Postuinia. Leontič, h.: Za&to sam iražio tla se razpusti jugoetovensko Narodno vijece. ,1/arfri. E.: Klimatske prilike Dttlmaeije. Ztchokke, H.: Dioklecijan u Saloni, jotič. A.: I s torij a slovenačke književnosti po Gratenaiicru i drugima. I ns ti t u t za oceanografi jn i ribarstvo: Acta Adriatica IV/9, 10. U. 12, 13f V/1. 2, % 4. Jzoješča-Reports. VokVl/l. Bilješke 2, 3, 4, i. Fauna i flora Jadrana, Ii. Pax, F.: Der- Zoanthaires de rAfrique Equatorial Franca ise. Morooič, D.: C tun position mieanique de.s s&dimftnta au large ile lAflriatique. — 5 b i — Muzej graar 1 i ji rta JfaniJa Sptichianina. Zoranič, P.: Planine, Novi ji pinci hrvatski. Knjiga 4. 5. b, 7. 8, 9. Gradja za povijest književnosti Hrvatske. Knjiga 20, 21, 22, 23, Bulletin International de l'Académie Yougoslave des Science s et des Beaux Arts. Nouvelle Série. Livre 3, 4, 5, 6. 7. 8. Starino. Knjiga 43. 44, Gradja za nooiju po oi jest Hrvatske. K ti j i g j I. Djida Jugoslaoenske akademije znanosti i um jet nosi i 41, 42, 4". 44. 45. 46. R ječ ni k hrvatskoga ili srpskoga jezika. Svczak 51. 52, 55, 54, 55, Prirodoslovna istrazivanja, Knj, 25. Priloži rtü K a d, knjiga 279. Simposion o alergiji. Breyer, M.: O starka i rijetkim j ugosla venskim knjigama. Zbornik radooa L nauinog sattanka ginekologa U Zagrebu od 0—ti. XI. 1950. Pl&nooi rada Jugoslaoenske akademije znanosti i umjetnosti za ¡953. godinu. Izuješča Dermatoveneroloike klinike u Zagrebu. Knjiga 1—2, Kriztnan, T.: O grafičkim vjeätinüma-Iloiin, V.: Cirilski rtikopisi Jugoslavcnske akademije. II. Ljetopis Jugüslscenske akademije znunosti i umjetnosti za god in e 1946—194S/K njega 35. za godiae 1949 19 mKnjiga 7>u: /.ti goditit 1949 1930/Klljigu Spomenica Miie K i*¡>atiča povodom stogodiSnjice njegova rod jen ja. Bulletin, t risi iiut za limone umjetnosti Jugoslavenske. akademije 1953/1—2, Razprave Odjeia za matemaiičke, fizičke i tehničke nauke I/t, 2, 3. Muzej grada Zagreb«; Vi jesti Društva muzejsko-ktmzervatorskih na učnih rudnika NRB I/i 6, n/l-(>. Pooijesni e pome nie i grada Zagreba 19. Povijcsno društvo Hrvatske; Hhtorijski zbornik III/l—4: IV/1 -t V/1—2. Stanislavenski institut: Slovo I, ti. Radovi Stafotlavenskog instituta I, Šumaiski institut: 1'odhorski, /,: Uzgoj topola. Lončar, 1.: Njega Suma proredoro, Spaič, I,: S uz bij a nje gubani avi-ometodoni. /avini za geološka istraži vnnja; Geološki vjesnik II—IV. EVROPA — EUROPE A a r 0 u (Suisse); Aargauische NatnrforSche-nde Gesellschaft: Mitteilungen der Aargauischen Naturfor sehenden Gesellschaft xiL xui, xiv, xv[. xvn, xviii. *ix\ xx, xxr, xxn, xxm, XXIV. A a r h us (Daneinark): S lav is k fiistitnt. Stats bib I in te k et. Aberdeen (Grande Rretagne): University Library: Henderson, G.: Chervalier Ramsay. Anxergfoort (Pays-Bas): Rijksdienst voor hct Chidheidknndig Bodemonderzoek; Berichten van de Rijksdienst oour het Oudheidkundig Bode-monderzoek■ in Nederland. III/!, 2, 3; IV/l. Amsterdam (Pays-Bas): Koninklijke Nedferlandse Akademie van Weten&c happen! Verhandelingen der Kon. Sederl. Akademie pan Wetenschap-pe?i. Afdeling Natuurkunde, Eerste Seciie. XX/i, 2. 5. Verhandelingen der Kon. Nederland se Akademie uim H'et enficha p pen. A fdeling Natuurkunde. Tmeede Seciie. XLYUI/2, XI.IX/l. 2. 5. Verhandlungen der Koninklijke Nederlandse Akademie mm Wetenxchappcn. Afd, Led erkunde. Nie lime Reeks LVII/4, 5; I,VI11/2. Lim Reijnders, A.: Recherches sur le Développement des Carpophores dans les A g® ri cales, Jattrboek der Kon. Nederlandse Akademie van Wetenschappen 1—1952. Î932—1953. Nedtr) an dsche Eitoninlo|tecbe Vereenigiitg: Entomologische Berichten IJcil XI V/319 —"^42. Versing en Wetenschappelijke Mededellngfin der Negende Ver- gadering 7. III. I94ä. 25. XI. 1950. J. IV. 1951. Verslag en We tien sc/r ü ppel ij Ice Mededelingen 30. VI, 1951. Verklag en Weteruchappeltike Mededetutgen van de elfte Iferfstoergadering der Nederl. Entomolofiische Vereeniging. 14, II. 194H. 14. X. !94fl. 9. XI, 194«. 24. XL 1951, Verslag en Wetertsëkappelijke Mededelùigen 27. V. 1949, 26. XI. 194'), 24. II. 1952. A quit ci a (Italie): Asswiazione Nationale per Aquilea. Athènes (Grèce); Akadimiu AI Iii non. American School ol Classical Studies: Ilesperia. Journal of the American School of Classical Studies at Athens. XIX/1-4, XX/1-4, XXI/I -4. XX1I/1-3. F.cole Française d'Athènes', End Godesberg hei Rnnii (Allemagne): i J eu ( he Forsc h u n gsgem e in sob aft : Bericht der Deutschen Forschungsgemeinschaft 1952. 195". Gnomon. Kritische Zeitschrift für die getarnte Idas ¿sehe Aller-tiLmsrwissenschaft 24/1—M, 25/1—5, I' r a eh ix torisch e Zeitsch rift XXX1V/ V. Honegger, A.. Ith bin Komponist. Dikenmami-Balmer: Beethovens Missa Sofemnis uad ihre geistigen Grundlagen. Harthiu.b, G. F.: Zauber des Spiegels. Müller, T,: Alte Bftirfeche Bildhauer, Sedlmayr, IlDie Entstehung der Kathedrale. B a d 19 Auburg (Allemagne): Staat! i ch es San 1 h u rg m U sen m: Schönberger, II.: Führer durch das Ríi merk as tell Saal Im rg. í>aaíí>tirg Jahrbuch S, XI, XII. Barcelona (Espagne): » Afinidad*. A s tur i miun de Químicos: Afinidad IIÍ/129, 130, i 31, 133. Basel (Suisse): Geograph is'eh-othnoJopiseht' Gesellschaft: K-orrespondenzbUdi der Geographisch-Ethnologischen Gesell-Íchaft Basel 1/1—2, II/1-2. III/l. Mitteilungen der Geographisch-Ethnologischen Gesellschaft in Basel V, VI. VIT, VTIl. Historisehe und antiquarische Gesellschaft: Bai/er Zeitschrift für Geschichte und Altertumskunde 49, 50, 51. Insiitni für Ur- nnd Frühgeschichte der Schweiz: Ur-Schmetz XVI/1—t, XVJT/i—4, Natiirforsrhenile Gesellschaft: Verhandlungen der Nsturforsehenden Gesellschaft in Basel. Band LXT, LXÍI. T.XIIÏ. Slawisches Seminar der Universität Bel fort (France): Société fielTortaine d'Émulation: Bittle(in de i a Société Betfortainé d'Émulation 57, 5R. Bergen (Norvège): Un ive rs itet sh i b I io i e ket : Ärsmelding 1950/1951, 1951/1952. Ärbok, Naturvitenskapelig Rckke !<550, 1931. Í952, Jriioi-, Medisinsk Rekke 1951, Rokstad. I.: Skia Rea étions Caused iby Fractions of Oil of Tntpenline and Hexaintrodiphfrivlamine. Berlin (AIÈeniagne): Deutsche Akademie der Wissenschaften. Bern (Suisse): Bernisches historisches Museum. Naturforschende Giesel] schüft: Mitteilungen der Naturfarschenden Gesellschaft 5. 6. 7, 9, 10. Heterli, j,r Das Kesslerloch bei Thaingen. Bibliographie der Schweizerischen Natur forschenden Gesellschaft Ifiir— 19~0( 1931 — 1940, Verhandlungen der Seh jveizerisch en Natur for sehenden Gesellschaft im 121, 122, 123, 124. 125, 126. 127, 129. 131. 132, Jahresbericht der Geographischen Gesellschaft tion Bern XL, XU. Scïi w ci /c ri <><■ h o en 1 o m t>l f>g i sr h e fïesel 1 se h a Ti : Mitteilungen der schweizerischen entomologischen. Gesellschaft XXÜI/3, XXIV/1—4, XXV/f-4, XXVI/1-Ï. Bi'^'anvon (France): Université de Besançon: Annales Littéraires de l'Université rie Besançon TV, VI—VIL Annales Scientifiques de l'Université de Besançon.. Zoologie et Physiologie Y/1-2. VI -VI 1/1-2, Annales Scientifiques de l'Uninersité de Besançon, Botanique V/1-2, VI—VlI/1—2, /i «fia les Scientifiques de l'Unioeriité de Belauf on. Physique V. VI. Annales Scientifiques de l'Université de Besançon. Meteorologie V. Annales Scientifiques de l'Université de Besançon, Géologie V/i-2, VI, Annalei Scientifiques de l'Université de Besançon. Hydrographie VI—VIL Annale» Littéraires de Franche-Comté I, 11, IV. Annlaes Scientifiques de. Tranche-Comté II. III. IV. A n n a les Seien tifiqti.es de Franche. Comté IV. Botanique. Annales Scientifiques de Franche Comté IV. Zoologie. Birmingham (Grande-Brelapne-); birm initia m Natural Hi*tory and Philosophienl Socleiy: Proceedings of (h p Birmingham Natural II ist orjj und Philosophical Society XVIIÎ/3. B1 i iidcrn {Norvège): Det TVorskc Geugrafiske Se Iskali: Norsk GeografUk Tidsskrift VU/5—S, XIII/1—2, XIV/1^4. Dct Norsko Meteorulagiske Inslitutt: Meteorologiske Annaler 3/7. H. 9. 10. 11, 12, Geofysiske Publika*jouer Vol. X VI 1/10.1 i ; XV1JI/1, 2, 3, 4, 3, 6. 7, 8, 9, 10: XIX/1—I—II. Bologna (Italie): ïstituto d i Ardieologia dell'Univcrsità: hmilia Preromana 1. 2, Ducati, P.; Su alcunc fia.seliette bronzee di provenienza Efrnsca. Ducati. /'..* Noia Pai-ienoniea. Ducati. P.: Sni primi tre document! di lingua laiinu. Ducati, P.: Brevi osscTvazkwii attl ceramista AU ko Brigo. Ducati, P.: 1 ito Livio e Ic origini di Roma, 7,uf[a, ,1/.: Spigolutnte Batssiane. Zuffa St.: Yinzen» (.lemito e Bologna, Zuffa, M.: II museo eivico a Vienna per il IV congresso inter-nazionale di antopologia ed etnologia. *lstituto dl filologiti slavn. Bonn (Alleuiaglle): Irtitjffriiphisclu'i Institut der Universität; Colloquium Geographicum J, II- III. Institut liir Vor- und Frühgeschichte: Rheinische Vierteljahrsblätter 17. 18. Jahresschrift für Miiteldeutsche Vorgeschichte 37. Naturhistori scher Verein der f{ heilt lande und Westfalens: Kümmel, K.: Die Stellung Südfrankrciclis und der Krim im we$t- und ostmediterrauen Vegeiationsstufenprofil. Dechenblna. Verhandlungen des Naturhiatorischen Vereins der Rheinlandc und Westfalens 103/t06. Verein von Altert nnisfreunden in Rhein lande: Bonner Jahrbücher des Rheinischen Landesmuseums in Bonn und des Vereins von Altertums} renn den im Rheinlande 150, HL BordighcrA (Italic): IstHuto IuteruazkinnLe di Studi Liguri: Rioista di studi Liguri XVIII/1—4 Bratislava (Republicjue Tjehecoslovtujne): *iiratislDV, 7, S, 10, 12, 15, 17, 18. 21, 2\ 25, 27, 28, 30, 35, 34, 55, 11), 57, h50—51. mi—1932. The RovaJ Society of Antiquaries uf Ireland; The Journal of the Roy id Society of Antiquaries i>f Ireland. LXXXJIb I. Ed in burg Ii (Grande-Bretagne): Royal Society of Edinburgh: Proceedings of the Royal Society of Edinburgh. Section A. 63/3, 4. Proceedings of the Royal Society of Edinburgh. Section R. 64/3, 4; 63/1. Year Book of the Royal Society of Edinburgh 1949-1930, 1950—Ii>5i, 1951—1952. E i S e a s t a d t (Antricfcfr): 1j u rg en lä ad bell es Lou ilesm useum: Burgetüänditeke Forschungen: 4, 5, 10, 12, 13, 14, 13, 16. 17, 16, 20. Burgenländtsche Heimatblätter 3/1—4, 11/1—4, 111/1—4, 1 V/1 —4, V/1—t, VI/1—4, VIl/l -4, XI/1-4, XII/1—4. XI11/1--4, XIV/1-4, XV/1—2. Tauber, A.: Trip neustes vwitrkosus Aastriaetts nov. ssp. ein tropischer Seeigel aus dem Torron des Wiener Beckens. Fol tint/, S.-Ohrenbcrger, A.: Neue Funde oas dem Bezirk Neu- s i edel am See. Sauerzopf, F.: He krag ?ur Entwieklungsgesehichte des Siid-burgenländisehen Pnnnons. Burgenl&ndUtfhe f ierteljahrshefte für Landeskunde, Heimatschutz und Denkmalpflege ¡1/1, Burgenland Ill/i, 2. 4—5; IV/t—4. Ghrenberger, A-: Grabfunde aus der frühen Bronzezeit im Burgen land. Tauber, A.: Grtmdzüge der Geologie von Burgenlund, Ofirenijerger, A.: Grabreste der Umenfelderkultur aus St, Georgen iici Eisenstadt, Burgen land. Cxatkai, A.: Die Denkmale des politischen Bezirkes Eisens tad t und der freien Städte Eisenstadt und Rust. Harb, A.: Zwei bürgen 1 andiache Miinzfunde. Erlangen (Allemagne): Slawisches Seminar der LIniversitiif. Ferrai-a (Halle): I st ituto Ferrarese di Paleontologia Umitnu. F i r e n z e (Italic): Accndentia della Crusca: Studi di filologia italituia. Volume IX, X, XL Accadeuii Totctuui di Scienze e Lett ere: Atti e Memorie deil'Accademia Töteana di Scienze e Lettere. XVII. Nuova Serie III. Rivisla di Scienze Preistoriehe: Rioista di Scienze Preistoriehe V, VI. Vll/i—4, VHI/1-2. Frankfurt n. M. (Allemagne): Deulsches Aïchfiologiscbes Institut, Römisch-Germanische Kom ission : Germania 29/3—4, 30/1—4, 51/1—2, Mitteilungsblatt des Deutschen Archäologischen Instituts 1. 2, 3, 4. Sechzehnter Bericht 1925/1926. ÏT. Bericht IM—1950. Senckenbcrgische Naturforschende Gesellschaft: Senckerbergiana. Band 32/1—6, 33/1—6. 34/1—3, Fraue iii>ld (SuisSie); Schweizerische Gesellschaft für Urgeschichte: "it. Jahrbuch der Schweizerischen Gesellschaft schichte. 1939. 4t. Jahrbuch, der Schweizerische?! Gesellschaft ach ich te. 1951. 42. Jahrbuch der Schmeizerisehen Geseilschaft schichte. 1952. 4'. Jahrbuch der Schweizerischen Gesellschaft schichte. 1953. Freibarg i. Big, (Allemagne): lladischr Geologische Landesanstaltj Mitteilungsblatt der Badischen Geologischen Landesanstalt 1950. Historisches Seminar der Universität. Institut für Ur- und Frühgeschichte; Badische Fundberichte 19 J hg./1951. U ni-Vfrs t tat s-Bihliuf hek: Berichte der Natur forschenden Gesellschaft zu Freiburg i. Br. 27, 41/1—2, 42/2- Genève (Sni.sst}: Bibliothèque, Nations Unies: Liste Mensuelle d'Articles Sélectionnés SXIV/10—11. Société de Physique et d'Histoire Naturelle: A rcliioes des Sciences 4/6, 5/1—6, 6/1 4. Société Etltomo logique de Genève: Mitteilungen der Schmeizerlschen entomologischen Gesellschaft xiv/i. Suriété genevoise de linguistique: Cahiers Ferdinand de Saussure 10, 11. für Urge- für Urge- für Urge- fü r L'rge- Genova (Halie); Musco Cívico di Storia Naturale >Giacomo Doria«; Annaii del Museo C'iuico di Sloria Naturale >Oiacomo Doria«. Vol. LXV. Doritma 1/15- 40. Gent {Belgíyue): ¡ícmiuklijkc Vlaanisc Arademie voor Tanl- en Lei(ej-I< ande. Seminarle voor Arrlmelogie; Dissertationen Archaeotogicae Ganden sei I. Güte borg (Snedc): Göteborgs Stadsbibüotek; Göteborgs Kungl. Veteiiskaps- och Vitterhets-Samhälles Hand-lingar. Sjatie Foijden. Ser, A, Band 4/5, 6. Göteborgs Kungl. I 'etensk&ps- och Vitterhets-Samhälles Handln! gar. Sjätte Földien, Ser B. Baad 0/2. 3. 4, 5. 6, 7, 8; Band 7. Göteborgs Högskotas Arssknft. LVII—1951, 3, 4, 5; LVII1— 1052, I. 2. 3, 4. Göteborgs Höglkolas Arsredogörelse 104')—105(1. 1050—1951. Acta t: nioersitatis Gotoburgensis. Göteborgs lliigskolas Ars-Fkrifi LiX—1955/1. Bihang tili Göteborg* Kungl, Vetenskaps- och Vitterhets-Samhälles Hand tingar 70/1951. 71/1952. Göttingen (Allemagne): Akademie der Wissenschaften: Göttingische Gelehrte Anzeigen 196/6, 207/1—4. Nachrichten der Akademie der Wissentchüften in Güttingen, Philologisch-Historische Klasse 1051/2. 5. 4; 1952/1. 2. 4, 5, 6, 7, 8, 0: 1953/1, 2. Nachrichten der Akademie der Wisxennchaften in Göttingen. 1?atl>emaiitch-PhytikalUche Klasse II n. Afathematisch-I'h ysi-kalisch-Chemische Abteilung 1951/1. 2, 3, 4, 3, 6, 7: 1952/1. 2, 3, 4. 3," 6, 7, 8, 9. 10, 11. 12, 13; 1953/1. 2, 5, 4. Nachrichten der Akademie der Wissenschaften in Göttingen. Mathematisch-Physikalische Klasse. IIb. Biologisch-Phi/siolo-gisch-Chemische Abteilung 1951/1: 1952/1. 2; 1953/1, 2, 3, 4. Abhandlungen der Akademie der Wissenschaften in Güttingen. Philologisch-Historische Klasse. Dritte Folge. 33. Gegraphisclies Institut der Universitätr Gottinger geographische Abhandtungen 1, 2, 3, 4, 5. f>, 7, 8, 9. Í0, 11, 12, 13, 14. Slawisches Seminar der Universität. Graz (AUlriche): Historischer Verein für Steiermark: Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark XUI, XLII1, XLIV. Blätter für Heimat künde 25/3, 4; 26/1—4; 27/1, 2. Alte Kunst in Steiermark. Landesmuseum Joanneum. Mitteilungen des uteiermärkischen Landesarchios 1952. Ins Ii tut fiii- allgemeine und vergleichende Sprach Wissenschaft; Studien, zur indogermanischen Grundsprache. Heft 4. I .a n d esm n.se u in » Joannen m«: Schild oon Steier. Ii titrage zur st ei Tischen Vor- und Frühgeschichte und Münzkunde, HcTi 3. Naturwissenschaftlicher VniTin fiir Steiermark; Mitteilungen des Naturwissenschaftlichen Vereines für Steiermark 79/80. 81/82. 83. Seminar für alte Geifchichte der Universität Seminar fiir slawische Philologie der Universität: HI ick nach Osten II/4. Uninersita*, Zeitschrift für Wissenschaft, Kunst und Literatur 8/11, Universitätsbibliothek: Schriften der Universität Graz I. Meinong-Gedenksthrilt, örciiohle (France}: Soriete Scientifi([nc du Dntiphine. Groningen (Pays-Bas}: Biologisch-A rchaeologisch Instituut: i'alaeohistoria i. 1951. Hallstatt (Allemagnc)} Museum in H»ll*tntl: Morton, /'-. Hallstatt und die Hallstattzeit. Morton, F.: Das Goldarcnband von Hallstatt. Morton. F.: Neue Bronzefunde aus dem Saizkaramergut. Morton, F.: Neues aus der römischen Niederlassung in der Labn bei Hallstatt. Hell, M.: Zum Type»sehatz des Sigillatatöpfers Genna nus. Morton, F.: Hippt»sandalen hus Ual!statt, Oberösterreich. Innerebner, G.: Die Bercsanaemihr von Hallstatt. Mitteilungen aus dem Museum in II aHstatt. A: Vorgeschichtliche Reihe. Nr.2, 4, 3. 6, 7. 8. 11, 12, 13. 15, 17. 18, ¡9. 20. Hamburg (Allemagne): Geologisches Sliuitsinstitnf; Mitteilungen aus dem Geologischen Staatsinstituf in Hamburg 21, 22. Musvum für hamborgische Geschichte: iHammabnrgi 5/7. 8: 4/9. Hamburger Beitrage zur Numismatik 5, bl7. Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte: A rcha eolog ia geographica 11 -1951 /3—4-, l i I ■— 1952/1 — i. Atlas der Urgeschichte, Staate um! l.Hiviisiljitsbib 1 iotJiek: The Music Revieit 1/1-4, 11/1-4. Hamburger UntOersitätsreden 3, 4. 6 8, 9, 10, 11. 12, 13, 14, 15. Probleme des Wiederaufbaus im missenschaftlicheji Bibliotheksmeten. Zehn Jahre Hamburger Bibliotheksarbeit 1917—1926. Schub ari. W.: Acta Pauli. Beethoven; Das Heiligenstädter Testament. Faksimile. Hamburgische l nioersilüt. Abhandlungen aus dem Gebiet der Auslandskunde 3, 4. 5, 6. 7, 9, 10, 11, 12. 13, 14. 16, 18. 19, 22. 24, 26, 27, 28, 29, 32, 33, 34, 33, 36, 37, 39, 42, 45 , 40. 50, 51, 53, 54. 55. 50, 57, 58, Fahrer durch die Hamburger Bibliotheken Heidelberg {Allemagne): U ri iv e rtvi täts - Bi b l ii>t he k; Sitzungsberichte der Heidelberger Akademie der W issenschaften. Philosophisch-historische Klasse. Jahrgang 1952/1, 2, 3, 4. Sitzungsberichte der Heidelberger Akademie der Wissenschaften, Muthematiseh-naturwissenschaftliche Klasse Jahrgang 1951/1. 2. 3. 4, 5, 6, 7; 1952/1. 2, 3: 1953/J. Abhandlungen der Heidelberger Akademie der Wissenschaften. Philosoph isch-historische Klasse. Jahrgang 1951/1; 1952/1, 2. Verhandlungen des Natu rh ist arisch-Medizinischen l'ereinx m 1 leidclberg. Nt'ue Folge XIX/3. Heue Heidelberger Jahrbücher. Neue Folge, 1952/53. Kahler. II.: Römische Geh alte, II, Teil, Lieferung 1, Helsinki (Finlnndc): Academla Scientiurum Fenuk'u: Suorrialuisen Tiedeakatemian Toimituksia. Sarja A. I. Mathe-matica-Physica 92—100, 101- 121, 122—144. S'aomaiaisen. Tietieataiemian Toimituksia. Sarja A. II. Chemica 28—36, 37—45. Suomataisen Tiedeakatemian Taunitukiia. Sarja A. II f. Geo-logica-Geographica 23— 29. Suotnalaixen Tiedeakatemian Toimituksia. Sarja A. V. Medica-Anthropologica 20—2H. 29—"8. Suomalaisen Tiedeakatemian Toimituksia. Sarja B. T, 65/2; 71/1; 72/2, 3; 75/1, 2, 3, 4; 74/2; 75/1, 2; 76/1, 2: 77/1, 2; 78/1, 2; 79/1, 2: 80/2; 81/1. 2, 3: 82/1; 83/1. LSaiouen. .4.; Die Latulfahraeuge des alten Mesopotamien. Sitzungsberichte der Finnischen Akademie der Wissenschaften 1951, 1952. FF Communications 5—7, 8—12, 17—21, 22—25, 26—29, 30—33, 34, 53—39. 40—41, 42. 43, 44, 45—46, 47 -48, 49—50, 51—52, 53, 54. =>5, 56, 57—60, 6t, 62 . 63. 64—66 . 67, 6^—69, 70, 71, 72, 73. 74. 75, 76, 77. 78—80. 81—82. 83. 84, 35. 86—87. 88, 89, 90, 91, 92—93, 94 -95. 96. 97. 98. 99. 100, 101—102, 103, 104, 105, 10t). 107, 108, 109. 110, III—i 13, 114. 115. 116, 117, 118, 119, 120, 121. 122, 123, 124, 125. 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132. 133. 134, 135, 136. 137, 158, 139, HO, (41, 142, 143, f44t 145. Tite Entomological Society nt Finland: Sltomea HudnieisUeteellinen Aik&kauskirja 17/2, 3- 4; J8/1. la, 2. 3. 4: 19/1, 1 a. 2. Acta Entomologies Fennica 10. Acta Zoologies Fennica -67. 68. Memoranda Soisie/tatU pro Fauna ei Flora Fennica 27. 1930—31. Game Research Institute of (he Finnish Foundation for Game Preservation: Finskt Villebriid. Suornen liiista 5, 6. 7, 8. Sitopnen, L.: Cher deo Einfluss regiotialer Bestandcsverschie- hungen auf die lokate Vogeldiehtc. Siioonen, L.: On d if; Influence of ilie Climatic Variations of Recent Decades on Gaime Economy, Simonen, L.: Hunting and Game economy. Riistatieteellisiii Julkaisuja. — Papers on G »me Research 8, 9, JO. Koroenkontio, V.: Fine alhamslische Binmrattc. Er&iden riistaelSlnlen nykylnen esiintyminen maassamme. Grenquist. P.: On the Recent FluCtuactions ia Numbers of Waterfowl in the Finnish Archipelago. Virkki, ;V,; Suomalaisen ora\an puakidloa iuitois.ta. Sotietas pro Fauna et Flora Fennica: Acta Zoologies Fennica 69, 70. Acta Societatis pm Fauna et Flora Fennica 24/1 — 1902—1909. 59 — 1901 — 1930, 1931—1940. Memoranda Societal is pro Fauna et Flora Fennica 28/1931—52. Soeietus Scicnriarum Fennica: Comment ationes Human arum Litterarum. Tom us xvll/1—5, xviliyl—4. Societas Zoologica-Botanica Fennica »Vananio«: Suomen E Hi imet 6. 7, Arclumim Societatix Zoological Botanicae Fennicae iVanamo< 5/2; 6/1, 2; 7/1, 2: 8/1, Artimo. A.: A case of malocclusion in the musk rat Ondatra z, zibethica L, Annates Boianici Societatis Zoologicae-Botanicae Fennicae tVanamot t, 2. 3. 4, 5. 6. 8, 9. 10. 11. 12, 13. 14. 15, 16, 17, 18, 19, 20. 21/1—6. 22/1—2, 23/1—6. 24/1—2. 23/1—6. 26/1. Annates Zoologici Societatis Zrwlngicae Botanicae Fennicae »Vanam0* 13/8. 14/1, 2. 3. 4. 5, 6, 7. i3/1—2, 3, 4, 5, 6. 7, 8, 9, tO, ii. 12, 13. 14, 15. 15 Beihefi. 16/!. Virkki. a'.: Cher die Verkn&cherung tin iger Schadelsubirem beim Eichhiirnchert, Siiurus vulgaris. l, Societe Fiitlamtaise dTArrheologie: KansatietceHinen Arkisto ix. Finska Fornminnesforeningens Tidskrift I., LIP L11. Suomen. Museo LIX. Finski Museum LIX, Karlsruhe (Alleniagne): NaturwisSenschaft] icher Verein; Rett rage zur naturkundHchen Forschung in Siidivestdeutsch-hmd x/l-2. xi/1 -2, xii/1. KieJ {Allemagne): Seminar für Ur- und Frühgeschichte der Universität; Offa 9, 10, Ii. Klage ii fürt (Aulriche): Gesch ich tsve rein für Kärnten; Paichinger, V.: Landeskunde von Kärnten und QsttiroJ i 4. Patchinger, V.: Dcü Glöckners Fisgcfildc. Ctirinfhia l, 133/2—3, 141/1—3. 142. 145; 1—2. Carinthia II, 157—138 (57), 139—140 (58/60), 141 (61), 142 (62). Carinthia II 14. Sonderheft, 15. Sonderheft, Sonderheft. Nieder], ff.: Kärnten. Archiü für vaterländische Geschichte II. Topographie TIS, 30/37. Der Kar int hin. Beiblatt der Fachgruppe fiir Mineralogie und Geologie des Naturwissenschaftlichen Vereines für Kärnten zur Carinthia II. Register der Folgen 1—22. Folge 13- 16, 1'J—23. Nachrichten-Blatt der Fachgruppe für Entomologie des Naturwissenschaftlichen Vereines für harnten 1951, Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte 1. Kyltenhavn (DauemarkJ: Bota n isk Cen tra 1 bi hl io tek: Botanhk Tidsskrifi 44/1 -4, 45/1—4, 46/1—4, 47/1—4, 48/1—4, 49/1—4. Dansk Naturhjstorisk Forening: Videnskabelige Meddelelser fra Dansk Satnrhistorisk Forening i Kßbenhavn 113, 114. Det Kongelige Danske Videnskabernes SeEskab: A rkaeologis k-Ku ns t h isto ris k e Meddeletser III/4. Biologiske Med deleiser 21/8. Matematisk-fysiske Meddelelser 28/1. Hitt ortsk-f il olog is ke Meddelels er 34/1. Fortegnelse over det Kon gelige Dimske Videnxkabernes Sels-kabt Publtkationer 1 946—19 50. Üet Kongelige Danske Videnskabemes Selskab Bytteforbin-deher. Juui 1953. Det Kongelige Nonüske Oldskriftselskah. Entoiuologisk Forening: Entomologiske Meddeleber XXV1/2, 3, 4, 5. Na tionalm n Seet: utionalmuseets Skrifter, Arkaeologisk-Hixtorisk Raekke i, ir, iii. Köln {Alleinagne); Ceographisches Institut der Universität: Kölner Geographische Arbeiten 1, 2, 3, 4. K r a k 6 w (Pologne): Institut CXtivociy Przyrody; Cltronmy przyrodç ojczystn V1I/9—10, Vil 1/2—6, 1X/1 6. Ochrona prxyrody 20, 2t. Polska iikitilt'iinn nriiiejçtnoici: W ydan?nie t ma sîîjîkie. Prace biotogiczne i, 2. Wydamnictma ilqikié. Prace prehUtaryczne 6, Archhoum Neophilotogicum 111,1. 2. Prace Komisji Orientidistycznej 37, 38, 39. Archimum Filotogiczne a2, 33, 24. Wydamnictma Komisji Èktorycznej 67, 88, 89, 90. 91, Prace prehistoruczne 4- Prace Komisji Hisiorii Medyci/ny i nauk Matematyczno-Przi/- rodniczych 11; III1/1, 2, 3. 4; IV/1, 2. Prace i material y antropologiczne 9.1/1, 2. Prace Komisji historii sztuki IX. Prace Kom is ji jçzykomej 33, 33, Prace onomastycme i, 2, 3, Prace Komisji higtenu 1/1. Prace Komisji Nauk Farmaceuti/cznych IT H. III. IV. Prace Komisji Praroniczej 3, 4, 5. Prace Rotniczo-Uine 38, 39. 40. 41, 12. 45. 44. 43, 46, 47. 48, 49. 50, 31. '52. 53, 54. 56, 3?, 5B, 59, 60. 61, 62. 63. 04. 65. f.rfi 67, 66. Historia nauki poiskiej m monografiach I. II, lit. IV. V. VI, VIII. IX- X. XI. XII. XIV. XVI. XVII,'a, XVII/I., XVII/c, XVII/d, XVIII. XlX/a, XX. XXI, XXII, XXIII. XXVI, XXV11I, XXIX, XXXI. XXXI!. XXXIII. Tù/cznik l'tihkiej Akademii umiejqtnosci 1946 47. Biblioteka pisarzôro pohkich 88, 89, 90. 91. Skimina, S.: Ioomiis Dan tise i poetae lauréat i larmina. Borom y. W,: O poeziji poiskiej v. vieku XVII I, Ing&rden, R,; Sj*>r o i.stnienie Éwiata. II. Dobromolski, T.: Pol skie mall&zstvrfi portrelowe. Dutkieroicz, J. E.: Malopolska rzezba srednjo wFeCïiia 1300—1450. Papée, F.: Al-aksftllder Jagiell/iriej.vk. Grappin, II.: Les noms de nombre en Polonais. Aiîfcuiaszefc, E.: Immuoolotglcznie ezynne wielocnkrowco. Kuntze, EVi Mon n tu «ri la Polon iae Vatieana VI1/3—1, VI1/3—2. Starunia 24, 25, 26. 2?. 28. 29. 30. Przyboi, A.: Akla sejmikowe vvojevvôdztwa Krakovrskiejo II, 162). Studia i material y do historii uatamodajvtioa synodalnego m Polsce 4. Sloronik staropolski I/l, Katalog mydamuictro Poiskiej Akademii umiejçtnoéci 18?3 —1947. |, IL îrôdla do historji sztuki i cymilizucji to Polsce V/l, 2. 3, Rozpramy mydzialu filologicznego 67/6. 68/1- 2- 3, Rozprumy mutlzialu maternât y czno-przi/rodniczneflo. Dzial A. 73/5, 6, 7; "3/1. 2. 3, 4; 74/1, 2, 3. Rozpramy roi/dzialu matematyczno-przyrodniczego. Dzial B. 72/4. 5. 6, 7. S; 73/1. 2, 3, 4, 5; 74/f, 2, 3, 4, 5, 6. liozpnimf/ ntf/dziaiu lekarskiego 812, 5, 4, 5; 9/1—4; 10/i — 12; 11/1-13: 12/1—15: 15/1—7. Rozpramy mydzialu hiitoruczno-filozoficznego. Ser. II X I.YI/4.5. Biifiefjn international de l'Académie Polonaise des Sciences et des Lettres. Classe de s sciences mathématiques et naturelles. Série A. No Sommaire Janvier 1940 — Décembre i940, 1947/ I —10, 1948/1—10. 1949/1—10. 1950/1 — 10, 1951/1—f>. Bulletin international de l Académie Polonaise des Sciences el des Lettres. Classe des sciences mathématiques et naturelles. Série fi. ( I) 1947/1 — 10, !94+t/t—10, ! 949/1—10, 1950/1—10, 1931/ ( — 10. ilu/it'im international de l'Académie Polonaise des Scie?)ces et des Lettres. Classe des sciences mathématiques et naturelles. Série R (II) 1947/1—10, 194ÎÎ/1—111, 1949/1—ÎO, 1950/1—10, 1951/1—3, Bulletin inie mal tonal de l'Académie Polonaise des Sciences et. des Lettres, Classe de Médecine. 1947/1—10, 1948/7—10, 1949/1 —10, 1950/1—10, 1951/1—10, 1953/1—6. Bulletin international de l'Académie Polonaise des Sciences et des Lettres. Classe des sciences mathématiques et naturelles. Série A, Supplément No. 2, 5, Bulletin international de l'Académie Polonaise des Sciences et des Lettres. Classe île Philologie. Classe if Histoire et de Philosophie. sommaire 19(15, No. supplémentaire 6, 7, Archimum Komisji historj/cznej. Séria 2. Tom IV/i, 2. 3, 4. 5. 6. 7. Sprajoozdania ?. czynnoéci i posiedzeii Polskiej Âkademii umie-ieinosci XLVin/7, 9, 9, 10; XLIX/i, 2, 3. 4, 5, 6. 7. 8. 9. 10; L/l, 2. 3, 4. 5, b, 7. 8, 9, 10; 1.1/t, 2, 3, 4, 5, 6, 7. 8. 9. 10; LU/31—H. Materialif do fitjografii kraju S, 9. 10. Il, 12. 13. 14, 15, 16- 17, 18, 19, 20, 21, 22. 2-ï. 24, 25. 26, 27. 28, 29. 30. 31. Comptes rendus mensuels des séances de la Classe des sciences mathématiques et naturelles 1947/4—10, 1948/1—16, 1949/1—10, 1950/1—10, 1951/3—10. Comptes rendus mensuels des séances de la Clause de médecine 1947/1 —10, 1948/1 — ¡0, 1949/1—10, 1950/1 10. 1951/1—10. 1952/1—6. Mémoires de l'Académie Polonaise des Sciences et des Lettres. Classe des sciences mathématiques et naturelles. Série B. Nû. 16, 17, 18. Polskie Towar/.ystwu Fikizofitzne, Polskic Towarzystwo Geolojïirine: Rocznik- Pohkiego towarzustma geologicznego XX/3, 4; XXI/ 1—4; XXII/1. Friedberg, W. : Miçczaki mioceÉskîe ziem .polskich i krajéw przylefrhch 1/1. Regionatna geologia Poiski. Tom L Karpety. Zeszyt 2. Polskie TowuzystwD Historycznc. Réduction iZytie nankit. Studium SlovviHnskîe Uniwersytetu Jagielloriskîpgo; iiorodysky. B.; Podrçcznik Paleografii Ruskiej. Towarzystwo miloiniköw historii i zubytkow Krakowa: Rfolioteka Krakorvska Nr, 10?. Towarzystwo milosnitôw jçzika potskiego: Slamski, F.: Stoivnik etymologiczny jezika poî&kiego I, 11. Jçzik polskL Rocztiik XXXI,"!. XXXÏI/1-5, XXXIU/1— 3. Krafeld (Allemagne): Verein Linker Näederrhein e. V. — V. L. N.: Ntederr heinisches Jahrbuch*, Festschrift fiic Albert Steeger, Band f IT, Jörn, W. : Neue Boden urkunden aus Starken bürg, Roth> IT.; Wetterauer Fundberichte 1^41-1949. la n san ne (Suisse): Siwiété Vnudaise des Seien ces naturelles: Bulletin de la Société Vuudoise des Sciences naturelles 64/277, 65/278—383. Mémoires de la Société Vaudoise des „Sciences naiwreiiei 10/2—5. Leiden (Pays-Bas): Bibliotheek der RijksuniversLtcit. Bibliotheek van ïiet Kamerlinfh Ormes Laboratorium: Communications frorn the K ¡¡martinet Onnes Laboratory 2R2, 283, 2S4. 285, 286, 2S7, 288, 289. Communications from the Kamerlingh Onnes Laboratory of the V.niversity of Leiden Supplement Nö. 103. 104. Koninklijke Nederlandsche Botanische Vereeniging: Acta Botanicu Neerlandica VoL l/l -4. 11/1 -3. Rijksmusenni van Natuurlijke historié: Zoologische Verhandelingen No. 12, 13, 14. 15, 1b. 17, 18, 19, Zoologische Mededelingen XXXI/12—1?. 18—24, 25—26, 27, 28, 29, XXXII/t-8, 9-15. Rîjksmiiseiim van (hidheden: Oudheidkundige Mededelingen uit ket Rijksmuseum, uan Oud-heden te Leiden. Nieuwe Reeks XXXIII, XXXIV. Leipzig (Allemagne): Deutsches Institut für Länderkunde. Sächsische Akademie der Wissenschaft en: Abhandlungen der Philologisch-Historischen Klasse der Sächsischen Akademie der Wissenschaften. Hand XL/II, Iii, IV, V; Band Xl.l/I, 1!. III, IV, V, VI; Band XLÏ1/L U, III, IV, V, VI: Band XLIII/I, IL Abhandlungen des Sächsischen Akademie der Wissenschaften tu Leipzig. Philologisch-historische Klasse, Band 46/1, 2. 5. 4, Abhandlungen der Sächsischen Akademie der Wissenschaften zu ùeipzig. Mathematisch-naturmissenschaftliehe Klasse, Bund 44/1, 2. 3. Berichte über die Verhandlungen der Sächsischen Akademie der Wissenschaften zu Leipzig. M ¡¡thematisch-natarmisten-schaftliche Klasse 99/3, 4, 3; 100/1, 2, 3, 4. 5, b, 7. Berichte über die Verhandlungen der Sächlichen Akademie der Wissenschaften zu Leipzig. Philologisch-historische Klasse 83/1, 2, 3, 4. 3: 84/1, 2, 3, 4, 5, 7: 85/1» 3; 86/3. 3. 4, 5: 67/1. 2, 3; 88/1, 2. 3, 3; 89/1, 2. 3, 4. 5; 90/1, 2. 3: 9Í/Í, 2, 3; 92/1, 2. 3; 94/3; 95/4, 3: 96/1, 2, 3; 97/6; 99/3, 6; 99/2, 3; iÜ0/lT 2, 3. 4. L i b e r e c (République Tsehécos'Iovaque); Sei" e mi cesk c M oven m : Zpráoy památkove péâe XI—XIÏ/î—10. *Severoíesky píírodovédeeky ktnb; Llberecky kraj u praoé.ku. Liège (Belgique): Institut Archéologique Liégeois: Bulletin de I'! list i tat Archéologique Liégeois LXVIII, LXIX. Chronique Archéologique du Pays de Liège 41« Année. Linz (Autriche): Olle ri is t é i-reich i se h es La n d esm n se u m : Jahrbuch des Oberösterreichischen Museal Vereines 96, 97, 9K.. Lisboa {Portugal); M use u e Laboratorio Mineralógico t* Geológica: Bolet im do Musen e Laboratorio Mineralógico e Geológico 19,6, a Série 1951, Socierfaile Portuguesa de Giêncins Naturais: Holet im da Sociedade Portuguesa de Ciencias Naturais Vol.. IM/2, IV/1. Liverpool (Grande-Bretagne): The Prehistoric Society; ProeeeidinBt of the Prehistoric Society for 1951, New Series-Vol.XVII/1-2. Proceedings of the Prehistoric Society for V)~>2, New Series, Vol. XVIII/1—2, L ó (i i {Pologne}: Biblîoteka Unlwersyteckai Lód/.fcie Towarzysjwo Naukovvc. London (Grande-BreiAgue) : British Institute oí Archaelogy at Ankara; Anatolian Studies III. The Department of Scientific and Industrial Research. Geologist's Association. Institute of Archaeology; Third Aniiua! Report 1946. Fourth Annual Report 1946—1947. Fifth Annual Report 194?—194$. Sixth Annual Report 1948—1949, Seventh Annual Report 1949—1950. Eighth Annual Report 1952. Ninth Annual Report 1951—1972. The Linncnn Society of London. T)ie Hoy«II Authropological Institute: Man. A monthly record of anthropological science Vol. L;'4—12, LI/12, LII/1—12. LIJt/1-a TEie Hoynl Institution of Great Britain: Proceedings of the Royal Institution of Great Britain Vol. XXXV/1-158, XXXV/J1-159. The Roy il I Society: Proceedings of the Royal Society. Series A Vol. 310/1 1 (Ï3. 211/1104 110", 212/1108-! tu. 215/1112— 11 f5, 214/1116— 1119, 215/1120—1123, 216/1124—1127, 217/1128—f 131, 218/1132—1135. 219/1136—1139, 220/1140—1143. Index to the Proceedings, Philosophical Transactions and Obituary Notices of the Royal Society of London 194Η1950. School of the Slavonic and East European Studies: The Slavonic and East European Review Vol, XXX/74, 75: Vol. XXXI/76. Society for the Promotion of Hellenic Studies: The Journal of Hellenic Studies. Vol. LXXIII. Victoria & Albert Museum: Fifty Masterpieces of Metabonrk. Pnpe-Hennexsu: The Raphael Car loons. Masterpiece*, in the Victoria & Albert Museum. Hob in non, H IV.: Persian Paintings, Pope-Henessy: Italian Gothic Sculpture in ihe Victoria & Albert Museum. Rosner, Ch.: Art of the Book jacket. H art h an. J.: Bookbindings. The Development of European Book-Binding. Glass Table-Ware. Victorian and Edrvardian Decorative Arts- It oartin (Belgique): t'entre fntet-nafii>iioi de Dialectologie Générale près Université Catholique de Loimiin: Orbis. bulletin International de Documentation Linguistique Tome 11-1953 1—2. E ub lin (Pologne): Acta microbiologica polottica: Acta microbiologica polonica i/t—4. Jl/î— 3. Uniwersytet Miirü Curie-SlUodawSkiej; An utiles Unwersitatis Mariae Curie-Sklodomska. Sectio A. M a-thematica. Vol. V. 1931. Anria!en Umoeraitatia Mariae Citrie-Skiodömska. Sectio AA, Physica et Chemia. Vol-V, 1950- Aimaîes Unioersitätis Mariae Curie-Sklodoroska. Sectio C. Biolugia, Vol, V/9-13, VI/i—14, Supplememluni VI. VII/1—8, VII1/1—6. Annales Unioersitätis Mariae Curie-Sktodotoska. Sectio D. Vol. V/7—20, V1/1 -23. Vir/i—10. Annales Vnivertit&tis Mariae Curie-Sklodorvska. Sectio DD. Vol. V1/6-22. Annale» Unwertitatis Mariae. Curie-Ski od oroxka. Sectio F, Vol. Vl/l-15. VII/1—9. Annalea Unioersitätis Mariae Curie-Sklodoroska. Sectio F. Vol. IV. 1949. f. und (Sliêde): Il n ï v ersi tetsb i b 1 tote ket : Kungl. Fytiograffska SälUkapeti i Land Förhandlingar Band 21, 22. F ahlin. C.: Chronique des Dues de Normandie pur Benoit, Tome 1. Acta Unioersitätis Lundensla. Nona Seriet. Teologi, Jitridik och Ilumanistiska Amnen, Band 47, 48, Lyon (France): Société Géographiqae de Lyon. Institut des Etudes Rhodaniennes: Reoue de Géographie de Lyon. Vol. XXVII]/!—4. Société LI m née une de Lyon: Bulletin Mensuel de la Société Linêenne de Lyon 19/1—10, 20/1—10, 21/1—10. M n il r i d (Espagne): Real Affuiemîa ¡'ipiifmlM Main/ (Allemagne}: Akademie der Wissenschaften und der Literatur: Jahrbuch 1930, 1951, 1952. Abhandlungen der Klasse der Literatur. Jg, 1950/1—5, t95i/l —5. 1952/1—5, Abhandlungen der Mathematisch-naturwissenschaftlichen Klasse. Jg 1950/1 —IS, 1951/1—7. 1952/1—12, 1955/1—5. Abhandlungen der Geistes- und Sitziahoissen schaftlichen Klasse. Jg 1950/1—26, 1951/1—15, 1952/1—11, 1953/1—7, Römisch "Germanisches Zc n t ra I m u sen in : V Illbach. W.: Elfenbein arbeiten der Spätantike urnd des frühen Mittelalters. .1/ü in zer Zeitschrift Jg. 46/47. Marli arg/Lahn (Allerosgne): Vorgeschichtliches Seminar der Universität: Schriften zur Urgeschickte. Band III/l. Kurhegxisclte Bodenaltertümer 11/1, 2. Wevtdeu tseh e Bih 1 iot h ek: Jahresbericht 1950/51. 1951/52, 1952/33. Milane (Itatie): Universiti dejfti Studi: ACME. vhi tu. Demolí. /?.,' Grundwasser — eine Lebensfrage. Demo!!, R.: Biologische Folgen eines gestörten Wasserhaus- h alt es. Prob*/. E.: Das Preis richten von Karpfen und Schleien Ausstellungen. /'rrjfe.si1, F..: Ein Beitrag zur Pocken erk ran kling des Karpfen«. Brunner. G.: Die Widerstandsfähigkeit von Enteritisbakterien gegen die KlSrschlamfaulni.s uní! gegen das Eintrocknen in ausgefaultcm Schlamm. Ammon-Wieselsberger; Über die Chlorung ioti städtischem A bwasset--Faulseh lanum. Heuxchmanti, O.: Fisehkrülikheiten und Fisch para siten. Brunner-Striegel-Jaxtheimer: Zur Bakteriologie der infektiösen Bauchwassersucht der Karpfen [Gyprinus carpió). Liebmann. H.: Mikrobiologische Untersuchungen der Bodcn-ublagerungen in '['eichen, iieen und Flus stauen. 35 Lriopii ___ '¿artner. IL: Untersuchungen über die Anzahl und den Verbleib v(m Eiern des Spulwurms »AsCaiis lubr i cuides« in den Münchner Kläranlage. Eoegner-Aiut & Dmibner: Weitere Untersuch trugen über die Potienkrankheit des Karpfens. Probít, E.: Leistungsprii fungen am Hofer-Tnstitut in Wielenbach, Heusctimänn. O.: Zur Frage der Verwendung fremder Besaiy-fisehc bei Verseuchung einer Teichwirtschaft mit Bauchwassersucht. Amnion & Roegner-Aust: Fischereischädibgungen in Bayern in den Jahren 1950 und 1951. /ÍPuschmann, 0.: Geheim rat Professor üt. Reinhard Demolí. Zum 70. Geburtstag. 7.öbe, !'..: HBiologische Untersuchungen über die infektiöse Bauchwassersucht des Karpfens (Cyprinus cardio}. Demolí, FL: Abwasser bedroht unsere Gewässer. Heuschmann, O.! Das Pral>1 ein der Entschädigung der Fischerei. Brunner, 0.: Die Fl uorescens-Epidemie der Karpfen im Lichte neuerer Bauch Wassersucht-Forschungen. tmmon. F.: A bwasserp róbleme der Färbereien und chemischen RemiguEgsanstaJ ten. Abmasserbioictgitcker Kursus an der Bayerischen Biologischen Versuchsanstalt. Chor mann. E.: Eine Methode zur Herstellung von Mikrophotographien lebender \V asserOrganisine.il am Entnahmeort. Institut für Eriai-scliuug der Geschichte und Kultur der UdSSR e. V.: Vestnik Instituí a po imceriiju istorii i kul'tury SS SR I, 2, 3, 4. 5. Material y konferencii nauíniyh raboinikoo. T. II. Hl, V, VI. Költänkootkij, P. L.: Einansy SSSR xo YtOryju luirovujii vojnv. fíreéko. M.: Kojniiiutiistifieskoe vospitanie v SS SR, Saarnnu, 0 1 Um'ba Armjanskoj cerkvi protiv bol'sevizma. Mikortkij, P.: Razrtt seine knltumo-istoraEeskiJi pamjatnikov v Kfeve Y ¡954—1956 godah. Gälin, B.: Kak preizi edilis" perepisi naselenija v SSSR. I.egostaeo. F.: Fizicesikoe vospitanie i sport v SS-SR. Sul'c. G.: Sanitamaja I protivoepidemiíeskajé rabota v SSSR. Rzevskij, V,; Jazyfc i total ituriz.ni. Semenoo. N.: Sovetskij sin! i karatel'naja pnlitiku. hsledooaniia i material.!/ Nal, 3, 5, 4, 5. Material y Kon feren cü Inatituta po izUceniju istorii i letiTiury SSSR, sostojati.íejsja » A'ju Jorke (STA) 2»—22 marta í'JÍJ, SSSR segtxinija i zavtra. Slawisches Seminar der Universität, Südost-Institut: Südost-Forschungen Li and XI. 1946'5 3. Wissenschaftlicher Dienst. Südeuropa. 1952/1—5, 1955/1—9. Glonar. ].: Die Slowenen im Schrifttum 1914—1940, Südosteuropäische Arbeiten ¿0- 41. Universität*-] nsti tu! Für Vor- unr[ FrüligcsrhifMe: Bayerische Vorgeschichtsblätter Heft iS/HS/t, 1, Hanelnff, G.: Der Tassilo-Kelch. Keim, ./. & Klumbach, IL: Der römische Schatzfund von Straubing. Arbeit*- und Forschung sberichfe zur sächsischen Boden den k-mal pflege com 9,Mai 1945 bis 10. April 1950. Arbeits- und Forschungsberichte zur sächsischen fludendcnk-ma!pflege vom 1. Mai 1950 bis 50. April 195i. Coblenz. W.: Grab lim de der MitieJb ran zftzei t Sachsens, Materialhefte zur Bayerischen Vorgeschichte, jleft 2. Mildenberger, G.: Studien zum mitteldeutschen Neolithikum. Holste. F.: Die bronzezeiilichen Vollgriff Schwerter Bayerns. Grosser Historischer Weltatlas LT eil, Vorgeschichte und Altertum. Grosser Historischer Weltatlas, I. Teil. Erläuterungen. Zoologische Sammlung des Bayerischen Staates: Veröffentlichungen der Zoologischen Siaatssammlutlg München. Band 2. flaaf. E.: L her die Genitalniurpliologie der Zvgaeneu (Lep.). Hägen, B.: !>ie 'bestimmenden XJm wdtsbediiygungen für die Weichtierwelt eines süddeutschen llusurerkiefernwaldes. Boessneck, J.: Die Haustiere i" A11iigypte-n. krieg, H.: Vom Sinn und Unsinn der Museen. Münster I, Westfalen (Allemagne): Lemdesmuseum für Vor' und Früh geschieh te. Westfälisclies Landesmuscuui tiir NatUrkunde: Abhandlungen aus dem Landesmuseum für Naturkunde zu Münster in Westfalen, Jg. 14/2, 3; 15/1. 2. 3. Natur und Heimat, niürt^r für den Naturschutz und alle Gebiete der Naturkunde, fg. 11/2, 3, Beiheft; 12/1, 2. 3. Beiheft; 13/1. Nantes (France): Suciete des Sciences naturelles' de l'Ouest de la Franre. Napoli (Italie): Seminario di Slavisticfl. Societä Nazianale di Scienze, Lettere cd Arti: lfendiconti ed Atti deil'Accademia di Scienze Mediche e Chi-rurgiche CI1I. Atti dell'Accademio di Scienze l/nrafr e Politiche di Napoli 62. Rendiconti deil'Accademia di Archeologia, Leiters e Belle Arti VuL XX (V XXV. Rendtconto deil'Accademia delle Scienze Fisiche e Mntema-tiche. Serie IV. Vol. XV, XVI. XVII. XVIII. XIX. Pompeiana. Bibliolccti dcllu parolai del passat o. No. i. Aeeademia di Archeotogia, Lettern e Belle Arti di Napoli. Me-rnorie 1, Ii. Nenchâtel (Suisse): Société Neuchàteloise des Sciences Nain relies: Bulletin de la Société Neuchâteloise des Sciences Naturelles. 54, 35, 73, 74, 75, 76. Mémoires de la Société Neuchâteloise des Science« Naturelles, VIII/I. Nice (France): Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Marti ¡mes: Riviera Scientifique et 39™« Années, 40J,lij Année. O I o m o u c (République Tschécoslovaque): *Academia Velehradensiï. *Universitas Palackinna. O p a y r (République Tschécostovaque) ; Slezské Muséum: C'asopis Slezského Musea o O porte. Séries A. 1931/1 f 1—2, i'-mmu—?, Caxopis Slezského Musea u Opiwë. Sériés li — Historié. 1931,1,'i- 3. Oslo (Norvège): Tlie Faculty oi Malbematics and Sciences; Norsk MaiemaUtk Tidsskrift 31/1, 2, 5, 4; 32/1. 2, 3, 4: 33/1, N or disk hl atétnatisk Tidskrift 1/1, Comptes Rendus du Congrès International des Mathématiciens, Tome 1. 17. Archio for Matliematik ng Naturuidenskab. B. XLVJI/t—14. B. XIVin/1 -7. B. 1L (49.J/1 —8, B. L/f-6, B.LI/1—7. Norsk Matematisk Forenings Skrifter, Série I. Nr. 1—5, 7—10. It—14, 15, 16, 17, 18. Serie II. Nr. i—12. r n iversi tetels Ol dsa ksn m 1 i n g : IJniuerxitetetx Oldsaksamtings Skrifter, Bind III, IV. Fischer. G.: Middel Akleren. Htindhcim. C. : Vikingetiden. Gjessing, 0.: Die Winger Scliiflsfunde. Hougen, B.: The Migration Style of Orna nient in Xorway. Norske Oldfund III, iV, V, VI. VU. VIII. Oxford (Grande Bretagne); Ashmolewn Mascuin : Report of the Visitera. 1551, 1952. Sir Arthur Eoans Cenienary Exhibition. The Alfred and Mintiér Lotoel Jervels. A Summarg Guide to the Collections. Proceedings of the Prehistoric Society. Vol, XVII : I —3, XVII1/1-2. Atkirison-Piggott-Sandars: Excavations at Dofchester, Oxou. — 38B — Bollician Library; Glooer, T.: Tin- ancient World. CoUtard, C- Droit international et Ms mire diplomatique, Niete, W. ; Finalität. Vorsatz und Fahrlässigkeit. Makaroa, A,: Internait ion ales Priwat recht lind Rechts vergleichung. Plooij, R,: Euclid's Conception of Ratio. Unesco Bulletin for Libraries Fol. 1/1, t>; TV, V/2. Catalogue de Reproductions en Couleur de. Peintures Antérieures à Í8í)tl, L ncs eo. Caí alague de Reproductions en Couleur de Peinture? Antérieures de i860 à 191e). Unesco, IV si fer. F.: Die österreichische Zentral vent al tun g. II, Abt.. Band. Munteuffel-Szoege: Geschichte îles polnisch™ Volkes. Gilsott, F.: (niques Marita in. Son oeuvre philosophique. Schelting, A,: Russland und Eurtipa. Worcester Cathedral Library. Incunabula. Hadron/ics, L. Le peuple Serbe et son église sous la domination turque. Loofs. F.: Leitfaden zum Studium der Dogmengeschiehte. Manoirr J.; Marie, Human Rights. Unesco. Unioer sat Declaration of Human Rights. A Short History of Human Rights, Aubert. M.: La cathédrale Notre-Dame de Paris. Duma ine, C.: Conversations Latines (Texte et trndnction). Reischauer, E. & Yamagitvy, J,: Translations from Early Japanese Literature. Siurteoant, E.: A Comparative Grammar of the Hittite Language- Vol. L Zeitschrift für Assyriobigie und Forderasiatische Archäologie* Neue Folge 13— 194-1/1—2. Aristophanes, The Frogs of Aristophanes. Hueckien A.: Deutsche Buchmalerei vor^oti scher Zeit. Clurk. A.: l'lie Cursus in Mediaeval and Vulgar Latin. Dörner, F.-Naumann, R.: Forschungen in Konnnugcnc. Fra*er, j,\ History and Etymology. Gardner. P.: Classical Archeology at Ox Tond. De G root, J.: Chinesische Urkunden ¡tur Geschichte Asiens. II, Teil. Hentze. C.: Früh chinesische Bronzen und KuItdarsteUungen, Textbatid, Abbildungen. Hind, A,: The Graphic Arts New and Old. Karge. P.: Ili-phaim. Die vorgeschichtliche Kultur Pal as tin as und PhiïiiEziwis. Koethe, H.: Scavi e Ritrovamenti d'Intéressé Romano nulla Gtrm&nÍa Occidentale e Méridionale. Lyn a m. C.: The Crypts of the Churches of Si. Pcler in the East, and of St. George within the Castle, Oxford. Taylor Institution: Oxford Stammte Papers Vol. 1, II, 111. Pa d ova (Habe): Isti tu lo di antropología: Batíagiia, R.: Nuove statue an tropom orfe seo pert e ne1l'Alt>0 Adigc. Gu.arnieri. M.: I.e autiche popolaaioni detla rcgnmc Tr¡dentina, Guarnieri, M.: Osscrvazioni sulla a ta t ura del le nntiche jxipo-lozíoni ilaliane. Scarpm-Cotrain: Osservazinni sulla carie dentaria del la popo-lazione infantile e ^iovanile deila provincia di R.ovigu. Batíagiia, R . La >Veccbia ool fuso< e la filatura del lino nol t rail i/ion i popolart, Halt agita.. K.: L'Originc detle feste delle S t renne. Actuifora, O.: Le statue nntropomorfe (iell'AlU? Ad ige. lstituto di filología slava. Ist it« to geológica: M al ar oda, R.: Scguolazioue -di nuovt im p romc 11 el le oronarie. del flyseh eoceaico della Com a di Trieste. Mallaruda, It.: Morfulocia e Ierren i quaternari nella zona fiel ■oriente del Passo del Tonal e con parí icol a re iraltuzume del niorenieo stadiale. l/aiíarf«/íi. ti.: Le Picaro tomarte del terciario véneto, Leonardi. P.: I Mosas a uri del Venet o. Dal Piaz. G.: Un problema di a ist «matica petrográfica. Citdrubbi, Sí.: Risu hat i preiimmari dei ril ev amen t i compiuti nelle valii di Ledro, Bondti e S. Giovanni [Limone del Garda). Cadrobbi, M.: Nu ovo affiorameotp del Retíco lunge la riva ¡Hirdweidentale del Carda. Cadrobbi, If.: Su d i un nuovo giacimento fossil if ero del Retico ltingo la strada Gardesantt oecrdentalc. in loealrta Gola. Cadrobbt, M.: C™ tribu ti per la conosccmzio delta linea te t tónica di Bal lino. Cadrobbi. M.: La rep ion e tra il selcu di Ball i no. la catena C u v erd i n a -Ca d r ia e la valle di 1-edm. fíianchi-Dal Piaz. G.: Vie t amorfismo seilet t i v o e process i rae-taso tu atici di contatto nel massiccio ricH'AdeinelIn. Bianchi-Dal Piar., R,: Centro di studio per la petrografía e la geoíogia, lf>4B, 1949, 1990. Accordi, B.: Rjlevajnentu geojog-ico nella zuna del l'izzo Ba-dile (Adamello sud-occidentale). Accordí, B.: Appnati eeologíci sul versante sinistro della inedia Val Camonica, dalla Val f'alobbia alia Valle di Fa, ITAmbrasi. C.: Sull'etñ e sul significato geologioo dei ealtari breedati di Orsera iu Lstria e delle loro bnuxiti, D'Ámbrosi, C ; Scopertn di un loinbo dí calcare eoeenic» resso punta Merlera a se di Pola, eonardi, P.: Ii est i fossil i di ri noce ron ti del Museo di Storia Naturale di Trieste, Dal Piaz, G.: Carta tcttonica d'Ttalia e delle regioni circtun-=tftnti. Dal Piaz. G.: Avanzi moren ic i prewürmiani alio sboto della valle del Bren la presso Bassano, Dal Piaz, G-: -Sui deposili moreniti prewiirmiaai dei Colli lieriei e suIIa loro provenienza. Venzo, S.-Maglia, L-: Lembi carboniferi irasgressivi sui mi-casci.-jti alla * Fronte sedimentaria sudalpinat del Coinasco e. del \aresotto. Dal Piaz, G.: Nuova seogtia. di Trias (! pieghe trasversali dei ealcescisti nella sola della dora di Veraey pressn Chapontaflle, Schiaoinato. G.: II gi nei memo a Wollastonitc ed allri mäao rali di coulatto presso Alpe Bazena. Hieke, O.: I giacimenti di contatto del Monte Costolte. Albertini, G. Sui brachiolpodi di Val di Sogno nel Saldo occidentale e sui rLferimento cronoloeioo del loeo piaeiini-nti>. tioni, A,: jSlotizie prelLminari sulla stratigrafia del margine sud-orientak della regione fra il Sebino e l'Eridio. Mainroda. R.: Segnalazione di ua au ovo C r in okl.e co-matulide tiel palengene veaeto. Malaroda, It.; 11 lattorfiano del Monteccio di Costozsa. Malaroda, R.-Coen, G.-Pasa, A.: Un pozzetto earsieo nei pressi di Morir opino, ]lnlaroth, !{■: La suscettiviti magnetica detle rotte in Italia. Leonardi. P.: Una nuova forma werfeniaaa del Cadore: Myo-phoria tosiaia Zenk. n. var, ogmübcni*. Leonardi, P.: No-vila pcoptdeontologiclie dolomo ticlie. Leonardi. P.: ¡Strntigra Ein del depoeüo qnaternario della grottu Marilisa da Scliio nei Colli BericL Leonardi, !'.: Sintesi stratigrafico-tettoniea c nuova carta gi'o-logLfEi al della Va| Garden a e dei grnpi dolomitici eir- constnnti, Leonardi, P.: Lo seheletro di Leithia melrtensii del Museo geologico di Padova e il problema delle faune iasulari pleisto-<«iliehe del Mediterraneov Leonardi.. P.-Fiscoii, F.: Nuova forme di gastcropodi della faima sassiana di Cortiaa d'Ainpezzo. Riedel. A.: Primi risultati di unu studio geologko sulla media VaJ CoinOniia a sinist.ra del fiume Oglio. Riedel, 1. Res Ii di animali domestici neo-eneolitici della caverna Poeala (Aurisina) coneervati nel Musto deiristituto Geologieo dell'Universitä di Padova. Kindel, A.: Sa di una faune.tta sassiatia del In Valle di Zoldo. Riedel. A.: Geologia degii Eugamei N-ord-Occidentali. Riedel. A,.* La Fauna Olotenica della Stazione Preisloriea di S. Britcio di Lavagno. Riedei, A.: La Fauna Oloeenii-a della Torbiere dri Colli He-ricl. Riedel, A.: Resti «Ii auimali oloceniei delle Torbiere di Brunndorf (Lubiana). Riedel, A.: Roecnti studi e ricbertlie sugli anuiiuli doinestiei flloeeniei della regione veneia. Malaroda, it.: Su aleune porfiriii com presse nella serie tlel Tonale e, in p&rtioolare. su un filone di notevole significato geologieo. Malaroda. R.: Comdizkui tettoniche della zona di Prestine {media Vaicrauoaica). Leonardi. PNuove rieht"rehe getdoiiiclis; nel grnppo della Marmolada (D »I oiin i ti). - y> i ~ D'Ambrosi, C.: Cttnsider&idötli in -m en lu a lui a do! in a dimez-*ata da nu a faglia prcsso Portole iji 1 stria. D'Ambrosi, C'..1 Cenili geologici sull'Istria nord-occidentale con part icol a re riguardo alla 5 cope ri a di nuovi aífioramenti eoeen ícu D'Ambrosi. C.: Uno aguardo al earsicismo scnoiiiano in Ist ría. LeonartU, P.: Notizic sui prinii res-ii di castoro rinvenuti uelle torbiero del le Vallí di Finían (Coili Berici). Leonard i. P.-Malnrodn, R.: Prima segnalazione di un rnosa-mrtirü del genere C I ob ideas nel Cretáceo deü'Egitto. Boni, A.: Nütizie preliminari sulla tettónica del margine eud-oriemtale del lu regione fra i.l Seh i no e l'Eridio. B¡anchi, A.-Dal l'iax, G-: Centro di sludio per la petrografía c la geología. A tt i vi ta s volt a d ti ra a te Panno 1950. Selli, Ii.: M a ove richerche s*ul Pemio-carboniferö Pontebbano. Schiavinato, G - : Salla COSlitüZkme geologioo-petrográfica dei Colli Eu gane i c sui caratteri riel Vulcanisino I erziario nel Veneto Sua-Ocehieníale. Bianchi, A.-Dal Piaz, G-: Centro di studio per la petrografía e la geología, Attività svolta durante l'anno 1951 . Malar oda, /¿.: Nuoví lembi di ter re ni permo-triassici lungo ta linea del Tonale ndl'Alta di Solo. Dal Pia z, G.; Descrizioue geológica del hacino de] Pia ve. SchíaoiTurio, G.: La provincia magmatica del Vendo Sud-Occidentale, Ogniben, Cf.: I giaciineniti biombo-zinciferl dellaiarnohi di Monte Rasiana nel la regione di Au ronzo. Fabiani, IL: GH odootoceli del miocene inferiore della Sicilia. Wenz, IV.: Zur Kenntnis der Fossilen Land- und Süsswasser-moliuskcn Vcnciiens. Paris (France); Académie des Sciences: Compte» rendus hebdomadaires des séances de l'Académie den, Sciences. 354/1—27» 355/1—25. 356/1—26, 257/1—25, Tables des Compte* rendus Tome 228. 239. 252. 233. Bulletin bibliographique des publications périodiques reçues ¡tendant l'anée 1951, 1952. Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire Naturelle: Bulletin du Muséum National d'Histoire Naturelle XXI1/6, Supplement 1, Supplément II, XXIJ1/1, 3. 5, 6, XX1V/1- 6. XXV/1-4. Annuaire du Muséum National d'Histoire Naturelle pour l'Année 1957, jpî Année. Bibliothèque Nationale: flrefei, G.: Esthétique et création mn sica le. Grainsaignes d'Hauferioe, R.: Dictionnaire d'ancien français. Claudel, P.: [/Annonce faite à Marie. Valéry, P.: Mélange. Goguet, M.: Église primitive. Mémorial des Sciences Physiques. Fase. XL VIII, XLIX, L, LL 1,11, I.III. LFV, I.V. Mémorial des Science s Mathématiques. Fasc. C V. CYI, CVII, CVin, cix. ex. cxi. exiî. exin. cxiv, cxv, nvi, cxvu, cxviii, exix, cxx, cxxi, cxxii. cxxni, cxxiv. Centre National île la Recherche Scienfiiiqiie: Bulletin Anal (/tique du C.N.R.S. Mathématique!; feurcs et appliquées. Mécanique — Physique mathématique; Vol. XII/W XIII/1—% ÏIV/i-12. L'institut d'Éthnologie. Musee île l'Homme: Travaux et Mémoires de TInstitut d'Ethnologie LVI. Institut d'Utude* Slaves: Renne des Études Slaves. Tome 29,'1—4-, 29/1—4. Bibliothèque de VInstitut Français de Léningrad continuée par la Bibliothèque Russe de l'Institut d'Études SlaDes. T. XXV. Vaillant. A.: Le Livre des secrets d'Rénocli. Collection historique de Tlnsdtut d'Etudes Slaves XV/1, XV/2. XVI. Travaux publiés par l'Institut d'Études Slaves H, XII- XVI, Collection de manuels publiée par l'Institut d'Études Slaves III, Vl/i. 2. Bibliothèque de l'Institut Français de Leningrad XIV, XVI. Société Françoise de Minéralogie et de Cristallographie: Bulletin de la Société Française de Minéralogie et de Cristallographie. Vol. 74/?—12, 75/1—12, 76/1—9. Société Géologique de France: Compte rendu. Somma rie des Séances de la Société Géologique de France. «49/1—16, 1950/1—17. 1951/15—16, 1952/1—16, (955/1 — 12. Liste des Membres de la Société Géologique de France i950. Société Préhistorique Française, Union Gcodesique et Géophysique International; Bulletin d'Information de l'U.G.G.I. 2/1. 2. 3. Pu via (Italie): Jstituto rli Geolopia deU'Univcrsita degli Studi: Atti delVlstituto Geologico délia Un tuer vit à di F no in 1950- Pino Torinese (Italie); Osservaiorio Astronomie® di Torino, Pisn (Italie): Soeictà Toseana di Sclcnze Nalitrali: Atti délia Società Toseana di Scienze Naturali. Memorie. A. Vol. 47, 48. 49, 50, 51, 52. 53. 54. 55, 56. 57, 58. Atti délia Società Toseana di Scienze Saturait, Memorie. B. Vol. 55, 56, 57. 58, Atti delta Società Toseana di Scienze Naturali, Procès si ver-bttll. Vol. 47, 4t>, 49, 50, 51. 52, 33. 54. 55. Porto (Portugal)! F&cnldade de Oëiifias: iuaii da Faculdade de Ciêncîas do Porto. Vol. XXXIV/3—4, XXXV/1-4. XXXVI/J --2. Poznan (Pologne): A dm ini strneva »Slavin An tiqua«: Slaoia Antiqua Tom II/I, III. Administrât ya »Studia Logi ca«. Instytnt Zuchodai: Jmiomict, Z.-. Ustroj ud miuislrat'yjny ziem polskich weielo-ii y ch. do rzeszy niemieckiej —i ">43. Instytut Zachocloio-Stowianski przy Uniwcrsyteeic Poznanskiin Muzçfum Archeologiezne: Fouies Pr&ehîstorici. Annales XI use i Archaeoiogici Posnani-ensis. Vol. I, IL Ht Spramozdanie z prac mykupaUykorOych m ¡xiroiecie Žnidr skim srn lata 1978—1959 i 1946—1948. Przegiqd Archeologiczny V1/1 - 3, VII/1. Z otchlani tt'iekôm. Hoik XV—1946/1--12, XVI—1947/1 -12, XVI1-1948/!-12. XVI il --1949/1-12, SIX —1950/1 —12, XX- 1951/1 — 12. XXI—1952/1—2. Bibljateka l'rehistoryczrm Trmi 1. 1!, V. Hentet, IV.- Studia t material y do osa tl nie t wu wielkopolgki wczcsnohisitoryi'znc;. Tom i, Kukriwna, J.: Slownkszeic Preliistorycîrny. Francuskt^polski i pol sko- f r tt il c tiski. tlensel, W.: Sîowiaiiszczyzna wczesnosrcdniovieczna. Polskie Totecznych i gospcñlarczych- 1951. Slomška, J. t Ü rozprzestrzenieniu cz v muka RH w ustroju lutLakiin. Kopczyk. H.: Niektóre «agadmienia ¿wiqzane k o t o\v i i q vv Przemvsle. Ril fin ski, R.: Zagadnienia pncumalvzacji. West fal, /,,- Wipfyw kwasii pa ra-am in osai icy low ego na Tiieta- bolifcm prqtka gruzliczegTh Czasopitmo pramno-hystoryczne. Tom IV. V. ¡'race K omis ¡i medycyny došmiadczaincj (d. le kar skie j) TX.'h. 7, 8. 9: X/1. 2. 3, 4, 5. 6, 7, 8. f'race K omis ji historii sztiiki. Tom 11/3- III. ¡'race Komisji historycznej. Tom XVÍ/3, XVII/I, 2. P rare K omis ji matematyczno-przyrodiiiezci VI/t3, 14, 13, I fi. Prace komisji fiMogicxnej XI/5, XIV/S, XV/2, XVI.'i. Prace Komisji biologicznej XII1/4. 5. b. 7. 8. 9. 1Ü, II: XÍV/1, 2. 3, 4. 3. Prace Komisji nauk rotnicxych i leínych 1/5, ft: II/l, 2. Wydamnictrua ¿ródlome komisji historycznej. Tom XL Roczniki historyezne XIX—1950. Studia nad hist or iq pram» pohkiego. Torn XVIII B/2, XXf/1, 2. Roczniki dziejóm ipotecxnifch i gospodarçzych, Tom XlV-1952. Ling lía Posnanientis. Revue de philologie comparée et de linguistique générale. IV. Zes/.yt dodatnowy-siipplémeiit. Prace monogruficzne nad (irzyrodu mielkoftohkiego parku narodojuego pod Poznaniem. Tom It/8, Badania z dziejórp spolecznych i gox/jodarczych nr. 59. Redakcya Roczníków llistiiryczryrli, Frnha (République Tichécoslovaque): Českosloven^ka akademik ved, Arcbeologicky ústav: Archeoiogické rozhledy ï —4. 11/1—4, I! 1/1—4. IV/1—6, V/l-5. Anthropozoikum LU. Pâmâtky archeoiogické XLII—1939—¿6. l'amàtki/. Pravëk. XL1TI 1947/48. Pamàlky (Historie) XLIII—1948, PamatkI/ archeoiogické 1. Roônik XLTV—1933. Urili nt. J.: Naše nejstarši m ¿sta. Dekan. J.: Začiatkv sloveti sky ch dijin a riša Verkninoravsku. Dubsky, B.: Pravek Jižnich Cech. Eisner, J,: De vinska Nova i es. Filip. J.: Počatkv slovanskih® oeidleoai v Ceskoskiven.sku. Filip, ./.: 1'ruiia praveka. Dil prvni. Filip. J.: Pravike Ceskoslovensko. (Vyhledv tin piaviSku ev-ropskčho Ikbtva. Svazek 3—6.) Chahupecku. V.-Koči, J.-Mend. V.: Praha romanska. Dil ilruh>;. Pouhk. J.: Ji/ni Morava zeme davnych Slovanu. Svoboda. B.: Cechy a rimske liiipcrinin. Šolle, If.: Počit k y helenskč civil isaee. Tiirefc. J?.; Piachovske skat v na us vi te dej in, Turek. R.: Posvalny litij na ChochoUku. Vy/.nam objeou nejst&r&iho kosi slik a na Praiskem bradi.. Cesfcoslocejisi-o. Ročni k V/M. Če« k os I o ven ska a kade m le veti, Osfav tehnieke fysiky; Czechoslovak Journal of Physics. Vol. 1/2—4-. II, 111/1—3. *C'eskosloveuskti společnost entomoiogieka *Jednota Csl Matematiku n Fysiku, *Komitct pro prirodoverlecky Vyzkuin Cech "Krrilovska Oeska spolefnost «auk. *MaHrtloi Muse am. *Slovansky seminar University, *Slovaaskf uslav, *SI u v o a slovesnost«, *Stritni archeologicky ristav. Lrstredni iisfav geologicky Českoslo venski republiky: Bariuiiek. V.: Mineralogieko-geolngicka bibliegrafie CSR za rok 1951. Haoliček. V.: A Paleontoilogicnl Study of the Devonian of felechovice-Braehjopods (Peiiiameraeea. Rliynclionellaeen, Spi-riferaeea). Haoliček. V.: Paleontologicka studie z čeleehovickčho devonu - Brachiopodft (Peniaincracca. Rhvnchonellatea, Spiriferaeea). Kalibooa. ,1/.: Megaspores of the Rad a ice Coal Measure Zone of the Klad no-Rakovnik Coal Basin. V&Hček, M.: Zastupci roil u Stensioina z mora V skill o fly še. Seme je, F.: On lite Mutual Relations of the Fossil Floras ln Alto-r. Cronaca della Societä Alpüia Frlulana. 195 f— XLVII, 1953—XI .VI TT. Uppsalu (Suede): U ni versit et sh i b Liotek et: E'lbiom. 1?.. Die Namen der siebentem Dneprstromstelle. Foiejeiptki, ?..: Sur la. qnestion de l'avshmÜfttion eonsonantkpic propressive daus les langucs s Laves. Gren, E.: Les piíHodiqms gíecs dan*; Ies grandes biblint¡u-qiics ile reclierehe en Sucde. Ekblom, !{ ■• Por Inselname Fehmarn. Uppsala Unioertiteis Arsskiift 1952ti, 1931/4, í'ublicaliona de ¡Instituí Slave d'üpsat VI. Bvlletin of the Geological Instituí ion of lite Univvrnitu of Upsala. Y ni. XXX! II. Skrifter utgiona a» Kungl. Human istiska Veten tkapssamfu ndet i Uppsala. Band 59, 40. Zoologiska Bidrag frán l ¡> pítala, Band XXIX—1949—1952. Trypuéko, J.: Vlitosirdy un milosirduy .nifetricOTs'? Vaduz (Licchtenstein): llisturisíher Vewin iiir dfls Filrstentum Licchtenstein: Jahrbuch des Historisehen Vereiri* fiir das Fiintentum Liech-tensiein. 52. Band. Vertezia (Italie): Istituto Veneto di Scienze, 1 ettere ed Arti: Atti CX/1947—48. 'lomo ( VI. Atti CXIII/1950 —5 í. Torno CIX. Atti, Tomo CX—ilJ52. Museo Cívico di Storia Natura le: Bol le tino delta Societá Denczitma di doria n atúrale e del Museo cínico di storia naturale, VoJ. i Y". V. Vi/I— 2. Wurszawa (Pologne): Pústvrawe mazeum archeolojticzne: Spramoxdania P. 1/. A. — Compies Rendus M. A. P. JV/3—4, V/i-2. Mafertaly Wczesnoírednioroieczrie 1 -1949, II—1950. H'iaJomosci Archeologicxne Tom XVI [1/3— 4, X1X/1. Gieysztor. A.: Polskie Millenium t, zegadnicñ wspoípracj H¡-fttoríi i Arelieologii Wt*zBsnod?iejowej. Komalski, K,: Jastinie Pulski I. Polskie Towarzystwo ArcheoEoglczne: ^rcJieoío^ia 111/1949, IV/1950-1951. Biblioteka Archealogiczna 5, 4. Polskie Townrzystwo Geognificzne: Fleszarmoa. R.: Polska. Informator geografíezay I. Fízjografia-Bandtkie, j..- Wiadomosci o j^zvku polskirn w &lqzak&cfc. Przeglud geografiezny XXlV/t-4 XXV/l-2. Milemski, M,: GdogTafia Wyzy wirnia. Seminarium Slawisty ezne, Uiiíwcrsytet. Towar/.ystwo Naukowe Waiszan skic: Ñau ka Polska. Kvvartalnik. Rok 1/1—2. Wien (Aniridie): Antropologische Oese II seh ¡il't. Anthropologische^ und Urgeschichtliches Institut der Universität: Archuelologia Austriaca 11.9, 10, 11, ! 11 nndesdenkmaJamt: Österreichische Zeitschrift für Kunst und Denkmalpflege 1953/ ¥11/1 -2. Geographische Gesellschaft: Mitteilungen der Geographischen Gesellschaft Wien Bend 94/ I —12, 95/1—f>. G eolog isc h e BundcsatislnIf: I 'erhandlungen der geologischen Bundesanstalt 193(1 -51, lieft Sonderheft C- 1952, 1952. Hefi 1—4. 1955/1-2. Cornelius, II.: Die Geologie des Schnecberggebietes. \nth. Ii.: Foraniiniferen nus l.::iIi-r- und Oberkreide des österreichischen Anteils an Flysch. HeJvetikum und Vorland vorkommen. Jahrbuch der Geologischen iitiridexanstult 1952—XCV/1 2-1955—XGVI/l. Jahrbuch der Geologischen Bundesanstalt, Sanderband I. (951/52. Geiilogisthe Gesellschaft: Hit teil an gen der Geologischen Gesellschaft in Wien 42 43, 44, NatnHi IstorlscIi es Museum: Annalen den Sätitrhistqrischen Wuwnms in Wien 58, Bund. Niederösterreichische Landcs'bjhHo£b.ek: / uscre Heimat. Monatsbl&tt des Vereines für Landeskunde von Niedcroster reich und Wien. Jg. 24 1935/1 -12. fahrbuch fiir Lumleskunde poil V'¡erlernsterreich. Neue Folge XXIX/1944 194«, XX\/i949—1952. Österreichi sc he Akademie de r W i-ss ensc haften: Pf ist er. F.: Die Reisebilder des llerakleidis. Itadermacher, It.: An; um Scripfons. I rch i" fii r ös t e rreich itche Geschichte 118—1931, 119—1952. Almanach für das Jidir 1950, 100. ,|hg. Almanach für das Jahr 195t, 101. ,|hg. Almanach für das Jahr ¡952. 102. Jhg. Sitzungsberichte. Abt. 1. Biologie, Mineralogie, Erdkunde und verwandte Wissenschaften 160-Band/1—10. 161. Band/1—10-Sitzungsberichte. Abteilung II a. Mathematik, Astronomie. Physik. Meteorologie und Technik 159. Band/7 10, IhO. thuul/l 10. 161. Band; I- 10. Sitzungsberichte, Philosophinch historische Klasse 227. Band/4. 5: 228. Uand/1, 2, 3. Anzeiger SS 1951/1 -15. 89 1932/1 15 (Mathematisch-naturwissenschaftliche Klasse). Anzeiger N9 — PJ52/1—25 (Philosophisch-historische Klasse), Meister, If.: Die Onütelspniche tu St. Galler Palimpfiesiwdes 90S. Österreichische Nat iona Ibibliothek: Brumier, O.; Adeliges Landleben und europäischer Geist, Gerhardinger, II, Tiroler Wirtschaft in Vergangenheit und Gegen w&rL Bd. II, Wtessner, IL: Gurker Urbare (Bistum und Kapitel) 1285—1502. Santifaller, L.: Das Institut Fiir österreichische Geschichts-torsL'huiig, Fichtenau, II.; Urkunden buch zur Geschichte der Babcnbergcr in Osterreich. Bibloa Jg. Hl. 74, i. 1/1—2. Wir/. ].: Politisches Englisch. Wetter, A.: Der dialaktische Materialismus. Donin, Ii.: Zur Kunstgeschichte Österreichs. Hammer. //..■ Kunstgeschichte der Stadt Innsbruck. Denkmäler der Tonkunst in Österreich, Bund S5, 86, 87, SS, Decker, H.: Sabsburger Flügelallnr des Veit Stoss. Abendländische Buchmalerei (Katalog der Ausstellung im Prunks aal. Mai-Oktober 19J2). Archiv für österreichische Geschichte 11412, Schlern-Schriften 77. Du erst, U.; Vergleichende Un tersueh ungs-mcthoden am Skelett l>es Säugern. Abt. VJ1/2. Mitteilungen der Vereinigung österreichischer Bibliothekare ig. VI/1. Buchkunst des Morgenlandes (Katalog der Ausstellung im Prunksaal, Juni-Oktober 1955). Österreichisches Arehüo Ionisches Institut: Praschniker, C.: Der Bäderbezirk von Virunum. Bakaiakis, G.: Grabaltar aus Kiwnotini. Harb, A.; Mensa Sacra. Der Marmordiskns von Donners -kirchen. Praschniker, C.; Das Basisrelief der Parthettos, Büd, A-: Ausgrabung Villa Zardctti in Brcgcnz. Kaff. L.: Die Cörnu-Fragraente von Ovilaba. Thaller, IL: Fragment eines Mihtärcliploiues von Mattiern a, <1. D. Vetters, IL: Ein neues Denkmal des Sicherheitsdienstes in den Provinzen? Polaschek, E.; Zwei Steindenkinäler in Tu! in bei Wie«. Welkon, L: Ein Pferdeparadeschmucik aus Moesia inferior. Zontschem, D.: Ein neues Denkmal des Dorianlandischeii Heile rs. Sunkomsky, TL: Zut Schwärzung von ßutehero-nero, Saria, B-: Röjnischc Grabara in t'eleia- Bei/, A.: E'in neues Eragment der Lex Lauriacensis. Stooboda, E.: Ein tesscru militaris aus Canum tum. Egger, It.: Epikureische Nachklänge aus Aquincum, A'eif, J.: Skulpi.Lirrngruppen in Ephesos. Braun, E.: Eine Alexanderlegende. Hell, M.; Römischer Grabtempel Ln Obemdorf an der Salzach. jVoll. R.: Ein Verwahrfund aus Seewalehen am Attersee. OberÖsterreich. Detschero, D.: Ein zusammengesetzter Beiname der Güttin Hera. Vetter, F.: Die vermeinii¡che Gliederung der Bürgerscliaft von AlMscuvium. österreichisches Museum für angewandte Knast! Schlosser, L: Venezianer Gläser. Troll, S.: Alinrien La lischt. Teppiche. Ifrazek. TT,; Wiener. Porzellan ans der Manufaktur Du Pa-quiers. Seminar für slavisVlie Philologie; Wiener atavistisches Jahrbuch. Zweiter Band, 19i2, Ergänzungsband 1, Spelnologisehes Institut heim Bnnde.sministerium für Land- und Forstwirtschaft: Mitteilungen der Höhlenkommission beim Bundesministeriunt für Land- und Forstjoirítchafi. Jg. t932. Zoologis ch-Botan i sehe Ges c I Iseh a f t: Ehrenberg, K.: Die Fuchs- oder Teufelsliieken bei Eggenbux^ Niederdonau. Wiesbaden (Allentagne): Hessisches Landesamt für Bodenforschung: Abhandlungen des Hessischen Landesamte* für Bodenfor-tchung, Heft 3. 4, 5, l>. 7. Bodenknndliche Übersichtskarte von Hessen. Abhandlungen der Hessischen Geologischen Landesanstalt Vir/i. Hessisches Lagerstatt enarchio, Heft 1, 2. Notizblatt des Hessischen Landesamtes für Bodenforschung zu Wiesbaden, V!. Folge, Heft 3, 4. Geologische Übersichtskarte von Hessen. Wrocfaw (Polofine): Polski Zwi^jtck eiilomologirziiy: Pohkie ptsmo entomologiezne T. XX—1950, XX1—II 951. Polskie Towarzvsiivo Zoologiczne. Wroclawskie Towarzystwo Mitosnikijv. Historii: Sobotka. Organ Wroelawskiego Towarzystwa Milosníków Ili-storii VI 1/1932. Zürich (Snissc): Geohiitanisches Forschvngsinstitut Ruhet: Bericht über das Geobotanischv Forschungsinstitut Rubel in Zürich lür das Jahr 1911. 1912. Ltidi, IV.: Mikroklima tische Tu ters ueh nugen an einen Birnbaum. Lüdi.H'.: Bericht über den 9. Kurs in ALpenboianik. Blank, F.-Lüdi, IV.: f'iinFjährige Beobachtungen über dir: An-ihocyanbi.ldung in Blütenblättern in de« Alpen und im Alpenvorland, — itii — Ma turforschen de Gesellschaft; l'ierteljahrsschrift der Na tu rforechenden Gesellschaft in Zürich 84/1—4, 96/1— 4. Beiheft 1, 2. 97/1—4 Beiheft i, 2, 5, 5/1, 2, 3; 36/1, 2. 3. 4, 5. 6. 7. 8. 9, 10, 11. 12. 13; 37; 38/1; 39: XXXVI/ 1952 — In Honorem Lawrence Ma reden Price, Publications in Zoology Vol. 47/11, 12. 14. 15: 50/5. 4, 5, 6; 52/1, 2. 3; 53/11; 55/1, 3, 4, 5, 6—8. 9—il; 57/1, 2. 3, 4, 5. 6; 59/1, 2, 3. Publications in Microbiology Vol. 1/1. Publications in Linguistics Vol. 4/3: 6/2, 8. 9. Publications in Mathematics. Nero Series Vol. 1/11, 2/1. Publication* in Libraríaruhip Vol. 1/1, Publications in Rotan y Vol. 24; 25/1, 2, 3T 4. 5. 6, 7; 26/1. 2. 4, 5, 6. Publications in Entomolgy Vol. 9/1, 2, 3. 4. 5. Publications in Geological Sciences Vol- 29/1, 2, 3, 4- 5, 6. Publications in Classical Archaeology Vol. 2/4, 5: 3/1. Publication■ in American Archaeology and Ethnology Vol. 40/7; 44/2; 45. Publications in lía sic Vol. 4. Anthropological Records Vol, 11/2: 12/5; 13/4, 5, 6; 14/1, 2; 13/1. English Studies Vol, 4. 5. Bogotá (Coioinliie); Academia Colombiana de Ciencias Exactas, Físico-Químicas y Nat Urales': Revista de la Academia Colombiana de Ciencias Exactas, Físicas y Naturales Volumen VII—1950, VIH—1950/52. IX--1953. fíoletiu de lu Sociedad Geográfica de Colombia, Vol. XI,'1. instituto Colombiano de Antropología: Reoista de Folklore. Número 7—1951. Buenos Aires (Argénline); Archivos Etimos: Archivos Ethnos, Serie fi. Yol. 1/2. A rch idos Ethnos, Serie D. No. 1/1952. Instituto de Antropología: Runa. A rehirió pura las Ciencias del Hombre, Vol. IV/1—2, V/i —2. Sociedad Científica Argentina. Cambridge (É(ats-línis): American Shool of Prehistoric Research: Paleobotany and the Bronze Age. VoLl.XXXI/1. Proceeding* of the Rttyal Irish Academy, Vol. Lilt. Section C, No. 1. American School of Prehistoric Research, Bulletin 17. Pea líody Mu sel: in of Archaeology and Ethnology: Papers of the Peabodu Museum of American Archaeology and Ethnology, Harvard Ünioersity Vol. XXV; XXXV,3; XXX V JI: XL/3. 4; XLI/1; XLVI/1, 2-3; XLVII/Í. Old World Bibliography No. 3, 4, 5, 6, Si, Report on the Pea body Museum of Archaeology and Ethnology. Harvard University. Caracas (Venezuela) : Fncultad lie Ciencra.s Mntemiilicas y Naturale« C'en ten o, M.-Zagttstm, A.: Interflettamcia en dos DLmensiones. Cincinnati (Etat-Unis): Lloyd Library ami Museum: Lloydia. Vol. 14/1—4, 15/1—4, 16/1, Tbe Library, University of Cincinnati: Blegen, C.: Troy, I IL The Sixt Settlement Part 1, IL Anderson. O.. Refrigeration in America. Columbia (Etats-Unis): Archaeology! Archaeology Vol. 3/1-4; 4/2, 3, 4; 5/1—4; 6/1—3. Columbus (États-Unis): Ohio State Museum: Museum Echoes Vol. 24—1951/12, Vol, 25—1952/1—12, Vol, 26— 1953/1—10. Eva Per ôn (Argentine): Fncultad de Ciencias Fhicomntemnticas: Reoista. Publicacioncs de la Fucuttuit dc Cicncitis Fisicomatc-mâticas Vol. 1V/4, 5- IndÎ4)l4polis (Étais-Unis): Indiana State Library; Proceedings of the Indiana Academy of Sciences Vol- 6L Ithaca (États-Unis): Acquisitions Division Albert R. Mann Library; Memoir 501, 303. 504. 305, 306. 307, 308, 309. 310. 311, 312, 313. 514. 3i5, 3l6. 317, 319. Bulletin 869. 870, 871, 872, 873, 874, 875, 876, 877, 878, 8~9, 880, 881, 882, 885, 684, 855, 886, 887, BS8, 889, 895. Cornell University Library. Kansas City t États-Unis): Linda Hail Library: Proceedings of the American Academy nf A rU and Sciences Vol. 79/4. 5; 80/1—3; 81/1, 2, 3, 4. 5, 6, 7: 82/2, 3, 4. 5, 6. Lawrence (Étals-Luis); University of Kansas: The University of Kansas Science Bulletin Vol. XXX/i, 2; XXXIV/1, 2, University of Kansas Publications. Museum of Natural History. Volume 1—1046—19^)/1—26, Volume 2—1948, Volume 5—1951/ 1—4, Volume 4—1951. Volume 5—1951—1952/1— 30, Volume 6— 1952, Volume 7—1952/1. Los' Angeles (É(ats-Unis): Southwest Museum: The Maderkey Vol. XXVIII—1953/4. The University of Ca lifo ruin Library: Raupt A.: Fundamentals of Biology. Mexico (Mexique!: *Re vista dn EMudios Es I a vos, Minneapolis (États-Unis): La liera tory of Physiological Hygiene: Newman, fl.: Evolution, Genetics and Eugenics. Homard. L.: A History of Applied Entomology. hecomte 51. Bulletin No, 67, 90. 9t. 92. 93, 94. 95, 97, 98. Progress Reports of the Pacific Coast Stations No, 88, 89, 90, 91, 92. 93, 94, 95. Progress Reports of the Atlantic Coast Station* No. 52, 53, 54. 55, 56. Publications and Reports 1930. 1951. Studies 1951, Washlbgten (Stats-Un is); American Geophysical Union: Transactions of the American Geophysical Union Vol. 32/2—f>; 33/1—3: 34/i, 3, 4. Library, National Academy of Sciences: Proceedings of the National Academy of Sciences Vol. 36/1 —12, 39/1—10. The United States Quarterly Book Reoiem Vol. 8/4. Library of Congress: Information Bulletin Vol. X/23. 24. 33—36, 39—45. 47. 49—52; Vol. XI/1—43, 45—53: Vol. XII I—T. 9—39, 41—47. Quarterly Journal of Current Acquisitions Vol.7/1—4; Vol.8/ 1-3; Vol. 9/3. 4; Vol. 10/1-4. The United States Quarterly Book Reoieto Vol. 6/1—i, 7/1—4. 8/1—4, 9/1—5. Glick. D.: Techniques of 11 isto- and Cystochcmistry. EUon, it,; History i>1" the United States of America. Cairns, H,: begral Philosophy from Plato to Hegel. Pratt, /?,-■ Ant4»otics. Commager. II.: The American Mind. Hart. J.: The Popular Book. A History of America's Literary Taste. I.amler. J.: I he IT. W- Wilson Company. Bo thin, H.: Treasury of Southern Folklore. Trees, Rj The Yearbook of Agriculture, Cohen. I.: Stmie Early Tools of American Science. Burltngame, R.1 Backgrounds of Power. Binkley. If'.: A Grammar ot American Politics. Kranti, ,/.. The Pharmacologic Principles of Medical Practice. Burnt, E.i The American Social Security System. Black, J.: the Rural Econoimy of New England. Hut si, J.: 1 he Growth of American Law. Machining-Theory and Practice, Fromm-Reichtpann, F,: Principles of Intensive Psychoterapy. Palmer, /:',: Fieldbook of Natural History. Brogan, D.: The Era of Franklin D. Roosevelt. Lieberman, E.; Unions ¡before the Bar. Statistical Abstract nf the t nit eel States. Kluckhohn, C.: Mirror for Man. The Cambridge History of American Literature. The idea and Practice of General Education. Barnes, ./.; Wealth, of the Am erica 11 People Holcombe, A.; Our More Perfect Union. Bridenbaugh, C,: J lie Colonial Craftsman. International Organizations in mich the United States Participate*. Centennial of the Settlement of Utah. Wisconsin Centennial Exhibition. Hides for Descriptive Cataloging in the I.ibrary of Congress. The Story up to \'om Historical Statistics of the United Slates 1?89—194% The ¡Abrary of Congres« and its Work. Library of Congress. Sesquicentennial Exhibit. Annual Report of the Librarian of Congress 1946, 1947, 1948. 1951, 1952. Centennial of the Oregon Territory. Florida's Centennial. An Exhibition. Commemorating the Settlement of Georgia im—1948, California. The Centennial of the Gold Rush and the First State Constitution, Centennial of the Territory of Minnesota, loma Centennial Exhibit ion. Indiana. The Sesquicentanmial of tlic Establishment of the Terr i to r in I Ck>v e rn tn e i] t. Tennessee's Setquiventennial Exhibition. District of Columbia. Texas Centennial Exhibition. Dohr, J.: Cos1. A conn ting. Essential. Human Rights, The Disabled Veteran. Education Directory. Harris. G.: Civilization Considered as a Science, in Relation to its Essonce. its Elements, and its End. Woolsey, T,: Riding the CbueJc Line, Nolen, 11.- Sales Management. Crockett, C.: Elements of Plane and Spherical Trigonometry. Rogers, J.; World Policing and the Const i tut ion. ■1/orris. L.: A Threshold in the Sun, Auden, W.H.; The Enchafed Flood or the Romantic Iconography of the .Sea. The Statesman's Year-Book. For the Year 1945. Dean, V.: One the Threshold of World Order. Bibliography of Agriculture. Vol. 7/4. irrigation in. Agricultural Production I. Dam pier, W.: A History of Science and its Relations with Philosophy and Religion. Granbard, M.: Man the Slave & Master. Lincoln, E-Workman, L.: Test big and the Uses of Test Results. Goheen. li.-Kamuck, S.: Selected References oil Test Construction Mental lest Theory and Statistics. 1929 -1949. Maltory, IF. II.: Political Handbook of ilic World. Tippmann, W.: Public, Opinion. Geist, O.-Froeiich, G,: Archaeological Excavations at Kukulik-Thmovan, (.'.: Section Tuberarsum of the Genus Solanum of North Autericii and Central America. Annual Report of the Board of Regent* of the Smithsonian Institution. McConnell, W.: The United States in the Modern World. Schmarl, S.: I,a bor lji the Soviet Union. The Library of Congress Quarterly Journal of Current Acquisitions. Vol 10—1952/53, Number 1. 2. 3. 4. Microfilming Clearing House Bulletin, Supplement No. 1. Steoens, If.: The Hole of the Library of Congress in the international Exchange of Official Publications. United States Notional Museum. Smith-.on ia it Institution: Bulletin 2CKi, 201. Proceedings of the United States National Museum, YoL 100/3254, 57, 3258; 101/328". 32S8. 3290; 102/3291-3310; Vol. 99/index. Contributions from the United States National Herbarium. Vol.29. Part 7; Vol.50, Purl 4. Smithsonian Miscelaneous Collections, Vol. 121, Number 3. AZIJA — ASIE Ankara (Turquie}) Türk Dil Kuramu: Türk Dili Ht 13: 11/16, IS. 26; 111/2" Tü rk Di Ii Belleten. Seri f/f— 1950/i 4—15. Türkiyeda Hal k Agzindan: S6z Derlemc Dergisi. Emire, A.: Sur l'Origine de I'Alphaljet Vieux-Tare. Saim, A.: I es Affixes Indo-Européens. Tli ri- Dili Bibl iyogra fyas i 1928—1940^ 1941, 1942. 1943. Dilafar. A.: Les Bases Bio-Psvchologiques de la Théorie Günes- Dil. D ihnen, f.: Les Lignes Mères et Essentielles de la Théorie sGuiics-Dili. T ¿¡n hi t. il.: Le Mot j Alps: et le Foyer de la Race Alpine. La .lié i /i ode d'analyse de la langue Turque du point de Due étymologique, morphologique, phonetique et semantique. K mre, A.: Sur la formation du langage. TU rk Dilbilgisi. Dalkiliç. M.: fitude sur la théorie Giimes-Dil. Danixmend, I.: Stüde sur la hmg&fre mimé de l'homme jiri- mitif et su i' les verbes sans conjugaison. Türk Dil Kurumu Yauinlart 1952—1952. Türk Lehçelerinin Mukayeseli G ramer i (lik Deneme). Baghdad (Irak); Iraq Museum Library s ■ÎHmer. A Journal of Archaeoloigy in Iraq. Vol. IX/1. lia il galo rc (Inde): The Indian Academy of Sciences! Proceedings of the Indian Academy of Sciences, Section A, Vol. xxxnr/6, xxxv/i-6. xxxvi/i-&, xxxviia- 6. xxxvnr/i—4 Proceedings of the Indian Academy of Sciences, Section B. Vol,XXXIV/6, XXXV,1—ft. XXXVI/l-6, XX XVII/1-6, XXXV11I/1—4- Calcutta (lnde)¡ Zoological Survey of India: Records of the Indian Museum Vol, XLY—1947/Index, XLVII— 1949— 1950/1, 3—4; XLYII I—1950/1. Half« (Israel): Israel Institute of Technology': In the Field of Building. Bulletin No. 1, 2, 3, 4, 5» 6, 7. 8, 10- h i ros il i tu a (Japon): Botanical Club: Hik-obia. Journal of the Hiroshima Botanical Glub. Yol. 1/1, 2. 3—4. 1950—1952. Jerusalem (Isrttcl): Depart nient of Antiquities: Bulletin of the Department of Antiquities of the State of Israel, No. Í, 2, 3, 4. Kyoto (Japon): The Phytogeographîrai Society: Acta Phytotaxonomica et Geobotánica Vol. XIV—1951/52, No. 3. 4, 5., 6; Vol. xv—1953, No. 1, 2. Sapporo (Japon): Tensor Society: Tensor. Nero Series, Vol. Í/5, 7I/I-—3. IU/!, Tokyo (Japon): Anthropological Society oí Nippon: Zinruigaku Zassi. The Journal of the Anthropological Society of Nippon, Vol. IXTf/694, 695, 696. 697. Kobayaá Ins tit ate of Physical Research. AFOSA — AFRIQUE Alger (Algérie): Société d'Histoire Nata relie de l'Afrique du Nord: Bulletin de lit Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord. Tome 41/1—8, 42/6—8, 43/1—9, 44/1—6. Bnlawayo (Rhodesic): The Mal ki nal M usen m of Sou the ni Rhodes in: Occasional ¡'apers of the Nation a! Muséum of Southern Rlto-desia, Vol. 3/17. Dakar (Sénégal); Institut Français d'Afrique Noire; Bulletin de l'Institut Français d'Afrique Noire, Tome XIV/1—4. XV/l-4. H olas. B.: Mission dana l'Est Libérien. Alibert, H.: Les insectes vivant sur les cacaoyers en Afrique Deciden tale. Le Caire (Égyptc): Institut d'Égypte: Index des Communications et Mémoires publiés par l'Institut d'Égi/pte i85'J—t'J52. Bulletin de l'Institut d'Egypte, Tonte XXXIIL 1950/51. Lonrenço Marques (AFriquc Orientale Portugaise): Musen Dr, Alvaro de Castro; Memorias do Museu Dr. A loar o de Castro, Ni>. 1, 2. Nairobi (Kenya): The East Africa No lu ral History Society: fournid of the East Africa Natural History Society 1952— XXI/1, 2; 1955—XXII/i. Pretoria (Transvaai): Transvaai M usen ni; Annale oan die Transoaal Muséum. Vol. 22. Pan. I, IL Verslag pàn die Ra ad oan Kur atore o ir die Jaar geëinding 31 M art Í9T3. lîabat (Maroc): Société des Sciences Naturelles du Maroc; Comptes rendus des séances mensuelles, Vol. XVII—1931/7- -H. XVIÏf -1952/1—H, 8 bis, XIX 1953/1 i>. Bulletin de la Société des Sciences Naturelles du Maroc, Tome XXX: XXXI/l. 2: XXXI i.'i, 2. f'anouse. f,: ÎjCk chauves-souris du Maroc. Travaux de la Section de Pédologie 1951/3* 3: 1952/4. 5. T ra oit ujx de l'Institut Scientifique Chéri fien Xo. 3; No. 3/1, II; No. 4: No, 5; No. 7, Mémoires de ta Société des Sciences Naturelles du Maroc No. 50. Tunis (Tunisie): Société des Sciences Naturelles de Tunisie: Bulletin de la Société des Sciences Naturelles de Tunisie. l'orne 1/1—2, II/l—t 111/1 ^t. IV/J — 4, Vil— 4. Mémoires de la Société den Sciences Naturelles de Tunisie. No. 1. ÀVSTRAL1JA, INDONEZIJA IN OCEAN!JA — AUSTRALIE, INDONÉSIE ET OCÉAN IE Bandung (Indonésie): Faculty of Mathematics and Natura! Sciences: O.S. R News VoL 111/10—12. Journal for Scientific Research, Vol. III—12-Eisses, J.: Tlic Mucilages of S unie Indonesian Seaweeds, Compilation of Herbs, Plaids, Crops supposed to be Effective in a now s Complaints and IUnÉ$sea. Bulletin XiKlt, 12, r>. U. 15. 17. O. S. II.Publication 54. 35, 36, 57. 38. Koninktijke Natuurkimdifp1 Verécnigûig in Indonésie: if ad ja lah I ! mu A lam Untuk Indonesia (Indonesian journal for Natural Science) Vol, 107/4-6, 10S/1—f>, 109/1—5- Hob art (Tasmauie): Tltc Royal Society of Tasmania: Papers and Proceedings of the Royal Society of Tasmania for the Year 1950. Papers and Proceeding of the Royal Society of Tasmania, Vol. 86. Joejakarta (Indonésie): Cad jali Mada University : The Medical Faculty. 1950. Sardjito, \f.: On the Breeding of Fish in the Slow Sand Filters at Macassar, Celebes. ¡H el 1>0U rae (Australie): Com mu u wealth Seientifie and Industrial Research Organization: Australian four nul of Scientific Research, Series A, Physical Sciences Vol. 1/1—4, 11/1 4, III/l—4, IV/1— 4, Y/l—4. Australian journal of Physics, Vol, V1/1—3. Australian Journal of Scientific Research. Seriei fi. Iliolo-gicat Sciences Vol. J/l —4. 11/1—4, Il 1/1—4, IV/1 —4. V/1 —4. Australian Journal of Biological Sciences, VoLVI/1 3. _4usíra¡¿an Journal of Zoology. Vol. 1/1, 2. Australian Journal of Botany. Vol, 1/1—3, Mines Department. Hoya] Society of Victoria: Proceedings of the Royal Society of Victoria, New Series. Vol. 65 : 64/1, 2 ; 65/L Sidney (Australie): Fisher Library. University. Nicholson Museum of Antiquities: Handbook to the Nicholson Museum 19-ifi. VSEBINA I. Zakoni — ukazi — statuti — pravilniki — poslovniki Zakon o Slavonski akademiji znanosti i» umetnosti ........ T Statut Slovensko akademije znanosti in. umetnosti 1+ Pravilnik za tisk publikacij Slovenske akademije znanosti i n umetnosti .......................,.......................50 Sprememba v pravilniku Kemičnega inštituta Borisa Kidriča« .............................................. 33 Poslovnik biblioteke Slovenske akademije znanosti iti umetnosti ................................................. 35 1!. Organizacija Predsedstvo ..............................................................................................41 Vodilni uslužbenci uprave Akademije ..........................................42 Uprava inštitutov in komisij ............................................................43 III. Člani Častni člani ..................................--,,........ 37 Redni in dopisni Člani .................................... 57 Novi člani Razred za zgodovinske in družbene vede Izidor Cankar ................................... 87 Marko Kostrcnčič ,. 74 Fran Zwitter ...................................... 7t> Razred za filoloike in literarne vede Karel Oštir ..............................................................................85 Anton Sovrfe .........................................................80 Petar Skok ....................................... 89 Lucien Tesni^re , . , .............................................................92 Razred za matematične-, fizikalne in tehnične, vede Ven če A. Koželj ..............................................95 Razred za prirbdoslovne in medicinske vede Srečko Brodar .................................... Fran Kogoj j......................................101 Si niša Stankovič ....................................................................105 Alojz Tavčar ........................................103 K o sta Todorovič ..................................................................107 Vale Vouk .......................................................iOif Razred .za .umetnosti France Bevk i.........................................................110 Pavel Golia ............................................................................116 Boris Kalin ..............................................................................121 Marjan Kozina ................................................................125 Miško Kranjec ................... 135 Ivo Andrič .....................................155 Mila.n Bogda novic ...........*........................................133 Lojze Duiinar ........................................................................137 Miroslav Krleža ........................................159 IV, LTmrü člani Umrli člani .............................143 Fran Ramovš ...................................., 148 Boris Kidrič ...,. ..r.........»t*, •. »'<..........161 Matija Murko ........................................................................16S Y. Poročila ti tlelu Akademije Delo Akademije v letu 1952 ..........................................................181 Delo v inštitutih v letu ¡952 in delovni načrti a« leto 1953 188 Delo Akademije- v letu 1953 ................................................253 Delo v inštitutih v letu ¡953 in delovni nafrti zu leto 1954 264 Yl. Izvlečki iz finančnih poročil in zaključni računi .............331 VIL Publikacije in zamenjana publikacij ............................................343 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IX l METMOSTI IVtll klljij^LL 19M—(SM Izdala SldVonita itkaitcuii jii zliajidiili jn .....l-1 ti os I i v I j |llil]IIIII Nuii sililo Triflui hIiu tiska rlUL ¥ Ljubljulii T jlllijll OWtf 2bVi pok-Nukludu sUH) iivodoT