dtn ruen »>bot, mM in praznike* , A daily except Saturdays, »■""^.ndHolidars PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE" Urcdniiki in uprsvnlškl prostori: 2657 South Lswndale A v«. Office of Publication: S«57 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 .yeab xxxvm^ Cmu lista I« $84» If TSB^Sff £ ArS S Slrc^lS? CHICAGQ 23. ILL. ČETRTEK. 11. APRILA (APRIL 11). 1948 Subscription $8.00 Yearly . ŠTEV.—NUMBER 72 ir med Pernio in sijo še ni izravnan Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103. Act of Oct. 3. 1917. authorised on June 4. 1918, iyko n udeležil se-varnostnega sveta jrzijski ge- rRAL ARETIRAN Oblak Chicago.—Glavni urad jedno-te je zadnji dni obiskal Anton Udovich iz La Salla. 111. Is Clerelanda Cleveland.—Po dolgi bolezni je umrl v bolnišnici John Zupančič, star 57 let, rojen v Prim-skovem pri Litiji, v Ameriki 35 let. Bil je član društva 126 SNPJ in SDZ. Zapušča sina, dve poročeni hčeri, pet vnukov in več drugih sorodnikov. — V. pr, naj kontroverza ostane Euclidu je po dolgi bolezni u- mrla vdova Mary Peko!, rojena _ York. 10. apr.—Čeprav iija zahtevala, naj varnost-ret Združenih narodov usta-izprave o njenem sporu s Jjjo, je slednja apelirala na , naj sporno vprašanje ostala dnevnem redu do 6. maja, o po zagotovilu Moskve eva-jja ruskih čet iz Perzije do- predju, vsebuje pismo, ka-je Hussein Ala, perzijski po-k v Washingtonu, naslovil oitnemu svetu. V tem na-i, da je dobil zadevna havo-od svoje vlade v Teheranu. sU perzijskega poslanika je nčila nove komplikacije, ida, da se bo trenje med Runa eni strani ter Ameriko eliko Britanijo na drugi oblo. Moskva vztraja pri sta-, da perzijsko vprašanje ne i pred varnostni svet, ker asija sklenila dogovor s per- 0 vlado. rika in Velika Britanija a to, da perzijsko vprašanje le na dnevnem redu, dokler lodo ruske čete zapustil* jdcih krajev. Ameriški in ki interesi se križajo z ru- 1 in to dejstvo je povzročilo komplikacije. Seja Članov Domače vesti Lochiner v Thomasu, W. Va., stara 54 let. Tukaj zapušča poročeno hčer in dve vnukinji, v Thomasu brata Johna in sestro Anno Wenck, v Fitzgeraldu, Ga., brata Henryja.—Po dolgi bolezni je umrl Anton Jerina, star 89 let, doma iz Preserja, v Ameriki 42 let. Bolehal je od oktobra 1944, ko si je pri padcu zlomil kost v boku. Član je bil SDZ in ABZ. Zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri in vnuka, v starem kraju pa polbrate in oolsestre.—V bolnišnici je dalje umrl Frank Zakrajšek, star 71 'et, doma iz Preserja, po domače Zatkov, v Ameriki od 1902. Bil je član SMZ. Po poklicu je Sil kovač in imel več let poprav-'jalnico koles in vodil tudi go-»tilno. Zapušča ženo, poročeno Hčer, dva sinova. Štiri brata, med nitmi L. Zakrajška v New »ester—eno v starem kraju.—V Solnišnici Lakeside se nahaja Joseph Milanich iz Collinwooda, •i je bil operirarf na očesu. Popravek Detroit.—V naznanilu od tu-•aj je bila pri imenu pomota. Glasiti bi se moralo, da je umrl Mathew Galahek, ne Gorishek. *nega svet*r"kstef* » jt Vorku in rev* Kazimirja in pet Bi sovjetski poslanik An-Bromyko. je bila zaključe Seraj popoldne, da bodo di: Sti lahko sestavili novo for ) do prihodnjega pondeljka Oscar Lange, poljski po k v Washingtonu, je nazna da bo vztrajal pri zahtevi, morajo člani varnostnega • razpravljati o španskem knju. On je predlagal, naj * v okviru Združenih na-v pretrgajo diplomatične in »mske odnošaje z režimom •kega diktatorja Franca. "W»a. Partija, 10. apr.—Ge-1 Hassan Arfa, bivši šef per-H* generalnega štaba, jf utiran na obtožbo prevrat-aktivnosti proti vladi. Or *ija desničarskih grup, ki ttajo odločno akcijo proti slem" v provinci Azerba- je bil odstavljen kot šef "»'nega štaba, ko je Ahmed J e» Saltaneh postal pred-« Perzijske vlade. On jc P bit sovražnik Rusije. rJlllMt P°ro<5a. da ruske ! odhajajo iz Tabnza, glav-P mesta Azerh»H*.n« Dau Azerbadžana. Bara-Ut*re so ruski vojaki zapu !10 čete vlade av- g* Province. Poročilo do-r,da 80 ^ ruske čete 3 Mi iz Kazvina, 80 ™verozapadno od Tehera-*Vlra ReiU na obrežju morja I'-." Pravi, da so azer- tl^4 Froughlje. JZ*4 drtavljana, ki je bil " upravitelj br.t.ko-per- r«int kompanije. Glavni *°Wpsnije je v Tabrizu. Qn 15. ija kvota je v vsaki kate-povišana za 5 zastopnikov narodov.) sveta sta enakopravna in enake pravice. Ena in ista ne more biti član obeh. »vanja se vrše posebej, ra-idar postava določa ali ka-doma zaključita, da je «je skupno. Na skupnem bnju tvori sklepčnost na-fcvečina poslancev obeh Zasedanja so redna in Hedna zasedanja se 15. aprila in 15. oktobra, pa so sklicana na zahte-ld>J«. na zahtevo zborni-republike ali kadar ena poslancev ene zbornice tthteva. w'»n»ki sporazum glede postav zbornici lahko predlaga- Myo, ki potrebuje za spre- Vec'no Klasov v obeh zbor- ^Ce katera izmed zbor- ™«s kako spremembo te* k novi postavi, mo- predlagana postava vr- ^bornici, kjer je bila ?jjni»- - za dosego soglas- * dot,Ona zbornica ne 1' ^Pravkom ali dodat- mora biti predlaga- m^Ji/''■< koordinacij ■wxiboru L, , • , k» »eitoji iz ena- članov obeh zbor- prirJ<- do sporazuma tolikemu odboru, biti vrnjena I v prvotni k L? do tpdaj ne jVl7P^t, in vršiti se 'J^JO v vseh Jugoslavije. 7;im"r* rcferirati HZ* r»"^bnim od. ■Bb preiskavo vprakanju in dr-rr»J" pri tem ko-III poslanci uUnto ^kljivnitl (imu-^ **jo biti areti- Ki^ "M* Vr4,li |»roti 1**1''panje br«z dovoljenja zadevna zbornice. Naznanilo o volitvah nove skupščine mora biti razglašeno pred-no termin obstoječe skupščine iztoče. Volitve se ne morejo vršiti prej kot dva meseca rtiti ne kasneje kot tri mesece po razpustitvi obstoječe skupščine. Spre-, nembe in dodatke k ustavi sme iprejemati skupščina le na pred-'og prezidija ali kabineta, ali na »redlog ene trefjine poslancev ene zbornice. Predno tak predlagani dodatek pride pred Ljud-;ko skupščino, mora biti za skle-janje o predlogu oddana navad-ia večina glasov vsake zbornice. ?redlog zamore potem biti sprejet let s absolutno večino celokupnega števila poslancev v )beh zbornicah. PrMldU LJudsk« skupščin« FLRJ Prezidij (predsedništvo) je izvoljen tekom skupnega zaseda-ljna obeh svetov skupščine. Se-itoji iz predsednika, 6. podpredsednikov, tajnika in največ tri-lesetih drugih članov. Prezidij klicuje in zaključuje Ljudsko skupščino, postavlja datume za /olitve, odloča o skladnosti po-itav z ustavo, obvezno tolmači zvezne postave ter jih razglaša, 'ma tudi pravico deliti pomilo-ititev (amnestijo), sklepati med-larodne pogodbe, imenovati podanike v inozemstvu, sprejema-;i poverilna in odpoklicana pisna diplomatskih predstavnikov ujih držav, deliti odlikovanja, menuje in razrešuje ministrstva / kabinetu, razpisuje ljudske referendume o pristojnih vprašanjih po zaključku Ljudske skupščine ali na predlog kabineta. In cončno, ko je Ljudska skupščina la razstanku, izvršuje nekatere njene posle (imenovanje ministrov in namestnikov, napoveduje vojne v primeri napada, okli-. ?uje mobilizacijo itd.). Prezidij je odgovoren Ljudski skupščini, 'catera zamore odpoklicatl člane orezidija posamezno ali v celoti n izvoliti nadomestne za neizte- een termin odpoklicanih. Če je Ljudska skupščina razpuščena, vrši prezidij njene dolžnosti do prvega zasedanja nove skupščine. Kabln«t — zvezna vlada Izvrševalna in upravna oblast zvezne države je podeljena i«-dsrativni ali svasni vladi, ki se imenuje kabinet. Tega imenuje in razpušča skupščina na skupnem zasedanju obeh zbornic. Odgovoren je Ljudski skupščini. (Torej naravnost ljudstvu potom njegovih izvoljenih poslancev. Kabinet Združenih držav je imenovan navadno izven izvoljenih članov kongresa in ni odgovoren volivcem.) Kabinet sestoji iz predsednika, podpredsednikov, 6 federativnih ministrov (obče-zveznih); za zunanje zadeve, za narodno brambo, za promet, za pošto, za pomorstvo ter za zunanjo trgovino; 6 federalnih ministrov (vsaka republika ima po enega ministra pri zvezni vladi); 9 zvezno-republiških ministrov: za financo, za notranje zadeve, za industrijo, za rudarstvo, za trgovino in preskrbo, za kmetijstvo in gospodarstvo, za delo, za gradnjo ter za pravosodje; iz predsednika zvezne načrtne komisije (ki sestavlja gospodarske načrte); iz predsednika zvezne kontrolne komisije, iz predsednikov {»osebnih komisij za ljudsko zdravje, izobrazbo in — končno iz ministrov brez port-folija. Ministri nosijo kazensko odgovornost za kršitev postave pri opravljanju svojih služb in so tudi odgovorni za morebitno škodo, ki bi jo prizadeli državi ž nezakonitim delom. Obče-zvezna ministrstva vodijo tiste oddelke uprave, ki so jim poverjeni posredno za vso Jugoslavijo. Taka ministrstva zamorejo imenovati polnomočne pooblaščence pri vladah posameznih republik, da vršijo njihove funkcije v do-tičnih republikah. Zvezno-re-publiška ministrstva poslujejo neposredno potom tozadevnih ministrstev vsake posamezne republike. Občezvezna ministrstva lahko posredno vršijo le izrecne funkcije v zvezi s podjetnostmi, ki so bile od prezidija proglašene, da imajo občeljudski značaj. (Kabinet lahko porazdeli nekatere funkcije oddelkov za gospodarstvo in narodno brambo posebnim oddelkom ministrstva.) (Konec prihodnjič.) PIQ8VBIA Fašizem v Avstriji DUNAJ.—ONA—Pristaši nacizma v Avstriji se pozdravljajo s tem, da si kličejo mesto pozdrava številko—8R— Začetna črka hitlerjevega imena je namreč osma črka abecede, in Če jo dvakrat ponoviš, imaš nacistični pozdravil "Heil Hitler!" Ta novi pozdrav je postal baje znak spoznavanja med Hitlerjevimi pristaši od vzhodne Prusije pa do štajerskih dolin. Ravno na Štajerskem,' to je v avstrijskem delu te pokrajine, je položaj posebno resen. To je lahko razumljivo, saj \e Hitler sam dejal, da je Gradec zaslužil častni naslov "mesta nacistične revolucije." Zarotniki, ki se pozdravljajo s številko "88," se ohrabrujejo pred vsem s tem, da se tolažijo, da Hitler sploh ni mrtev. "Vojna se bo nadaljevala najpozneje v dveh letih," si prigovarjajo. Morda je nejveč tega med dijaki. Daleč v gorah so našli zavezniki tečaje smučarjev, katere so vodili bivši SS-častniki. Poglavitni cilj te kampapje "88" je seveda v prvi vrsti, da se širi* mržnja in sovraštvo do Rusije. V drugi vrsti pa žele prepričati vsakogar, da se Velika Britanija oborožuje nanovo, in sicer za vojno proti Sovjetski uniji. Avstrijski SS-ovci so pripravljeni. Listnica uredništva Zadnje čase smo prejeli več pisem, v katerih nas rojaki vprašujejo, če imamo kakšno "slovensko ameriško knjigo" za učenje slovenskega ali pa angleškega jezika. Slovensko-angleške ali angleško-slovenske slovnice nimamo, kakor tudi ne besednjaka. Edini besednjak te vrste je dr. Kernov English-Slo-v«n« Dictionary, ki ^ane $5. Kdor ga želi, naj piše na naslov: Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair ave., Cleveland 3, Ohio. Calumet. Mich.. J. S.—Glejte gornje vrstice. F oni ana. Cal.. J. Z.—Rokopise vračamo le, ako je priložena poštnina. v V«i RAZTEGNITEV AMERIŠKIH ŽITNIH ZALOG Nov, takpzvani "Famine Emergency Committee" (Odbor za nujno pomoč stradajočim ljudstvom v Evropi in drugod), je izdal na ameriško'ljudstvo apel, v katerem je rečeno, naj si sami omejimo količino žitnih jestvin, ki smo jih do sedaj uživali. Predsednikov tozadevni program predvideva 40-odstotno omejitev konsumcije žita oziroma žitnih' izdelkov v tej deželi. Izdelovalci piva, peki in mlinarji ter živinorejci in drugi bodo odslej uporabljali znatno manjše količine žita, ker le na ta način bo mogoče preprečiti množično stradanje po evropskih in nekaterih azijskih deželah. Ameriška prehrana vsebuje poleg "našega vsakdanjega kruha" tudi najrazličnejše pecivo in druge sladke in nesladke dobrote. ki jih je najti v vsaki živilski trgovini, pekariji itd. Ceni se, da predstavljajo žitni produkti eno petino celotne ameriške prehrane. Poleg tega se seveda izdeluje tudi pivo in mnogo žita se porabi za živinsko krmo in drugo pičo. Prostovoljne regulacije, ki so sedaj odrejene, streme predvsem za tem, da se raztegnejo ameriške žitne naloge v svrho izvedenja programa za preprečitev in omilitev lakote,-ki jo je pustila za seboj vojne. To ne pomeni, da bodo ameri-iki ljudje sami prikrajšani na vitalni hrani, pač pa. da bo izbira žitnih produktov manjša in oiva bo manj kot doslej. Kruh bo odslej malo bolj "žiten," to * pravi, moka ne bo tako fina kot doslej, temveč bo vsebovala 10 odstotkov žits. ksr pomeni msnjšo potrato žita v mlinih, kjer ae žito melje v razne vrste moke. Ta novi kruh pa je zs zdravje possmezniks veliko boljši, kajti vsebuje več važnih orehrsnilnlh snovi Nsvzlic temu pa ta kruh ni črn. kakršnega bodo pekli v Evropi In dru-\oA, kadar dobe našo pom<« v žitu. V skoro vseh evropskih ter v sovjetskih deželah vsebuje moka od 85 do 90 odstotkov žitnega zrna, kot je to razvidno iz poročil poslanih vladnemu uradu za poljedelske odnošsje z vnanjiml deželami. Iz* tega je razvidno, da se pri mletju zgubi samo 10 do 15 odstotkov žitnega zrna, iz katerega se melje moko. V nekaterih deželah še bolj štedijo z žitnim zrnjem pri mletju ter žgube le 4 odstotke, kar gre v otrobe, porabne za živinsko krmo in drugo pičo. Koruzo meljejo kot je, brez izgube jedra ali luščine. V mnogih deželah, kjer vlada pomanjkanje žitnih pridelkov, pridejo pšenični moki rženo ter celo ječmenovo moko, Uko de prave pšenične moke za kruh sploh ne dajo na trg. V Jugoslaviji se sedaj pri mletju žita dovoli le 10 odstotkov zgube žitnega zrna v druge svrhe, ensko v drugih evropskih deželsh fz-vzemši Norveško, Nizozemsko, Rusijo. Poljsko, Anglijo ter Severno Afriko. Odstotek porabe žitnega zrna v druge svrhe je v omenjenih deželah nekoliko višji. Podatki urada National Geographic Societv v Washingtonu kažeio. da je bil žitni pridelek Ukrajine. Francije. Italije In Nemčije pred vojno trikrat tolik kot ameriški žitni Od omenjenih dežel ali predelov je imel« Francija dovolj žita za lastno uporabo, dočim je Italija žito uvažala, s Ukrajins In južns Rusija ps so žito izvažale. Vsčins evropskih dršrl je Žito uvažale. ' Žitni.pridelek v Evropi je la- MANDŽURIJA SI Ml POSEBNIH SVOBODŠflN Naplaal Own Lattimor« Kot v pokrajini Notranje Mongolije, tako je tudi v Mandžuriji nastalo močno avtonomno gibanje, ki je pa bolj pokrajinskega značaja. V Notranji Mongoliji živi ljudstvo, ki ima svoje močno izražene ponebrtosti, ki je ločijo od Kitajcev. V Mandužriji je avtonomno gibanje osnovano na zahtevah pokrajinske vlade, ki hoče več samostojnosti. Ta problem ni omejen le na Mandžurijo, temveč velja za vse zgodovinske kitajske pokrajine, — pač pa je najbolj ostro prišel na površje v Mandžuriji. Kitajci so kolonizirali večino Mandžurije šele v modernih časih. Kitajci, ki so odhajali tja, se niso izseljevali tako kot Evropejci v Ameriko, ki so iskali novo domovino, temveč so nekako širili o-zemlje Kine in njene meje. Toda pomisliti je treba, da je bila Mandžurija od vseh kitajskih pokrajin — če izvzamemo otok Formozo — Viajdaij časa pod peto japonakih gospodarjev. Bilo je mnogo odpora, odkritega in podtalnega, za katerega je moralo plačati z življenjem mnogo odločnih ljudi. Toda mnogo jih je tudi preživelo dobo okupacije. Zdaj so začeli zopet prihajati na dan in se uveljavljati. Cunkinška* vlada je napravila usodno zmotOf da tega ni upoštevala. Predno so Japond zasedli Mandžurijo, je bila najslavnejša in najbolj vplivna o-sebnost Mandužrije takozvani "mladi maršal" Cang Hsue-Li-nag, ki je leta 1936 pomagal v Slanu ujeti generalising Clang Kajšeka, ker je bil prepričan, da ne velja nadaljevati borbe proti komunistom ter se raje zvezati z njimi v strnjeni fronti proti Japoncem. Mladi maršal je bil pozneje postavljen pred vojno sodišče in zaprt. Ne bom se tu ukvarjal z vpra- ni trpel ne samo radi vojnega razdejanja, ampak tudi radi suše, ki je škodila tudi pridelku v Argentini, južni Afriki in Indiji, de so bile težko prizsdete nekatere od najvažnejših svetovnih žitnic. Tako je pologi danes tak, da imata le Amerika in Kanada, kljub suši lanskega leta, odvišno zalogo žita na rokah. Kot v drugih dsželah, se prideluje tudi v Ameriki tri 6e-trtine ozimine ali žita sejanega jeseni ter le en četrt jsre sli spomlad ne pšenice, ki je sejsns na spomlad in dozori zs žetev pozno poleto. Pfcnics, kot rii. ječmen, oves In rž, j« žitsrics staregs svete— koruza ps js priils iz novsga sveta, Amerike, tods zavzems danes več posetvene zemlje po svetu kot katerikoli drugi živež-ni pridelek. Kogar zanimajo številke v pogledu žitnih pridelkov Amerik« tekom zadnjih nekaj let. naj v«, da smo pridelali lani 1,123.000.000 bušljev pšenic«. Prejšnje leto se je pridelalo 50 milijonov bušljev manj. L 1942 je bil prldel«k pšenice tako bogat, da farmarji niso imeli dovolj shrsmb, lu-mor bi apravili ni^H-ičakovano bogato letino. Iwinakegs pridelka ae Je precej poskrilo v nad I. da bo mogoča špekulacija z žitom. zato ps j« nastala potreba sedanjih odredb in prostovoljne omejitve v konsumeiji žitnih pridelkov —fLfS. šanjem, ali bi bilo bolje osvoboditi Clang Hsue-Lianga ali ,ne. To je zadeva Kitajcev. Toda dejstvo je, da so Kitajci z njim izgubili edino veliko osebnost, ki je priznana v Mandžuriji, ter da so radi tega morali pošiljati v osvobojeno pokrajino neznane ljudi, katerih tamošnje ljudstvo ne priznava kot svojih. Ako je imelo vodstvo Kuo-mintanga namen držati mladega maršala v zaporu, bi bilo moralo poskrbeti- za namestnika in mu še pred porazom Japoncem u-stvarlti dovolj močno pozicijo v Mandžuriji. Toda Ku^minCang tega ni storil. Posledica je bila, da ljudstvo Mandžurije ni imelo nobenega spoštovanja do predstavnikov, katere je pošiljala tja kitajska centralna vlada. To so bili večinoma ljudje, katerim je centralna vlada zaupala, ker so se izkazali kot zvesti sovražniki komunistov — toda ljudstvo jih Je navzlit temu smatrelo kot tujce in jih ni priznalo. Mandžurski narod bi hotel, da mu prednjaČijo njegovi lastni prvaki, oni, ki so se borili proti Japoncem. Teh vlada noče priznati, toda komunisti so jih priznali — nobenega dvoma ne more biti o tem, da so mnogi teh prvakov že prej, za časa borbe, ustvarili zveze s komunisti. Nekateri so celo sami postali komunisti. Danes je vsekakor položaj ta, da je kitajska centralna vlada našla v težkoče, ker je zamudila priliko, da si pridobi simpatije ljudstva s tem, da Jim prizna nekaj avtonomije. Komunisti so priliko spretno Izkoristili in sprejeli načelo, da velja ugoditi tem zahtevam in priznati Mandžuriji posebne svobodščine V Mandžuriji torej vidimo isto tragedijo kot v Grčiji in Perziji, v Indoneziji in v mno-gih drugih krsjih — namroč, ds oni, ki bi si bili mogli z mslimi koncesijami pridobiti arcs in prljsteljstvo narodš, niso znali izkoristiti prilike, ki se j*n Je nudila. Komunisti pa so pobrali žogo, ki se je izmuznila Iz rok nasprotnikom, In so zdaj na poti k cilju. Najbolj enostsvni Izgovor je seveda ta, da je Moakvs vsega tegs krlvs. Tods izgovor Js že stsr in obrsbljen. Zgodovina ga nikakor ne bo upoštevsls. V Ki ni )e v mnogih zgodovinskih pokrajinah neizogibno, da s« razvije močno gibanje, ki bo zahtevah) avtonomne pravice. Tako je v slučaju Mandžurije, tak/) bo tudi še drugjW. V igri politik« pa je največja umetnost spoznsti, kdaj je trebs u brsti drugo smer in kateri politični koraki so postali neizogibni. In tskrst Jo je trebs mshni-ti v novo smer pred onim dm glm. — ONA. Vojni dobičkarji v Sloveniji polagajo račune Ljubljana, 8. jan. — Po vsej Sloveniji ae vrstijo javne razprave proti vojnim dobičkarjem, katerih komisije zu ugotavljanje vojnih dobičkov s podporo ljudstva ugotavljajo in odvzemajo brezsrčnim izkoriščevalcem velike zneske, ki so jih nagrabili v težkih vojnih razmerah, ko je delovno ljudstvo v boju s nad-močnim sovražnikom prenašalo nadčloveške napore in trpelo skrajno pomanjkanje. Najmanj, kar lahko danes ljudstvo terja od teh parazitov, je povrnitev vsega dobička, ki je bil nagrabljen medtem, ko so padali naši najboljši sinovi in je okupator požiga 1 naše vasi. Povrnjeni vojni dobički gredo v sklad za obnovo. Med vsemi vojnimi dobičkarji v ljubljanskem okrožju skupno t okrožnim mestom Ljubljano ni niti enega, ki bi prijavil dejansko višino zneaka, ki je bil pozneje ugotovljen za vojni dobiček. Komisija za ugotavljanje vojnega dobička pri mestnem odboru za okrožno mesto Ljubljano je zbrala podatke o 1284 vojnih dobičkarjih, od katerih pa se jih je v predpisanem roku prostovoljno prijavilo samo pet in še ti so v prijavi navedli prenizke zneske, Kasneje se jih je na uradni poziv odzvalo borih 17, ki seveda tudi niso prijavi)! vsega vojnega dobička. Skupni znesek vseh 17 vojnih dobičkarjev znaša po njihovih prijavah 6,318,585 dinarjev. V mesecu decembru je bilo v LJubljani na javnih razpravah obravnavanih 15 primerov vojnih dobičkarjev, katerim je bilo odvzetih 9,393,897 din. Ce računamo, da je treba obravnavati/še več kot tisoč primerov, o katerih so še zbrani podatki, se dsj vidimo, kako ogromne vsot« so si nagrabili ti sebičneži na račun ljudstva, V ljubljanskem okrožju Je bilo v zadnjih tednih 44 javnih razprav proti vojnim dobičkarjem, na katerih je bilo ugotovljenega 13 milijonov vojnega dobička. Vendar pa je ta znesek precej višji, ker iz okrajev Rakek in Skofja Loka ni še popolnih poročil. Tudi v ljubljanskem okrožju je treba obravnavati še 455 primerov. Ljudstvo ljubljanskega okrožja in okrožnega mesta Ljubljane je do sedaj samo prijavilo vojnih dobičkarjev. V velikem številu se udeležuje razprav in pazljivo spremlja njihov potek. Ljudje, ki so bili neposredno prizadeti od delovanja vojnih dobičkarjev, uslužbenci njihovih podjetij itd., s pričevanjem postavljajo na lrž vsa obupna izbijanja In zvijučne mahinacije, katerimi skušajo vojni dobičkarji rešiti svojo, na proti ljudski način pridobljeno imovino. ZENICA v lutf Delavska mladina je pozvala na tekmovanje vwo mladino Jugoslavije V Zenici ae je vršila te dni kpnferenca delavske mladine,' ki je prisostvovalo okrog 1000 mladincev in mladink. Na konferenci je bil prečitan izčrpen referat o aklepih 3. plenarnega easedanja USAOJ-a in o nalogah, ki stojijo danes pred Ijud-iko mladino Jugoslavije, Mladinec Blago Jefič je v imenu mladincev železarne Izjavil, da je mogoče v mehanični delavnici ustanoviti 10 do 12 mladinskih ikupln, ki bi lshko v čezurnem delu Izdelovale orodje za obdelovanje zemlje ln obrtno orodje. Mladinec Burlna je obljubil, da bo mladina lz livarne jekla udarniško delala. Mladinec Joslpovič \t livarne železa je izjavil, ds je nladincev livarjev malo, ampak da so se vsi odločili za tekmovanje. Rlsto Vukanovlč Je v Imenu mladine lz strugarne Izjavil, la so mladinci sklenili, da bodo tudi tekmovali ln da bodo izdelali 2000 Žebljev za tračnice. Polog tega bodo poleg dveh dni, ko bodo delali za obnovo, delali Še Sn dan. S tem se bo finančni ufllatk zvišal za «00 do 7000 dinarjev. Popravili bodo tudi poljedelsko orodje, s katerim bodo »pomladi sami obdelovali zemljo. Ob koncu je delavaka mladina v Zenici soglasno, sklenila, da napove tekmovanje mladini iFLRJ tako v proizvodnji kakor v pogledu vtieh ostalih nalog, ki stojijo pred mladino. Izvoljena je bila komisija, ki bo izdelala prograip in pogoje tekmovanja. S konference so poslali brzojavko maršalu Titu, v kateri zeni-šku mladina obljublja, da bo sodelovala pri obnovi dežele. — Ljudska Pravica. NAROČNIKOM Datum ▼ oklepaju, na primer (April 90. It«h poleg ralega Imena na naslovu pomsni, ds J® ® naročnina. Ponovite Je prte* lasne, ds se vem Mat ne ustavi »lika nw ima »voj osi In priti pt »dno Ju pričakujeta Ds il zagotovile kar telil« v cvetlicah, oddajte vale naročilo ZDAJ t Val cvHlHar vam * wasijem pomaga pri lahsrl vairgm cvHlh nega darila .,,,..,,,, ZA VAiC DftAOE, DOM. CERKEV. sol NIKE IN ONE. KI NE MOREJO VEM Sp«mn!!s m tudi na JCOASAiEI IatUm Imamo izredno preasne/eajs aa matere in hčere . , . dvujsr koiaste, »sake v vseh o/it ih izven velikoati! Pripiavljenl od i vstll* čarjsv aitiatov , , , poarfeno za veliko noč. isa v it wrrn 'Me nM Ifint Hew AjfMSI LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI KAVKASKA POVEST Is ruičine prevel JOSIP KNAFUČ (Nadaljevanje) Vrel je puško in šel ven iz goščave, z namenom hitro se vrniti domov, da bi premislil vse to in nsšel priliko storiti dobro. Ko se je preril na goličavo, se je ozrl: solnce te ni bilo več vidno na vrhovi dreves; sbladilo se je bilo in pokrajina se mu je zdela povsem neznana in nepodobna oni, Id je obdajala vas. Vse se je bilo naenkrat izpremenilo — i vreme i značaj gozda; nebo se je bilo prevleldo s temnimi oblaki, veter je šumel v vrhovih dreves; vsenaokrog je bilo videti samo bičevje in prastari izsekani gozd. Pridel je klicati psa, ki je bil stekel za neko živaljo, in njegov glas «e je odzval v samotnem jeku. In nsenkrat mu je postalo strašno tesna pri srcu. Strah ga je obšel. Prišli so mu na mar Abreki, uboji, o katerih so mu pravili ljudje, in pričakoval je, da skoči zdaj zdaj iz kakega grma Cečenec, in bo primoran braniti življenje in umreti ali pa se pokazati strahopetca. Mislil je tudi na Boga in na bodoče življenje, tako kakor ni mislil že davno. A okrog in okrog se je razgrinjala ista mračna, resna, divja narava. "In se-li izplača živeti za sebe," je premišljeval, "ko lahko vsak trenutek umrješ, ne da si storil kaj dobrega, in ne da bi zvedel kdo o tem?" Sel je v smeri, kjer je imela ležati vas. Na lov ni mislil več, čutil je smrtno utrujenost in ogledaval Je s posebno pazljivostjo sleherni grm in drevo, pripravljen vsaki hip, da obračuna z življenjem. Po precej dolgem blodenju je dospel k jarku, po katerem je tekla peščena, mrzla voda iz Tereka, in da ns bi dalje blodil, je sklenil iti ob njem. del je in sam nI vedel, kam ga povode ta jarek. Naenkrat je zašumelo za njim trstje. Zdrznil se je in zgrabil za puško. A sram ga je bilo samega sebe: njegov upehani pes se je težko sopeč zagnal v hladno vodo jarka in jo pil. Olenin se je napil z njim vred in šel potem v smeri dalje, kamor je stremll pes, meneč, da ga popelje v vas. A kljub družbi psa se mu je zdela vsa okolica še mračnejša. Gozd se je temnil; vefer je bučal silneje in silneje v vrhovih starih polomljenih dreves. Neki veliki ptiči so letali kriče okoli svojih gnezd na teh dre-vesih. Vegetacija je postajala revnejša, pogosteje Je ratio bičevje in so se pokazovale gole, peščene planote, vie razhojene od živali. Šumenju vetra se je pridružilo še neko turobno, monotono šumenje. Sploh mu je bilo jako tož-no pri srcu. Potipal je zadaj fszane in ni našel enega. En fazan se je bil odtrgal in izgubil, in samo krvavi vrat in glava sta še tičala za pasom. Posulo ga je tako strah, kakor še nikoli. Pričel je moliti k Bogu, in samo eno se je bal: da umrje, ne da je storil kaj dobregs, lepega; a on je tako želel živeti, živeti, da bi dovršil veliko delo samozatajenja. XXI. Naenkrat kakor da je zasijalo solnce v njegovi duši. Zaslišal je ruske glasove, zaslišal bistro in enakomerno ftufoenje Tereka in čez dva koraka ae je odkrila pred njim rjava, gibajoča se površina reke, s čmkastim, mokrim peskom na bregovih in prodovih, daljna stepa, stolp kordona, ki se je dvigal nad vodo, oaedlan konj, ki je uklenjen hodil po grmovju, in gore. Rde- če eolnee je stopilo za hip izza oblakov in je s poslednjimi žarki veselo bliskalo dol po reki preko bičevja, stolpa in kazakov, ki so se bili zbrali v gručo; med njimi je Lukaška s svojo brhko 'postsvo nehote obrnil nase Oleninovo pozornost. Olenin se je čutil zopet brez vsakega vna-njega povoda povsem srečnega. Zašel je bil v nižneprotoeki post, na Tereku, nasproti mirnega aula na oni strani. Pozdravil se je s kazalci; ker pa ni našel prilike, da bi storil komu kaj dobrega, je stopil v hišo. Tudi v hiši se mu ni nudila prilika. Kazaki so ga sprejeli hladno. Stopil je v vežo in si prižgsl cigareto. Kazaki so se malo zmenili za Olenina, prvič zato, ker je kadil cigareto, drugič pa radi toga, ker so imeli ta večer drug obisk. Iz gor so bili prišli z ogleduhom sovražni Čečenci, sorodniki ubitega Abreka, odkupit truplo. Čakali so na kazaško oblastnijo iz vasi. Brat ubitega, visok, postaven mož, z obstri-ženo, rdeče pobarvano brado, je, čeprav je imel raztrgano čerkesko in kučmo, bil miren in ponosen kskor kralj. Bil je ubitemu Abreku zelo podoben. Nikomur ni privoščil pogleda, ne enkrat se ni ozrl na mrliča; sedel je čepe v senci in samo kadil pipo in pljuval, pa včaaih izpustil nekaj ukazujočih goltnikov, na katere je negov spremljevalec spoštljivo pazil. Očitno je bilo, da je bil to džigit, ki je že več ko enkrat videl Ruse v vae drugačnih razmerah, in da ga zdaj na Rusih ni nič iznenadjalo niti ne zanimalo. Olenin je stopil k mrtvecu in si ga hotel pogledati, a brat ga je ošini! z mirnim, zaničlji-vim pogledom Izpod obrvi in kratko in srdito nekaj rekel. Ogleduh je hitel zakriti a čerkesko obraz ubitega. Olenina je iznenadil dostojanstveni in strogi izraz na džigitovem obrazu; hotel je začeti z njim razgovor in ga je vprašal, iz kakega aula je, a Čečenec ga je je-dva pogledal, zaničljivo pljunil in se obrnil proč. Olenin se je tako začudil temu, da se gorjanec ni zmenil zanj, da ai Je razlagal njegovo ravnodušnoat le z neumnostjo ali neznanjem jezika. Obrnil se je k njegovemu tovarišu. Ta, ogleduh in tolmač, je bil takisto raztrgan, a je imel črne, ne rdeče lase, jako bele zobe in iskre črne oči, pa je bil sila živahen. Rad se je spustil v razgovor in je poprosil za cigareto. "Bilo jih je pet bratov," je pripovedoval ogleduh, ki je zelo lomil ruščino; "to je že tretji brat, ki so ga ubili Rusi; samo dva sta še ostala. On je džigit," js pravil ogleduh, kaioč na Če-Čenca. "Ko so ubili Ahmed-hana (tako je bilo Ime ubitemu Abreku), je on sedel na onem bregu v trst ju; vae js videl: kako so ga polotili v čoln in pripeljali na breg. Sedel js tam do noči; hotel je atarega ustreliti, a drugi niso pustili." Lukaška je priatopil in se usedel k njima. "Iz katerega aula js bil?" je vprašal. "Tam, v onih gorah," je odgovoril ogleduh in pokazal čez Torek, na sotesko, zavito v modrikasto meglo. "Poznikš Sujuk-su? Kakih deset verst zadaj bo." (Dalja prihodnjič) Slovenski duhovnik pite De Gaipcrijui Zakaj so Primorci za Jugoslavijo? In v Trstu? Tržaška občina meri M km". Od teh je pristno rimske italijanske zemlje samo nekaj kvadratnih kilometrov, to je Um okrog Sv. J usta In vse suro mesto. Drugegs nič. vae drugo je. ali je bilo pred 100 leti čisto slovenska zemlja. Na mestu. kjer stoji dsnes rojanska cerkev, so domačini še pred 150 leti orali. Kjer se danes dviga cerkev novega sv. Antona, ao rast le oljke, ki so Jih gojili domači Slovenci. In še več! Tik pod Sv. J ustom, pod kapucini. bili še v začetku 19 stoletja vinogradi, last naših Lonjercev. Slu venci smo tegs naaiinega potu jčevanja siti m smo se odločili. da naredimo tej krivici konec. Kaj pravi Scipio Slaispar? Tako Ti bo laže umljivo, kar }e tik pred prvo svetovno vojno napisal največji tržaški Italijan* •ki lirik Scipio Sla ta par (kajpada bivši Zlatoperl v svoji knjigi "II imo Carao" na strani M: "S'ctavo. vuoi venire con me? Perche tu eei slevo. figlio della nuovs razza. Per Innghl scroll ti spuUrono in vieo le tus achia-vitu;' ma anehe la tua ore e venule r tempo cfce tu ste padrone Frateilo di kraljevič (Nadaljevanje in konec.) Marco, tu sel sloveno bifolco. Trieate deve csscrti la nuova Venezia. Povero sanque italiano, san-gue dl gatto addomesticato, Tu sel malato d'anemia ccrebrale. Sdraiati sul lastricato delle tuo strade e^spetta che 11 nuovo se-eolo ti cslpesti." Italija naa ne bo več varala Dragi De Gaapari! Končno obetaš, da je IUUja pripravljena dati Slovencem, ki bi njej pripadli, vae jezikovne in kulturne pravice, da celo neko avtonomijo. Največje Jamstvo zato, da ae bo to tudi zares godilo. da Je tiaočletna italijanska civilizacija. Prav tako, skoro dobesedno tako ao govorili rimski ministri ob sklepu prve svetovne vojne. Takrat nas Je Rim varal, toda —zadnjič. Danes ne najdeš več elovenaksfts Primorca, ki bi verjel le besedam Italijanski*«* ministra. Naše primorsko ljudstvo beard i na veruje, vam ne zaupa. Zato vafto ponudb«, odklanjamo. Le poslušaj Dno 27. januarja 1020 Je zunanji minister grol Kfor/a rekel takole v rimskem parlamentu: Mi amo sprejeli v svoj« okrilje stotine tisočev Slovanov. Tem Slovanom bomo ml zagotovili popolno svobodo jezika in kul-ture. To bo za nas častna obveza in dejanje politične modrosti." Dragi De Gaspari! V Ri mu ai psč poznal nekega goapoda, Viktorje EmanueU, ki Je bil kralj in je stanoval v kvirinal-ski palači Morda še nisi pozabil, kako je v prestolnem govoru ob priliki otvoritve parla menU Junija 1921, sladko govoril o Slovencih. Saj sva ga oba poeiušala. Kako ao besedo držali, pa TI mora biti dobro znano. Na pro-teete so se nam smejali. Celo rektor katoliške univor se v Milanu je na pritožbo slovenske delegacije Ukole povedal: "Ako vam ni vleč v Italiji. kar pojdite čes mejo!" In aam kardinal Ptssardo. ki smo se mu pritožili, da nam ob-laatva branijo slovenske pridige. Je začudeno vzkliknil: "Kaj, Slovenci ae po 20 letih le niso priučili italDanščini**' Zato, dragi moj, vdano p renčat naslednjo Izjavo. Odkar Je Osvobodilna fronta zdrntiia Južne Slovane, Je Run za vselej prenehal Nil privlačni center. xa kakršnega so ga vzeli določeni krogi v sUri JugosU-viji. Danes so oči Jugoslovanov drugam obrnjene. NaJ» ljudstvo odklanja "dvlllsacijo" Kakor naše ljudstvo ne veruje več vašim besedam, prav tako odločno odklanja tudi verolom-no rimsko civilizacijo. Siti smo je! Našemu Brkincu je borna koča s slamnato streho ljubša od razkošnih beneških palač, ki so obogatene s prisleparjenim a-li oropanim bogastvom z vsega svetem Našemu Kraševcu je pre-prosU kamnita cerkvica ljubša od katerekoli katedrale. Vaše "civilizacije" ne maramo! Okusili smo jo in spoznali, ko so kvesturini našim mladoletnim deklicam v zaporih z žarečimi vžigalicami žgali prsi, ko so učitelji z iglo vbadali jezik otrokom, kadar so govorili slovenski; spoznali smo jo, ko je jetič-ni učitelj Sottosanti izpljunil katarski pljunek v usta deklici, ker jo je med odmorom slišal govoriti slovenski; okusili smo jo, kadar js nas karabinjerji zaradi slovenske govorice javno klofuUli; spoznali smo jo, ko so po ječah naše žene in matere pretepali do zadnjega zdihljaja; okusili smo jo, ko so nas gonili iz Uborišča v taborišče, iz ječe v ječo; spoznali smo jo, ko so se oblastniki vdajali hijenskim nagonom ter anemali slovenske napise z grobov. 95,400 Primorcev je okusilo rimsko civilizacijo v taboriščih. Naj navedem samo en prizor. Slovenska žena v blagoslovljenem sUnju je skozi žično omrežje molela roko ter mu-lila travo, da bi se nasitila. To je opazil nald mimoidoči itali-janski duhovnik, se zgrozil in vzkliknil: "fct v vsej Italiji se ne najde en sam škof, ki bi dvignil gUs proti tolikemu barbarstvu!" Kar so Primorci vse to in mnogo drugega okusili, zato se ne lpioš čudil, če ti povem, da so z zadoščenjem brali besede škofa Luitprandš, ki je v zgodnjem srednjem veku naslovil na rimska oblastva (citiram po itali-Janski knjigi): "Per noi Longo-bardi, Normanni, Visigoti lo stesso nome di Romano desta schifo." In nikar ae tudi ne čudi, ko Ti povem, da je na Primorskem prišel v pregovor Ule sUvek: "Rajši kot pod iUlijo, rajši pod hudiča." Pa naš narod ne ve samo tega, kar je Iulija Primorcem prizadela; on vh, kaj je fašistična IUUja . prizadela Jugoslaviji. Kdo je takoj po prvi svetovni vojni začel rušiti Jugoslavijo? Italija. Kdo je povabil črnogorskega izdajalca, ministra Plamenca, v Rim, ga leta vzdrževal, in ne le njega, marveč celo papirnato ministrstvo in z njim rovaril proti Jugoslaviji? Iulljanaki "demokratični" ministrski predsednik Giolitti. Kdo je pomagal vzdrževati Janka Pusto? Italija. Kdo Je prvi začel ogražati svetovni mir In Je napadel neoboro-ženo Abesinljo? Fašistična Italija. Kdo je naredil načrt za umor kralja Aleksandra? Fašistična iulija. Kdo je dal morilcu revolver? Fašietična iulija, v Trstu, vis Machiavelli st. . . . Kdo je začel in vzdrževal u-staško gibanje? Fašistična IU-lija. Kje ao se vadili prvi ustaši? V Trstu, via Cologna v karabi-njerski vojašnici in v Gorici v Stolni ulici. Kdo je financiral PavellČa. ko je pohajal po svetu? Italija. Kdo Je hujskal Hrvate-ustsše. da ao poklsli en milijon Srbov? iulija in spet Iulija in samo iulija. Vse to in veliko več ve Aaše ljudatvo in zato ae je v njem v 25 letih nakopičil ves srd zoper Uko lull jo. Vse to vedo vsi Jugoslovanski narodi, ki so se dvignili, da bi nas Primorce rešili. Prav zaradi tega so vsUla vsa jugoslovsnska ljudstva Gnalo Jih je k nam, kjer smo bili pod-jarfnljeni, lomit verige in okove., Dvignili so ae proti zatiralcu »! prvobitno, prej nikdar sluteno silo: ali svobodo ali smrt! Dragi De Gaapert! In po vsem tem si upaš zahtevati, da se U zemlja izroči lUliji? Temu se pravi po naše nesramnost, po vaše pe "faccia toeta " Ne. ne tako? Nikar ne pozabi, da Je IUUja. ki Je začela to zlo-činako vojno proti Jugoslaviji, premagana dršsva. Ako bi v tej vojni zmsgali Ducejeva iulija, bi vsi imperialistični listi od Sicilije do Benetk ponavljal rimski izrek: "Vae vietis!" Gorje premaganim! In res bi se nad Primorce in nad vso Jugoslavijo zlilo neizmerno gorje, trebili bi naš narod do u-ničenja. Nova Jugoslavija pa načelno zavrača U nečloveški rimski izrek in v znamenju brlt-stva jamči, vsaki narodni manjšini, torej tudi iUlijanski, polno jezikovno in kulturno enakopravnost. S tem dejanjem bo dokazala pravo civilizacijo.. Ponavljam, in tega nikar ne pozabi, da je Italija premagana država. Najboljši svet, ki Ti ga morem dati, in to je tudi edino pravilno in pravično, je to, da Italija prizna pravice našemu ljudstvu. • Primorci so povedali, kaj hočejo. To je volja vseh neštetih množic od Moskve do TrsU. In —zapomni si—, če danes ne, bo jutri U volja meso posula. Po Primorskem dnevniku. James Dunn bodoči poslanik v Italiji? RIM.— ONA — Tukaj v -Rimu prevladuje prepričanje, da bo posUl prihodnji ameriški poslanik v Rimu pomočnik zunanjega ministra James Dunn, ki ae trenotno nahaja v Londonu—kot ameriški Član sveU namestnikov zunanjih ministrov, ki dela na Črte za mirovno pogodbo z IUlijo. Zanesljivi viri poročajo, da je James Dunn Uko siguren svojega imenovanja, da si je že izbral stanovanje. Rasni mali osrlasi • SLIP COVER MACHINE OPERATORS Experienced - Stesdy, clean shop Highest rate of pay 2407 S. 52nd Ave., Cicero Phone Olympic 9174 CAR WANTED Ex-Serviceman moving from Chicago needs a good car. Will pay your price plus 125.00 for quick action. Phone anytime. KEDZIE 2170 SEWING MACHINE OfER^fOflS experienced on Men's Trousers Very high sUrting rate, excellent working conditions. Paid vacation. Apply TROUSER MFG. CORP 14 N. Peoria Street BEAUTY OPERATORS Hours 9 to 4:30 P. M. - Loop Following pref. MAISON RUDOLPH . 56 East Washington St. Room 120 seta—.. r/owers 1ST CLASS PASTRY COOK Permanent Job with Good Pay JOHN T. M ELLIS 134« So. Michigan Ave. Tel. WEB. 3125 . Hartford Accident & Indemnity Co. WILL SOLVE YOUR FUTURE Good paying positions now open: File Clerks General Office Girls also Typists Will consider beginners 5 day week—374 hours Starting salary 1110 a month Excellent working conditions Alee Part Time Workers Needed Room 1321—Mr. C. E Slack 175 W. Jackson Blvd. 'PROLETAREC* Glasilo Jugoslovanske SOC. in Prosvetne matice. Ptean v slovenskem la angleškem Jeziku. it ** NAROČITI 81 O A I ftealev; P R OLETA REC Ml Sataih Lawndele Aveame CHICAGO S3. ILL. Razni mali oglasi OPERATORS Single needle Steady work Good pay TEXTILE PRODUCTS CO. 1323 So. Michigan • 3rd floor WOMEN . FOR PACKING CANDY by hand or machine Steady work Good pay CRYSTAL PURE CANDY CO. 2611 W. Chicago Ave. APARTMENT HOTELS working conditio* „ Scale- Near all tran.^J S«* Resident Mgr Apt. 100 between 9 am «254 Har^* MEN CANDY MAKERS' HELPERS No experience necessary 60 hour week - Steady work CRYSTAL PURE CANDY CO. 2611 W. Chicago Ave. Seek your future by a reliable firm. We need at once: Sheet Metal Work-era. Cleaners. Furnace Installers. Furnace Repairers. Mechanics and Salesman. Overtime. ANTHONY-WINTER HEAT CO. 414-416 W. 69th St. MOLDERS with Jobbing Shop Experience Work for an organization with a Future 40 HOUR WEEK UNION WAGE RATE EI4ZA9ETH ST. FOUNDRY CO. Mil 8. RACINE-TEL. WEN. 0311 Carpenters Cabinet Makers and Set Up Men EXPERIENCED IN INSTALLING • STORE FIXTURES Establishment in Hammond, Ind. Fred Kraus & Sons, Inc. TEL. HAMMOND 2472 GIRLS & WOMEN FOR LIGHT, CLEAN FACTORY No experience necessary 65c to Start Automatic Increase up to 90 cents* Steady positions UNION WELT CORPORATION 486 WEST SUPERIOR STREET OPERATORS SEWING MACHINE ON EAR MUFFS ' 75c per Hour to Start. Can make up to 11.50 per hour on Piece Work. Steady work. Clean, quiet plant. All conveniences. TEL. BUC 8037 3631 N. Janssen FOOD MFG. PLANT HANDY MEN NEEDED STEADY JOBS NOW OPEN Good starting wage and overtime NO AGE LIMIT — Paid Vacations FREE insurance and hospitalization plan APPLY 450 No. Hermitage Ave. 9k 22ŠfcF ^crTiwj Light cooking, also t0 2 adults. One night ^ With Six month old child ?1 laundry. Good home * T* working conditions To J Good »alary. JANITORS FOR OFFICE BUILDING Prefer one who had other in charge U. S. STEEL SUPPLY 0 1614 N. Throop Street CAR LOADERS & CAR UNLOADEKS Rotating Shifts - 40 Hour | Good Pay. Steady employ* . THEGLIDDENC0 _1835 N. Laramie BENCH MOLDERS Experienced in Metal and Alua 40 hour week. Union wa| RAVENSW00D BRASS FOUNDRY CO 3159 N. Els ton IRV' GIRLS LIGHT FACTORY WORK Clean surroundings, pleasant No experience necessary; steady Investigate PEERLESS, 649 Merchandin CLEANING WOMEN Hours for your convenient Night Steady work See Mr. Becker R 100 55 E. WASHINGTON Bank Bookkeepii Operators Experienced or iaexpwisM 40 hour week Good salary and opportunity advancement Central Nation Bank 728 W. Roosevelt Roa WOMAN For WASHROOM MAINTEMA Steady All Year Roun< Full or Part Time THE S. K. SMIT1 COMPANY 2157 N. Western A* SORTERS FOR LIGHT P L All M ANUFACTURI* 5tt day week BONUS AND PENSI PLAN Apply GITS MOLDING CORPORATION 4800 W. Huron Stresi Clean, Light Factory Work No experience necessary GOOD STARTING PAY Automatic Wage Increaaes Excellent working conditions Apply RUDOLPH LISKA A SONS, Inc. «S4S WEST GRAND AVENUE GIRLS-WOMEN 18 to 35 years DAY WORK Learn COIL WINDING AND I0U*J ASSEMBLY aad WSPfCW EXPERIENCE NOT NECESSARY Free insurance and ho**^ Paid vacations Employment Office hour. fr<*» to 3 PM D X RADIO PRODUCTS CO. 1200 N. Clareew**^ WOMAN l HOUSEKEEPER who will appreciate fine Home in fssw01 Own quarters & many lonvenioncee. Substantial uW- 2408 West 63 St. Phone HEMLOCK 5524 ______ National Scientific Products Ct Offers unusual opportunities in our modern pi*1 LIGHT ASSEMBLY WORK NO EXPERIENCE W* Good starting rate with automatic incres** Paid vacation and many company benefit* (Apply employment office) 5013 North Kedzie Avenue