M ^^ (^n Ifif GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 w ^ tf^ V PRVI ^H^uhodnck tednik GoRENf&c LFTA 190& ČETRTEK, 24. DECEMBRA 2009 Leto LXll št. 102, cena 1,35 EUR. 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Voičjak Časopis izhaja ob torkih in ob pftkih nakladal 22.000 i2vodov Vl'WW.GOR£NlSKIGlAS.SJ Prihodnja dneva bosta praznična: jutri božič, dan A ^^ zatem državni praznik. Danica Zavkl Žubir je to prihod božjega otroka, .................................................................ki razodeva človekoljubnost Kranj • DreviŠnji sveti večer Boga in tetvo dovelo za vse napove < V U' Cl vsiill \C i)h D)ir\'n snnioslo/ijoslj /n ciiolnosli Icrzdrmj^h srccc, scscljn in luini v I \knviu Iclu 2010 žch Xícslni odbor SPS Kninj nuio'. Brnnko Crifus. predsednik arih izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme MARIETA KOSEU iz Krope. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Kratka zgodbica za vas Pred kratkim sem po elektronski pošti prejela zgodbo, kt se mi zdi ravno pravšnja za božične praznike» ko se skupaj zbere cela družina, zato bi jo rada delila z vami. Profesor je stal pred svojimi študenti filozofije. V roke je vzel prazen kozarec, v katerem so bile prej kisle kumarice, in ga napolnil 2 žogicami za tenis. Študente je vprašal, âli je kozarec poln in strinjali so se. Nato je v kozarec vsul kamenčke, ki so se razporedili med žogicami. Vprašal je študente, ali je kozarec poln, in spet so se strinjali. Potem je v kozarec vsul še pesek, ki /e zapolnil Se vse preostale prazne kotičke med žogicami in kamenčki, Še enkrat je vprašal študente, ali je kozarec poln. Zopet so se strinjali. Tedaj je profesor s katedra vzel še dve skodelici kave in ju vlil v kozarec. Študenti so se zasmeja« li, profesor pa jim je rekel: "Poskusite si predstavljati, da ta kozarec pomeni vaše življenje. Žogice za tenis so pomembne stvari v vašem življenju-vaša družina, otroci, zdravje, vera. Kamenčki predstavljajo tiste stvari, ki so za vas pomembne: služba, hiša» avto. Pesek pa predstavlja vse druge, manjše stvari. Skrbite za st/ari, ki so ključne za vašo srečo! Za čiščenje stanovanja In popravilo stvari bo vedno dovolj časa. Najprej poskrbite 2d žogice za tents \ stvari» kj so za vas res pomembne, Vse drugo je pesek." Ena bd študentk je vprašala, kaj pomeni kava. Profesorju je bilo vprašanje vleč, nasmehnil se je in odgovoril: "Kavo sem vlil zato, da bi vam pokazal, da ne glede na to, koliko mislite, da je vaše življenje polno, je v njem Se vedno dovolj prostora za skodelico kave s prijateljem." Miren božični večer in lep božič vam želimo! O. K. irbitražni sporazum je dober o tem jc trdno prepričan zunanji minister Samuel Zbogar, gost poslanke SD Darje Lavtižar Bebler na ponedeljkovem poslanskem večeru v Kranju. Danica Zaviu 2l£bir Kranj • Na pogajanjih za pristop Hrvaške k Evropski uniji ta teden je sosednja država pričakovak, da bo lahko odprla tri poglavja, povezana z ribištvom, okoljem in zunanjimi odnosi, vendar so bila vsa tri blokirana. Vsa tri so povezana z mejo in zadevajo tudi Slovenijo, Ob tem je minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar dejal» da je Slovenija doslej dala soglasje k 16 pc^avjem HrvaŠke v pristopnih pogajanjih. Ne da pa naša pravično in pravo reši-tev, upoštevaje vse relevant» ne okoliščine, vključno z do- brososedskimi od II K dejal Žbogar. Z arbitražo ne gre preveč odlašati, v Sloveniji pa vendarle vlada previdnost Postopek se je upočasnil zaradi tega« ker je vlada dala sporazum v oceno ustavnemu sodišču. Drugo pa je napoved posvetovalnega referenduma pred ratifi' kadjo sporazuma, kajti v državnem zboru o njem ni dovolj enotnega mnenja, zato je smiselno o tem vprašati jih k tistim, ki ne vsebujejo Samuel Žbogar 2 Nado Mihajlovlč^ podpredsednico SD v državljane, V prvi polovici rešitev, primernih za našo Kranju, mestne svetnico in organizatorko poslanskih večerov leta 2010 pa bo do ratifikaci- driavo. V zvezi z mejo Hrva- je najbrž že prišlo. Sicer pa ška ni več pristajala na dvo- interesi Slovenije, in je pre- mend prepričala arbitre, lqe 'ni nič izgubljenega, meni stransko reševanje mejnih pričan, da bo pripeljal do pra- so bile meje Slovenije, pred- Žbogar, saj tako ali tako ča- vprašanj od sporazuma vične rešitve tako morske kot vsem slovenskega morja ti- kamo, da Hrvaška konča movšek-Račan leta 2001, kopenske meje med Slovenj- stega dne. Arbitražni spora- predpristopna pogajanja. Na pać pa se odtlej rešitev za na- jo in Hrvaško. Sporazum zum naj bi prinesel tudi iz» poslanskem večeru je bilo stale spore išče s pomočjo vsebuje še dodatnih pet ele- boljšanje političnih in gospo- slišati še več razmišljanj o tretjega. Z letos predlaganim mentov kot varoval, ob kate- darsíáh odnosov s sosednjo odnosih med sosedama, so arbitražnim sporazumom rih khko prepustimo odloča- Hrvaško. Prav tako nam sp> govornika pa sta se dotakni» smo prišli še najbližje rešitvi. nje trctjcmo, I^odiŠČe odlo- razum omogoča, da bomo la Še nekaterih dju§& držav. Zakaj je arbitražni spora- čanja arbitraže bo stanje na tudi na tem področju zgled ki si prav tako želijo v EU, in zum o meji s Hrvaško dober dan 25. junij 1991, ko smo za druge države zahodnega blokad, ki jih pri tem doživ- za Slovenijo, je najbolj zani- imeli Slovenci dostop do od- Balkana pri njihovem pri- Ijajo. Turčijo denimo bloki» malo občinstvo na poslanskem večeru. Samuel 2bo- prtega morja in kar kot pra- ključevanju EU. rajo največje države članice. vično rešitev pričakujemo "Upam, da bo večina dr« Makedonija pa ima težave s gar meni, da zato, ker so v tudisedaj. Minister je prepri- žav đanic EU ta sporazum sosedo Grdjo zaradi svojega njem upoštevani vsi vitalni čan, da bo Slovenija z argu- ocenjevala kot takega, ki pri- imena. Problemi se ne rešujejo na ulid O ledeni dobi demokracije je bil delovni naslov srečanja 2 Alešem Culičem, kj ga je v sodelovanju s pokrajinskim odborom na Bledu pripravil lokalni odbor LDS. MaiîtaRant Problemi uJid Sicer pa je že v knjigi Mein kampf opisano, kako se izzo- krizo Vi nann ozi rom a zivna ulice prvaka SDS Janeza Janše komentiral AJeš Gu- lič, direktor urada vlade za verske skupnosti, predsednik sveta Liberalne demokracije Slovenije in človek, ob katerem ne ostaneš ravnodušen, kot ga je predstavila predsednica gorenjskega pokrajinskega odbora LDS Da- Od leve: Srečo Vernig, Aleš Culič in Davorina Pire slanska mesta kandidirajo župane, saj so razpoznavni in imajo veliko privržencev v svojem okolju. Po drugi strani pa se ne strinja, da imajo zato večji vpliv in lažji dostop do ministrov. "Laiiko pa se potem za vsako stvar pohvalijo, da so k temu pripomogli s svojimi zvezami. A če bi bilo to res, bi se v Sloveniji razvijalo z^olj okr<^ dvajset občin." Na koncu ga je Davorina Pire šc izzvala, kako stresno je delati s Stresom (novim nadškofom Antonom Stresom, op. p.) in koliko se ga je vonna spreieU. Veliko sem pričako- ljudmi," glede županskih dotaknila usoda Blejskega val od nje, pa me je še prese- kandidatov priporoča Gulič, otoka. Gulič je pojasnil, da se netila." je pojasnil Gulič. Za ki meni, da bi morali fcandi- je s Stresom prvič srečal, ko Na srečanju je Aleš Gulič lokalne volitve prihodnje leto, date iskati najprej znotraj je predjagaJ nov zakon over- je dejal, so že oblikovana stranke in šele nato podpirati st^ skupnostih. "Z njim je osnovna jedra svetniških list skupne oziroma neodvisne bilo vedno prijetno delati in vedno je bil korekten sogovornik." Usoda Blejskega poudaril stranka zdravi čemer označil izbiro rine Kresal za novo predsednico- "Ljudje so jo zelo dobro in njihovih nosilcev, bolj te- kandxiate. Ob tem ga je Da- žavno pa je iskajije kandida- vcp^ûw Pire tudi vpraSala, kaj tov 2a župane. To naj bi bil meni o županih poslandh. otoka pa se po njegovem ve Guliču se po eni strani zdi ra- denju ta čas skuša rešiti s po- človek, ki ima ugled, a se zoa tudi na cesti pogovarjati z zumljivo, da stranke za po- močjo medjadje. k 4 GORENJSKI GLAS četrtek, 24. decembra 2009 \KTU i LNO infy^g-^s.si 3 Težko leto delavce Gorenjski delavci ne zaupajo državnim ukrepom in vodstvom podjetij, opažajo pa tudi poskuse kršitev delovnopravne zakonodaje. bořttan Bogata) Krdnj • Gospodarska kriza se v gorenjskih podjetjih najbolj odraža v zatonu podjetja Sandy, skoraj petdeset delavcev je ostalo brez dela, in v kranjski Zvezdi, kjer bo 31 zaposlenih prejelo delavske knjižnice. Tudi v drugih pod- ietjih, kjei je prisoten Svet Gorenjskih sindikatov, po.-slovanje ni rožnato, vendar slika ni tako čma. Sindikalisti so med podjetji in zaposlenimi pred mesecem opravili rfl7ÍskAvo, ki da le eno od dvajsetih podjetij ne- redno plačuje prispe\'ke, po- Sindikalni zaupniki Sveta gorenjskih sindikatov so skupaj s predsednikom Rajkom datke o preostalih (okoli tri- Bakovnikom (na sredi) predstavili razmere v gorenjskih podjetjih. / cvud Kavruarjd 2008. katerega podpIsnM so Ministrstvo za okolje b prostor (ki ga zastopa g. Janû2 Podobnik, minster). Mestna otičlna Kranj in Zvm» «kotoákih gl^j Slovenije, cned drugim na^ tudi, da po oroučAvi v^ možn^ >okac^ za regijski center M50... stranke oogcvora ugotavljajo, fla je to loKac^ na območju Mestne obćine Kranj, "Polica". Podporo Ic^^adjl 'P^ica* je v ločener) pisnem dogovoru z Mestno ot^ino Kranj dne 20. marca 2006 tzrazH tudi g. Ivan Štular, žLpan občine Naklo. ĆbnI kon£&fcija CERO, hidr župana obéín Naklo In Jesenic«, so ée 27. maja 2009 soglasno podprti nekéí kljućnh dokumentov za projeW MBO na lokaciji 'Polica'. v zadnjem času ie mirtster Kari Edmec v javnosti dai več Izjav, s K^rtrnl nasproMe izvod)! protekla na nati^ tot ga Je dolo^ RS v operativnem programu odst/anjevanja odpadkov. S ta ml izjavami mlnteter Kart Eijavec zavira Izvedbo ključnega pro^tc^ ne področju ravnanis z odpadki na Gorenjskem. Minister Kari Erjevec po«l«dieno tUdI ovire «ipenje evropskih kohezljskfh «redctev. 9 lem pa Republlld Sk>venljl povzroča neposredno premoženjsko $kodo. Ministrstvu za okolje In prostor vrwvK postavljam naslednji vpraftanjl: • aH gleds problematike gorenjskih odpadkov mhlstrstvo èe zagovarja reâltev. \úio\o samo predlagalo v operatnnem programu In h kateri se je 6e dodatho zavezalo v ločenem ptonem dogovoru; • kateri so argumenti zs stališče ministra Karla Erjavca, da lokacija za objekt M80, ki Jo operativni program določa v Mestni 0t>čini Kranj, ni ustrezna In zakaj le potrebno Wkaciio preseíttl iz Kr»r»ja r» Jesenice. Damijan Peme zuoan [v^estne občine Kranj 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS četrtek, 24. decembra 2000 Omogočili širitev Večina gorenjevaško-poljanskih svetnikov je odločila, da Jelovici prodajo občinsko zemljišče in ji omogočijo razvoj. Boštian Bogataj sâj o tem ni odločal pristojni ..............................................................................odbor, Miha Petemel je po- Gorenja vas • "Zadnje leto se udaril, da bi morali v pc^odbi z vodstvom Jelovice pogovar- določiti, koliko bo zaposleni jamo, kako bi iahJco ohranili v tem obratu, [ure Krvina pa delovna mesta v naši občini, ocenil, da je tako hitra odloâ- Podjetje ima jasno vítíjo m tevlahJconegospodama.zem- strategijo razvoja, sredi leta Ijišia prodana pod ceno. Cadež jim ie odgovoril, da pa so nas vprašali, kje jim lahko pwnudimo zemljišča, so vključili varovalke: "Kot Ponudimo jim lahko sosed- Zupan sprejemam vso odgo- nje zemljišče, kjer je bila vomost. O dogovoru dó sedaj pred leti Alpina," je občin- nismo govoriJi. saj so me skim svetnikom prodajo ob- tako prosili v Jelovici, meni ânskega zemljišča predlagal pa je pomembno le, da ohra- župan Milan Cadež. Sredi njamodelovnamesta." Poce- novembra je z Jelovico pod- nitvi je nekdanji Alpinin pisaJ dogovor o sodelovanju, obiat z zeinljiŠ6 (okoli 4400 po katerem se občina obve- kvadratnih metrov) vreden zuje, da podjetju omogoči 178.200 evrov. Svetniki so nakup zemljišča za gospo- poudarjali, da so za dogovor, darske namene. vendar na ustreznejši in pre- Svetiûkj so bili nad novico glednejši način» z zagotovili. da bo Jelovica v Gorenji vasi obdržala obstoječa delovna presenečeni, saj o tem niso odločali na odborih, o obravnavi na oiDČinskem sve^ pa mesta (sedemdeset zaposle-s:a govorila le dnevni red in nih) ali odprla dodatna. Kljub izrisana parcela, Tako je Mir- predlogu Janeza Hrovata, da jano M^ina zanimalo, ali je bi občini dali le soglasje za bila opravljena cenitev, in nadaljevanje pogovorov, je txidi, ali ima občina garandjo, večina sprejela predlagani da Jelovica čez tri leta ne bo sklep, da občinska uprava odšla iz Gorenje vasi, Bogo lahko Jetovid odprodá dogo- 2un je nasprotoval odlodtv), vorjeni objekt in zemljišča. v rec V o. v v T^šint z.ve^ttni ^/nuikum s C uf izÀfiz-tinu ÁuiuUuni: •L'110 m si' vt'satf7ic/ \'(i.ui7 IťíU. kl ^t dhlj\ je bila ena njenih glavnih konkurentk za zmago alpska nato postavil Še državni re- divjih vodah Peter Kauzer. Akacijah za nastop m sveto- smučarka Tina Maze, ki je kord, pa je biJ tudi ob podelit- navdušil pa je tudi 224etni vnem prvenstvu v fužnoafri- na koncu osvojila drugo me vi nagrade odločen pri svo- HruŠičan Anže Kopitar, ki ški republiki prihodnje leto sto» na tretje pa se je uvrstila jem sklepu, da se jeza vedno odlično igra v najmočnejši junija. Znano je» da so varo- judoistka Urška Žolnir. poslovil od tekmovalnih hokejski ligi na svetu NHL vanci selektorja Nfatjaža Se več kandidatov je bilo za aren. Kot je poudaril, je po- Ker igra v Ameriki, je njego- Keka osvojili drugo mesto v naslov najboljšega v moški nosen, da je lahko zastopal vo priznaaje prevzel stari oče svoji skupini, v dodatnih kva- konkurenci, kjer pa si je na- barve Slovenije, in se obe- Alojz Katnik. lifikacijah pa so v Mariboru slov že tretjič zapored žago- nem zahvalil vsem, ki so ga Na slavnostnem odru v nadigrali konkurente iz re- tovil atlet Primož Kozmus. spremljali na športni poti. in Linhartovi dvorani Cankaije- prežentance Rusije ter se kot Primož, ki je lanskemu olim- tudi vsem, ki so navijali zanj. vega doma so se v torek zve* najmanjša država uvrstili pijskemu zlatu letos v Berli- Drugo mesto med športniki čer zvrstili tudi predstavniki med udeleženke mundiala. nu dodal še naslov svetovne- si je letos zaslužil svetovni naše nogometne reprezen- Zato so si prislužili tudi naga prvaka in v !netu kladiva uivak v kajaku in kanuju na taii(.e, ki je navdušila v kvali- slov ekipe leta v Sloveniji. Sara spet navadnih kopalkah Pred božičnimi prazniki se je za dober teden dni domov na Bled vrnila ena naših najboljših plavalk in ani najboljša športnica Slovenije Sara Isaković. Vi lma StANOVN i k Bled - Sara Isakovič, dobitnica srebrne olimpijske medalje v Pekingu, ki se je lani odločila za študij in treninge čez lužo in dobila tudi Štipendijo slovite univerze Berkley, je v začetku tedna prišla na obisk k domačim na Bled. Na Gorenjskem bo ostaia vse do sil-vestrovega» nato pa bo znova odletela proti Kalif:>i^ji» kjer pridno Študira, obenem pa tudi trenira in se pripravlja na nove nastope. Prvi najpomembnejši jo čakajo marca na Študentskem prvenstvu NCAA, kjer naj bi plavala na 200 in 500 metrov prosto ter 200 metrov delfin. Kot je po- Si tiiit i ê $ If If; â povedala, da bo božične praznike vedala, pa je njen glavni dlj v domačimi na Bledu, nato pa se bo vrnila v Kalifornijo, kjer študira In se pripravlja na nova novi sezoni uspešen nastop tekmovanja. / fow; Cn suv« vs^ holjp. saj težav s poškodbami nima več, pa tudi na na evropskem prvenstvu v Budimpešti godbo o sodelovanju popisa- ností je Sara povedala, da je Sara, ki je še vedno članica la predsednik uprave Zava- po poletnem počitku morala Plavalnega kluba Radovljica, rovalnice Triglav Matjaž Ra- jeseni trdo poprijeti za delo navadne kopalke, ki jih bodo se je udeležila tudi srečanja v kovec in športni direktor Pla- tako na fakulteti, kjer se je po novem morali nositi pla- prostorih Zavarovalnice Tri- valnega kluba Radovljica Ci- odločila za študij psihologije, vaid mdi na največjih tekmo- glav v Ljubljani, kjer sta po- riJ Gtobočnik. Ob le| přilož- kot tudi v bazenu, kjer ji gre van jih, se je hitro navadila- Triglav Gorenjska z Mariborom Vilma Stanovnik vom in slovitim AC Mila-..............................................................................nom. "Le kdo ne bi rad sode- Brdo pri Kranju • Na predno- loval z Milarom, kjer že igra voletnem druženju sloven- naš Uroš Palibrk! Sporazum skih nogometašev na Brdu predvideva sodelovanje, kjer so izžrebali tudi četrtfinalne Milan lahko povabi na tre-pare pokala Hervis, Branilec ning naše mlade igralce in naslova Interblock se bo po- spremlja njihov razvoj. V zameril z Nafto, velenjski Ru- meno se bo okrepil naš klub- dar s CM Celjem, Domžale s ski proračun z zanimivo vso- Hitom Gorico, Maribor pa s to, ki je danes resnično ni kranjskim Triglavom Go- mogoče dobiti nikjer v nogo- renjsko. Moštva bodo po no- metu - še manj v Sloveniji in vem že v četrtfinalu igrala po še manj, če slovenski klub dve tekmi in ne le ene kot sodeluje s klubom iz sveto- doslej. Tekme bodo na spo- vnega vrha. Jasno je, da ta redu 17. in 24. marca prihod- sporazum omogoča tudi pre- nje leto, Triglav Gorenjska stop kateremu od mladih ig- pa bo najprej gostoval na ralcev in kandidatov za to ne Štajerskem, nato pa bodo manjka. Vendar pa se oba Mariborčane gostili v Kra- kluba s sporazumom držita nju. "Igramo Gorenjci proti mednarodnih pravil in gorenjskim Štajercem ali ne- bistvu omogočata razvoj ti- kako v tem slogu - za Man- stim igralcem, ki bi ob spo- bor nastopajo Mejač, .Mjan- štovanju jasnih določil FIFA čič, Samardžič, Mertelj, poskusili srečo v AC Milan. Bunderla • vsi naši bivši ig- Spôrazum je torej predvsem raid! To bo torej odlična pri- in zlasti znak sodelovanja, ložnost za nogometni praz- odprtih možnosti in po moji nik v Kranju, športno si želi- oceni tudi priznanje našemu mo uspeha, favorit pa je tako klubu ter obenem priznanje ali tako znan," je žreb ko- našemu delu. Podpisali ga mentirai direktor Triglava bomovtehdneh,vietu20io Gorenjske Miran Šubic, ki pa bo morda kdo od mladih se je s sodelavci iz kluba TrigJavanov dobil priložnost pred kratkim mudil v Mila- v velikem klubu," jepo vrnit- nu, kjer so se dogovorili o so- vj domov povedal direktor Šubic. delovanju med ND Tngla- Kranj jutri zadnji rok za prijave Čez dober mesec dni, med 25. in 31. januarjem, bodo na Gorenjskem potekate prve olimpijskem igre za rekreativne Športnike, tako imenovane Svetovne zimske masters igre. Kot so povedali organizatorji Iz Si sporta, se je do konca prejšnjega tedna prijavilo okoli dva tisoč petsto rekreativnih iportnikov in športnic iz 42 držav, ki bodo na različnih koncih Gorenjske tekmovali v alpskem smučanju, tekih na smučeh, biatlonu, smučarskih skokih, hokeju \n v dvoranskem nogometu. Na igre se lahko prijavi vsak fekrestivni športnik, lahko Je bIvSi olimpijski prvak, športnik na državni ali lokalni ravni ali zgolj športni navdušenec, ki je starejši od 25 oziroma v nekaterih športih nad 30 let. Rok za prijave poteče jutri, 25. decembra, več informacij pa dobite na wAv.2010mastersgames.com. V. S. wot 11 i é ' * J / .Q50 EU^ sedeiu Tocn'^ Gorenjski Glas 8 O I si monsubicf^g-éas. si GORENJSKI GLAS Četrtek, 24. decembra 2000 V gorah velika nevarnost plazov Simon Šu&ic trih od 20 do 40 centimetrov ...................................................snega. Nevarnost snežnih Kranj • Nevarnost plazov v plazov se je tako v Julijskih gorah je zelo velika, opozarja Alpah povečala na 4. stop* Agencija za okolje (ARSO). njo, v zahodnih Karavankah na je 3. stopnje, drugod pa 1. do noii na sredo se je 2. stopnje. Po krajši preJdnit- na vi 50 se padavine spet začete nadmorsko višino okoli pojavljati zadnjo noč, pone- začetku dvignila Julijskih hale pa bodo Šele v soboto pah je zapadlo do So centi- zjutraj. Meja sneženja se bo metrov snega, nekoliko občasno dvignila tudi nad manj padavin je bilo v za- 2000 metrov, v petek proti hodnih Karavankah, drugod večeru pa se bo spustila pod po naSih gorah pa je bilo 1300 metrov. V visokogorju snega malo. Po podatkih Julijskih Alp in zahodnih ARSO ie snežilo ob močnem Karavaiik bo do sobote zju- j u go zahod n iku traj lahko zapadlo od 100 do zamete in gradil opasti. 200 cendmetrov snega, lah- in ko celo več. Močan jugoza-ie hodnik bo delal zamete in mehka rahia, pod 1700 metri pa sneg razmočen. V Julijcih na 1500 metrih do okoli < centimetrov sneca. na opasti. Že med sneženjem se bodo prožili snežni plazovi, ncvam<^ bo ostala velika. metrih pa okoli 17c centime- Drugod po naših gorah bo Drugod padavin manj. KRiniNAL trçb})a, Gor£n}a vas odnesla nakit In denar Pred dnevi je neki zlikovec vlomil v stanovanjsko hišo na Trebiji. Prilastil si je nekaj ziatnine. Vlomilec je dva dni kasneje obiskal tudi stanovanjsko hišo v Gorenji vasi ukradel za okoli osemsto evrov gotovine. Policisti za storilcema še poizvedujejo. Domžale Ne rabijo zlatarja Neznani tatovi so pred dnevi brez dovoljenja lastnika vstopili v stanovanjsko hi§o v okolici Domžal. Obrnili so jo na glavo, pri tem pa našli več nakita, ki so ga pospravili v svoje Žepe. Lastnika so oškodovali za okoli dva tisoč evrov. Kran; Iz avtomobila vzel torbo Neznani storilec je v ponedeljek dopoldne ob cesti na Sv. joSt z razbitjem stekla vlomil v parkiran osebni avtomobil in iz njega vzel športno torbo 2 denarnico, v kateri je bilo okoli trideset evrov gotovine, dokumenti in plačilni kartici. S, Š. bistrjca Zgorela avtomobila Operativno komunikacijski center v Kranju je v sredo dvaj. set minut pred eno zjutraj prejel obvestilo o požaru na osebnem avtomobilu, parkiranem pred hišo na Bistrici. Ob prihodu na kraj so policisti ugotovili, da v bližini gori še en parkiran osebni avtomobil. Vzrok požara in druge okoliščine so včeraj še ugotavljali. orenjskiolas.» ; DDMŽALS » \ Opekel se je V kuhinji : Poklicne gasilce iz Domžal : so včeraj zjutraj zaprosili za : pomoč pri prenosu ranjène« ; ga moškega iz stanovanja : na KolovŠki cesti v Domža- « i lah. Ob prihodu so ugotovi-! li, da se je stanovalec opekel : v požaru v kuhinji, zato so : preverili vse prostore, sta- : novanje prezračili, ranjene-: ga stanovalca pa prenesli do ! reševalnega vozila. S. Š. i ilkohol volanom Policija sporoča, da je alkohol v cestnem prometu nezaželen in popolnoma nesprejemljiv. Poostreni nadzori nad vinjenostjo voznikov se bodo do konca leta samo še pomnožili. Simon Šubic V sklopu decembrske ak- ....................................... dje Alkohol ubija - največ- Kranj • Pred božično-novo- krat neddžne so na Gorenj- letnimi praznila je polidja skem do tega tedna odredili znova opozorila na nezdniž- že 2899 alkotestov, 89 je ijivost alkohola in vožnje v bilo pozitivnih, 31 vozriikov cestnem prometu, saj tako pa je morajo do streznitve ravnanje povzroča tragične . počakati v prostorih za prl- posledice. "Zaradi alkohoia držanje na policijski postaji, nacfistah umirajo na žalost Na strokovni pregled zaradi največkrat nedolžni, v letoS- suma vožnje pod vplivom njem letu pa je statistika alkohoia so odpeljali štiri prometnih nesreč na go- voznike, Štirje pa so ga od- renjsldh cestah že tako ža- klonili. Zaradi suma vožnje lostna, saj je umrlo že 23 pod vplivom drog so na stro- oseb> lani šestnajst, nekateri kovni pregled odpeljali pet tudi zaradi pijanih vozni- voznikov, eden pa ga je od- kov," ugotavlja tudi AJjoša kloiiO. "V prejšnjem tednu ]azbec> policijski inšpektor smo ugotovili, da se stanje za varnost cestnega prometa slabša, saj smo zaradi vož* C na Policijski upravi Kranj. Gorenjski policisti bodo nje pod vplivom alkohoia do streznitve pridržali kar pet- tako kot že ves december najst voznikov, ki so imeli tudi med prazniki pooštre- povprečno v organizmu 1,8 Aljoša jazbec "Policija bo svoje aktivnosti še okrepila, Po ugotovitvah policije se no nadzirali psihofizično promila alkohola. Med nji- saj opozoríía ne zaležejo." stanje voznikov. "Kot kaže, mi je bil tudi mladi voznik, bomo svoje aktivnosti mora- ki v organizmu sploh ne bi bil v zadnjih dveh letih naj- li še okrepiti, saj naša opozo- smel imeti alkohola, napihal manj štirinajstkrat pravno- je sicer v Sloveniji prometna rila ne zaležejo, neodgovor- pa je 1,0 promila," je pojas- močno kaznovan, zato so varnost v zadnjih dveh mene voznike pa očitno strezni nil Jazbec. Policisti so pred mu nazadnje zasegli vozilo, sedh izboljšala, manj je tudi 5e spanje na policijski posta- dnevi kontrolirali tudi voz- Po jazbečevih besedah poli- ' vinjenih voznikov, ki so pov- ji in kasneje tudi marsikoga, ko mora znova opravljati voz- nika, ki jc odklonil tako pre- dste na voznike, Id sumljivo zroiitclji prometnih nesreč. izkus alkoholiziranosti kot • vijugajo po cestah, pogosto Naloga policije je v tem ob- niški izpit Vendar pa je vse tudi strokovni pregled. V po- opozorijo kar drugi vozniki dobju tudi nadzor nad toče- to še najmanj, kar se lahko stopku so ugotovili, da gre m na takšno pomoč računa- njem alkohoia vinjenim ose- zgodi," riapoveduje lazbec. za večkratnega kršitelj a, ki je jo tudi vnaprej. bam v gostinskih lokalih. Poplave možne tudi na Gorenjskem 4 1. stran možnost, potem naj vredne Nomenja, vendar je bila ce- stajala nevarnost, da Kokra v predmete premestijo iz klet- sta še prevozna. Na travniku Preddvoru prestopi bregove Polajnar svetuje, da prebi- nih v zgornje prostore," Še v Žirovnici se je nabrala veli- na dveh mestih, Sora je po- vald na najbolj izpostavlje- svetuje Polajnar. nih območjih poslušajo na- ka količina vode, ki je ogro- dobno grozila pri Seširskem Reke so močno narasle že žala bližnjo hišo, zato so tja mostu v Škofji Loki. Zaradi potke pripadnikov Civilne v noâ na sredo, na Gorenj- okoli 7.30 poslali gasilce iz obilice padavin so včeraj me- zaSâte na terenu, redno naj skem najbolj Sora in Tržišía Zabreznice, ki so namestili teome vode zalile marsikate- tudi spremljajo opozorila in Bistrica, nato pa so čez dan zaščitne vreče in prečrpavali ro klet, zato so bili predvsem podatke na spletni strani minimalno upadle. Okoli 7. vodo. Na cesto pred Podro» v jutranjih urah na delu šte- ARSO (wvw.arso.gov.si), ki uie je potok zalil cesto štom pri Zalem Logu se je vilni prostovoljni gasilci, ki se osvežujejo vsaki dve uri, Nomenj-Bohinj ska Bistrica vsul manjši zemeljski plaz. so črpali vodo iz poplavljenih ali preko medijev. "Če imajo približno tristo metrov iz V dopoldanskih urah je ob- poslopij. % Narasli potok je poplavil cesto Nomenj-fiohmjska Bistrica, Potok Žabnica je včeraj v Zgornjih Bilnjah podrl c^až za ki pa je bila kljub temu prevozna. / ^«o: oorajd Kavds noví most i ^o» smon $ubk Gorenjski Glas WVW.CiORENÍSKIGLAS.SI REPORTAŽA POGOVOR ZANIMIVOSTI KNJIGE IN LJUDJE RAZGLED Pogovor Novi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres: "Vere ni treba skrivati." Stran lo, ii Reportaža Helena in Ciril Krajnik iz Spomini 76-letni Janez Majcenovič Březnice pod Lubnikom imata iz Kamnika se spominja sedem otrok. Stran 12 praznovanja božiča. Stran 13 GG + četrtek, 24. decembra 2009 Pogovor Vere ni treba skrivati kamrici svoiega srca f Dr. Anton t Stres Članstvo ljubljanskega nadškofa, saj Sveti sedež ne bi imenoval v sorazmerno kratkem času dveh lazaristov na ta položaj, odgovarja namigovanje o Rodetovem vplivu novi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. moral jehiati. Trenutno je malo napeto, vendar up< da se bo uredilo." JOZE Košntek Po irrenovanju za Ijubljan» skâga nadškofa smo o Vas brali in slišali tudi to. da ste bili kot edini sin Izbrani sa naslednika na domaâ kmetiji. Od tega ni bilo nič. Kmetovanje vas ni mikalo. Postali ste duhovnik. Zakaj? "Nisem bil rojen za kmetijo. Bolj sem se zanimal za branje in intelektualno delo. Tudi če ne bi postal duhovnik, bi bil verjetno kaj drugega. Ne vem sicer kaj, ven' dar na kmetiji ne bi ostal. Knjige so me vlekle, želel sem v šole in versko navdu- §cnjc, ko sem bil vesel, da sem kristjan in sem z veseljem hodil v cerkev, me je nagovarjalo tudi k duhovniškemu poklicu. Odločilen pa je bil mladi duhovnik pri nas doma v Rogatcu Maks Prah. Bil te eden od najbolj v življenju srečal. Rojen igralec. Znal je fantastično oponašati. Sprehajal se je iz dialekta v dialekt. Njegova "Božičje zavest, duhovitih ljudi, kar sem jih daje Bog postal âovek. Zato je đoueško življenje duhovitost in dinamičnost , I'7 Sta pritegnila ndade. Spoznl- tieKCy VellfCeSa, njam se, da mi je samo en- ki gaje treba -edi osm^a r^reda, spoštovati. Božič p" dal namig za duhovniški po- Or, Anton Stres Rodetova jasnost in Uranova prijaznost Poznani ste kot Človek jasnih misli in če je treba tudi ostrih besed. Po tem naj bi se razlikovali od predhodnika nad« ikoh Urana. Ste pa tudi do vek dialoga. Katero od teh dveh poti boste izbrali? "Jasnost mora biti.-To ne sme biti očitek. Jasnost in ostrina nista isto. Ce je megleno, ni ostro, če pa je jasno, so črte ostre in se vidijo. Vedno me primerjajo z gospodoma Uranom in Rode- tom. Sam se s tem ne obremenjujem. Oba pa zelo cenim. Rad bi bil jasen kot Rode in prijazen kot Uran, pri čemer nikakor ne mislim, da Rode ni bil prijazen, in da Uran ni jasen. Vsekakor je dialog edino, kar ostane. Edino, kar je trajno, je tisto, kar nastane na osnovi dialoga, v pogovoru, ki pripelje na koncu do nekega soglasja in do rešitve z obljubo trajnosti. Vsaka vsiljena ali izmišljena rešitev ima običajno kratke noge. Vendar mora biti tudi dialog jasen. ševal po našem šolskem Od leta 2006 naprej ste bili Celje v nekaj mesecih nove- delavce m teh, veqamem, ne V njem se ne smemo pre- je zvedel da sem odličnjak, ne funkcije v katolišb Čermi je rekel: Ti bi lahko šel za kvi: za prvega škofa nove Kaj pa Ljubljana? je praznik božje usp^u v prvem poUe^u in imenovani za tri pomemb- ga škofa. solidarnosti z nami. Vedno lahko računamo martjka. Jaz tudi rad sodelu- tvarjati v nekaj, kar nismo, jem. zato sem si upal prevze- ali tajiti svojo identiteto, da ti te naloge. duhovnika, za lazarista. Po- celkke škofije, nato za nad Ljubljana je gotovo naj- smo kristjani. Če svoje prepričanje zamoičujemo, pov- tem mi leto in pol o tem ni Crhnil besedice. Na koncu Skoh pomočnika v Maribo« bolj izpostavljeno mesto. Ali je tudi v Cerkvi običaj, zročamo nove nesporani-ni in konec novembra za ker je pač Ljubljana in je da novi šef izbere nove so- me. Ničesar trajnega ue ma- nanjo. Vliva četrtega letnika nižje gim- novega ljubljanskega nad- glavno mesto države. Ko se delavce? remo doseči, če ne rečemo nažije je bilo treba povedati, škofa. V Vatikanu so očitno misli na Cerkev, se misli na "Celo po kanonskem era- bobu bob, ali kot pravi slo- kám bo kdo šel. Tudi mene prepričani, da ste ta čas v ljubljanskega nadškofa, ko vu je tako. Ko pride sporoči- venski pregovor, da je boljša so profesorice spraševale, Sloveniji najboljša izbira za se išče sogovornika, se išče lo, da je za neko škofijo ime- prva zamera kot druga." vendar nisem upal povedati, da bi bil rad duhovnik. Ker najpomembnejše dolžnosti. "iz Celja v Maribor se še njega. / nam zaupanje, ki ga v času preizkušenj zelo potrebujemo. Bralkam in bralcem Gorenjskega glasa želim J I AlA^^f ^Kfl^t^l liAlVg lâi A^iPUAAa ^VU/VV ^^UVV^^V* UUilIXI UCXUlXi dC ^ VCáCiJCili takega zaupanja mi ga pred nekaj meseci vr- sti. lahko sem ostaJ v Celju ukvarjam. Mislim, da mi je ne le za božične novan novi Škof, potem prejšnjemu škofu. Če je Še Kaj boste slorili znotraj Cer* leta 1957 to Se ni biJo nekaj preselil nisem, pa že moram V katoliški Cerkvi in v jav* živ, ugasnejo vse pristojnosti kvc, ki ima velike težave s običajnega, sem odgovoril, v Ljubljano ... Gotovo je bilo nosti veljate za izvrstnega in postane avtomatično ad- pomanjkanjem duhovni* da bom ostal doma na kme- pomembno biti prvi škof teoretika, poznavalca cer- ministrator, kar sem sedaj kov, z vzdrževanjem cerkva tiji. To pa ne boš, so mi rekli nove celjske škofije, kjer je kvenega nauka ih pronidji- jaz v Celju. Ugasnejo tudi in drugih objektov. Ali po in mi kot odličnjaku našli bilo treba vse postaviti na vega analitika družbenih funkdje generalnega vikarja, župnijah lahko računajo na štipttidijo ža študij agrono- noge, vendar ni bilo težko, razmer. Imate pa tudi orga- duhovniškega in pastoralne- pomoč nadškofije? mije, da bi potem delal v domači kmetijski zadrugi. Pripravljenost za sodelova- nizacijske in voditeljske ga sveta in zbora svetovalcev. nje je bila izredno velika into sposobnosti, sicer vas nc bi Novi Škof mora izbrati nove. Razredničarka, ki je še živa, ' me je navezalo na Celje. Po- imenovali za nadškofa. To me sedaj čaka. je, ne da bi vedel, hranila tem je prišel Maribor, kjer še Nisem prepričan. S teore moj zvezek šolskih nalog in i^sem imel toliko obvezno- . tičnim delom se z veseljem Jih že iščete? "Zadnje čase mi pogosto postavljajo vprašanja o odnosu med državo in cerkvijo, kar ustvarja vtis, da me to najbolj zanima. Dejansko to "Razmišljam prav gotovo, ne bo moja prva skrb. Moja nila. Čeprav sem imel za in enkrat na teden hodil v .profesorska služba najbolj iščem pa še ne, saj imam od daleč prva skrb je Cerkev in šolo že vse urejeno, sera ju« Maribor. Dokler ni nasledii- pisana na kožo. Nove dolž- imenovanja naprej še števil- razmere znotraj nje. Čepczv nija le vprašal župnika, kako ka, je škofijo težko zapustiti. nosti pa jemljem kot služe- ne il stric zaprt icrat pravi, kmalu pa se je radični. novič spominja svojih prvih v Begunjah, brat je bij na ru- začelo proticerkveno, proti- Prvi spomini na praznova- božičev in vonja po belem sld fronti in na božični večer versko in protibožično delo- njebožiča v Kamniku segajo kruhu, ki so ga na ta dan spe- smo skupaj molili rožne vanje. Uvedli so dedka Mra- v čas pred 2. svetovno vojno in vse do prihoda Nemcev. kli v kruSni ped. K pobočnici so hodili v cerkev na Šutno vence za vse - za domače, za za, božična drevesca» božič vse zaprte, za pardzane, ki je postal delovni dan in ni bii "Spomnim se, da je bil to to- in dobro se spominja, kako jih je zeblo, za vse v zaporu v več praznik svetlobe, a je do-pel. domač praznik, pa tudi so mimo njihove hiše na da« Kamniku ... Sporrinjam se bil čar prepovedanega. zelo skromerL Oče je v boh- našnji Kovinarski cesti ljudje božične maše, ki je bila med V svoji starosti božič praz- kov kot posiavil jaslice, ki jih iz vseh koncev z baklami ho vojno nekaj, kar nas je posta- nuje in doživlja na povsem Majcenovič z več kot sto tet starimi jasikami je sam izdelal, mama pa je dili na cerkev, zaradi česar je vilo v drug, svetel svet, kljub drug način. "Zadnjih dvajset spekla potico, da je dišala četa hiša. Obdarovali se za božič nismo, saj je darila ta- bi]a Šutna 5c prav posebej temu da je mašcval neki sta- let božično tradicijo ohra- letne in trikraljev^c kolcd- vseeno preživel v miru, v praznično razsvetijena. rejši nemški duhovnik. Cer- njam in oživljam skupaj s nice smo skupaj z nastopa- krogu svoje družine. "Vsi se Ko so leta 1941 v Kamnik kev je bila med vc«no samo Kamniškimikoledmld.kiiih njem ponesli že po vsem zberemo skupaj. Okrasimo krat otrokom nosil sv. Mi- prišli Nemci, je imel osem na Šutni, saj so imeli Nerad klavž, ki je prišel v tedanji na- let. "Za tista leta se najbolj v samostanu skladišče in poleg mene sestavljata še citrar Tomaž Plahutnik in ba- svetu," ponosno pove Janez smrekovo vejo, izmenjamo Majcenovič, navdušen bari- skromna darila in postavimo rodni dom na Glavnem trgu. spominjam tesnobe, ki je svoje pisarne," pravi Majce- sistRokLap. Božične, novo- tonist, kipa bo letošnji božič več kot sto let stare jaslice." Gorenjski glas za vas izhaja vsak torek in petek. Prijazno povabljeni k naročilu. Veselimo se vašega odziva in vam želimo srsče in zdravja v ietu 2010! Zd vw irrformadje itiQ vam na voljo a». 04/201 42 4î6ll w n»rocnine^ glas.si Csorenjski Glds 2a vas beležimo čas Saua K USTVARJALNOST OBLIKUJE NASE USPEHE Pot, dolga devel desetletij, pi^e zgodbo Save. V njej živimo naše vrednote. Generacije Savčanov vocUjo zaupanje v svoje znanje, iskrena poštenost In prava odgovornost. Ponosni smo, da ustvarjalnost oblikuje na§e uspebe. To daje našim dosežkom pečat odličnosti, prihodnjemu poglavju naše razvojne zgodbe pa trdno jedro. CM> Cjemile v lelu 2010 neprecenljive trenutke sreče! Družb« Poslovno skupina Sav«: » Ssva. d^. •Sđvatoch, d.0.0. zzun6nlet Sova Nova, d.0.0. • Sai^a MedCcal In storitve, d.o.o. • QtP Sava Kran|, d.o.o. • Sns», d.o.o. • Enu BH, d.o.o. • Sava Ens», doool * Ene^etika Čmomolj, d.0.0. • Sava-Schlfor, do.o. • Save TMC. d.o.o. • Sava Hoteli Bed. d.d. • Terma 3000, d.0.0. • ZdP3vkll66a RdOoncI« d.0.0. • Térme Pluj, iloxi. » Terme Undsva, d.o.o. 14 GG + íetrtek, 24. decembra 2009 Na robu Samota ni tudi osamljenost živeti tako, kot si želim vlluena Miklavčič usode "Svakinjo sem občudovala že o4 prvega dne, ko jo je brat predstavil družini. Bila me je opravljala, češ da vse zafrtačkam na potovanjih, namesto da bi si ustvarila in se ne udejanjijo v praksi, potem je vsakršno nakladanje odveč. " )e zelo prijazna do vseh, zla* družino. Delno je * imela Letos spomladi se je za dva sti do moje mame, ki ji je že prav, pozabila pa je dodati» meseca odpravila v Argenti-prvi dan natresla cd kup ns* da to, kar počnem, delam no, kjer je obiskala svojo sestrično, ki živi po smrti partnerke sanià. svetov. Kimala ji je in pritr- pri zdravi pameti. Ona pa je ievala, a naredila je zmeraj rojevala otroke in ob vsakem po svoje. Ze zaradi tega, ker novem potem čakala, kaj bo "Maria je biologinja, med se je na tako prijazen in ne- dobila od družbe, ker je bila drugim je raziskovala vpliv konilikten način uprla taš6* nemu verbalnemu nasilju, jo vsakič, ko se vidiva, od srca rada objamem>" reČe nagajivo. v pogovoru se dotakneva tudi denarja. O njem ima Zdenka zanimivo mnenje, njo. Zdenka pravi, da ljudje pripovedovala, Šli lasje pc- . saj trdi, da tisti, ki pravijo, enostavno niso sposobni do- konci- Prisežem, nikoli več Številna družina za njen žep prevelik zalogaj," je bila Zdenka kritična. Na račun svoje samskosti je morala doživeti marsikatero bodico, saj so "poklicani" nenehno iskali razloge za- hormonske krme na zdravje govedi. Saj veste, da je ra dežela znana po živinoreji. O rezultatih ne sme govoriti na glas, so neke vrste držav* na skrivnost, kljub vsemu pa so mi ob tem, kar mi je da so brez njega srečni, laže- jeti, da nekateri med njimi jo. pač niso ustvarjeni za skup* "Denar prinaša zadovolj- no življenje. Kljub temu da stvo, pa ne. če ga imamo nima svojih otrok, sta ji ne-preveč, temveč ravno prav. čaka zelo blizu in ji pomeni-Toliko, da nam ni potrebno ta već, kot lahko pove nagledati, kaj bomo jutri vrgli v lonec. Če denarja nimamo, smo nesrečni? ker ne moremo omogočiti dostoj- glas. Počuti se kot njuna mama, čeprav te vloge nikoli ne odvzema svoji svakinji. "Ze ko sta odraščala, sem ne bom pojedla nič govejega. Razen, če bo kaj domačega. Potovali sva malo z avtobusi. malo 2 letali, vse tja do juga, do patagonskih pamp in neokrnjene divjine, do slikovité naselbine EI Cala- fate. Verjetno bom prihodnje leto še enkrat poletela tja čez. bom videla. Maria ie, nega življenja družini. Otro- jima predlagala, da se, po- tako kot jaz. v družini Črna d ne morejo biti enakovredni sošolcem, mi pa se žre- tem ko bo Čas, preselita meni. Hišo smo preuredili. ovca. Je pa zelo pogumna, saj je svojo spolno usmerje- mo. ker jim ne moremo pla- si omislili dvigalo, ki nam nost priznala in zaradi nje čati ur klavirja, ali pa jim omogoča ločen dostop do plačať študija v tujini. Koli- vsakega od stanovanj, ^jub kokrat grem v kakšno naku- vsemu pa se še najde kdo, povalno središče in opažu- ki se trka po čelu, ko pojem ljudi, ki z očmi božajo vem, da sem pravzaprav Zdenko sem še vprašala, police, izložbe in vidim, da lastnica le manjšega trisob- kako bo preživela praznike. tudi marsikaj pretrpela. V okolju, kjer živi, so, kar se tiče tolerance, še v srednjem veku ..." bi dali vse, da bi lahko kupi li zase vsaj kakšno malen kost. Spominjam se sodelav nega stanovanja, namesto da bi razpolagala s celo hišo. Vsak trenutek imam ke. imela je številno družino občutek, da nisem sama, in zmeraj, ko je beseda nanesla na denar, mi je opore- obenem pa lahko svojo intimo uživam z veliko žlico. kala, češ da pretiravam, ko Številne vrstnice, sodelavke sem povedala to, kar sedaj pripovedujem tebi. 'Zakaj Povedala je, da bo spekla potico. da bodo šli vsi iz hiše skupaj k polnočnid, a spovedi ne bo opravila. Ne najde spovednika, ki bi mu lahko zaupala in se z njim pogovorila. "Tudi Cerkev ni več to. kar pa tudi nekatere sorodnice živijo po smrti partnerja je nekoč bila," je dodala s pa potem nenehno čakaš, same. Na kraj pameti pa jim kančkom zagrenjenosti. A kdaj ti bo kdo kaj dal?'sem ne pade, da bi otrokom se ji je obraz takoj nato raz- li odvrnila, ker je sodelovala pri vseh nabiralnih akdjah, kjerkoli so jih že organizira* li. Zato tudi trdim, da mora- omogoČiJe, da se vrnejo do- jasnil in ko sem odhajala, mov, si uredijo stanovanje mi je položila na srce: "Po- in se s tem rešijo dragih vej vsem, ki bodo zgodbo najemnin. Veš, saj znam prebirali, naj se naučijo po- me način Življenja prilagaja- biti tudi strupena, zlasti Še, ti besedam in ne, da govori- ko zapnejo nakladati o svoji skrbeti zase. Ker, če tega ne bodo storili sami. nihče mo eno, delamo pa nekaj silni materinski ljubezni. Ce drug ne bo. povsem drugega. Nenehno besede ne postanejo "meso" (konec) Mir v nas in okrog nas Damjana Šmid v prazniin^u času moj pogled ne drznem pomisliti, da fc» vsakič, ko jt potrebno pokazû- ujííři velikih in mcgočnih ljudi soč in eno alternativno meto- vam pamet solxla z vzgojnimi nasveti. Za to bo čas ie prihodnje leto, ko sc bom spomnila dobronamerno^......^____ jo pokaiejo s tanki. Najhri si do. Mir imaš ali pa ga nimal Če ga lahko občutiš za kratek čas s katero izmed meditative ntři predstavljati ne moremo, nih vaj Je povsem v redu. Ven-primerne^ kako je bežati, se sferiyati, iz- darle ne verjamem, da traja i» ga za čaranje v vzgO)\. ven- darie me tudi ne mika, da hi vam nasipala sladkornega prahu, ki sodi bolj v jilmskt prizore kot v realnost. Že vse leto se sprašujem o miru. To je takšna smešna beseda za današnji čas, skorajda £e neuporabna in nerealna, Saj ni dneva, dase nc hi streljali. Tako gubiti dom in svoje bližnje. Mir je postal misija nemogoče, tako kot je nemogoče, da bi kdaj v Ajnki nehali umirati oh lakntň in hnUmi HM^» traja, če je umetno sprožen i h pridobljen. Pravi mir Človek občuti v sebi, koje zadovoljen sam s seboj in spravljen z okolico Mir se v nas naseli, ko bodo različni interesi, bodo imamc radi sebe in lahkoživi- vojne, bodo lačni i>i izkoriščani. Možnosti za netenje vojn je vsak dan veliko, tako v družinah kot v kolektiM. Pril^^. drugače nam gre to kar d Ernest Groeblacher me bo organizirati," je povedal v po- roške za novega direktorja doi. maja uvajal v delo, nato govoru za Gorenjski glas imenovalo Slovenca HanTija pa botn vso odgovornost pre- novi zbornični direktor Han* Mikla, Gamsa po domače, vzel sam. Prepričan sem, da zi Miki. iz Ločila/Hart pri Podkloš- bom na tej dolžnosti lahko Zvezno ministrstvo Republi- tru/Amoldsteia Novo dei> naredil $e več dobrega za vse ke Avstrije za šolstvo, umet vno mesto bo prevzel i. maja koroSke kmete in Se posebej nosi in kuituru iu Muhurjeva prihodnje leto, ko bo odšel se- za Skupnost juánokoroških družba 12 Cd ovca sta v ponedeljek, 21. decembra, darovala Aninemu skladu bon za danji dolgoletni direktor Er- kmetov, saj mi izkušenj in nest Groeblacher, tudi zave- volje do dela ne manjka. V den Slovenec, v pokoj. Hanzi osnovi je vloga naše Kmetij« 50 tisoč evrov, ki jih bo pora- Miki, dan Skupnosti južno- ske zbornice podobna vlogi bil za nakup knjig otrokom koroških kmetov, je star 49 Kmetijsko gozdarske zborni- iz socialno ogroženih dru- let Je oče petih otrok in jc ab- cc v Sloveniji, vendar imajo v Žin. Anin sklad je dobrodel- solvent agrarne univerze na Avstriji zbornice večji po- na, nevladna, neprofitna in Dunaju. Doma ima vzorno men v socialnem partner- nepolitična organizacija, ki urejeno, okrog 50 hektarov stvu, saj se lahko različne so jo leta 1998 ustanovili slo- veliko kmetijo. Mad polovico zbornice same, brez posega venski redovniki Sklad po. predstavlja gozd. Na kmetiji politike, dogovarjajo o rešitvi maga predvsem družinam 2 se ukvarjajo predvsem z vzgo-• posaneznih vpnšanj, dogo- več otroki. Predstavnikom HanzTMikl,novidirektwkoioá(eKmetíÍskezbomk»/FQ».í^ jo jagod in s pridelavo najraz- vore pa mora politika spošto- sklada sta bon íttočíIs vele. Učneiših olj in žganih pijač. vati. Prepričan sem, da delo poslanik Republike Avstrije družbe iz Celovca dr. Anton vrsti, v katerih je bilo doslej "Poklicno delo v zbornici na lanetiji zaradi moje nove v Sloveniji dr. Erwin Ku Koi«n. Letošnja akdia Poda- podarjenih že okrog 25 tisoč bom začel 1. februarja pri funkcije ne bo trpelo, le mab besch in direktor Mohorjeve rim knjigo je bila že osma po izvodov knjig. 16 GG + íetrtek, 24. decembra 2009 razgled Bomo zborovali? Miha Naglič Mihovanja Vaš razgled mu tako pomagajo znova porih ali tudi nasprotovanjih prevzeti oblait v državi. Kaj sooblikovala cela vrsta gi- bo iz tega (če sploh kaj), banj, skupin in posamezni« bomo torej videli spomladi, kov v ugodnem mednarod- Primeriava med zborovanji nem položaju. Pri čemer je 1988» ki so v Sloveniji že po!- seveda res, da so nekateri od- drago leto pred Berlinom po- igrali bistveno večjo vlogo rušila zid med ljudstvom kot drugi, med njimi tudi J), (demosom) in oblastjo in pr- A če ne bi Niko Kavčič finál vemu odprla pot na oblast in Bavčarju poveril vloge iz- (pridobljeno na volitvah apri- dajateljev Dnevnika Staneta la 1990 in ne na ulid) - ter Kavčiča in če ne bi Ertl uka- morebitnimi desničarskimi zal aretirati, je veliko vpraša- mitingi spomladi 2010, pa nje, ali bi imenovana postala že zdaj ne vzdrži. Na zboro- to» kar sta? Bavčar si je tedaj vanjih 1988 smo sodelovali pridobljeno avieolo narodne- vsi diia^djani, ki nam je bilo ga junaka s svojim tajkun- mar za naše pravice, na ti- skim pohlepom medtem že stih, ki jih napoveduje Janša, sam ugasnil, fanša dela na bodo Ic njegovi sedanji pri- tem, da stori podobno s svo- staši, teh pa \e bistveno jo hudo že(l}jo po oblasti Božička smo pred dnevi ujeli na enem njegovih zadnjih srečanj z otroki, manj. fanža se morda ne za- Da ne bo nesporazuma: te j danes pa neutrudno teka še po zadnjih domovih, kjer mu še ni uspek) veda, da takrat ni šlo samo vrstice niso poskus zagovora zanj kot fizično osebo; šlo je Tomaža Ertla in predsedni- za varstvo človekovih pravic kovega odlikovanja le-temu. vseh nas, JI jih je v tedanjem Kritični smo lahko do vseh, kontekstu poosebljal. Zdaj tudi do predsednika republi- gte za uveljavljenega in moč- ke.kinaj bis podelitvijoviso- nega politika, ki je vodja opo» kega državnega odlikovanja "Zdi se mi, da bo treba neka- zidje(inneámbolnaoseba), Erdu zagrešil "faujc pas" tera poglavja in lekdje izpred ta pa ima vse možnosti, da se (tako v diplomaciji, ki ji že dvajsetih let enostavno pono- vrne na oblast na naslednjih dolgo pripada, rečejo napač- viti, in pričakujem, da se spp- volitvah, kadar te pač bodo, ni potezi). Koliko je bilo to mladi vidimo v večjem števi- mogoče celo pred jesenjo dejanje res zgrešeno, bo polu tudi na slovenskih tr^ in 2012, ko bi bil normalni rok. kazal čas, gotovo pa je, da so ulicah ..." To zna biti izjava "]z, ja. In zato se mi ni niko- Ertl in njegovi s preprečitvijo meseca'ali celo leta, izrekel jo li zahvalil!" Tako je Jeseničan Miloševičevega "mitinga res- obdarovati otrok. Če je na koga pozabil, le ne skrbite, saj za njim že prihaja dobri stari dedek Mraz. S. Š. j« Jariťz Janša na Zboni za republiko, 14. decembra Tomaž Ei U odgovoril na nice" v Ljubljani po svoje pri» vprašanje, ali je mogoče red, spevaJi k prej nakazani skup- 2009. Zbudila je številne in da je Janša postal narodni nostni politični umetnini zelo različne odmeve. Jania heroj na podlagi aretadje, ki slovenske državnosti. Janši je najbrž mislil na zborova- jo je on ukazal. Tudi to je vsaj njegovih mitingov na sloven-nja, podobna tistim, na kate- izjava tedna, na videz proti- sldh trgih in ulicah ne bo nitih smo v letu 1988 reševali slovna, a v bistvu resnična, hče preprečeval, veljko \pra« njega in tovariše iz voj aâkega Gre za to, da demokratizacija šanje pa je, ali bodo pricesla zapora in si na njih hkrati in osamosvojitev Slovenije "drugo republiko"? Gospo- prizadevali za varstvo flove» nista izključna zasluga fanSe darske in druge težave, ki so kovih pravic nasploh. Neka- iriDemosa-kot očitno neka- se dejansko nakopičile do ten (med njimi pravosodni ten mislijo. To, kar se je v ti- kntične mase, bomo lahko minister in notranja minis- stih letih zgodilo, je nekakš- rešili le s skupnimi napori, trica) pa sta v Janševi izjavi na celostna umetnina (Wag- na mitingih gotovo ne. Do- ugledala prikriti poziv lju- ner bi rekel Gesamtkunst- tlej naj velja božični pozdrav: dem. naj gredo na ulico in werk), ki jo je v skupnih na- Mir ljudem na zemlji! Gospo Zimo smo ujeli med'njenim sprehodom po kranjskem mestnem jedru, tik preden se je v turistično informativnem centru začela pravljična ura. In otroška domišljija je šla po svoji poti... S. foto: Matic Zorman Od kralja Sama do Demosa Marjeta Smolnikar sedmica v soboto SkMnci praznujemo vah predvidoma Jantazirajo. zilcu. Ali, kot piše dr. Slane Toliko v premislek o sui^ereno- venski narod kot ^vni atribut svoj najveći praznik sodobne Zato naj me nihče od zgodovi- Granda v svoji knjigi Malo sti m prihodnosti slovenskega državnosti ogrožal komuni-politične volje, to je dan jamo- nojjevin druejh domnevno izo- zgodovina Slovenije: "Njeeovo naroda znotraj Titove Jugosla- zem, zdaj nas ogroža vulgarni stojrwsti in od leta 2005 tudi enotnosti. Na ta dan, se pravi hraženih ieorđikov, zapriseže» nih očitno veàiemu slovenske» pozornost (papeža Pia II. op. vije, v kateri je slovensko poli- liberalizem, ki se napoveduje z MS.) so zlasii pritegnile po- tično vodstvo zatajilo matemi zakonsko pravico posvojitve 26. decembre 1990, je postal mu komunističnemu kleru, ni- sebnosti obreda ustoličevanja, jezile in s katero si nas aktual- otrok homoseksualnim in hz- naš narod • po pnbližno tisoč karne"'ppa", daje bila komu- ki ga je izpostavil kot sloves- na politična oblast (v misifři bičnim "družinskim" skupno- tristo letih, h> so na Gosposifct- nistična revolucija oziroma dr- nost, o kakršni se ne sliši nikjer imam predsednika vlade Boru- stim. skem polju usUiičiiiprveffi slo- žavljanska vc^na znotraj vse- drugje. /.../, zato je seveda ta Pahoija, predsednika drža- Imamo Slovend kot narod v venskegia kralja Sama - v skla- spioSne vihre druge svetovne plemstvo iz drugih dežel, na- ve Danila TUrka, Ijubljan^cega tako urejeni družbi na dolgi du s plebiscitarno voljo zavida- vojne za na$ narod ekskluziv- ravru)st osupnil prizor, ko bo- župana Zorana jankoviča in rok najmanjšo možnost prekinja vredne večine, spet samobi- rui; pomeni, edinstvena zgodo- dočega vojvodo, oblečenega v njihovo klerikalno komunistič- vetja? Bomo, recimo, 22. de- len in preko ie pozitivne zave- vinska priložnost in edinstveno kmečko oblačilo, sprašuje in no zaledje) drzne primerjati. cemhra 2iog, se pravi čez sto sti vnovič državotvoren. zg()dovinskc ddstvo. preizkuša preprost kmet. Na- Hočem povedati, da sta sleven- let, še praznovali dan samo- Spet pomeni, tako kot je bil su- Tisto, kar je za ustano\^itcv ravnost strmeli so, koje moral ska suverenost in državnost stojnosti? Ob tako selektivni in veren okrog leta šeststo trideset prve slovenske nacionalne dr- bodoči knez obljubiti zavezo stari častitljiva stoletja, ne le sprijeni (politični) skrbi za po Kristusu. In ne morda po žave, če se iz'-azim v nu^niri ljudstvu, namesto da bi ljud- pidi desetletji. Pa še to želim Zoitni narod, ne le za jezik in zmagi komunistične revolucije sodobne politične paradigme, stvo priseg zvestobo vladaiju. poudariti, da našega naroda še kulturno izročilo, pač pa tudi razpoznavni že leta Í94J in imenovane Karantanija, pO' še bolj pa so se čudili, ko so sli- zdaleč niso ogroždi le Italija- za ohranitev ozemtía in tradi- nadaljnjih šestdeset let in čez, membno, je, da je obred ust^fli- šali da ves obred poteka v ni. Nemci in Madžari. Žal kot nekateri sodobni pripadniki čenja karantat\skega kneza po- venskem jeziku, ob prepevanju smo najbolj nevarni sami sebi. cionalne družine, se bojim, da smo Slovenci z vsakim letom slovenskega rodu v svojih ^a- tekal izključno v domačem je- vsega ljudstva. /.../" V polpretekli zgodovini je slo- Uiže svojemu zatonu. GORENJSKI GLAS četrtek, 24. decembra 2009 EKONOMIJ stefa n. zam(^g-slas. si 17 Letališče Zaradi obnove vzletno pristajalne steze bo Letališče Jožeta Pučnika sredi aprila za dva tedna zaprto ŠTÍFAN ŽAHGI Brnik - Aerodrom Ljubljana prihodnje leto čaka it tretji, glavni zalogaj pri obnovi steze v vzletno-prista j alne (VPS). Prvo in drugo fazo, prenovo vzhodnega in za> hodnega dela VPS, so uspešno izvedli letos poleti, ko je letališče kljub gradbenim delom obratovalo, vendar s skrajSanOr 2100 metrov dolgo stezo. Žc poleti 50 napovedali, da bo osrednji del steze Udel^encl predstavitve prenove letališča (od leve): Adrijana Selj, Stane Bobnar, Zmago najverjetneje treba obnoviti Skobir, Mirko Komac, Matjaž Sonc tako, da bo letališče medtem zaprto. Na podlagi ekonomskih izračunov in proučitve turianu manj potnikov svetila), študija izvedbe je skega letaliáča, kar pomeni, preteklih in prihodnjih pokazala, da bi obnova, če bi da bodo pri načrtovanju po- stopnje tveganj za odvijanje letih, pravtako je mese< prometa ter po uskladitvi z ziinaj prometne konice uporabniki letališča in Ministrstvom za promet je biJo 2a obnovo steze odločeno, da se bodo dela iz- p^^i^ ^^^^ milijonov vajala med 7. in 21. aprilom 2010, ko bo Letališče íožeta delali le ponoči, trajala 60 tovanj morali upoštevati čas, dni, medtem ko bodo Izvajal- Id ga potrebujejo za transfer, d isto delo ob popolni zapori Za potnike, ki bodo to želeli, prometa opravili v 12 dneh bomo organizirali brezpla- (tri dni zapore je rezerva za čen avtobusni transfer z Br- primer slabega vremena), nika (kjer bo tedaj paridranje Obnova VPS pomeni za- Poleg tega so ocenili, da bi brezplačno) v Maribor. Voz- Pučnika Ljubljana zaprto za kijuček obnove in razširitve bilo v času obnove 2 delom ni red transferjev bo objav- ves promet letališke infostrukture med- pono6 letališče, na katerem Men na spletnih straneh Brezhibna steza je pogoj za varnost narodnega letališča na Bmi- ne bi delovale vse navigadj- ku. V preteklih dveh letih so ske naprave (sistem za in- Adrie Airways v januarju. Število letov bo nekoliko namreč obnovili priključne strumentalno pristajanje v manjše, vozni red (Čssi odho-steze, zgradili vzporedno s te- težkih vremenskih razme- dov in prihodov) letov bo Za kako zahtevne postop- zo in razširili parkirno píoš- rah), večkrat zaprto. Soglasje med prenwo nespremenjen, ke pri vsem tem gre in kako Čad. NajvialnejŠi del je seve- k zapori letališča je dal tudi potnike pa bomo s spre- temeljite priprave so za to potrebne, navsezadnje pove da VPS, ki je dolga 3^0 metrov in široka-60 metrov. Ra- Direktorát za dvilno letalstvo membami seznanjali ob napři Ministrstvu za promet, kupu vozovnic in prek medi- že dejstvo, da so se odločili zen tristometrskega dela, Id kar je potrdil na novinarski jev," je na novinarski konfe- obvestiti javnost tako zgodaj, je bil obnovljen leta 2007, je konferenci tudi direktor rend dejala Adrijana Šelj iz Zmago Skobir, predsednik bila steza nazadnje asfaltira- mag. Mirko Komac. izbrani Adrie Airways, uprave Aerodroma Ljublja- na leta 1978, s tankoslojno nadn izvedbe z zaporo leta- na, je na novinarski konfe- prevleko pa obnovljena leta liSča je tudi po njihcvi oceni y Mariboru bodo potrebovali okrepitve . * Logično vprašanje ob tem je seveda bilo, ali mariborsko leUiližče laliko prevzema promet. Direktor Aerodro- varne)šx m omogoča veqo kvaliteto izvedbe del. Promet bo preusmerjen rend povedal: "Vzletno-pris* 1992. Kot je razložu Stane tajalna steza je naše ključno Bobnar, direktor aeroinženi- osnovno sredstvo, ki mora ringa Aerodroma Ljubljana, biti v vsakem trenutku brez- so v prvi in drugi fazi obnove hibno vzdrževano. Pri izbiri lelos poleti (dvakrat po 14 y Maribor načina prenove osrednjega dni), na obeh krajih steze obdela steze smo se odločali novili po 1100 metrov, saj je Čeprav je izbira alternativ* ma Maribor Ma^ Sonc je med popolnim ali zaprtjem lahko letaliSče obratovalo z nega letališča prosta odloči- zatrdil, da je mari^rsko le-zgolj v nočnem času. Ugoto- na 2100 metrov skrajšano tev posameznih letalskih tališče pripravljeno na převili smo, da sta ob popolni stezo. Vrednost letošnjih del prevoznikov, pa je že jasno, vzem prometa. "Z Aerodro-zapori tako varnostno kot fi- ' je dosegla 5,88 milijona ev- da se bo '/ečina preusmerila mom Ljubljana in letalskimi nančno tveganje manjSe." V rov. Pogodbe za izvedbo ob- na letališče Edvarda Rusjana prevozniki potekajo inten- Aerodromu Ljubljana so čas nove srednjega dela steze v Maribor. Tako so se že odlo- zivna usklajevanja. Do aprila zaprtja letališča, ki nedvo- dolžini preostalih 1100 me- čili na našem nacionalnem bomo postavili nekaj dodat« mno pomeni velik poseg v trov so že sklenjene v vred- prevozniku Adrii Airways, Id nih montažnih objektov, za njihovo poslovanje (izpad nosti 3,6 milijona evrov. prepelje približno 75 odstot- zagotovitev manjkajočih prihodkov ocenjujejo na 1,2 Dela bodo kot v prvih dveh kov vseh potnikov na letaliS- sredstev in kadra pa bo skle- milijona evrov), še večji pa za fazah zajemala položitev no- Ču Brnik. V Maribor se bo njen sporazum z Aerodro- Stevilne potnike, ki so navaje- vcga nosilnega asfaltnega preselil tudi Txirkish AirU- mom Ljubljana," je povedal. ni leteti z Brnika, skrbno iz- sloja, nov obrabni asfaltni nes, metem ko bo (AT letel Na konferend smo slišali še brali, saj ocenjujejo, da bo sloj in zamenjavo celotnega iz Portoroža. "Naši potniki podatek, da bo v času zapore prihodnje leto zaradi gospo- svetlobnega in navigadjske- bodo namesto z ljubljanske- preusmerjenih od )0 do 35 darskih razmer in tudi rece- ga sistema (novi jaški, kabli, ga morali potovati z maribor- tisoč potnikov. Načrt letfilišča na Brniku: rum«no so označeni ie obnovljeni deli vzletno-p rista jal ne Steze. LjUBl^ANA )e rešitev v višjem DDV? v torek je Gospodarska zbornica Slovenije {CZS) skupaj zbornico davčnih svetovalcev Slovenije pripravila konferenco o davkih, na kateri je tekla beseda predvsem o tem. kako bo država v razmerah gospodarske krize zapolnila Izpad davčnih prihodkov. Vsem je namreč jasno, da bo večji del prihodkov-ne luknje državnega proračuna tako ali drugače padel na ramena gospodarstva, zlasti še, če bo prišlo do premikov v ptačni politiki v zvezi s povečanjem minimalne plače. Zbrani davčni svetovalci so ocenili, da problema nizkih plač praktič-no nI mogoče reševati z dohodninskimi olajšavami, napovedani davek na nepremičnine pa tudi ne bo rešil težav državnega proračuna, saj se bo stekal lokalnim skupnostim. Kot možna in hitro uporabna rešitev se kaže povečanje davka na dodano vrednost (DDV), ki pa bo imela za posledico poveča* nje Življenjskih stroškov ter vpliv na Inflacijo. To pa nI strokovno vprašanje davčne stroke, odločala bo politika. S. Î. LjUBgANA Vlakov bo manj Na Agenciji za železniški promet (AŽP), ki Ima sedež v Mariboru, so sporočili, da so Slovenske železnice za prihodnje leto prijavile za 21 odstotkov manj potreb po vlakovnih poteh. Največje zmanjšanje je pri tovornem prometu, medtem ko stá tuja prevoznika, avstrijski Rail Cargo in Adria Transport števíb vlakovnih pot? povečala. Na agenciji ocenjujejo, da bo najbolje Izkoriščena koprska proga, medtem ko veČina drugih prog dosega največ 50- do 6o-odstotno izkoriščenost. Na AŽP se tudi pripravljajo na liberalizacijo trga mednarodnih po^išklh storitev, vendar glede na podane zahteve za dodelitev vlakovnih poti, v Sloveniji prihodnje leto še ne bo tujega prevoznika. V torek je zasedal tudi nadzorni svet Slovenskih železnic In obravnaval osnutek poslovnega načrta za leto 2010. Predvsem naj bi ustavili naraščanje izgube, ki bo letos dosegla 45 milijonov evrov. Kot se je neuradno izvedelo, načrtujejo, da bi poleg 350 delavcev, ki so letos že na čakanju, v prihodnjem tetu na čakanje napotili kar 1030 delavcev, a hkrati odpravili skrajšani delovni čas. S. 2. Probanka je darovala sredstva za nakup ultrazvočne sonde za slikanje otročke glave zd Zdravstveni dom Kranj. / •1 PROBANKA tt^r^nCi ) lyriko * GV3 m ^ 'i ir •o oatot^ P® A Gorenjski Glas » 4 f ř % « ř ♦ i8 KMETIJSTVO cv^to.zapio tnik {§) GORENJSKI GLAS ietrtek, 24. decembra 2009 Dodaten denar za posodabljanje kmetij cvfto Zaplotnik učinkovitosti uporabe dušikovega gnojila in skladiščenja Kranj - HvroDska komisija je hlevskega pred kratkim potrdila tretfo bioplina iz organskih od spremembo Programa raz« padkov, za 7Tnari voja podeželja za obdobje 2007-2013. Sprememba prinaša nove ukrepe ali razširja obstoječe, zvišuje delež javne škodljivih učinkov nih TňTm&T in za 1 mleka. Pri ukrepu lie vrednosti kmetij- podpore pri nekaterih ukre- sldm in gozdarskim proizvo- pih in zagotavlja 11,5 milijona dom bo možno uveljavljati fi- e'/rov dodatnega denarja. V nančno podporo tudi za trže- oicviru teh sprememb bodo okviru ukrep« najvišjo možno pomoč mla- ne storitve za gospodarstvo in dim prevzemnikom kmetij podeželsko prebivalstvo bodo zvišali s štirideset na sedem- namenili dodatnih j,8 milijo- deset tisoč evrov. Za posodab- n: wrov Ijanje kmetijskih gospodar- elektron stev bo na voljo dodatnih 7,7 skifa komunikacij na podeže-milijona evrov» ta denar pa lju. Na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijske dejavnost bodo s točkovanjem kmetij uvedli razlikova- na) bi porabili za sofinanciranje naložb v tehnologijo za varčevanje (in shranjevanje) vode, namenjeno izboljšanju plačilih Na hribovskih obm izravnalnimi plačili. LjU&gANA Brezplačno delili praznične smrečice Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so včeraj na vogalu Nazorjeve in Miklošičeve ulice v Ljubljani brezplačno delili smrečice, s čimer $0 meščane želeli spodbuditi k rabi naravnih okrasnih prazničnih drevesc, pridobljenih na predpisan strokovni način. Vsi prejemniki smrečice so prejeli tudi pojasnilo, v katerem med drugim piše: "Poleg mnogih dobrin nam gozd lahko ponudi tudi okrasna praznična drevesca. Pridobijo jih lahko lastniki gozdov pri strokovnem redčenju mladega gozda, na zaraščajočih se negozdnih površinah, pod daljnovodi, ki so napeljani skozi gozdove, ali v posebnih nasadih za vzgojo prazničnih drevesc. Tako drevesce prepoznamo po plombi v obliki naleoke, ki je letos modre ban/e... Da bo dlje časa dišalo v vašem domu. drevescu spodaj prirežite debelce in ga postavitev vodo. Ko bo odslužilo svojemu namenu, ga odložite v zabojnik za organske odpadke ali skorite v domačem štedilniku ali peči." C Z. cene "če se cenovna razmerja ne bodo spremenila bolj v korist kmetov, bo državi in Evropski uni)i tudi z državljansko nepokoričino treba povedati, da tako ne gre več naprej," je na srečanju govedorejcev dejal Ciril Smrkolj, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice. CvFTO Zaplotnik rih uvoženih bikov, ki so no- dela (ob Številnih spremem- stotka maščobe in 3,37 od- silcî gena CVM, so v prcte- baii) msiisikateri kiuel ne bi slolka beljakovin, v zadnjili Preska • Člani Društva lej- klosti osemenjevali tudi pri dobil denarja. cev govedi čmo-bele pasme nas, trije takšni (mladi) biki v Sloveniji so se v petek zbrali v Preski pri Medvodah na letnem občnem zboru, ki so celo v letošnjem katalogu bikov. Ko je predsednik kmetij- Krave z mlečnostjo nad sto tisoč kil(^ramov Štirih laktacijah vsakič veČ kot enajst tisoč kilogramov mleka, v zadnji celo več kot dvanajst tisoč kilogramov. Na KŽK-jevem posestvu v je bil tudi tokrat kombinaci- sko gozdarske zbornice Ciril Na občnem zboru so pode- Žabnid se iahko pohvalijo s ja strokovnega dela in društvenih opravil. V strokov- Smrkolj govoril o aktualnih razmerah v slovenskem lili priznanja rejcem sedmih kravo Žondo, ki je v devetih čmo-belih krav 2 življenjsko laktadjah dala 102.614 kilo- nem delu je Marija Klopčič 2 kmetijstvu, je dejal, da bo mlečnostjo nad sto tisoč kilo- gramov mleka s 3,86 odstotka maščobe in odstotka beljakovin, v najboljši laktaciji celo 11.200 kilogramov mleka. Hi V Marko Dol i nar Na petkovem občnem zboru društva Novi (stari) predsednik Letolnji občni zbor druš- tva je bil tudi volilni, Člani druitva so za predsednika znova izvolili rejca Marka Dolinarja iz Vogelj, podpredsednika bosta dva • eden tudi MiJan Rojnič iz domžalske Agroemone, v upravnem odboru pa bodo gorenjske rcjce zastopali Jure Zaplotnik z Letenc, Matej Purgar iz Pod-brezij in Anton Dolenc iz Vr- BiotehniŠke f^Joiltete pred» dolgoročna strategija razvoja gramov, med njimi tudi benj. Ker je po statutu isti stavila novosti na področju kmetijstva, ki jo pripravljajo trem iz Gorenjske. Krava predsednik lahko le dva selekcije, Tomaž Snoj iz na kmetijskem ministrstvu, Sivka, last rejca Marjana Sa- mandata zapored, so člani na Osemenjevalnega centra za politiko neobvezujoč do- jovica s Suhe pri Predosljah, predlog Nade Jamáek z veii- Preska pa genetsko'bolezen kument, če država ne bo je v desetih laktacijah dala ko podporo spremenili statut pri bikih CVM, o kateri se hkrati sprejela izvedbenega skupno 103.335 kilogramov in tako omogočili Dolinaiju zadnje čase v rejskih krogih predpisa o izvajanju strategi- mleka s 3,76 odstotka maš- še tretjo zaporedno kandida- veUko govoji. Bolezen je pri- je. Javni lazpisi za dodelitev Čobe m 3,iO odstotka beljake- tuio za predsednika. Društvo krita, najbolj očiten znak je denarja vsebujejo pretirane vin, v dveh laktadjah je celo čakajo v letu 201c pomemb- mrtvorojeno tele, drugi zna- zahteve, zato se predvsem presegla deset tisoč kilogra- ne naloge, med drugim pri- ki so negibljivost sklepov, manjši kmetje nanje že no- mov mleka. Krava ikos 80 iz prava rejskega programa za nepravilen razvoj vratnih in čejoveč prijavljati. Kmetijski hleva Tomaža Misa iz Zavi- čmo-belo govedo za prihod- prsnih vretenc, zraščenost svetovalci se res veliko ha pod Šmarno goro je v de- njih pet let in udeležba na ev- vretenc in reber, okvare na ukvarjajo z administrativni- vetih laktadjah dala 102.686 ropski razstavi goved v itali- srai ... S semenom nekate- mi posli, a brez tovrstnega kilogramov mleka s 3,90 od- janski Cremoni. Zahtevajo evropske norme spremembe lovske zakono- . daje pa pozivajo lastnike zemljišč, da zahtevajo od države nadomestilo za preživ- divjadi, gradnje gozdnih lenjadi in smjadi, pri tem pa Ijanje divjadi in da dosledno ....................................... prometnic in škode po kro- tudi pozivajo ministrstvo za prijavljajo škodo. Kar zadeva Kranj • Odbor za gozdarstvo, karju. V zbornici ugotavlja- okolje in prostor, da prekliče gradnjo gozdnih prometnic. Cvrro Zaplotnik lesarstvo in lovstvo pri Kme- ,tijsko gozdarski zbornici jo, da se razmere na podro- izplačevanje odškodnin za bi h\h po mnenju zbomire čju lovstva ne spreminjajo škodo, ki jo na drobnici pov- za gradnjo dovolj že soglasje Slovenije je na ponedeljkovi na bolje. Še vedno so veliki zročajo krokarji. Pri gospo- dveh tretjin lastnikov goz- Izredni seji obravnaval pro- problemi s škodami po div' darj en ju z divjac^o zahtevajo dov, po katerih naj bi poteka- blematiko lovstva, lastniátva jih prašičih, sivih vranah, je- uvedbo evropskih norm, do la promebiica. DARILO NAROČNIKOM V LETU 2010 1 mr\ir\o I Cena časopisa in naročnine v letu 2010 ostajajo nespremenjene! Vsi. ki boste letno naročnino priili poravnat k narr, boste latiko izbirali med «dmimi dsrlii. Na Gorenjskem glasu, Bieíweisova cesta 4 v Kranju vas bomo pričakovali ob ponedeljkih, torkih In četrtkih od 8. do 17. ure, ob sredah od a do 18. ure In ob petkih od 8. do 14. ure. Na začetku bo Izbira največja, zato pohitite, ne moremo vedeti, za kateri Izdelek se boste na/več odločali. Knj (ga J«di$ perutnino Gorenjski Glas Kalkulator Knjiga Kyorrtplr Nogavic» GG v tr«h velikonih CD Juampirček za pri- sladko zelje s papriko stov slanine; zúómtó: sol, celi ^ gi^jj^ ^eije s papriko. kisa, sol, poper, shery. marin, olje po potrebi, Umona. Priprava: Ribe očistimo in Rizota z jurčki Sestavine: Zelje (lahke tudi kislo), maščoba, sladka rdeča paprika. Čebula, Žlica kisle in ga dobro obdelamo z dlan- operemo ter dobro osušimo v Sestavine: 24 dag /»rftov, 2 smetane, buor in Uep kumine. Pňprmi: Soiato očistimo in mi. Polovico močnika zaku- kuhinjski krpi Natiemo jih s tebuli, pol dl oljčnega olja, 2 Pripmva: Zelje narežemo, ga liste operemo pod tekočo vodo. hamo v 1 i in pol sbne vrele soljo, zelenim peteršiljem in stroka česna, 24 dag riža, pol dl v slani vreli \t)di prevremo. V Radič očistimo, liste operemo vode. V kozico damo žlico sesekljanim česnom. Nekaj belega vina, 1 banjica mkole. kozid s^emo svinjskojnast aH pa olje, dodamo sesddjano Pripravo: Gobe očistimo, čebulo in česen ter papriko v in osušimo. Rukolo očistimo masti ali pa masla, eno sred- časa jih pustimo na hladnem, sol, poper, parmezan. in operemo. Rosđ^if marinira- njevelikočebulosesekljamo, da se marinirajo. V (^evamo mo in angleško spečemo, ga jo zlato rumeno prepražimo. posodo vUfemo nekaj 2lic olja, narežemo na fileie in z njim nato dodamo drugo polovico dodamo m kocke narezano operemo in máeino na lističe. Čebulo očistimo in drobno se- prahu, žlico mehke mwe in nazadnje še zelje. Dobro ga obložimo solato. Šolalo naložimo na laožnik in obložimo s močnika, ga prepražimo in Hndamo k vsebini v loncu. slanino, čebulo, korenje, go- sekljamo. Na olju prepražimo prepražimo, dodamo lovorov molj peteršiJia, kolerabo. Ko se čebulo, dodamo še sesekljan pečenim rosti>ifbm, prelijemo Vse skupaj dobro prevremo, zelenjava obarva, nanjo položi- česen in gobe. Zalijemo z juho pa jo s pripravljenim prelivom, začinimo s soljo in pprom. mo ribe in jih prelijemo še s irî vinom. Primešamo še du- list in kumino. Tik pred serviranjem doicarskega meha- nizma šport ali skupno k sicer bodo za polovični čas zaposlili delavca, ki bo pc dve uri na dan skrbel za raz- voj turizma, drugi dve uri pa posvetil urejanju in razvoju Muzeja Žiri. Kamnik Kamniški hostel med najboljšimi v Sloveniji Mednarodno združenje youth hostlov je pred dnevi razgla-sfio najbo(j5e mladinske hotele na svetu, pri čemer se je odlično izkazal tudi kamniški hostel Pod skalo, last družine Resnik. Med 33 slovenskimi youth hostii, ki so sodelovali v ocenjevanju, je namreč osvojil drugo mesto. Kriterii za izbor $0 blie ocene gostov, ki so jih podali na spletni aplikaciji, ocenjevali pa so prijaznost, čistočo, učinkovitost, lokacijo, udobje in varnost. Po seštevku vseh ocen je najbolje ocenjen na svetu Youth Hostel Baan Dinso v Bangkoku na Tajskem s povprečno oceno 97 odstotkov, najboíj prijazen je v Tonsbergu na Norveškem z oceno prijaznosti sto odstotkov, najudobnejši z oceno 94 odstotkov je hostel v Kyotu na japonskem, najbolj učinkovit je v ZDA v mestu Eastham z oceno 99 odstotkov, najčistejši pa v Crinevaldu v Švici z oceno čistoče 96 odstotkov. Kot so sporočili z Agencije za turizem in podjetništvo občine Kamnik, so se dobro odrezali tudi slovenski mladinski hoteli - kamniški hostel Pod skalo je dosegel splošno oceno 94 odstotkov, od gorenjskih pa mu s S7 odstotki sledi Youth Hostel Bledeč na Bledu, ki so mu uporabniki za čistočo namenili kar 92 odstotkov. J. P. Tržíč Pomoč tudi novorojencu Občinski svet v Tržiču se je strinjal z dopolnitvijo odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občinK Od leta 2007 so dvesto evrov pomoči nakazovali na osebni račun staršev novorojencev, kar so 2 zadovoljstvom sprejeli. Občina Tržič se je odločila, da starSem ponudi novo možnost izplačila. Pomoč bo nakazala na novo odprt račun novorojenca pri eni od poslovnih bank na območju Tržiča. Občina se je dogovorila z bankami, da lahko nakaže določeni znesek denarne pomoči po odprtju hranilne knjižice za novorojenčka. Če se bodo starSi odločili za tak način izplačila pomoči, morajo občini posredovati tudi davčno številko novorojenca. Spremembo odloka so sprejeli po hitrem postopku, veljati pa bo začela osmi dan po uradni objavi. 5. S. Tudi za naše otroke dobrode otroke ter pred božičnimi prazniki obdarovali okoli dvesto otrok in mladostnikov Vilma Stanovnik Kranj • V predprazničnem času pri Centru za sodalno delo Kranj zadnjih deset let posebno skrb namenjajo otrokom in mladostnikom, ki iz kakršnega koli razloga ne bodo deležni novoletrœga obdarovanja. Tako so minuli Četrtek v avlo Meslne občine Kranj povabili otroke iz kranjske občine, pa tudi občine Naklo, Šenčur, Preddvor, Cerklje na Gorenjskem in Jezersko, ki so nameščeni v vzgojne zavode ali zavode za usposabljanje in rehabilitacijo, rejniške dmžine ali pa živijo pri skrbnikih. KUD Tea* ter za vse Jesenice jim je pripravil program z igrico Jden larko, praznike pa jim je po- Na tradicionalnem pred novoletnem druženju so se otroci še posebno razveselili Božička In lepšal tudi Božiček. 'Pred nami je praznični njegovih daril. Čas. ob katerem si še močne- posebej želim, da se z nami kom za posluh za stisko vzeli," je v nagovoru zbranim je sežemo v roke in si iskreno poveselite tukaj zbrani naj- otrok, ki so vam zaupani, in poudaril direktor Centra za zaželimo zdravja, miru in mlajši in tudi malo manj predano ljubezen in skrb. sodalno delo Kranj Marjan sreče. Prav je, da v tem tre- mladi otroci, kajti vaSe vese- Naj vam v prihajajočem letu PodÍM;všck in se ^ivaiil Sle- nutku ustavimo korak in po- Ije je naše zadovoljstvo. Ob ne zmanjka dobre volje in vilniro, ki so v dobrodelni ak- zabimo na skrbi ki so nas tej priložnosti pa bi se rad za- poguma, ko se boste znašli dji Tudi za naše otroke omo- pestile med letom, in se ^kii hvalil vsem rejnicam in rejni- pred izzivi, ki jih prinaša od- gočili praznično obdarova- paj poveselirao. Danes si še kom, skrbnicami in skrbni- govorna naloga, ki ste jo pre- nje Božiček za otroke iz študentskih družin Mate)a EUnt delili, prihodnje leto ob ma-............................................................................terinskem dnevu. Predvido- Kranj • V okviru projekta ma bo njihova vrednost Mlade mamice, ki ga Klub znašala okrog 150 evrov, je študentov Kranj pripravlja dejal vodja projekta Rok že trinajsto leto, bodo tudi Lombar. Projekt pa so po letos pomagali Študentskim njegovih besedah letos Še družinam. Razpisne pogoje . nadgradili, in sicer bodo v je izpolnjevalo 42 študent- januarju pripravili serijo iz- skih družin z 49 otroki, ki obraževainih predavanj in so jih v torek v prostorih okroglih miz na temo star- kranjske občine učenci ševstva. Prihodnje leto, je še osnovne šole Podblica raz- dodal, pa bodo poskušali veselili z igrico, obiskal tn ra2pis razširiti Še na dijake. obdaril pa jih je tudi Boži- "Že letos se je na razpis na- ček. Vrednostne bone, Id so mieč prijavila dijakinja, ki jih v preteklih letih prav pa ni izpolnjevala razpisnih ma izrednega študenta." donatorjev pomagal že oko- tako podeljevali ob tej pri- pogojev, saj mora imeti pri- Klub študentov Kranj je v li 250 šmdentskirn druži- ložnosti, pa bodo tokrat raz- javttelj status rednega oziro- preteidih letih s pomočjo nam. Program dopolnili s črnimi točkami zirovntca Denar za novorojence Občina Žirovnica bo tudi Ana Hartman nah-Posebna skupina je tako cesta skozi Studeno, Rudno : prihodnjem letu izplačevala ...................................... po sklepu občinskega sveta in Na plavžu, nevarno pre- • enkratne denarne prispevke Železniki • Železnikarski skupaj s pripravljavcem Sta- čkanje ceste pred tovarno : za novorojence. Znesek občinski svetniki so na za- netom Mlakarjem pripraviia Niko in na Trnju nasproti : ostaja enak letošnjemu: zi dnji seji potrdili dopolnjen dopolnjen pr^ram varnosti, cerkve ... Tako nameravajo i prvega in drugega otroka v občinsld program varnosti, s "CX)čine Železniki ne po- odpraviti nekatere črne točke : družini po tristo evrov, za katerim so na podlagi ocene znam tako dobro kot vi, zato in izboljšati prometno var- t vse nadaljnje novorojene varnostnih razmer v občini so bile pripombe dobrodoš» nost, redarji pa bodo morali : otroke pa petsto evrov. "Ore podrobneje določili vrsto in le,' je na seji dejal Mlakar. posebno pozornost nameni- • za simbolično pomoč mla- obseg nalog ledai^Lva. Spuai- Kol je p(.>jdsriil, so Še pu:>ebej ti tudi uiirujočemu piointlu : dirri druiinani, prispevek pa nimo. da so ga na predhodni upoštevali pripombe Sveta za in napačnemu parkiranju. : je v primerjavi z drugimi obseji zavrnili, ker da vsebuje preventivo in vzgojo v cest- Mlakar je še dodal, da bodo : činami relativno visok," je premalo konkretnih opeiativ- nem prometu, ki je opozoril nih predlogov in rešitev na na kritična mesta v prometu, program varnosti, glede na novonastale varnostne raz- dejal župan Leopold Poga-Čar. Občina je za ta namen v področju varnosti v cestnem denimo avtobusna postaja mere, redno spreminjali in i proračunu zagotovila trinajst prometu in na javnih površi- na Češnjid, cesta v Dašnico, dopolnjevali. : tisoč evrov. A. K. i k 1 1 r 4 GORENJSKI GLAS četrtek, 24. decembra 2009 GORENJSKA / PISMA info®g-g^as.$i 21 Gorenjske jaslice v Jurkloštru V starodavni kartuziji jurklošter blizu Rimskih Toplic so že šestič organizirali razstavo jaslic. Jože Košn;ek jurklo^er - Zavod Odon iz Jurkloštra, ki skrbi za ohranjanje duhovne, naravne in kuitume dedišdne kartuzije in okolice, in Dniátvo ljubiteljev jaslic Slovenije sta v kavluziji )urkIoŠter pretekli teden odprla že Šesto razsta» vo jaslic. V nekdaj težko dostopni dolini blizu Rimskih Toplic, v kraju, ki se je takrat imenoval lurijevo ali Jurijev dol, so kartuzijani iz Francije in Italije zgradili cerkev in samostan že leta 1172. vendar so ga kmalu zaprli in ga leta 1208 znova odprli. Po zgodovinskih virih je celjski of Friderik leta 143; v Jur- Rezbar Matevž Balantič iz Zgornjih Dupelj (prvi z desne) pred svojimj jasircami skupaj kloštru pokopal svojo ženo ^ organizatorjem razstave v )urkloštru Dragom Kozincem Veroniko Deseniško, ki jo je leta 1428 utopil njegov oče, in stavbe, ki so ostale, sedaj 53 otroških, kar je posebnost rovdč z Brezij, Franc Kubdi grof Herman IL Pri razisko- obnavljajo. razstave. Gorenjski izdeloval- iz Vodic, Jože Tonig in Mar- vanju kartuzije so odkrili Organizator razstave Dra- d jaslic so v veâni. Med izde« ian Vodnik iz Domžaj, Cene gtob, za kater^d domneva- go Korinc iz Radef je pove- lovald otK^kih jaslic se pred« Razzngeriz Planine p>od G^- jo, da je Veronikin. Po tur- dal, da je na razstavi, ki bo od- stavlja osnovna šola iz Sen- co, Miha Kera iz Kranja. VBc-škem napadu leta 1471 in prta do konca j&nuaria ob so- čur^a, med "odraslimi" pa tor Konjedic iz Kranja, lidi)a Debeljak iz Gorenje vasi, Miha Kač in Roman I^kde kmeđdh uporih so se začeli botah, nedeljah in praznikih razstavljajo Matevž Balantič za kartuziji težki časi. Kas- medi4.in 16.uro,vnede]jah iz Zgornjih Dupelj, Marija nejši gospodarji so del sa- pa tudi med 8.45 in 10.15, Bizjak iz Kranja, Konrad Tri- iz Stahovice ter Mateja Koz mostana tudi podrli. Cerkev skupno 95 jaslic, od katerih je 1er iz Železnikov, Zlato Pet- mus iz Žirovnice. Se ena donacija zavodu Korak Danica Zavsl Žlebih varovanccm zavoda napisal pesmico, v kateri je skuSal Kranj - Na praznovanju tri- opisati boj zavesti za polno najste obletnice ustanovne- življenje. Gre za boj, v kate- ga srečanja Lions kluba rem so bojevniki oboroženi s Kranj na Smarjetni gori so s skrhanim orožjem, pa ven» svojim programskim pri- dar zmagujejo v svojem živ- spevkom sodelovali tîidi va- Ijenjskpm boju. "Varovann rovand zavoda Korak, ki so zavoda so pripravili zanimiv jim namenili tudi izkupiček preoram, a ko so nam zaig- srečanja Lions kluba Kranj rali na bobne, nam je seglo in Leo kluba Brdo. v torek so do srca. Z varovand in oseb- ^ zavodu simbolično izročili jem zavoda smo preživeli lep I s « u ček za dva tisoč evrov. Pred- in nepozaben večer," sporo- 5 sednik lionistov Damjan Ča podpredsednica lionistov Ahačič je ob tej priložnosti Daria Delavec. -r^Holídayon Ice OTROŠKO PRAVLJ!CO ' LJUBLJANA Mali oglasi Otvesiife <3of®nike fn Gorenj cê. ka) prodajata kusuiet«, ponulo;«, a 11MI dii'f'g^l».^« V cfeicli šRratcu DVEMIISTMM 11:00 14:Q0 GoreoisLi I Prnlprodaja vstopnic »G BANG IPETKOLI KOMPAS WWW.EVENTIM^ wwwvsnmcLCOM 1 WWWKDNCUTL NFT wwnJMûsAvsiDffvCA cow f wra O) 4» m» Zào» \n hy<^le2noU l.^hko i2rirrite z obfi^vo cwnutriKe à V veliko^îih Nfiroc^i rt sprejeAi^mo pc toi.04/201 A2Ů7 poftixu 04/201 42 13 all e posti molioyi^M q otj^.^i Cioî^nisKiClas Kam grei homo sapiens? to še ni vse. Koliko zemljeje uničene pri izgradnji novih cest, in to najboljše zemlje! Pravila iz Sv. Pisma so v Gorenjskem riasu. ki ie izM :8. deumhra 2009. s^m prebral kolumno Mihe Na^iia z ruulovom Gospodar i« ali varuh, kije rutme napravila velik vtis. Tako omenjeni vam řvjegow potomci. Zakaj je vednc več bolezni? Zaradi katerih se trume modemih no- gospod lepo vključuje v omen- z™««» àrvgega jene pisanje tudi pravila SveU- "»««»žei-flnja narave. Vc- ga pisma. Rad bi dodal Se eno. pnsegamo na tunzm. ki se glasi: "V potu svojeg« Zaradi njegf, gradimo cesU. po obraza boš jedel svoj vsakdanji kruh." Seveda se je ihvek skozi « ^ "" ^ zgodcvino na vse natir^ dodatno onesmžujejo okd- skuSal lemu izogniti, tako ie ^"J'^J' raznoraznim izumom dodal ^ »fir^ promOa! Boriti bi se morati za vsako drevo! V članku ste lepo predvideli tudi avtomobil. Avto je siur fina iznajdba, ki ima sicer nekaj pozitivnih plati, še veliko več pa zdo negativnih. Nega- ^^ ^^ ^«Z tivno je onesnaženje ozraàa ^^^ ter kopičenje CO2 v atmo^. ^^ Kuijenje kisika. Znano je. da ^^ dvto v eni uri "požre " toliko ^ kisika, kot ga âovek prediha en ^ dan. Vedeti moramo, da kisika ^ denarjem, kije na- nimamo neomejene količine. ^ ^^^ ^^ Kisik so ustvarile rastline v P'' ^^^ milijonih in milijonih let. ^Mu vlada pohlep po denarju. Znanstveniki so odkrili, da je ^ ^^ W^o zadnje od praOaveka pa do danes kisi- ^^ ka v atmoderi polovico manj. ^^ To gre na rovaš motorju z no- ^ ^ ^ Ju- tranjim izgorevanjem in neusm i Ije nim izsekavanjem gozdov! Izračunajte si, koliko /cisik^ï požre milijarda motornih vozil, ki so na spctu. In In zato ne hodi spraševat, komu zvoni - zvoni tebi! [ožE Kooor» Sp. Gone Nagrajenci Po domaće Koncert Po ciomač« nd kranjskem radiu so si ogledali: Rosvits* Klavdija Kuhar iz Cerkelj; Darka )akop iz Naklega; Pavla V^ov-nik Iz Mavčič: Vlasta Rozman iz Kranja; Dannica KcSir iz Gorenje vasi; Zdenka Černigoj iz Tržiča; Angela Ajdovec iz Šenčurja; Blaž Roblek iz ^e d dvora; Aleksander Laussegger iz NaMega in Marija Jakopin iz Kfanja. Čestitamo! HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Ni rojijo n obfJro ^pi^iřiium^ po HtifOAij fití\j t)4/?i)MM3 ilioutmrii ijtai* vKrjMi oi.ingiAi'doponecMiU ti fentk« doUGOve'CeMiHMCivinponuftr JANEZ ROZMAN S J>. • ROZPMAN BUS, LANCON'O 9 V 4240 RADOVUlCA. TtL.: 04 53 15 249, TAX: 04 53 04 230 2IVE JASLICE V RAZKRlŽiUi 26.2. t.2010:TRST:S. 1.2010. VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE IN ZDRAVJA V LETU 2010) Obvestila o dogodkih ob;avl)Amo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Dedek Mraz na Primskovem Kranj - Krajevr^a skupnost Primskovo vabi okoliške otroke v prenovljeno dvorano doma krajanov, kjer se lahko v nedeljo, 27. decembra, ob 15. uri poveselijo s Piko Nogavičko in dedkom Mrazom. Srečanje prikoličarjev v Medvodah M«dvode • Deseto jubilejno srečanje prikoličarjev bo v Medvodah pred blagovnim centrom 26. decembra ob 9. uri. Zapeljali se bodo okoli Šmarne gore, ob 13.30 bo blagoslov motorjev pred cerkvijo v Smledniku» zaključek srečanja pa je v Moto racing klubu v Medvodah. Vabljeni vsi lastniki prikoličarjev In drugih starodobnih motorjev. Janko» Metka in dedek Mraz Slovenski javornik - DPD Svoboda Jav or ni k-Koroška Beia vabi v ponedeljek in torek, 28. in 29. decembra, ob 18. uri na ogled otroške predstave» Grimove pravljice janko in Metka» ki bo v mali dvorani kulturrrega doma na Siovenskem vorniku. Prišel bo tudi dedek Mraz. 22 MALI OGLASI, KAŽIPOT ~ GORENJSKI GLAS četrtek, 24. decembra 200g Veselo po domače Bled • Folklorna skupina Bicd vabi na tradicionalni koncert Veselo po domače, ki bo, kot vsako leto, 25. decembra v festivalni dvorani na Bledu. Za praznično vzdušje bodo poskr-beli ansambel Vagabundi, sestav Cvetje v jeseni, Klemen Torkar, Smeh iz Tržiča, otroška folklorna skupina Bied-Gor-je, Folklorna skupina Bled, zvrstilo pa se bo še veliko pre-senečenj. Vstopnice lahko dobite pri Mateji Repe (031/656 384) in v Turističnem društvu 8lcd. Za otroke na Bledu Bled • V okviru Kroga prijateljstva boste tokrat v Zdravil« §kem parku na predzadnji dan leta od 15. do 18. ure v organizaciji Društva za varstvo okolja Bled otroci lahko oslikavali nakupovalne vrečke iz naravnega materiala, izdelovali glasbila ter igrali in peli. Ob 16. tiri bo Lutkovno gledal-ŠČe Nebo pripravilo predstavo Take ljudske. PREDAVANJE Proučevanje Svetega pisma Kranj • Društvo prijateljev Svetega pisma vabî v soboto, 26. decembra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma z okvirno temo Na koncu je ljubezen vedno predmet vere. Razgovor bo povezoval Vlado Odorčtć. Vstopnine ni. IZLETI Na Kum Kranj • Planinci in pohodniki kranjskih upokojencev vabijo 2. januarja na pohod na Kum. Prijave sprejemajo v pisarni društva do srede, 30. decembra. Peš na Brezje Križe - Planinsko društvo Križe vabi v nedeljo, 27. decembra, na pohod na Brezje. Zbor ob 8. uri na parkirišču pred pokopališčem v Križah. KONCERTI Koncert družine Calič odpade Preddvor - Iz Hotela Bor v Preddvoru sporočajo, da božični koncert družine Calič, napovedan za petek» 25. decembra, ob 18. uri, žal odpade. Gorenjska 96 MHz O R A O O . N i [Obdarujte svoje najdražje z karočnino^ na Gorenjski glasi Ličen darilni ])od lahko prevzamete nsr Gorenfsken) gUau, fil^webA c^sti 4 v Krafliu (nispHt gbvT\e avtobxiCîM postaje), gamarođM^ teiwàu al^poilL ft ^ ^^ larite^vredaosli » jo saial odloďi za celoletno " .^laročnino lahko j doloâ^ Će se boste naxofnino, v^ bomo pri^nall'ie law ugodi) Za več ii^ormadf nas. prosijna pol pi^it«^ se pR ras ogtashe osranofr Podarite nek^ tSoreajski Podanle naročnino oa VÀ izKab Vsak torek i» pet^. Gorenjski Glas * * « * ZA VAS BELEŽIMO ČAS 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o.^ Kâpuciixskj trg 4,4220 Škofja loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 50 60, « v e-mail: iiifo®radio-sora. si I iCarto"^:^' „arowe ; ^ Kram»'' . «.a-alas-si- Í na-n»'"'" Gorenjski Gias I I _ domplan OempUn Stsi^e^wia lA.AOOOK'vj r 0«/70 dd 700. P 04/20 701. M O« 1 (4; «n '?vedba celovlt.h geodetskih storitev po ugodnih c«nah; B«ode(skk načrti urrditev m«je (d«La m«íe) . izravnava m^ . parobcije {dřJit^, rdn/fI^m) • ozr>a{it«v meii v naravi «evidentiranje zeniljiS^ pod sUvt>o « sprememba bonitete zemljiSča vpis stavbo in dela stavbe v hata> ster stavb ibe objektov^ komunahih vodov, cest komasacije suvbnih z«fnljiSč Pokličite nas na tolefon se ogiasite na sedežu podjetja! STANOVANJE PRODAMO Knnj, âorli|evo naselje, dvosobno v III nadstr. fzmsre 64.S2 m2,1. Izgr, 196S, kopalnica v cefoti obnovljena, ostalo potrebno obnove, cena io6.ooo»co EUR, Kranj, Plar>ina il, garsonjera v II. na6-îtr. izmere 21,90 m2, I. i^. 1976, balkona nI, dvigalo, vpisana v ZK, cena 42.000,00 EUR. Kranj. Zlato poje. trisobno v 1. nad. str. v Iz/nefi 79 fn2,1. j^r, 1953. pren» ovijeno 1.2004 > okna, kopalnica, tlaki, CK na plin, dve kleti, vselitev po dogovoru, cena 107.000,00 EUft. PrWdver, enosobno v mansardl kmer« 48.00 mz.v hiSiso sarno Sttri stanovanji, I. Í2gr. i960, stanovanje irdelano 1.1991, CK, cena 79.950,00 EUR. STANOVANJE ODDAMO V NAjEM Kranj, Dru lovka; manjia visoko pritlična hiša ticnsa 50 mz na parceli velikosti 500 mz. L^zgr. 195), v celoti prenovljena In opremljena I. 2009, v pritličju • kuhinja, jedilnica z dnevno sobo, WC, v nadstr. - spalnica, pomožni prostor fn kopalnica, CK, največ za dve osebi vseljivo takoj, cena 630,00 EUR/mese^o + stroiki •t 'ix varič na. Kranj, P anina I enosabno v I str, v Izmeri 4T40 m2,1. izgr. 1974, CK, balkon, dvigalo, cena 520,00 EUR * stroški 4 x va^Čina, vteljivo Ukoj. Hl^E • PRODAMO Kranj, staro mestno jedro, enonad* «iropna s lao ma stanovsnjsk« povrSine na parceli velikosti 262 m2, i izgr. >933, prenovljena I. 2002 • okna, vse instalacije, kopalnica, CK na olje, dvoriSče, Iqer je možno parki* ranjvia dva avtomobila, lerau s J mz vrta, cena zoS 000,00 EUR. Trstenifc, na izredno lepi sončni lokaciji, medetaJna s 300 mz uporabne stanov, povriine na parceli vtlJkosii 1144 cm, K iz^. ^999' cena ^9.000,00 EUR, v kateri je vklju^ na tudi vsa opre-na izdelana pomeri. Cwcfijfka, Cegelnica pri Naklem, vi-sokopritllčna, tbrisa 3,S x 3 mz na pdftcli velikosti mz, f. i^r.1939. cfeirv? obnovljena 1.1994 • okna, stre> ha, kopalnica. WC, garaža, vsi priključki, CK na oije, ZK urejena, cena 140.000,00 EUR. iOSLOVNI PROSTOR • PRODAMO Tržič, v centru mesta na glavni pritličjev izmeri 30 mz. I, izgr. (900, 2e delno prenovljen, primeren za nežlvilsko ti^ovino. cena 47.000.OO EUR. VIKEND • PRODAMO Trstenik 'OHe, idan, vi sokopntličn i, tlorisa 46 m2 na prceli velikosti 478 ma, l«pa sončna lokatfija, gâraia, ds'stop tlakovan, ob vikendu tudi manjU brunarica, 1. izgr. T997, cena 240.000,00 EUR. PARCEU • PRODAMO Kranj, proti Naklemu, v industrijski cor>i v izmeri 5957 mz za prolrvod« njo, skladiSČa, parki riSče, cena 144 EUR/mz in Se pri bi. iS EUR/niz za komunalni prispevek. Maii oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malicglasli^g-gías.si Male oçlase sprejemamo: danes, 24. II do It. ure a objavo v torek 29.12. in zaobjavovčetrtek, 31.12. do torka, 29.12.do14. vre. De^l čas ponedef^ in torek nepr^njeno od 8. do 17. ure, v sredo od 8. do 15. ure. četrtek od8. do 12. ure« sobote, nedelje b prunikiz^.SREfN0201(K NEPREMIČNINE STANOVANJA_ ODDAM ENOSOBNO stanovanje, opremljeno na Prešernovi cestr v Radovljici» O 041/8a»642_»00771» HIŠE PflÛDAM 0V0&TAf4OVANJSKO hiâo z vrtom, v Kfsniu, cena po dogovoru, 9 04/23- 2&059 tooTítň FESST» d 0.0.» napram ičninska druiba, KoroSkdC2,Kran|, Teteft)n: 236 73 73 Fax 2j6 73 ?o Epo$ta: Internet: Mvsv.fesst.si STAREJŠO nišo 2 gostinskim kskâJom, v fepdm kraju ob moiiu Juhevo na Hrvaškem. « «0077« POSlOVNi PROSTORI ODDAM PISARNO, 30 rrS. na Planini 3, za 150 eor ^ stroskJ. 9 041/633-195 S007402 SKLADIŠČE, 70 mS, v prvi &9z\ v Krastjâh, lep dostop, tr 031/374-70$ ioepixr gekko projekt nepremičnine BntOř 79A, 4000 Kranj infiHiep^9d brega vina. belega ah rdečega. 2 dostavo. poKIs&ite, 9 041/SSO-662 VZREJNE ŽIVALI PRODAM BIKCA, stara 5 In 6 mesecev, O 047335^55 «07711 ĆB6IKCA, OÛ31/Ô9&077 ttMT?^ JA6NJETA, mesnata, ugodno. .itan, do. o.,Žal:>ni> ca 24. ŽaDnica, zaposifm sodelavca v avtoremontpi deiaifnosti. montaža avto- stexei, zaželene izkušnje, vozaIšk) izpH kirtsgoriieD, «041/756-188 KC7712 *EN GLASBENIK ORKESTER' igranje narodne In zaDavne glasbe za onceti. obletnice in zabave, tr 031/59S-163 60076U STORITVE NUDIH ASTERIK3 SENČILA Roiiiuifi Peler, s p., Senićfto 7. Knže, *ř 59-55-170. 04-/733-709; Í8lu2ř|e, roloji, rolete, ameine'zavese, p'ise zavese, komama ki, markize, www.asleriks.net mo^ni KNAUF izdeiava mansard, sten. spud-^riih ein^pov ter slikoplesk^skz dela. Igor FabJani, s, p,, Snakovskacesta 16. Krize. 9 041 ,'691-273 uxfíhtt PLATINUM 080 25 20 www.paitinuraprev02i.cDm STROJNI a1i rocrti ometi - notranji a zunanji, fasade, adaptacije poc^resij ter Tianjša g/^dbena dela. cf^ravimo hitro, kvalitetno in konkurenčno. Zokj, d.0.0.. Kaseijska o 53 a. Ljubljana -Pole. 9 041/378-524 «cotm iki iscerr) dek e za resno eoo7M3 ZASEBNI STIKI 3»LETNI zvezo. 9 POSREDOVALNtCA, Spoznavanje za ženske 19 EUR. za moške 60 EUR, za mlajée Oan^e zaaten), « 031/933-376 W073e' ŽENSKE vseh starosti, z vseh delov države in zamejet/a. iáčejo zveste sopotnike trajna raz-nerja, 9 031/836- 379 RAZNO PRODAH PE^ na drvaTobi Tvt - sobna in peč na olje • stAna ter 10 I bo^er s pípo, lahko JostaviřM, 9 351/309-022 SC0770e TRAKTORSKE snežne vertge 10 x 28 n '.2 X 2S col In aparal za pranje Kar-ner $90. Tnfer. Okn^gto 6, Naklo. 9 040/301-064 90077» zahvala V 97. letu starosti nas je za vedno zapustil naS dragi ata, stari ara in tast Janko Novak iz Jarčje Doline Iskreno se zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem ter vsem drugim za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveČ€ in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njego\i zadnji poti. ZaJujoči vsi njegovi Jarčja Dolina« 15. decembra 200Q Vs$je, kot je vednc bilo. Tihi) jočem. V tolažilo šepetih mi: "Večno živa nihâjiva, nelođjiva!" zahvala Ob bole6 izgubi drage žene. mame, tašče, babice in prababice Marije Rihtaršič TO). Končan se iskreno zahvaljuiemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, za izrečena sožalja, vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter jo spremili na Sâdnji poti kvcčncmu počitku. Zahvala naj gre tudi dr. Šubicuin dr. Končanuiz ZD šk. L:)ka ter zdravstvenemu osebju KC Ljubljana in g. župniku Romanu Poljaku za opravljen pogrebni obred in sv. maáo ter pevskemu zboru ŠkrjanČki. Vsem impnoTanim in ni»itTienovanim §e enkrat iskrena hvala Žalujoči: mož Anton, hčerke Vera, Jana in Milena ter, sinova Tone in |uri| z dnižioanu Sv. Duh, Stara Loka, Kokrica, t6. decembra 2000 zahvala v 79. letu nas je zapustila mami, stara mama. prababica in taSČa Marija Udir roj. Rozman Nťiátí setn svoj *nir v vcCno^ú t^ine. Noiei $tm jvoj prostor kjtr ni Vič hokčine. zahvala Ob boleči in po hudi bolezni mnogo prezgodnji izgubi naSega dfMcga Janeza Cemasa se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih sEali ob strani in zcekli sožalje. Iskrena hvala vsem za denarno pomoč ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu dekanu Stanislavu Zidarju za lepo opravljen obrsd. pevcem, trobentaču in pogrebni službi Komunale Kranj. Zahvaljujemo se tudi osebni zdravnici dr. Perčičevi, Ambulanti za nujno medicinsko pomoč Kranj, osebju Bolnišnice Jesenice ter kolektivu Save Tires. Žalujoči vsi njegovi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu StražiŠče, Reáevalni postaji Kranj, pogrebni službi NavČek, pevcem in Župniku Jakobu Kralju. Žalujoči vsi njeni S p. Besnica, 17. decembra 2009 zahvala V 76. letu starosti na£ je za vedno zapustil nal drâgî mož. oče in dedek Franc Klemenčič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in zjuncejn za izreíena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku iz šenčurjd za lepo opravljeni obred, trobentaču in pc^rebni službi Kavček. Ni smrt Hsto. kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in Čas. zahvala žalujoči: Žena Breda, sin Aleksander z družino in ostaH sorodniki Kranj, Idrija. RadoHjica, Bled, Ljubljana Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož. oče in dedek Pavel Rupar p Iskrena hvala za izraze sož^ilja, položeno cvetje in sveče, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala sosedom. Tončki in Francu Žagar ter družini Ha&ier iz Papirnice za izkazano pomc6 Prisrčna hvala Tonetu, Ivid in Marku Arvaju ter ostalemu osebju gostišča Arvaj iz Krania, za iskreno podporo v težkih trenutkih in sočustvovanje. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Romanu Poljaku za mašno daritev in pogrebni cbred, svaku Srečku Zagoranskemu za lepo zaigrano Tišino, pevcem ter debvcem Loške komunale zaoiganizadjo pogreba Vsem, ki «:tp kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat isiaena hvala. zahvala ^^ / Svoj krog življenja je sklenil naš dragi mož, očka, dedi, pradedi in stric Stane Špacapan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sveče in izrečena sožalja. Hvala zdravstvenemu osebju gastioenteroloSkega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice. Srčna hvala gospodu kaplanu za poslovilni obred in posebna zahvala Mestnemu pokopališču Kranj. Hvala pevcem za zapete žalostinke. Vsem. ki ste ga z nami pospremili na nje-crnvi 7iánVi nûti. iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Škofja Loka, Železniki, Ptuj, Idrija, iS. decembra 2009 Vsi njegovi Kranj, t6. decembra 2009 24 jrt/o®g-gías.ST GORENISKI GLAS četrtek, 24. decembra 2009 Anketa Dobrote in voščila Kristina Džiulovíc Božično-novoíetní prazniki niso le čas obdarovaniâ, pač pa tudi čas, ko z druži* no sedemo za obloženo mizo, pošljemo voščilnice, pečemo dobrote. O tem smo pred dnevi spraševali v Kranju. fato- C^araH Knf»; Anzelm Anko: "Doma ne pečemo ničesar. Raje kupimo v trgovini, lažje je. Za božično večerjo si po navadi privoščimo kaj dobrega • pečenko morda. Voščilnic ne pošiljamo, ponavadi pokličemo ali pa se obiščemo." Î. f ý Kristina Pahor: "Potico znam speči. Doma ponavadi pečemo piškote in potico, za božično večerjo pa običajno pripravimo piščanca, purana, krompir Voščilnice smo letos izdelal sami» lani pa smo jih kupili. " Luka Čemažan "Potice ne znam speči. Doma ponavadi pečemo v tem času kakšne piškote. Za božično večerjo jemo, kar nam pripravi babica. Voščilnice pa kar kupimo in jih pošljemo." MIha Hrovat: : Tanid Zaplotnik: "Potice ne znarr. speči, na- : "Potico znam speči. Božič- redi jc mami, pa še kakšr>e : ne večerje nimamo, bolj piškote. Za božično večerjo j kosilo, ker imamo majhne si ponavadi privoščimo meso, : otroke. Ponavadi jemo me- krompir, potico ... Voščilnic : so, priloge, solate, sladico... ne pošiljamo, voščimo po eîek- : Voščilnice sem letos naredi- tronski pošti ali po SMS-u." : fa sama." Ledena trgatev po Na prvi zimski dan je Tone Černilec Iz Naklega rezal grozde z domače brajde. Ledena trgatev je uspela, dala pa naj bi okrog 40 litrov novoletnega vina. Stoian Saií Naklo. Ob hiši v Turistični ulici v Naklem, kjer živita Tone in Ivanka Čemilec, je velik vrt. Z zelenjavnim delom se ukvarja Ivanka, Tone pa skrbi za sadni vrt V mladosti je bil vajen kmečkega dela. saj izhaja z domačije pri Hlebčarju v Podbrezjah. V NakJem ima ob hiši trto, ki ustvarja senco na pergol i. Daje )im okusno črno grozdje, iz katerega vsako leto na- stane tudi nekaj vina. "Pred več kot tiemi desetletji sem posadil ob hiši trs francoske sorte gamaj. Trta "^one Černilec Iz h^aklega je letos prihranil nekaj grozdja za ledeno trgatev. 1 foto: tina doi se je lepo razrasla in tudi dobro obrodi. Črno grozdje njihovi vinski kleti. Veliko prvi zimsid dan sem se lotU noval ga bo novoletno vina ima drobne, a sladke in nasvetov sem dobil tudi pri ledene trgatve/' je povedal Če bo izdelek dober, bo lede- okusne jagode. Nekaj ga po- vinogradnikih v Jeruzalemu, Tone Černilec, 78-lemj upo- no trgatev še ponovil. Kot je jemo sproti ob zorenju, ve- kamor sem hodi) po mošt, kojenec iz Naklega. zaupal, je za uspeh gorenj- čino grozdja pa stisnem v Doma sem že poskušal nare- Zunaj je mraz krepko sti- ske trgatve nujna zaščita preši. Vsako leto naredim diti ledeno vino. ampak ni skal, zato smo se za pogovor brajde z mrežo pred pticami rdeče vino, s katerim napol- bilo dovolj mraza ob trgatvi, umaknili v klet. kjer ima in s plastično folijo pred nim 8o-litrski sod. Kletarje- Tri dni zapored mora biti Tone sode za sok in vino. Po- gnitjem grozdja v dežju. Le- nja sem se naučil v Kranju, vsaj šest stopinj pod ničlo, da jasnil je zapleten postopek tos se je kosov obranil, do- kjcr acm delal v podjetju grozdi zmrznejo. Letos smo priprare ledenega viiia, s ka- mačiin pa je sveže grozdje Centra). Po povezavi z Vi- pustili dovolj grozdov na terim bo dobil okrog 40 li- kar preveč teknilo. Vina bo nom Kranj sem HI večkrat v brajdi in čakali na mraz. Na trov vina rožnate barve. Ime- malo, a bo to toliko boljše. MEOVOO£ Slovesnost na Sv. Jakobu V soboto, 26. decembra, $e bo ob šestih zvečer na Sv. jakobu na Brezovici (v občini Medvode) s sveto mašo začela tradicionalna slovesnost v spomin na dan samostojnosti, ki ji bo sledil kratek kulturni program. Prireditev bo v vsakem vremefiii. M. B. Enosmerno skozi Tržič V centru Tržiča obnavljajo vodovod, gradijo kanalizacijo in menjajo druge napeljave. Na Trgu svobode so zato zaprli cesto za ves promet. Tam velja nov prometni režim. Od naselja Ravne proti Tržiču poteka promet enosmerno po trgu in r^aprej. V obratni smeri - proti Ravnam in Podljubelju - bo Še naprej enosmeren promet po Partizanski cesti. S. S. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes in jutri» v petek, bo oblačno in deževno, popoldne se bo meja sneženja znižala. V noči na soboto bodo padavine oslabele in ponehale. V sobcto se bo razjasnilo. V nedeljo sc bo spet pooblačilo. Agencij« RS ZI okolje, Urâff?a mrmrologljo ČETRTEK i PETEK O 9 9*9 i f • i 4/6^C i 4/7^C SOBOTA -1 NEDELjA -4/3®C Mu d tS/7^C KRATKE NOVICE Tržič Parkirišče šole bo večje I Parkirišče ob Podružnični osnovni šoli Kovor je že dolgo premajhno. Starši šolarjev in drugi obiskovalci nimajo dovolj prostora za parkiranje, zato puščajo svoja vozila tudi na okoliških travnikih. Obiina Tržič je naredila prvi korak k rešitvi teh težav. Decembra je sklenila dogovor z lastnikoma travnika in sadovnjaka pod Šolo, s katerima je podpisala pogodbi o nakupu zemljišč v skupni izmeri 437 kvadratnih metrov. Tam za prihodnje leto načrtuje ureditev makadamskega parkirišča. Ko bo pridobila potrebna dovoljenja in projektno dokumentacijo, bo parkirišče tudi asfaltirala. Kot je sporočil direktor občinske uprave Drago Zadnikar, želijo zagotoviti boljšo prometno varnost v okoiici kovorske šole. Ob tem je poudaril, da se zavedajo pomena podružničnih osnovnih šoi za razvoj manjših krajev, ki so oddaljeni od mesta. S. S. ROOINE Razstava jaslic v jalnovi hiši V rojstni hiši janeža jalna na Rodinah bo od jutri dalje na ogled že enajsta razstava jaslic. Tokrat bo razstavljenih več kot osemdeset primerov jaslic iz različnih krajev v Sloveniji in tujini. Vse jaslice so v lasti družine janka Svetine iz Ljubljane; zbirajo jih že vrsto let, nekaj so jih izdelali tudi sami, še nikoli doslej pa celotne zbirke niso razstavili na enem mestu. Razstavo bodo dopolnili z vezeními In kvačkanimi prti Jalnovih pranečakinj Marinke Rotar iz Podnarta in Rezi Kozinc iz Radovljice. Svoje izdelke bodo razstavili tudi otroci iz Vzgojno-varstvene organizacije jesenfce. Razstava bo na ogled do 10. januarja, vsak dan med 10. in 19. uro. A. H. Planica Razstava o Planici in skakalcu jožetu Slibarju Prihocnji torek, 29. decembra, bodo v depandansi doma Planica ob 10. uri odprli slikovno razstavo z naslovom 75 let Planice in jožeta Šlibarja. Kot je povedal eden od avtorjev razstave Stane Mihelič. so na petih panojih skušali prikazati zgodovino Planice, vzporedno pa tudi kariero leta 1934 rojenega smučarskega skakalca Jožeta Šlibarja iz Kovorja. Šlibar je bil aktiven skakalec med letoma 1953-1963, med njegove največje uspehe pa sodi svetovni rekoid, ki ga je z 141 metri leta 1961 postavil na skakalnici v Obersdorfu. M. A ppi RADIO KRANJ d.o.o. Slritafieva ul. e. KRANJ TflFFON 281 -2221 (DSi> 303-MI5 PAK' <04| 281-<04) 281-2229 iiAHA E-ucrtlu. radlAh n»ntor»d to-kr eml-s I ^smm/ jfiçmôfe www. r ad f o*-k ra nJ. s I