553 Začetek proizvodnje transportnih sredstev na območju Teznega pri Mariboru seže v čas nemške okupacije, ko so Nemci v Tovarni letalskih delov, ki so jo gradili od julija 1941, za potrebe nemškega vojnega letalstva 13. aprila 1943 zagnali proizvodnjo letalskih delov. Tovarna – njen uradni naziv se je večkrat spremenil, sama pa bom zaradi prepoznavnosti upora- bljala naziv Tovarna avtomobilov Maribor – je po osvoboditvi proizvajala vse kaj drugega kot letalske dele, na primer izdelke kovinske galanterije. Avgusta 1945 se je po odločitvi zveznega ministrstva preusmerila v avto- mobilsko proizvodnjo. 1 TAM, ki se je sprva specializiral za sestavo vozil v razstavljenem stanju, je z razvijanjem in širjenjem lastnega programa vozil in tehnologije, prilagajanjem novim zahtevam, trendom, ponudbi ter pov- praševanju na trgu po letu 1945 postal ena vodilnih tovarn gospodarskih cestnih vozil in motorjev. 2 Velikanski industrijski, poslovni in gospodarski kompleks ni bil pomemben le za Slovenijo in Jugoslavijo, ampak tudi za dobršen del srednjeevropskega gospodarskega prostora. Namen prispevka je orisati vodenje socialne politike oziroma skrbi za osebni in družbeni standard nekdanjega mariborskega gospodarskega giganta TAM do svojih zaposlenih od uveljavljanja novih družbenoeko- nomskih odnosov (samoupravljanja) na začetku petdesetih let do najbolj razvitih oblik delavskega samoupravljanja sredi sedemdesetih let. TAM lahko obravnavamo kot reprezentativen model podjetja za graditev socia- 1 Tovarna avtomobilov Maribor: Sledovi mariborskega gospodarstva v arhivskem gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor: 60 let: spominski zbornik (ur. Slavica Tovšak). Maribor 2007, str. 5. 2 Prav tam, str. 5–11. Marta Rendla MARIBORSKI GOSPODARSKI GIGANT TAM V SKRBI ZA IZBOLJŠANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI ZAPOSLENIH mesto in gospodarstvo.indb 553 mesto in gospodarstvo.indb 553 6.5.2010 14:06:40 6.5.2010 14:06:40 554 lističnega narodnega gospodarstva ter ustvarjanja socialističnih odnosov v proizvodnji, zasnovanih na širokem sodelovanju proizvajalcev v upravlja- nju proizvodnje in delitvi ustvarjenih dobrin po vloženem delu. TAM je bil med prvimi 48 podjetji v Jugoslaviji, ki so januarja 1950 poskusno uvedla delavske svete oziroma delavsko samoupravljanje, po katerem so bila go- spodarska podjetja izročena v upravljanje delovnim kolektivom. Zakon o gospodarjenju z državnimi podjetji, sprejet julija 1950, je uzakonil uvajanje delavskih svetov in upravnih odborov v podjetjih (organov upravljanja). 3 Uvajanje samoupravljanja na ravni podjetja TAM je na svoji razvojni poti prešlo več stopenj. S ciljem, da bi približali samoupravljanje vsakemu članu kolektiva, so ustanavljali vedno nove oblike organov upravljanja – od prvih delavskih svetov z majhnimi pristojnostmi do bolj razvitih oblik, ko so de- lavci imeli vse več možnosti za odločanje na širokem področju dejavnosti v delovnih kolektivih in na območju, kjer so živeli. 4 3 Liberat Buždon: Dvajset let samoupravljanja v TAM. V: Skozi TAM, januar 1970, str. 2. Slovenija 1945–1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 43. 4 Liberat Buždon: Dvajset let samoupravljanja v TAM. V: Skozi TAM, januar 1970, str. 2–3. Slika 1: Spominska plošča z datumom začetka uvedbe dejanskega samoupravljanja pred vhodom v podjetje TAM Vir: Fototeka Muzeja narodne osvoboditve Maribor. mesto in gospodarstvo.indb 554 mesto in gospodarstvo.indb 554 6.5.2010 14:06:40 6.5.2010 14:06:40 555 V procesu uveljavljanja delavskega samoupravljanja so podjetja ozi- roma njihovi delovni kolektivi prek svojih organov upravljanja postopoma, od konca leta 1957, še bolj pa po letu 1961, z vse večjimi samoupravni- mi pravicami na področju reguliranja medsebojnih razmerij odločali tudi o delitvi čistega dohodka in njegovi razdelitvi na obvezne družbene pri- spevke, sklade podjetja in sredstva za osebni dohodek. 5 Nadaljnji razvoj neposrednega samoupravljanja in demokratizacijo odnosov pri določanju ter delitvi dohodkov so prinesli Temeljni zakon o določanju in delitvi do- hodka v delovni organizaciji in XV . ustavno dopolnilo; sprejeta sta bila leta 1968 ter 1971 in sta določala, da delavec, ki ustvarja dohodek, odloča tudi o njegovi delitvi, še posebno o presežku dela in razširjeni reprodukciji. 6 Notranji odnosi v delovnih organizacijah ter odnosi med delovno orga- nizacijo in skupnostjo so se spreminjali v skladu s spremembami gospo- darskega sistema. Sredstva za osebno in skupno porabo so se oblikovala na vseh ravneh, od delovne organizacije do federacije. V delovni organi- zaciji, ki je pomenila izhodiščno osnovo razdelitve dohodka, so se obliko- vala sredstva, namenjena za življenjski standard zaposlenih, tako osebni dohodki zaposlenih kot tudi sklad skupne porabe, namenjen za reševanje raznih vprašanj družbenega standarda zaposlenih. 7 V procesu krepitve sa- moupravljanja so bili osebni dohodki v TAM-u vse bolj odvisni od rezul- tatov gospodarjenja, 8 od delovnih učinkov posameznika, delovne enote in podjetja kot celote. Sklad tako imenovane skupne porabe v delovni organizaciji je imel širok namen. Z njim, cepil se je na različne sklade, so kolektivi fi nancirali posamezne oblike družbenega standarda: stanovanjsko izgradnjo, druž- beno prehrano, telesno-kulturno dejavnost, vsestransko izobraževanje kadrov (splošno, strokovno ter ekonomsko izobraževanje) in tako naprej. Sredstva za družbeni standard so v TAM-u in tudi v drugih delovnih orga- nizacijah pojmovali kot naložbo za večjo delovno storilnost. Sklad skupne porabe se je oblikoval iz osebnih dohodkov zaposlenih v TAM-u po zaključnem računu konec leta, o njegovi razdelitvi za fi nanci- ranje različnih dejavnosti družbenega standarda pa je odločal delavski svet podjetja ob pomoči različnih služb oziroma komisij. Iz vsakoletne struk- ture delitve sredstev iz sklada skupne porabe in stanovanjskega prispevka 5 Slovenija 1945-1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 49. 6 Prav tam, str. 58. 7 Berislav Šefer: Životni standard i privredni razvoj Jugoslavije. Zagreb 1965, str. 165. 8 Osebni dohodki bodo v bodoče še v večji meri odvisni od rezultatov gospodarjenja. V: Skozi TAM, oktober 1965, str. 1. mesto in gospodarstvo.indb 555 mesto in gospodarstvo.indb 555 6.5.2010 14:06:41 6.5.2010 14:06:41 556 za namensko porabo sredstev je razvidno, da je TAM največ sredstev na- menjal za reševanje stanovanjske problematike, izobraževanje kadrov in rekreacijo. Financiranje rekreacije je vključevalo sredstva za dotacije dru- štvom in organizacijam, za športno dejavnost, izlete ter rekreacijo, regrese za dopuste in tako naprej. Višina sredstev, ki so jih delovne organizacije, torej tudi TAM, na- menjale za družbeni standard, je bila odvisna tako od odločitev organov upravljanja kot tudi od drugih dejavnikov, predvsem od akumulativnosti. Obenem je bila višina sredstev za družbeni standard tudi merilo zavzetosti in skrbi podjetja za svoje zaposlene. Večje možnosti za izločanje sredstev iz ustvarjenega dohodka za družbeni standard so podjetja dobila po gospodarski reformi leta 1961 in 1965. Pomembna opora delovnemu kolektivu z vidika socialne problema- tike je bila v TAM-u sindikalna organizacija. V njej so se namreč oblikova- le pobude za reševanje najrazličnejše delavske problematike oziroma indi- vidualnega in družbenega standarda zaposlenih: od vprašanj o pravilnem določanju osebnih dohodkov (uravnilovka je bila označena za nezdrav po- jav, saj bi morali biti delavci plačani tako glede na kvalifi ciranost kot tudi težavnost in stopnjo odgovornosti) do najbolj perečega in vedno aktualne- ga nerešenega stanovanjskega vprašanja, prehrane zaposlenih, prevoza na delo pa do skrbi za večjo kulturno raven in kakovostnejšo izrabo prostega časa, torej skrb za rekreacijo ter oddih delavcev in športno dejavnost. Stanovanjska izgradnja Delovne organizacije so imele velik pomen pri zagotavljanju hitre stanovanjske izgradnje in s tem pri izboljševanju stanovanjskega standarda zaposlenih. Taka vloga delovne organizacije v preskrbi s stanovanji za za- poslene je izhajala iz dejstva, da sta stanovanje in oddaljenost bivališča od delovnega mesta najbolj neposredno vplivala na delovne sposobnosti ozi- roma zdravstveno kondicijo in posledično na produktivnost zaposlenih. Potreba po angažiranju delovnih organizacij pri reševanju stanovanjskih težav je izhajala tudi iz dejstva, da višina osebnih dohodkov zaposlenih ni omogočala samostojnega reševanja stanovanjske problematike. Stanovanj- sko vprašanje je kot najpomembnejši del družbenega standarda v podjetju pomenilo reševati najzahtevnejše vprašanje življenjske ravni zaposlenih. mesto in gospodarstvo.indb 556 mesto in gospodarstvo.indb 556 6.5.2010 14:06:41 6.5.2010 14:06:41 557 Na podlagi pisanja glasila delovnega kolektiva TAM »Skozi TAM«, ki je pod tem imenom izhajal od aprila 1952 do 1978, leta 1979 pa se je preimenoval v »Skozi ZIV TAM«, lahko ocenimo, da so bile potrebe zapo- slenih po stanovanjih v vsem obravnavanem obdobju velike. Finančna sredstva za stanovanja v podjetju TAM so se spreminja- la v skladu s sistemom fi nanciranja stanovanj, v osnovi pa so se gradila iz družbenih sredstev in sredstev posameznikov. Stanovanjsko politiko podjetja sta na eni strani določala materialno stanje podjetja (akumula- cija, osebno dohodki itn.) in to, kako so ta vprašanja obravnavali organi upravljanja, ter na drugi strani zakonsko določena stanovanjska politika. V prvem povojnem obdobju so se stanovanja gradila skoraj izključno s splošnimi družbenimi sredstvi. 9 Z izgrajevanjem komunalnega sistema, po katerem so občine kot samostojne temeljne politično-teritorialne enote dobile obširne naloge in pristojnosti, pa so različna vprašanja, povezana z življenjskim standardom zaposlenih, torej tudi stanovanjsko problematiko, podjetja oziroma delovne organizacije kot nosilke in pobudnice reševale v sodelovanju in v koordinaciji z občino. Stanovanjsko problematiko so v TAM-u reševali na več načinov: z nakupom oziroma gradnjo stanovanj različnih velikosti in z odobritvijo posojil prosilcem za individualno gradnjo stanovanj. Stanovanja različnih velikosti – štirisobna, trisobna, dvoinpolsobna, dvosobna in garsonjere – so nato oddali prosilcem. Stanovanjsko vprašanje so reševali tudi z name- ščanjem samskih zaposlenih v samske domove za plačilo najemnine. Stanovanjski sklad ali stanovanja v družbeni lasti, torej lasti podjetja, je TAM sprva gradil z lastnimi sredstvi in z najemanjem kreditov pri sta- novanjskih skladih. 10 Leta 1955 in 1956 so bili namreč za področje nego- spodarstva ustanovljeni stanovanjski skladi in namenski družbeni skladi. 11 Po uvedbi stanovanjskega prispevka za zaposlene leta 1956 12 so na ravni podjetja postala glavni vir za reševanje stanovanjske problematike sredstva iz namenskega stanovanjskega prispevka in iz sklada skupne porabe. Čas pa je pokazal, da je potrebna za reševanje perečega in vedno aktualnega stanovanjskega vprašanja širša družbena angažiranost (banke, podjetja, zaposleni). 13 Zato so gospodarske organizacije, torej tudi TAM, vprašanje 9 Slovenija 1945–1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 38. 10 Nova oprema v samskih domovih. V: Skozi TAM, april 1968, str. 15. 11 Slovenija 1945–1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 48. 12 UL FLRJ, 1956, št. 6. UL FLRJ, 1957, št. 54. 13 Henrik Rejc: Družbeni standard: Stanovanja, rekreacija, izobraževanje, prehrana. Ljubljana 1969, str. 19. mesto in gospodarstvo.indb 557 mesto in gospodarstvo.indb 557 6.5.2010 14:06:41 6.5.2010 14:06:41 558 stanovanjske izgradnje reševale tudi z združevanjem sredstev več podjetij, s sodelovanjem s stanovanjskimi zadrugami ter z združevanjem sredstev delavcev in bank. Do začetka izvajanja stanovanjske reforme leta 1965, ki jo je oprede- lila Resolucija o nadaljnjem razvoju gradbeništva, sprejeta je bila oktobra 1964, 14 in sprejetja Temeljnega zakona o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, 15 ki je začel veljati januarja 1966 in je v skladu z njegovimi določili upravni odbor delavskega sveta TAM za nadaljnje go- spodarjenje s TAM-ovim stanovanjskim skladom ustanovil lastno podje- tje 16 z uradnim nazivom Poslovna enota za gospodarjenje s stanovanji, 17 je bil večinski delež (kar tričetrtinski) vseh dokončanih stanovanj v družbeni lasti. Potem pa je število dokončanih individualnih gradenj začelo narašča- ti. Zaradi spoznanja, da je individualna gradnja veliko cenejša, so v TAM-u leta 1966 zelo povečali sredstva za individualno gradnjo in že leta 1967 je 160 članov kolektiva gradilo lastne stanovanjske hiše. 18 Leta 1970 so indi- vidualna stanovanja v Sloveniji predstavljala že skoraj 60 odstotkov vseh dokončanih stanovanj. 19 Po ustanovitvi TAM-ovega stanovanjskega pod- jetja, ki je po letu 1965 upravljalo in razpolagalo s stanovanji in sredstvi, ustvarjenimi iz najemnine, so se povečala tako sredstva za posojila indivi- dualnim graditeljem kot tudi obseg namenskega varčevanja za stanovanja občanov in podjetij, ki so združevali lastna sredstva z bančnimi in drugimi. V prvi polovici sedemdesetih let sta se za področje stanovanjske politi- ke začela uveljavljati nova zakona: Zakon o programiranju in fi nanciranju graditve stanovanj, ki se je opiral na načelo temeljnega Zakona o usmerja- nju in izločanju sredstev za stanovanjsko gradnjo, in Zakon o družbeni po- moči v stanovanjskem gospodarstvu, ki naj bi občanom z nizkimi dohod- ki omogočal organizirano pomoč pri odplačevanju stanovanjskih posojil, pri kreditiranju graditve najemnih stanovanj in pri namenskem varčeva- nju. 20 Za reševanje stanovanjskega problema je Kreditna banka Maribor delovnim organizacijam svetovala, naj za uresničitev srednjeročnega plana stanovanjske izgradnje vgradijo v svoje interne pravilnike o dodeljevanju stanovanjskih posojil članom kolektiva iz sredstev sklada skupne porabe 14 Slovenija 1945–1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 65. UL SRS Slovenije, št. 32, 1964. 15 UL SRS Slovenije, št. 35, 1965. 16 Branko Crnkovič: Zakaj samostojno stanovanjsko podjetje. V: Skozi TAM, januar 1966, str. 6. 17 Peter Skok, direktor stanovanjskega podjetja. V: Skozi TAM, marec 1966, str. 11. 18 Stanovanjsko podjetje dobro gospodari. V: Skozi TAM, marec 1967, str. 6. 19 Slovenija 1945-1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 65. 20 Delavska enotnost: Nova pot do novih stanovanj. V: Skozi TAM, avgust 1971, str. 6. mesto in gospodarstvo.indb 558 mesto in gospodarstvo.indb 558 6.5.2010 14:06:41 6.5.2010 14:06:41 559 elemente varčevanja kot lastno udeležbo ter organizirajo pri poslovni ban- ki združeno varčevanje. 21 Podjetje TAM je stanovanjsko izgradnjo programiralo v okviru ur- banističnih načrtov perspektivnega razvoja občin, ki so obdajale matično podjetje na Teznem. Področju stanovanjske problematike je TAM že od ustanovitve posvečal zaradi kontinuiranega naraščanja potreb po stanova- njih in kadrovske krepitve veliko pozornost. S sistematično stanovanjsko politiko je gradil družinsko naselje na Teznem, za obrat Studenci na Stu- dencih in Taboru ter v mestni občini Maribor. Občino Maribor Tezno je prvih dvajset let po osvoboditvi zaznamovala pospešena stanovanjska iz- gradnja in posledično močno povečanje prebivalstva. Na Teznem, v pred- mestnem delu Maribora, so od leta 1947 svoja stanovanjska družinska na- selja, imenovana Tezenska Dobrava, od srede šestdesetih let pa tudi Tezno – novo Velenje, izgrajevala tezenska industrijska podjetja: TAM, Metalna, Elektrokovina, Svila in tako naprej. 22 V obdobju med letoma 1945 in 1965 je TAM na območju občine Maribor – Tezno zgradil 1137 stanovanj, torej povprečno 57 stanovanj na leto. Vseh vprašanj, povezanih z življenjskim standardom zaposlenih, de- lovne organizacije niso reševale same, temveč v sodelovanju in koordina- ciji z občino. To je še zlasti veljalo za družbeni standard. V zvezi s tem je prihajalo do nesorazmerij pri dodeljevanju sredstev enih in drugih. Za ob- čino Maribor Tezno je bilo značilno, da njena proračunska sredstva za po- trebe komunalne dejavnosti in družbenih služb niso sledila rasti sredstev za stanovanjsko izgradnjo iz virov delovnih organizacij, stanovanjskega sklada in dohodka državljanov. Zato je komunalna ureditev – kanalizacija, telefonsko in električno omrežje – do leta 1965 in tudi pozneje ostajala problematična; leta 1965 je neurejena kanalizacija celo zavrla gradnjo sta- novanj. 23 Izgradnja je takrat občutno nazadovala, saj je TAM zgradil le 29 stanovanj. 24 Probleme tega predmestnega dela Maribora je poskušal odpraviti ko- nec leta 1963 zasnovani urbanistični načrt. Ta je Tezensko Dobravo raz- delil v tri soseske ali krajevne skupnosti: KS 24, KS 25 in KS 26. 25 V prvih dveh naj bi gradili velike javne zgradbe, KS 26 pa naj bi se razvijala z iz- 21 Stanovanjsko varčevanje. V: Skozi TAM, maj 1972, str. 11. 22 Otmar Novak: Tezno – novo Velenje?. V: Skozi TAM, januar 1964, str. 8. 23 Osnutek družbenega plana občine Tezno. V: Skozi TAM, april 1965, str. 7. 24 Branko Crnkovič: Zakaj samostojno stanovanjsko podjetje. V: Skozi TAM, januar 1966, str. 6. 25 Otmar Novak: Tezno – novo Velenje? V: Skozi TAM, januar 1964, str. 8. mesto in gospodarstvo.indb 559 mesto in gospodarstvo.indb 559 6.5.2010 14:06:41 6.5.2010 14:06:41 560 gradnjo enostanovanjskih hiš. Načrt, ki se je navezoval na obstoječe stanje, je predvideval, da bodo okoli občinskega poslopja zgradili center naselja s kulturnim domom, poštnim poslopjem in policijsko postajo, stanovanjske bloke, po dva otroška vrtca v vsaki soseski, za zdravstveno zaščito prebi- valcev naj bi skrbel centralni zdravstveni dom v bližini šole; zaradi razvoja motorizacije sta bili ob stanovanjskih blokih predvideni izgradnja garaž in obširna komunikacijska mreža, načrtovan je bil rekreacijski center s špor- tnimi napravami in zimskim bazenom znotraj zelenega pasa, uredili naj bi tudi kanalizacijo, ki je bila vse od začetka gradnje na Teznem leta 1947 glavni komunalni problem. 26 Toda tudi družbeni plan občine Tezno za leto 1965, od katerega so člani kolektiva TAM pričakovali, da bo spremenil razmere na področju stanovanjske izgradnje, komunalne dejavnosti, otroškega varstva in šol- stva, se ni dotaknil neurejenega okolja TAM-ovih družinskih blokov. Pred- videl je le izgradnjo 83 stanovanj družbenega sektorja; zaradi premajhne zmogljivosti dveh otroških vrtcev pa s pomočjo gospodarskih organizacij tudi postavitev tretjega vrtca na Teznem, novo šolo ter obnovo šol v Star- šah in Framu. 27 Urejanje komunalne infrastrukture je bilo še vedno usmerjeno v iz- gradnjo kanala v Stražunu; ta je bil pogoj za začetek urejanja kanalizacije ob stanovanjskih blokih. Pri urejanju okolja družinskih blokov na Teznem se je začelo premikati konec leta 1967, ko je poslovna enota za gospodar- jenje s stanovanji na zahtevo stanovalcev prevzela pobudo in sprožila ak- cijo za pridobitev sredstev. Z denarjem občinskega komunalnega sklada in podjetja naj bi Tezno dobilo v treh letih sodobno podobo. 28 Družinsko naselje TAM je dočakalo ureditev okolja po končani tretji fazi del leta 1971 po zaslugi Poslovne enote za gospodarjenje s stanovanji TAM. Uredili so pločnike, dovozne poti do zgradb, kanalizacijo, zelenice in tako naprej. 29 Stanovanjski sklad TAM-a in njegova naslednica Poslovna enota za gospodarjenje s stanovanji TAM sta bila vsako leto v povprečju bogatejša za 60 stanovanj. Kljub temu, da je TAM do leta 1959 zgradil ali kupil kar lepo število stanovanj, menda največ med gospodarskimi podjetji v Mari- boru – 290 enosobnih, 161 dvosobnih, 90 trosobnih, 8 štirisobnih, 49 gar- 26 Otmar Novak: Tezno – novo Velenje? V: Skozi TAM, januar 1964, str. 8, 9. 27 Osnutek družbenega plana občine Tezno. V: Skozi TAM, april 1965, str. 7. 28 Vse kaže, da gre zares. V: Skozi TAM, december 1967, str. 11. 29 Adi Žunec: Ureditev okolja v družinskem naselju TAM na Teznem. V: Skozi TAM, julij 1970, str. 7. mesto in gospodarstvo.indb 560 mesto in gospodarstvo.indb 560 6.5.2010 14:06:42 6.5.2010 14:06:42 561 sonjer in 540 ležišč 30 –, razpoložljiva stanovanja še zdaleč niso zadostovala za vse potrebe. O problemu življenjske ravni je predsednik sindikata TAM Stjepan Šaubert v letnem poročilu novembra 1958 ugotavljal, da je stano- vanjski problem Ahilova peta: »Pri bodočih gradnjah je potrebno, da se pod- jetje orientira na gradnjo cenenih in prostornih stanovanj z ne prevelikim komfortom, ker so takšna stanovanja predraga in jih delavci s povprečnimi zaslužki ne morejo plačevati. Zidati je treba še več garsonjer in rešiti vpra- šanje neporočenih mater z otroki. Prav tako je nujno treba začeti ukrepati konkretno, da se najde pravilna rešitev za izselitev delavcev iz barak, ker nam te ne delajo časti«. 31 Po podatkih za leto 1959 je TAM razpolagal že s precejšnim stano- vanjskim skladom, vendar ta ni bil rezultat enakomernih vlaganj v stano- vanjsko izgradnjo, temveč dejstva, da je podjetje leta 1958 gradilo kar 330 stanovanj, ki so bila vseljiva naslednje leto, leto prej, torej 1957, pa je TAM zgradil le en stanovanjski blok z 21 dvosobnimi, 15 enosobnimi stanovanji in šestimi garsonjerami. 32 Po podatkih Zavoda SR Slovenije za statistiko iz leta 1975 se je graditev stanovanj razmahnila leta 1958 in po njem, potem ko je bil sprejet Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in zemljišč. Pove- čanje graditve stanovanj od leta 1958 do leta 1962 je bilo tudi pozitiven re- zultat izvajanja Perspektivnega načrta gospodarskega razvoja od leta 1957 do 1961, ki je skupaj z resolucijo zvezne skupščine iz leta 1957 posvetil posebno pozornost stanovanju kot bistvenemu elementu za zadovoljitev življenjskih potreb in dviga življenjskega standarda. 33 Opirajoč se na nave- dene podatke, lahko trdimo, da se je dinamika stanovanjske izgradnje na ravni podjetja TAM gibala v mejah splošnih kazalnikov. Poslovna enota je tako leta 1971 razpolagala s 1415, januarja 1974 pa s 1998 stanovanji. Nenehno je raslo tudi število zaposlenih. Sredi petdese- tih let je TAM zaposloval 3414 delavcev, pri čemer je bil delež mladih pri- bližno 50-odstoten (1238); leta 1972 je bilo v obratu Tezno zaposlenih že 6170, v obratu Studenci pa 2400 delavcev. 34 Stanovanjsko politiko TAM-a je urejal pravilnik o dodeljevanju in oddajanju stanovanj ter fi nanciranju stanovanjske gradnje. Delavci so lahko dobili stanovanje oziroma prišli do njega po dveh poteh: ali najem stanovanja v lasti podjetja ali pridobitev 30 Gradnja hiš dobro napreduje. V: Skozi TAM, junij 1959, str. 8. 31 Obračun dela in nove smernice: O življenjski ravni. V: Skozi TAM, december 1958, str. 3. 32 Kako smo gospodarili v letu 1957. V: Skozi TAM, maj 1958, str. 2. 33 Slovenija 1945-1975 (ur. Mlinar Branko). Ljubljana 1975, str. 53. 34 Adi Žunec: Prvi podatki iz vprašalnika o stanovanjskih razmerah zaposlenih. V: Skozi TAM, julij 1972, str. 5. mesto in gospodarstvo.indb 561 mesto in gospodarstvo.indb 561 6.5.2010 14:06:42 6.5.2010 14:06:42 562 kredita za individualno gradnjo. Na podlagi določil omenjenega pravilnika so stanovanjsko problematiko reševale stanovanjske komisije na različnih ravneh. Prosilci iz različnih delovnih enot so po objavi razpisa vlagali pro- šnje za dodelitev ali zamenjavo stanovanja. Upoštevajoč merila in kriterije za dodelitev ali zamenjavo stanovanja, so nato stanovanjske komisije de- lavskih svetov po delovnih enotah izoblikovale prioritetne sezname in jih najprej dale v potrditev svojim delavskim svetom, nato pa so jih poslale v končno presojo centralni stanovanjski komisiji delavskega sveta. Seznam je kot zadnji v verigi odločanja moral potrditi še upravni odbor delavskega sveta. Centralni komisiji je prošnje za dodelitev stanovanj pošiljala tudi socialna komisija pri sindikalnem plenumu. Ta se je ukvarjala z reševa- njem stanovanjskega vprašanja najbolj perečih problemov in socialno šib- kih prosilcev. Na razpis za dodelitev ali zamenjavo stanovanj so se lahko prijavili prosilci, ki so izpolnjevali določene pogoje. Po točkovnem sistemu pravilnika so imeli prednost prosilci z višjo strokovno in šolsko izobrazbo, daljšim delovnim stažem in višje ocenjenim delovnim mestom; dejanske stanovanjske razmere pa niso bile dovolj upoštevane. 35 Na primer na razpis za dodelitev stanovanja so po pravilu lahko kandidirali prosilci, potem ko so bili pet let neprekinjeno zaposleni v TAM-u. Stanovanja so razdelili po prioritetnih merilih, po katerih so prednost imeli starejši delavci in kritični socialni primeri. 36 Čeprav so v TAM-u reševanju stanovanjske stiske zaposlenih, sodeč po pisanju njihovega glasila, res posvečali veliko pozornost, je sicer siste- matično vodena stanovanjska politika imela pomanjkljivosti. Zaposleni so menili, da ne zagotavlja pospešenega odpravljanja stanovanjske stiske, še zlasti zaradi prevelike drobitve namenskih sredstev za stanovanjsko izgra- dnjo. Hudih kritik ter zahtev po spremembah in dopolnitvah je bil dele- žen tudi pravilnik o dodeljevanju in oddajanju stanovanj ter fi nanciranju stanovanjske gradnje. Stanovanjska kriza je še zlasti pestila mlade z dru- žinami in je ostajala večen problem. Za ponazoritev povpraševanj po sta- novanjih v TAM-u navajam število prosilcev in rešenih prošenj leta 1967. Tega leta so v TAM-u kupili in razdelili 58 stanovanj, vseh prosilcev pa je bilo približno 500, od tega 100 takih, ki so bili na prioritetnem seznamu označeni kot kritični primeri, 150 pa je bilo zmernih prosilcev. 37 Podatki 35 Adi Žunec: Premalo stanovanj za socialno šibke člane kolektiva. V: Skozi TAM, oktober 1969, str. 11. 36 Stolpnica upov. V: Skozi TAM, marec 1968, str. 8. 37 Koliko stanovanj bomo kupili letos? V: Skozi TAM, februar 1968, str. 6. mesto in gospodarstvo.indb 562 mesto in gospodarstvo.indb 562 6.5.2010 14:06:42 6.5.2010 14:06:42 563 Slika 2: Zgoraj novi, leta 1957 zgrajeni stanovanjski blok TAM v naselju na Teznem, ki se je priključil kot šesti dotedanjim petim blokom; v sredini stanovanjski blok TAM-a v gradnji na Trgu revolucije; spodaj blok, v katerem so leta 1957 že stanovali delavci ter uslužbenci TAM-a in njihove družine Vir: Skozi TAM, november 1957. mesto in gospodarstvo.indb 563 mesto in gospodarstvo.indb 563 6.5.2010 14:06:42 6.5.2010 14:06:42 564 za leto 1971 kažejo, da je v podjetju TAM, skupaj v obratih Tezno in Stu- denci, primanjkovalo kar 850 stanovanj. 38 Potrebe po stanovanjih različnih velikosti leta 1974 pa so bile še večje: interesentov je bilo 3722, od teh jih je 2458 na podlagi izvedene ankete računalo, da bo njihov stanovanjski problem rešilo podjetje, 1264 pa si jih je želelo stanovanjski problem rešiti z graditvijo lastnega stanovanja s posojilom podjetja. 39 Stanovanjski sklad TAM-a kljub dejstvu, da je imel leta 1971 1415 stanovanj, ni mogel zadosti- ti potrebam prosilcev za nova stanovanja in za dodelitev kreditov za indivi- dualno gradnjo stanovanj. Zato so bile zahteve po izboljšavah omenjenega pravilnika vse glasnejše. Po mnenju zaposlenih bi pravilnik o oddajanju stanovanj in fi nanciranju stanovanjske izgradnje moral v prvi vrsti upošte- vati dejanske stanovanjske razmere zaposlenih, več možnosti za dodelitev stanovanja bi morali imeti mlajši člani kolektiva, predvsem mladi zakonci. Menili so tudi, da bi podjetje moralo kupovati cenejša stanovanja in brez notranje opreme ter da bi velikost stanovanja morali določiti v sorazmerju s številom družinskih članov. 40 Glavno vodilo TAM-ove stanovanjske politike je bilo odpravljanje stanovanjskih stisk zaposlenih. Zato se je za uspešnejše reševanje prilagaja- la novim stanovanjskim politikam in se zavzemala za povečanje izgradnje tako družbenih kot stanovanj v zasebni lasti. 41 Izobraževanje Ker je bil TAM v obravnavanem obdobju podjetje v razvoju, je v okviru svojih specifi čnih potreb gradil tudi kadrovsko politiko. Veliko po- zornost je posvečal kadrovanju na novo, štipendiranju in izobraževanju; kadrovsko-izobraževalni problematiki je bilo pri delitvi sklada skupne po- rabe zmeraj namenjeno precej sredstev. V vodstvu TAM-a in njegovi sin- dikalni organizaciji so se zavedali, da na poslovne rezultate vpliva ustrezna usposobljenost zaposlenih. Nenehne posodobitve proizvodnje in napredek tehnologije in s tem v zvezi vedno večje zahteve na delovnih mestih so zahtevale dodatno izobraževanje zaposlenih. Tako na področju priučitve oziroma ustrezne usposobljenosti za opravljanje določenega poklica kot 38 Milan Podkrižnik: Pred uveljavitvijo nove stanovanjske politike. V: Skozi TAM, december 1972, str. 4. 39 Liberat Buždon: Koliko sredstev za stanovanja v naslednjih petih letih? V: Skozi TAM, januar 1974, str. 3. 40 Adi Žunec: Prvi podatki iz vprašalnika o stanovanjskih razmerah zaposlenih. V: Skozi TAM, julij 1972, str. 5. 41 Hitreje in pravičneje do stanovanj. V: Skozi TAM, avgust 1974, str. 3. mesto in gospodarstvo.indb 564 mesto in gospodarstvo.indb 564 6.5.2010 14:06:43 6.5.2010 14:06:43 565 tudi, da se zaposleni zaradi novih oblik delavskega samoupravljanja izo- brazijo na področju delavskega upravljanja. Skrb delovnih organizacij za izobraževanje je izhajala iz predpostavke, da so kvalifi cirani kadri prvi po- goj gospodarskega razvoja. V TAM-u so bili prepričani, da je izvajanje eko- nomske in družbene reforme odvisno od intelektualne zmogljivosti zapo- slenih, zato naj bi bila naloga naroda razvijanje znanosti in transformiranje znanstvenih dosežkov v proizvodnjo; glede na to, da je bil proizvajalec v socialističnem sistemu tudi upravljavec, pa je bila poleg strokovne izobraz- be pomembna tudi družbenoekonomska izobrazba. 42 Sindikalna organiza- cija naj bi v okviru svojega dela poleg idejnopolitične, kulturno-prosvetne ter športne vzgoje skrbela tudi za strokovno izobrazbo članov kolektiva z organizacijo raznih predavanj in seminarjev. 43 Poleg izobraževanja v rednih šolah (oddelke za odrasle pri rednih šolah so ponovno organizirali po letu 1956) so zaposleni imeli možnost izpopolnjevanja v delovni organizaciji. Po letu 1952 so namreč nastale 42 Izobraževanje pri delu. V: Skozi TAM, marec 1968, str. 8. 43 Emil Tomažič: Območje sindikalnega dela je neomejeno. V: Skozi TAM, 1958, str. 11. Slika 3: Pogled v učilnico TAM-ove industrijske kovinarske šola leta 1948 Vir: Fototeka Muzeja novejše zgodovine Slovenije, avtor fotografi je Leon Jere. mesto in gospodarstvo.indb 565 mesto in gospodarstvo.indb 565 6.5.2010 14:06:43 6.5.2010 14:06:43 566 šole za odrasle, delavske univerze in centri za strokovno izobraževanje delavcev pri gospodarskih organizacijah. 44 Na podlagi uredbe o ustana- vljanju centrov za izobraževanje delavcev 45 in splošnega zakona o šolstvu, ki sta bila temelj za organizacijo izobraževalnih središč v delovnih orga- nizacijah, je podjetje TAM v drugi polovici leta 1960 ustanovilo Center za izobrazbo. Prav tako so se že leta 1955 zaradi velikega dotoka mlade delovne sile v podjetje odločili za dodatno izobraževanje v obliki priučitve oziroma usposabljanja za različne poklice kovinske stroke z organiziranjem dvo- in trimesečnih tečajev v učni delavnici, ki je izvajala strokovno izobraževanje v obliki tečajev za priznanje interne kvalifi kacije in polkvalifi kacije za de- lavce kovinske stroke. Leta 1960 je učna delavnica prišla pod okrilje Centra za izobrazbo. 46 V obdobju 1957–1966 so si lahko nekvalifi cirani in polkva- lifi cirani delavci s priučitvijo na delovnem mestu in z izpitom pod ustrezno komisijo pridobili tudi kvalifi kacijo. 47 Delavci so si takrat lahko pridobili visoko kvalifi kacijo z izpitom pri Trgovinski zbornici. 48 Čeprav je po letu 1966 to izobraževanje prešlo na poklicne šole, so si delovne organizacije še naprej prizadevale usposobiti čim več svojih delavcev s tečaji, predavanji in tako naprej; kljub temu da niso dale pravne kvalifi kacije, so še vedno zelo prispevale k izobraževanju delavcev. 49 Program centra za izobraževanje kadrov je temeljil na potrebah orga- nizacije in tehnologije dela. Ob svojem desetletnem delovanju se je lahko pohvalil, da se je v njegovi učni delavnici usposobilo za delo v serijski pro- izvodnji 1349 delavcev, seminarjev za dopolnilno izobrazbo se je udeležilo 7971 delavcev, na seminarjih za avtomehanike je bilo 2454 udeležencev, prakso v podjetju pa je opravljalo 1566 praktikantov. V okviru centra za izobraževanje kadrov so organizirali tudi družbenoekonomsko splošno iz- obraževanje za člane samoupravnih organov, za vodilni in vodstveni ter tehniški kader; tečaje iz varstva pri delu in nudenja prve pomoči ter stro- kovno izobraževanje v obliki tečajev za priznanje interne kvalifi kacije in polkvalifi kacije, seminarje o organizaciji proizvodnje, o delu z ljudmi, o tehnologiji, predavanja za tehniški kader s področja razvoja proizvodov in 44 Slovenija 1945–1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 158. 45 Uredba o centrih za strokovno izobraževanje delavcev, UL FLRJ, 29. 7. 1959, št. 30. 46 Deset let učne delavnice. V: Skozi TAM, januar 1965, str. 16. 47 Slovenija 1945–1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 94. 48 TAM za izobraževanje kadrov. V: Skozi TAM, avgust 1958, str. 2. 49 Slovenija 1945–1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 94. mesto in gospodarstvo.indb 566 mesto in gospodarstvo.indb 566 6.5.2010 14:06:44 6.5.2010 14:06:44 567 proizvodnje itn. 50 V dejavnost Centra za izobrazbo je spadalo še delo s šti- pendisti in tečajniki, organiziranje tečajev iz področja tehničnega varstva, seznanjanje z organizacijo podjetja na novo sprejetih delavcev, organizi- ranje tečajev tujih jezikov, delo z izrednimi slušatelji večernih in drugih šol, urejanje vsega potrebnega za člane kolektiva, če bi se udeležili kakšnih seminarjev, posvetovanj in simpozijev, urejanje prakse za tuje praktikante ter informativna služba. 51 Za pridobitev kvalifi ciranih delavcev različnih profi lov kovinske stro- ke je bilo v TAM-u zaradi velikega pomanjkanja strokovnega kadra poskr- bljeno že od samih začetkov, saj je bila oktobra 1945 z odločbo ministrstva za težko industrijo ustanovljena Industrijska kovinarska šola TAM. Ta se je leta 1965 ob svoji 20-letnici delovanja uradno preimenovala v Šolski center pri TAM-u. Pri njem je bil od leta 1956 tudi oddelek za odrasle. V 25 letih delovanja se je pri njem izšolalo 3816 kvalifi ciranih delavcev kovinske stro- ke, največ strugarjev, rezkarjev, brusilcev, strojnih ključavničarjev, orodnih ključavničarjev, avtomehanikov, avtokleparjev in risarjev tako za potrebe podjetja TAM kot tudi mariborskega industrijskega bazena. 52 Zaradi ne- nehnega napredovanja tehnologije so se zaposleni v TAM-u iz različnih delovnih enot zaradi zahtev po visoki kvalifi kaciji vključevali v izobraževa- nje ob delu tudi zunaj tega centra. Leta 1968 se je na primer po delovnem času šolalo na dvoletni delovodski šoli pri kovinarskem šolskem centru Maribor 71 članov kolektiva. 53 Za delovodsko šolo, s končanjem katere so si kandidati pridobili visoko kvalifi kacijo in naziv delovodja v kovinski stroki, je bil velik interes, še zlasti pri mlajši generaciji zaposlenih. Zanimanje za vpis v redne ali popoldanske šole je bilo v povprečju veliko. Leta 1958 je podjetje večjemu številu delavcev omogočalo, da so za pridobitev višje kvalifi kacije obiskovali mojstrsko šolo kovinske ter elektro stroke in ekonomsko šolo. Ti delavci so imeli krajši delovni čas in plačane izostanke od dela. 54 Po podatkih iz leta 1959 je bilo največ interesentov za vpis v popoldansko ekonomsko srednjo šolo, za tečaj za pridobitev kva- lifi kacije in visoke kvalifi kacije, za šolo za obratne inženirje, za večerno srednjo tehnično šolo, ženske pa so se vpisovale v strojepisne začetne in nadaljevalne tečaje, v stenografske tečaje in v tečaje za pomožne konstruk- 50 Izobraževanje pri delu. V: Skozi TAM, marec 1968, str. 4 in 8. 51 V . L.: Deset let centra za izobrazbo. V: Skozi TAM, avgust 1970, str. 8. 52 25 let Šolskega centra pri TAM. V: Skozi TAM, oktober 1970, str. 9. 53 Izobraževanje ob delu. V: Skozi TAM, april 1968, str. 10. 54 Štipendije in obveznosti iz pogodb. V: Skozi TAM, maj 1958, str. 8. mesto in gospodarstvo.indb 567 mesto in gospodarstvo.indb 567 6.5.2010 14:06:44 6.5.2010 14:06:44 568 torje. 55 Ureditev šolanja na vseh stopnjah je prinesel splošni zakon o šol- stvu iz leta 1958. Da bi dosegli ustrezno izobrazbeno strukturo kadra in da bi kar naj- bolj spodbujali izobraževanje zaposlenih, so v TAM-u izobraževanje ob delu obravnavali enakovredno kot redno šolanje. Podjetje je razpisovalo štipendije tako za redne kot tudi za izredne študente, torej za delavce kot člane kolektiva na vseh stopnjah: za visoki in višješolski študij, za šolanje na srednjih in poklicnih šolah. Redne študente je podjetje vezalo nase za določeno število let s pogodbami o štipendiranju, članom kolektiva pa je nudilo štipendije, šolnine in bonitete, če je delovno mesto zaposlenega ter- jalo višjo kvalifi kacijo, sicer so si šolnino morali plačati delavci sami. 56 Leta 1967 so v TAM-u ugotavljali, da morajo zaradi kvalifi kacijske strukture delavcev, kar več kot 1500 članov kolektiva ni imelo dokončane osemletke, izpopolniti metode izobraževanja ob delu. Prizadevali so si, da bi vsi zapo- sleni dosegli vsaj osnovnošolsko izobrazbo. To je potrjeval tudi razpis ko- misije za organizacijsko-kadrovska vprašanja za šolsko leto 1967/1968, ki je razpisala 155 štipendij in 160 bonitet za izredno šolanje članov kolektiva na raznih šolah, pri čemer je bilo 95 mest razpisanih za dokončanje osem- letke. Velika fi nančna sredstva za štipendije in šolnine za izredno šolanje zaposlenih pa je TAM namenil tudi leta 1967. 57 Poklicno izobraževanje ter urejanje učnih razmerij za mladino in od- rasle po končani šolski obveznosti sta bila zakonsko urejena leta 1970. Ta- krat so več možnosti za izobraževanje nekaterih poklicev dobili tudi tisti, ki niso uspeli končati osem razredov osnovne šole v času obveznega osnov- nošolskega izobraževanja. Za gospodarstvo so takrat imele velik pomen krajše oblike poklicnega izobraževanja, saj so povečevale dotok mladine z ustrezno strokovno usposobljenostjo med zaposlene. 58 TAM je premogel tudi strokovno knjižnico z dokumentacijsko-informativnim oddelkom, kjer so iskali in zbirali kompleksne informacije za potrebe posameznih strokovnjakov ali delovnih skupin. 59 55 G. D.: Veliko zanimanje za vpis v razne šole. V: Skozi TAM, september 1959, str. 5. 56 Izobraževanje ob delu. V: Skozi TAM, april 1968, str. 10. 57 Izobraževanje kadrov. V: Skozi TAM, julij 1967, str. 4. 58 Slovenija 1945–1975 (ur. Branko Mlinar). Ljubljana 1975, str. 69. 59 Ivan Zalokar: Strokovna knjižnica ali dokumentacijsko-informativni oddelek (DIO). V: Skozi TAM, januar 1967, str. 4. mesto in gospodarstvo.indb 568 mesto in gospodarstvo.indb 568 6.5.2010 14:06:44 6.5.2010 14:06:44 569 Rekreacija in razvedrilo Rekreacijo so med pospešeno industrializacijo dojemali kot pomem- ben dejavnik družbenega standarda, saj je nenehno spodbujanje rasti proi- zvodnje zahtevalo zdravega človeka. Zato so delovne organizacije namenja- le sredstva za različne oblike preživljanja prostega časa. Ker so imeli delavci na leto približno 60 prostih dni ter od 15- do 20-dnevni letni dopust, so se podjetja trudila omogočiti jim kakovostnejšo izrabo prostega časa z iz- gradnjo manjših rekreativnih centrov za preživljanje dnevnega in nedelj- skega oddiha; za preživljanje letnega dopusta pa so investirala v pridobi- vanje počitniških zmogljivosti in subvencioniranje odhoda na dopust. 60 Iz sklada skupne porabe je TAM sredstva namenjal za fi nanciranje različnih telesno-kulturnih in kulturno-prosvetnih društev, regresiranje dopustov, nakup in najem počitniških zmogljivosti, vzdrževanje in opremo počitni- ških domov, za športno in rekreativno dejavnost. Na primer za leto 1966 je upravni odbor TAM-a namenil sredstva Gasilskemu društvu TAM, ribiški sekciji, Planinskemu društvu TAM, Strelski družini TAM, Foto-kino klubu TAM, Podružnici šoferjev in avtomehanikov TAM pa tudi društvom na ravni občine: Delavskemu prosvetnemu društvu Svoboda, in sicer pevski sekciji, Športnemu društvu Kovinar in družbenopolitičnim organizacijam (Zveza mladine TAM, aktivu Zveze borcev TAM). 61 Kako pomembno vlogo so v TAM-u pripisovali športno-rekreativnim dejavnostim zaposlenih, kaže delovanje več služb in komisij pri delavskem svetu TAM-a, namenjenih popularizaciji razvedrila in rekreacije. Pri dela- vskem svetu TAM-a sta delovali služba ter komisija za rekreacijo in oddih, počitniška zveza TAM, kadrovsko-socialna služba, športna komisija pri sin- dikatu TAM-a. 62 Rekreacijo zaposlenih v TAM-u je urejal pravilnik o rekre- aciji in oddihu. Leta 1973 je dopolnjeni pravilnik, ki ga je pripravil kadro- vsko-splošni sektor, določal višino regresa za letni dopust, pravice članov kolektiva in njihovih svojcev do druge rekreativne dejavnosti, ki jo je med letom organizirala služba za rekreacijo v sodelovanju z drugimi društvi in Počitniško zvezo TAM. 63 Naloge rekreacijske službe in kadrov za rekreacijo 60 Berislav Šefer: Životni standard i privredni razvoj Jugoslavije. Zagreb 1965, str. 181. 61 Dotacije, dotacije, dotacije … V: Skozi TAM, maj 1966, str. 5. 62 Počitniška zveza pri TAM je bila veja mladinske organizacije oziroma specializirana mladinska turistična organizacija z nalogo oblikovanja pobud in organiziranja zdravih oblik preživljanja prostega časa mladine. Več V: Skozi TAM, oktober 1966, str. 9. 63 A. Ž.: Regres za letovanje naj znaša 600 dinarjev. V: Skozi TAM, februar 1973, str. 1. mesto in gospodarstvo.indb 569 mesto in gospodarstvo.indb 569 6.5.2010 14:06:44 6.5.2010 14:06:44 570 so bile agitiranje, propagiranje, informiranje, svetovanje, raziskovanje, načr- tovanje ter programiranje zdravih in kulturnih oblik rekreacije. O tem, kako in kje naj letni dopust preživijo člani kolektiva, je zaposlene seznanjala re- kreacijska služba. Ta je vsako leto pred letnimi dopusti v glasilu Skozi TAM predstavila letoviške zmogljivosti s podrobnim opisom krajev. Počitniške zmogljivosti so se malenkost spreminjale iz leta v leto; ohranjali so tiste, s katerimi so bili zaposleni najbolj zadovoljni, dodajali pa so tudi nove. Za kakovostnejše preživljanje dopustov so službe iskale nove letoviške zmoglji- vosti. Ponudbo lastnih tako na morju kot v planinah so širile tako, da so se dogovorile za zamenjavo z drugimi delovnimi organizacijami, zakupile pa so tudi aranžmaje turističnih agencij. 64 V ečja izbira krajev za letovanje je bila odvisna od pravilnika o regresiranju dopustov. Med člani kolektiva TAM so med zmogljivostmi, ki jih je posredovala rekreacijska služba, postali zelo priljubljeno morsko letovišče Vrsar in Omišalj s TAM-ovimi lastnimi kapa- citetami, Pakoštane, Supetar, Pula, Poreč, Biograd, Murter, Rovinj, Portorož itd. 65 Delavci pa so dopust pogosto preživeli tudi v hribih; priljubljeni so bili Pohorje s počitniškim domom Zarja, 66 Bled, Bohinj, Logarska dolina itn. 67 Brezplačno letovanje v številnih istrskih, kvarnerskih, dalmatinskih in slovenskih letoviščih se je sindikalna organizacija trudila organizirati tudi za socialno šibke člane kolektiva, torej za tiste z velikimi družinami in nizki- mi dohodki. 68 Skupaj z izobraževalnimi centri je rekreacijska služba v duhu socialistične družbe, ki si je prizadevala ustvariti čim ugodnejše pogoje za zdravo športno rekreacijo najširših množic, da bi tako krepila telesno ter duševno kondicijo zaposlenih in s tem čim boljšo produktivnost, organizi- rala tudi predavanja o pomenu zdravega duha v zdravem telesu. Rekreaci- jo so pojmovali kot svobodno izbrano športno dejavnost zaradi razvedrila, sprostitve in obnovitve energije. Izlete, pohode, srečanja, ekskurzije, letovanja in podobno je organi- zirala Počitniška zveza TAM. 69 Za športno rekreacijo pa je skrbela športna komisija pri sindikatu. V okviru športne rekreacije so pri TAM-u razvijali in gojili naslednje športne dejavnosti: nogomet, odbojko, rokomet, nami- zni tenis, kegljanje, streljanje, atletiko, smučanje in sankanje. 70 Za športni- 64 Kako bomo letovali letos. V: Skozi TAM, april 1969, str. 14. 65 Aleksander Pipan: Sindikat predlaga nov način regresiranja dopustov. V: Skozi TAM, januar 1970, str. 7. 66 Počitniški dom Zarja so okrog leta 1970 zaradi premajhne zasedenosti prodali. 67 Kje bomo letovali letos? V: Skozi TAM, april 1970, str. 9. 68 A. Ž.: Na dopust s pomočjo sindikata. V: Skozi TAM, avgust 1969, str. 8. 69 Program dela počitniške zveze. V: Skozi TAM, februar 1967, str. 9. 70 D. Zagorac: Dejavnost TAM-ovskih športnikov v letu 68. V: Skozi TAM, januar 1969. mesto in gospodarstvo.indb 570 mesto in gospodarstvo.indb 570 6.5.2010 14:06:44 6.5.2010 14:06:44 571 ke različnih sekcij so prirejali tekmovanja, turnirje, prvenstva, prijateljska srečanja, tako interna kot tudi na ravni občine in republike s sorodnimi mariborskimi kolektivi in kolektivi zunaj Maribora. Večja športna sreča- nja in tekmovanja so organizirali ob jubilejih podjetij mariborskega in- dustrijskega bazena in državnih praznikih: ob dnevu republike, ob dnevu JLA, dnevu mladosti. Za moto-športno razvedrilo pa je pri TAM-u od leta 1948 delovalo Avto-moto društvo (AMD TAM), ki je po desetih letih delovanja že spadalo med najsodobnejše tovrstne organizacije v Jugosla- viji. V društvu so delovale štiri komisije: gospodarska, šolska, turistično- propagandna in športna. Vsaka od njih je skrbela za dejavnost na svojem Slika 4: Delavki TAM-a poleti 1966 na dopustu na morju Vir: Skozi TAM, junij 1966, str. 3. mesto in gospodarstvo.indb 571 mesto in gospodarstvo.indb 571 6.5.2010 14:06:44 6.5.2010 14:06:44 572 področju. Gospodarska komisija je vodila predvsem gospodarsko plat društva in skrbela za usluge članom, da so lahko svoja vozila popravlja- li v društveni delavnici; šolska komisija je šolala nove šoferje amaterje, prirejala tečaje za gojence predvojaške vzgoje in tečaje za civilne šofer- je amaterje ter predavanja s področja cestne preventive; za razvedrilo in družabno življenje v društvu je s prirejanjem izletov in ogledov najzaslu- žnejšim članom mednarodnih avto-moto dirk v Monzi in drugje skrbela turistično-propagandna komisija; športna komisija je v povezavi z AMD Center prirejala vrsto športnih tekmovanj – spomladanski kros in med- narodne moto dirke v speedwayu – ter organizirala sodelovanje na mo- tociklističnih in avtomobilskih prireditvah. 71 Delovni kolektiv TAM-a je večkrat prevzel pokroviteljstvo nad tradicionalnim mednarodnim moto krosom za »Nagrado Štajerske«. Širjenje in utrjevanje kulturno-prosvetnega dela ter dvigovanje kul- turne ravni med TAM-ovimi delavci na Teznem je bilo sestavni del zgodo- vine TAM-a. Kulturno-prosvetno rast je TAM podpiral z izdatno moralno, še zlasti pa z materialno pomočjo. Pozno jeseni 1949 je bilo pri TAM-u ustanovljeno sindikalno kulturno-umetniško društvo Maks Durjava. Pod- poro v obliki dotacij pa je podjetje nudilo tudi jeseni leta 1952 ustanovlje- nemu Delavsko-prosvetnemu društvu »Svoboda« (DPD Svoboda Tezno). Z njunim delom je kulturno delo, uglašeno s takratno politično ideologijo, na Teznem postalo množično. Delavsko kulturno-prosvetno društvo Svo- boda Tezno si je prizadevalo vključiti v svoje vrste čim več mladine in nu- diti kulturo tezenskemu delavstvu. Pod njegovim okriljem je delovalo več sekcij: godbena, ki je imela v svoji sestavi mladinsko in starejšo godbo na pihala, salonski orkester in tamburaški zbor. Gledališko umetnost je raz- vijala dramska sekcija, ki je poleg uprizoritev izdajala tudi gledališki list, v Svobodi pa so bile aktivne še lutkovna sekcija, pevska sekcija, likovna sek- cija in sekcija mladinskega kina. Zelo uspešno je svoje delo s predavanji iz najrazličnejših področij opravljala Ljudska univerza; veliko zanimanja so vzbudila še zlasti potopisna in zgodovinska predavanja, pomembno pa je bilo tudi njeno knjižničarsko delo. 72 Za kulturne prireditve je bila v TAM-u zelo primerna večnamenska velika kinodvorana. Ker je dinamičen razvoj tehnike pri mladih vzbudil zanimanje za po- 71 G. D.: Plodno delo našega Avto moto društva. V: Skozi TAM, marec 1959, str. 11. 72 A. K.: V prejšnjem letu precejšen korak naprej, vendar: Še več dela za dvig kulturne ravni. V: Skozi TAM, november 1957, str. 7. mesto in gospodarstvo.indb 572 mesto in gospodarstvo.indb 572 6.5.2010 14:06:45 6.5.2010 14:06:45 573 seben način likovnega izražanja – za fotografi jo –, je bila leta 1958 usta- novljena fotosekcija TAM kot stranska dejavnost mladinskega komiteja. Fotosekcija, katere delo se je razmahnilo v letih 1960–1962, se je leta 1963 preimenovala v Foto-kino klub. V skrbi za vzgojo strokovnega kadra so v klubu ustanovili sekcijo za črno-belo fotografi jo, za diapozitive in kinosek- cijo. 73 V okviru svoje dejavnosti so organizirali začetniške tečaje črno-bele fotografi je, ob vsakoletnih občnih zborih kluba pa interno ali medklubsko razstavo črno-bele fotografi je, diapozitivov in fi lmov. Kot osrednje žarišče dela mladih je po zapisu glasila Skozi TAM iz leta 1957 v TAM-u deloval tudi Klub mladih proizvajalcev, ki je bil najšte- vilčnejši med mladinskimi organizacijami na Teznem. Za primerno socia- listično vzgojo mladega človeka in preživljanje prostega časa po meri mla- dih pa so družbenopolitične organizacije, še zlasti SZDL 74 občine Tezno, predvidele oktobra 1966 ustanovitev Kluba mladih na Teznem. 75 Ta naj bi poskrbel tudi za zabavno plat s plesi in družabnimi prireditvami. Med ob- vezno opremo kluba naj bi tako spadali televizor, gramofon in drugi rekvi- ziti. V klubu je svoj prvi rezultat dela – olja, grafi ke in akvarele – razstavlja- lo januarja 1967 nekaj mladih nadarjenih likovnikov, ki so v začetku druge polovice šestdesetih let ustanovili likovno skupino pri prvem mladinskem aktivu TAM. Skupina likovnikov je v svojem programu predvidela prireja- nje razstav, sodelovanje pri izdelovanju raznih dekoracij, risanju plakatov, diplom, voščil in tako naprej. 76 Nadgradnjo različnih oblik organiziranja mladih je bila ustanovitev Centra mladinskih organizacij, društev in klubov v občini Maribor leta 1971. 77 V okviru centra naj bi mladinci ustvarjali boljše materialne in pro- gramske možnosti za razvoj mladinskih specializiranih organizacij. V skrbi za zdravo preživljanje prostega časa svojih zaposlenih je TAM fi nanciral tudi športna društva in gradnjo športnih objektov. Ob veliki fi - nančni pomoči TAM-a so za dan mladosti 1970 pri Šolskem centru pri TAM-u odprli rekreacijski športni center z igriščem za nogomet, rokomet, košarko in odbojko ter stezo za tek na 100 metrov. Rekreacijski center, ki so ga gradili učenci šolskega centra pri TAM-u med počitniško prakso in v prostem času, je bil namenjen članom šolskega centra in aktivnejšemu ter 73 M. J.: Jubilej foto-kino kluba TAM. V: Skozi TAM, september 1973, str. 11. 74 Socialistična zveza delovnega ljudstva. 75 E. C.: Klub mladih na Teznem. V: Skozi TAM, september 1966, str. 5. 76 Bruno Eichmeier: Delo likovne sekcije. V: Skozi TAM, januar 1967, str. 7. 77 Ustanovitev centra mladinskih organizacij, društev in klubov v Mariboru. V: Skozi TAM, januar 1971, str. 11. mesto in gospodarstvo.indb 573 mesto in gospodarstvo.indb 573 6.5.2010 14:06:45 6.5.2010 14:06:45 574 množičnejšemu udejstvovanju članov kolektiva TAM in občanov Teznega na športnem področju. 78 Številčno najmočnejše društvo pri TAM-u je bilo planinsko društvo. Od skromnih začetkov leta 1958 je društvo kmalu vzbudilo ljubezen do na- ravnih lepot ožje domovine številnim članom kolektiva, saj je že po nekaj letih štelo več kot 1300 članov. 79 Pozneje se je število planincev še povečalo. Planinsko društvo je vsako leto organiziralo skupinske izlete, recimo po poteh slovenske planinske transverzale, po zasavski planinski poti, izlete s poudarkom na pridobivanju znanja o gorski fl ori in favni. Z izleti v gore so se planinci tudi izobraževali v naravovarstvenem pogledu. Planinsko društvo je imelo tudi mladinski in alpinistični odsek. Člani alpinističnega odseka so organizirali tudi drzne odprave na najvišje evropske vrhove. Na primer leta 1964 so osvajali najvišje vrhove švicarskih Alp: Monta Rosa, Breithorn, Jungfrau, leta 1965 pa so se odpravili v Dolomite. 80 Osnovna dejavnost mladinskega odseka pa je bila izletništvo; s predavanji in sestan- ki informativnega značaja so izvajali tudi planinsko šolo. 81 Planinci so za- hajali v gore vsako nedeljo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Največ izletov v domače in tuje gore so priredili v poletnih mesecih, pri čemer so bili manj zahtevni vzponi bolj obiskani, za zahtevne ture pa se je odločalo manj planincev. Planinsko društvo si je prizadevalo vsako leto organizirati tudi večdnevni izlet v tujino. Leta 1969 so se v organizaciji Počitniške zveze Slovenije podali v Nizke in Visoke Tatre na Češkem. 82 Iz sklada skupne porabe je TAM namenjal sredstva še za druga po- dročja družbenega standarda, kot so družbena prehrana, zdravstveno in socialno varstvo, otroški vrtci in tako naprej. Slednjih ne bomo podrob- neje obravnavali, ampak jih bomo le omenili. Za izboljšanje prehranskih navad delavcev so v TAM-u organizirali regresirano družbeno prehrano in ustanovili lastno restavracijo, v kateri so delavci po dostopnih cenah dobili obrok v delovnem času. Sklad skupne porabe je bil namenjen tudi zviše- vanju zdravstvenih standardov v podjetju in izboljšanju prevoza delavcev na delo. Skrb za boljši standard delavcev TAM-a se je v podjetju TAM prila- gajala splošnim ekonomsko-političnim in socialnim usmeritvam. O tem, 78 Adi Žunec: Učenci zgradili športni center pri TAM. V: Skozi TAM, maj 1970, str. 11. 79 J. K.: Planinci o svojem delu. V: Skozi TAM, april 1964, str. 13. 80 Franci Šmajs: Kronika PD TAM. V: Skozi TAM, avgust 1964, str. 10. 81 Adi Žunec: Akademija mladih planincev. V: Skozi TAM, november 1969, str. 22. 82 Razgibano delo planinskega društva. V: Skozi TAM, oktober 1969, str. 13. mesto in gospodarstvo.indb 574 mesto in gospodarstvo.indb 574 6.5.2010 14:06:45 6.5.2010 14:06:45 575 da je zagotavljanje boljše življenjske ravni ljudem od šestdesetih let postala osrednja naloga družbenoekonomskega razvoja in da je bila v sedemdese- tih že dosežena neka raven le-te, so pričale tudi razprave različnih organi- zacij. Leta 1971 so na primer na II. kongresu samoupravljavcev ugotavljali, da je bil na področju osebnega in družbenega standarda narejen precejšen korak naprej, vendar da doseženo še vedno ni dovolj. Zato so sklenili, da mora ostati povišanje osebnega in družbenega standarda eden od najpo- membnejših ciljev nadaljnjega razvoja. 83 Menili so: »… da je treba več skr- bi posvečati zadovoljitvi življenjskih potreb sodobne družine, zaščiti otrok, vzgoji in izobraževanju mladine, zdravstvenemu varstvu, planiranju družine ter stanovanjski politiki in kulturi stanovanja«. 84 O položaju življenjske rav- ni pa so razpravljali tudi na prvi konferenci sindikata delavcev industrije in rudarstva Maribor sredi novembra 1971. Podobno kot kongres samou- pravljavcev je tudi konferenca sindikata delavcev podala podobne sklepe. Na njej so se zavzeli za boljši standard delavcev, za učinkovitejše kulturno izobraževanje in za boljšo ter bolj načrtno rekreacijo zaposlenih. 85 Sklepne misli Podjetje TAM je bilo primer tipične socialistične tovarne, ki je v ži- vljenju delavcev imela pomembno vlogo. Veliko ljudem ni dajalo le za- poslitve in socialne varnosti, temveč je tudi oblikovalo njihov socialno- kulturni prostor. Finančno in moralno je podpiralo delovanje različnih kulturno-prosvetnih in športnih društev, ki so skrbela za bogatenje pro- stega časa zaposlenih, jim širila obzorja in krepila psiho-fi zično kondici- jo, da so bili na delovnem mestu bolj učinkoviti. Z organizacijo pohodov, izletov in ekskurzij je podjetje seznanjalo zaposlene z naravnimi lepotami ter znamenitostmi ožje in širše domovine; z izleti in letovanji v tujino pa tudi z drugačnim načinom življenja. Čeprav je časovno strukturiralo ži- vljenje zaposlenih in oblikovalo njihov vsakdanjik, je z različnimi oblikami razvedrila in rekreacije skrbelo za njihovo zabavo, druženje in sprostitev. Z gradnjo stanovanjskih blokov in naselij ter s kreditiranjem individual- nih gradenj jim je pomagalo reševati eno najpomembnejših vprašanj v ži- 83 Liberat Buždon: Resolucija o osebnem in družbenem standardu. V: Skozi TAM, november 1971, str. 9. 84 Prav tam. 85 Adi Žunec: Skrb za višji standard delavcev. V: Skozi TAM, november 1971, str. 20. mesto in gospodarstvo.indb 575 mesto in gospodarstvo.indb 575 6.5.2010 14:06:45 6.5.2010 14:06:45 576 vljenju posameznika – stanovanjsko vprašanje. Skrbelo je tudi za socialno, zdravstveno in nezgodno zavarovanje ter za dvig zdravstvenih standardov zaposlenih. S sistematičnim štipendiranjem in podpiranjem izobraževanja ob delu je TAM želel doseči višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih, ker je bila to izhodišče za večjo učinkovitost in storilnost na delovnem mestu, dejansko pa si je mnogo zaposlenih prav s pomočjo službe pridobilo mini- malno izobrazbo. mesto in gospodarstvo.indb 576 mesto in gospodarstvo.indb 576 6.5.2010 14:06:46 6.5.2010 14:06:46