KRALJEVINA ||||| JUGOSLAVIJA URADNI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 57. kos. V LJUBU ANI, DNE 30. APRILA 1930. Letniki. Vsebina: 274. Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko za preprečevanje dvojnega obdavčevanja z neposrednjimi davki. 275. Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko o ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah. 276. Popravek k zakonu o ustroju socialne in zdravstvene uprave. 277. Pravilnik o zaščitnem cepljenju zoper akutne nalezljive bolezni. Zakoni in kraljevske uredbe. 274. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra pravdo in Našega ministra za flnanee po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko za preprečevanje dvojnega obdavčevanja z neposrednjimi davki, sklenjeni v Beogradu dne 22. febrnarja 1928.,* ki se glasi: § L Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko * »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 13. marca 1930., št. 58/XX. — Konvencija je priobčena v francoskem' originalu in v srbskem prevodu. 278. Navodila za izvrševanje proračuna razhodkov n dohodkov za leto 1930./1931. 279. Dopolnitev odločbe o draginjskih dokladah d -:i\riii upokojencev in upokojenk (glede osebnih draglnjsM.i doklad podčastnikov). 280* Odločba, s katero se preparat »parazoja B* in siroviuc. ki služijo za izdelovanje tega preparata, opraščajo uvozne carine. 281. Popravki k naredbi o občinski trošarini mesta Ljubljane. za preprečevanje dvojnega obdavčevanja z neposrednjimi davki, sklenjena v Beogradu dne 22. februarja 1928., ki se glasi: Konvencija med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko za preprečevanje dvojnega obdavčevanja z neposrednjimi davki. Njegovo Veličanstvo kralj Srb o v, II r v a tov in Slovencev in Njegovo presvetlo V i s o č a n s t v o regent kraljevi n e M a d ž a r s k e, želeča, preprečiti dvojno obdavčevanje in urediti druga vprašanja glede neposrednjih davkov, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, in zategadelj so bili imenovani za njiju pooblaščence, in sicer; ml Njegov e ga Veličanstva kralj a Srbov, Hrv a tov in Slov e n c e vi: gospod dr. Vojislav Marinkovič, njegov minister za zunanje posle; od Njegov e g a presvetlega Visoč a n -s t v a reg e n ta k r1 a 1 j e v i n e M a d ž a r s k e: gospod I’ a v c I F o r s t e r, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister v Beogradu, in gospod baron Alfred de Nicki, svetnik poslaništva, direktor ekonomske sekcije v kraljevskem madžarskem ministrstvu za zunanje posle, ki so se zedinili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, o nastopnih odredbah: Ta konvencija obseza odredbe, ki sc uporabljajo na neposrednje davke. Za neposrednje davke po tej konvenciji je smatrati davke, ki se pobirajo po zakonih vsake stranke pogodnice bodisi za račun države pogodnice, bodisi za račun javnih avtonomnih korporacij (županij, občin itd.) neposredno na dohodek (kosmati ali čisti) ali na imetek, pa tudi v davčni obliki doklad. Konvencija sc torej no tiče [»osrednjih davkov na poslovni promet in ha potrošek. Odredbe te konvencije so tičejo po eni strani realnih neposrednjih davkov na dohodek, po drugi strani pa osebnih neposrednjih davkov. Za reaine davke je smatrati po1 odredbah te konvencije neposrednje davke, ki se pobirajo glede na davčne objekte in na podstavi njih ekonomskih z vez z ozemljem ene države. Za osebne davke je smatrati neposrednje davke, kateri se pobirajo na celokupnost objektov, ki jih je moči obdavčevati (dohodki in imo-vine) glede na davčnega zavezanca, kateremu pripadajo na podstavi njegove narodnosti (stanja državljanstva), njegovega domicila ali bivanja. Za uporabljanje konvencije priobčita ministrstvi za finance obeh držav ob koncu vsakega civilnega leta. katere davke je smatrati za neposrednje davke in katere iz te skupine je smatrati za realne davke ali za osebne davke. Člen 2. Davek, ki zadeva dohodek od nepremičnin, pobira samo ena država, na katere ozemlju so te nepremičnine (zemljišča, rudniki, zgradbe). Člen 3. Realni davek, ki obremenja dohodek, izvirajoč iz kakršnekoli industrijske ali trgovinske dejalnosti, uporablja samo ona država, na katere ozemlju ima podjetje svojo ustanovo, celo tudi, če bi razširilo to podjetje svojo dejalnost na ozemlje druge države pogodnice, a ne bi imelo tam ustanove. Za ustanovo je smatrati po odredbah te konvencije stalno produktivno organizacijo, ki je prikladna, služiti celoma ali deloma dejalnosti podjetja. Če ima podjetje ustanove v obeh državah pogod-nicah, sme naložiti vsaka država realni davek samo na del dohodka, dobljenega v ustanovi, ki je na njenem lastnem ozemlju. Člen 4. Na dohodek od dela, vštevši dohodek od svobodnih poklicev, se sme naložiti davek samo v oni državi, na katere ozemlju se je razvila osebna (lojalnost, prinašajoča ta dohodek. Člen 5. Dajatve ali podpore, ki jih plačujejo javne blagajne ter jih dovoljujejo zbog funkcije ali profesije, ki so opravlja sedaj ali se je opravljala v minulosti (plače, pokojnine, mirovine in drugi podobni dohodki), so zavezane neposrednjim davkom samo v oni državi, odkoder izvira ta dohodek. Dohodki, ki izvirajo iz uporabljanja premičnih glavnic, so zavezani neposrednjim davkom v oni državi, na katere ozemlju ima dolžnik svoj domicil. Pravne osebe se smatrajo, da imajo domicil v kraju svojega sedeža, če pa sedeža ni, v kraju svojo centralne a dm i n is tr a cije. Na obresti (postransko stroške), dolžne za hipotekarne terjatve, se pobira davek v oni državi, na katere ozemlju je nepremičnina, če jo vpisana hipotekarna terjatev na nepremičnino, katere en del ali več delov leži na ozemlju druge stranke .pogodnice, se p o ra Zdele obresti ([tostranski stroški), dolžne /.a hipotekarne terjatve take terjatve, z davčnega stališča v pravičnem razmerju med obe stranki pogod-nici. Na obresti vrednostnih papirjev, emitiranih od države ali od javnih avtonomnih korporacij ali od delniških družb, bank ali drugih finančnih ustanov, nalaga davek država, ki plačuje te obresti, ali pa država, na katere ozemlju je dotična korporacija, ki plačuje te obresti. Odredbe predhodnega odstavka se uporabljajo prav tako na obdavčevanje obresti od glavnic, ki so deponirane v bankah in drugih finančnih ustanovah kot hranilne vloge ali vloge na tekoči račun. Če je sedež ustanove na ozemlju ene države pogodnice, ena ali več podružnic pa na ozemlju druge države poged-nice, nalaga davek na obresti glavnic, deponiranih pri podružnicah, ona država, na katere ozemlju so te podružnice. Člen 7. Davek na »tantieme* pobira samo ona država, na katere ozemlju je legalni sedež ali centralna direkcija podjetja, ki deli omenjene «tantieme». Na dajatve, ki imajo značaj »tantieme*, plačane za iz-vestne funkcije, ki so »e opravljale pri podružnici, naloži davek na »tantieme* ona država, na katere ozemlju je ta podružnica. Če je legalni sedež podjetja v eni državi pogod-nici, centralna direkcija pa v drugi državi pogodnici, so sporazumeta vrhovni oblastvi obeh držav za vsak primer o pravični porazdelitvi davčne osnove. Člen S. Realne davke na dosmrtne rente pobira ona država, v kateri ima uživalec dohodka svoj domicil. Člen 9. . Na obdavčevanje z osebnimi davki na celokupni dohodek davčnega zavezanca v vsaki državi pogodnici se uporabljajo ta-le pravila: 1.) Kar se tiče osebnega dohodka: a) od nepremičnih iinovin, b) od hipotekarnih terjatev, c) od industrije ali od trgovine, č) od dela — vštevši rotribucije, ki jih plačujejo javne korporacije, se uporabljajo ista pravila, ki so ustanovljena v predhodnih členih za realni dohodek, izvirajoč iz teh davčnih' osnov. 2.) Za vsako drugo vrsto dohodka, zlasti za dividendo od delnic, «tantieme>, obresti od vrednostnih papirjev, emitiranih od javnih pravnih oseb in družb, nadalje obresti vlog pri bankah ali drugih kreditnih ustanovah, se vrši obdavčevanje v oni državi, kjer ima davčni zavezanec svoj domicil. Za domicil se smatra po odredbah te konvencije oni kraj, kjer ima davčni zavezanec svoje običajno stanovanje ob indicijah, ki dopuščajo domnevo, da ga namerja obdržati, ali oni kraj, kjer biva davčni zavezanec ob indicijah, ki dopuščajo domnevo, da ni njegovo bivanje samo prehodno. Če ima davčni zavezanec domicil v vsaki obeh držav, pobira davek vsaka teh držav, sorazmerno z bivanjem, ki je trajalo na njenem ozemlju v onem letu, na katero se nanaša obdavčitev. Za domicil pravnih oseb je smatrati po odredbah tega člena, če so zavezane osebi emu davku na celokupni dohodek, oni kraj. kjer ima pravna oseba svoj legalni sedež, če pa ga nima, kraj njene centralne administracije. Člen 10. Davek na imetek, bodisi da je stalnega značaja ali pa pobran samo enkrat, bodisi da je že uveden ali bi se uvedel v bodoče v državah pogodnicah, zadeva v vsaki obeh držav imovine davčnega zavezanca, ki so na ozemlju te države. Kar se tiče: 1.) nepremičnin, 2.) hipotekarnih terjatev, 3.) industrijskih ali trgovinskih podjetij na ozemlju ene ali druge države pogodnice, se izda odločba za uporabljanje davka na imetek po načelih, že sprejetih v predhodnih členih za realno obdavčevanje dohodka od takih posestev. Za vse ostale vrste imovin, vštevši delnice, vrednostne papirje, emitirane od javnih pravnih oseb in družb, in za vloge pri bankah in drugih kreditnih ustanovah se uporabljajo ista pravila, ki so sprejeta za osebni davek na celokupne dohodke. Člen 11. Pravila, ustanovljena v členu 10. te konvencije, se uporabljajo prav tako glede davka na prirastek iinetka, ki je eventualno uveden v eni državi po-godnici ali ki bi se utegnil uvesti tam v bodoče. Člen 12. Podjetja za plovitev po Dunavu so zavezana davku na profesionalne dohodke, izvirajoče iz eksploatacije njih podjetja, samo v oni državi, kjer je njih sedež. Razen prevažanja potnikov in blaga se smatra za eksploatacijo prav tako prevažanje blaga iz skladišč na ladjo in obratno z ladje v skladišča. Profesionalni dohodek plačanih delavcev, ki so zaposleni v službi plovitve omenjenih podjetij, je zavezan davkom v oni državi, na katere ozemlju je sedež podjetja. Z davčnega stališča — vštevši postopanje pred davčnimi oblastvi, sodišči, davčnimi in upravnimi sodišči — velja za državljane ene stranke pogodnice na ozemlju druge stranke pogodnice isto postopanje kakor za domorodce. S pravnimi osebami, katerih sedež je na ozemlju ene stranke pogodnice, je postopati na ozemlju druge stranke pogodnice na isti način kakor z lastnimi davčnimi zavezanci. Člen 14. Stranki pogodnici se zavezujeta, dajati druga drugi pomoč, da se olajša odmerjanje in pobiranje neposrednjih davkov. Člen 15. Ta konvencija je uporabljati od dne 1. januarja 1!)28. glede na fiskalno leto 1!>28. in prihodnja leta. Člen 10. Ta konvencija se mora ratificirati in ratifikacijski instrumenti se izmenjajo v Budimpešti čimprej. Ta konvencija stopi v veljavo, petnajst dni po izmeni ratifikacijskih instrumentov ter ostane v veljavi, dokler je ena stranka pogodnica ne odpove. Če se odpove konvencija pred dnom 1. julija kakšnega leta, prestane učinkovati z dnem 1. januarja prihodnjega leta. drugače pa z dnem 1. januarja drugega leta, ki nastopi po odpovedi. V potrditev tega so pooblaščenci podpisali to konvencijo ter pritisnili nanjo svoje pečate. Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta. „ (L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r. (L. S1.) Forster s. r. (L. S.) Nicki s. r. * Končni zapisnik. V trenutku, ko so podpisani pooblaščenci pristopili k podpisu te konvencije, sklenjene na današnji dan med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko za preprečevanje dvojnega obdavčevanja z neposrednjimi davki, so podali sporazumno te-le izjave, ki so sestavni del konvencije: K členu 3. Prav tako je smatrati za industrijsko in trgovinsko dojalnost po odredbah člena 3. konvencije zavarovalne, prometne, transportne, finančne in kreditne družbe. Prav tako je smatrati za »ustanovo® po odredbah člena 3. konvencije, poleg sedeža in efektivnega središča podjetja, podružnice, skladišča, tvornice, delavnice in laboratorije, nakupovalnice in prodajal-nice, skladišča in vobče vsako drugo trgovinsko in industrijsko instalacijo, ki ima značaj stalne organizacije za proizvajanje; in naposled stalne predstavnike, če spadajo podi obdavčevanje po zakonih te drža ve. K členu 4. Zlasti je smatrati za svobodne profesije po odredbah člena 4. konvencije specialne dejalnosti, ki so v zvezi z znanostmi, umetnostmi in književnostjo, s poukom ali vzgojo, prav tako pa tudi s profesionalno dejalnostjo zdravnikov, advokatov, arhitektov in inženjerjev. Prav tako je smatrati za dohodek od dela dohodke inozemskih trgovinskih potnikov, ki izvirajo iz njih dejalnosti, opravljane na ozemlju druge stranke pogodnice, celo tudi, če je njih dejalnost začasnega značaja. K členu 6. Davke, ki jih je pobirati na obresti od obveznic in na obresti od hranilnih vlog ali na tekoči račun in ki se smatrajo po odredbah zakonskih predpisov, sedaj veljavnih v'eni ali v obeh državah pogodnicah, za takse (illetekek), je smatrati s stališča uporabljanja te konvencijo za realne davke, dokler se ne proglase te takse za realne davke. K členu 9. Po členu 9. jo smatrati za celokupni dohodek davčnega zavezanca čisti znesek, prihajajoč iz virov, ki so na ozemlju dotične države, ali iz dejalnosti, ki se opravlja tam, brez odbitka pasivnih obresti, dolžnih inozemstvu. K členu 10. Pravil, ustanovljenih v členu 10., ni uporabljati na davek, ki ga je pobrati na imetek samo enkrat, če jo bil uveden tak davek pred to konvencijo, niti če bi bilo plačevanje tega davka še v teku. Da se preprečijo eventualni dvomi, se ugotavlja, da se ne prejudicira z odredbami te konvencije uživanje privilegij in važnejših oprostitev, ki so po občih pravilih mednarodnega prava že priznane ali ki so priznajo v bodoče diplomatskim in konzularnim predstavnikom. Ta zapisnik jo smatrati za odobrenega od stranic pogodnie brez druge specialne ratifikacije že z dejstvom, da se izmenjajo ratifikacijski dokumenti konvencije, na katero se nanaša. Sestavljeno v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 22. februarja tisoč devet sto osem in dvajsetega leta. (L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r. (L. S.) Forster s. r. (L. S.) Nicki s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe člena 16. navedene konvencije in ko se razglasi v »Službenih Novinah . Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanjo posle in Našemu ministru za finance, naj skrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu poko ravajo. V B e o g r a d u, dne 30. novembra 1929. Aleksander s. r. Videl in pritisnil Predsednik državni pečat, ministrskega sveta, čuvar državnega pečata. minister minister pravde: za notranje posle, dr. M. Srškič s. r. častni adjutant Njegovega Veličanstva (L- kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r. Minister za zunanje posle: dr. V. Marinkovič s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. H; * * Pripomba. Ratifikacijski instrumenti so so izmenjali v Budimpešti dne 25. februarja 1930. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle; Pov. br. 3692. 275 Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za zunanje posle, Našega ministra pravde in Našega ministra za finance po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko o ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, sklenjeni v Beogradu dne(22. februarja 1928./ ki se glasi: §1- Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko o ureditvi dolgov in terjatev v; prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, sklenjena v Beogradu dne 22. februarja 1928., ki se glasi: * »Službeno Novino kraljevine Jugoslavije* z dne 13. marca 1930., št. 58/XX. — Konvencija je priobčena v francoskem originalu in v srbskem prevodu. Konvencija med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah. N j e g ° v o V e 1L č a n s t ivt o kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Njegovo presvetlo V i s o č a n s t v o regent kraljevi n e M a d ž a r s k e, želeča, doseči sporazum za ureditev dolgov in terjatev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, sta se odločila, skleniti v ta namen konvencijo, in zategadelj so bili imenovani za njiju pooblaščence, in sicer: od Njegovega Veličanstva kralja Srbov, Hrvatov in Slovence vi; gospod dr. Vojislav M a r i n k o v i č, njegov minister za zunanje posle; od Njegovega presvetlega V i s o č a n -stva regenta kraljevine Madžarske: gospod Pavel F or s tor, njegov izredni poslanik in pooblaščeni minister v Beogradu, in gospod baron Alfred d e Nick 1, svetnik poslaništva, direktor ekonomske sekcije v kraljevskem madžarskem ministrstvu za zunanje posle, ki so se zedinili po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, o nastopnih odredbah: I. o d d c I c k. Obče odredbe o dolgovih in terjatvah, sklenjenih v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah. Člen 1. Načela tega oddelka je uporabljati samo, če ni prijateljskega sporazuma, ki je bil sklenjen ali bi se sklenil med upniki in dolžniki. Dolgovi in terjatve, ki izvirajo iz sporazumov, sklenjenih pred dnem 15. januarja l!)li)., pa spadajo še nadalje pod režim tega oddelka. Člen 2. Pod režim tega oddelka spadajo, ne glede na plačilni rok, dolgovi in terjatve civilnopravnega značaja, kar jih je bilo sklenjenih v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah (vštevši hipotekarno dolgove, dolgove občin, dolgove sindikalnih združb za vodna dela ali za amelioracijo zemljišč in dolgove vinogradniških zadrug), dolgove in terjatve, nastale do vštetega dne 15. januarja 191!).. .kolikor so veljali dne 15. januarja 1911). in v trenutku, ko stopi ta konvencija v veljavo., med osebami, naštetimi v členu 3.. in kolikor niso prestali omenjeni dolgovi in omenjene terjatve zbog plačila ali na drug način v trenutku, ko stopi ta konvencija v veljavo. Če je rok za plačilo dolgov pretekel, preden stopi ta konvencija v veljavo, ima dolžnik rok 180 dni — od dne. ko stopi ta konvencija v veljavo —, v katerem moro urediti ostanke svojega dolga, ne da bi mogel uveljavljati upnik zoper njega posledice, ki so združene z zakesnelim plačilom. Ne glede na t > odredbo, je upnik upravičen, zahtevati moratorne obresti v vseh onih primerih, kjer so določile prizadete stranke plačevanje takih obresti. Obresti, komisije (periodične provizije in drugi dodatki), ki bi jih bilo treba plačati na dolgove, o katerih govori prvi odstavek tega člena, se urede po odredbah, ki se uporabljajo na podstavi tega od delka na ureditev glavnice. Obrestna mora znaša 5 % na leto, razen če bi moral prejemati upnik na podstavi pogodbe obresti po drugi meri. Sodni ali administrativni depoziti, položeni pred dnem 1. septembra 1927. v dinarjih, v razmerju: l dinar za 4 prejšnje krone, se smatrajo za plačilo od onega trenutka, ko se da deponirana vsota upniku na svobodno razpolago. Ostali depoziti se vrnejo deponentu na njegovo zahtevo. Upnika je pozvati, naj se izjavi o tej zahtevi; upravičen je zahtevati, da se pridrži deponirana vsota kot garancija do popolnega plačila ali pa da se mu izroči na račun njegove terjatve. Člen 3. Odredbe tega oddelka se uporabljajo samo na dolgove in terjatve, ki obstoje po eni strani: A. med fizičnimi osebami, ki so v trenutku, ko stopi ta konvencija v veljavo, državljani kraljevine Madžarsko na podstavi trianonske pogodbe ali ipso iure ali zbog opcije in katerih bivališče je bilo dne 15. januarja 1919. na sedanjem ozemlju Madžarske, ali B. med pravnimi osebami, katerih sedež je bil dne 15. januarja 1919. in je v trenutku, ko stopi ta konvencija.v veljavo,' na istem ozemlju; po drugi strani: a) med fizičnimi osebami, ki so v trenutku, ko stopi ta konvencija v veljavo, državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi trianonsko pogodbe ali saint-germainske pogodbe ali ipso iure ali zbog opcije in katerih bivališče jo bilo dne 15. januarja 1919. na ozemljih, prenesenih na kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev po odredbah omenjenih pogodb in po pogodbah in konvencijah o razmejitvi, sklenjenih, dokler ne stopi v veljavo ta konvencija, ali b) med pravnimi osebami, katerih bivališče jo bilo dne 15. januarja 1919. in je. v trenutku, ko stopi ta konvencija v veljavo, na ozemljih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, odrejenih v predhodni točki a). Če je prenesla fizična oseba svoj domicil z ozemlja ene stranke pogodnice na ozemlje drugo stranko pogodnioe zbog opcije ali naredbe dotičnih oblastev, jo smatrati, da je bilo njeno bivališče dne 15. januarja 1919. na tem drugem ozemlju. Za dolgove in terjatve v prejšnjih kronah podružnic, ustanovljenih na ozemlju ene stranke pogodnice od pravnih oseb (trgovinskih podjetij), ki imajo svoj sedež na ozemlju druge stranke pogodnice, za dolgove in terjatve proti osebam, katerih bivališče je v - uo2 trenutku, ko stopi ta konvencija v veljavo, v državi, kjer je podružnica ustanovljena, veljajo predpisi občega državljanskega zakona one države, kjer je ta podružnica, in sicer ob istih pogojih kakor za dolgove in terjatve pravnih oseb (trgovinskih podjetij), ki imajo svoj sedež v tej državi. Za uporabljanje te konvencije se izenačujejo podružnice, ustanovljene na ozemlju ene stranke po-godnice od pravnih oseb (trgovinskih podjetij), katerih sedež je na ozemlju katerekoli druge države, s pravnimi osebami (trgovinskimi podjetji), katerih sedož je na ozemlju one obeh strank pogodnic, kjer so omenjene podružnice. Odredbe tega odstavka in predhodnega odstavka nikakor ne posezajo v izjemo, dogovorjeno v\ točki 5. člena 11. Člen 4. Dolgove, ki spadajo pod režim tega oddelka, je plačati v dinarjih po razmerju: 1 dinar za 4 prejšnje krone. Dolgovi in terjatve v prejšnjih kronah, ki izvirajo iz vrednostnih papirjev (kakor: delnic, hipotekarnih zastavnic, občinskih obveznic, posebnih obveznic in drugih papirjev) ali iz deležev kooperativnih družb, se urede v valuti one stranke pogodnice, na katero ozemlju ima dolžnik svoj sedež, in v istem znesku, ki ga je plačati po domačih zakonih drža --Ijanom te stranke pogodnice. Za uporabljanje teh uredb ni gledati no na domicil oseb, ki so v njih rokah ti papirji, ne na kraj, odrejen za plačilo, ne na datum, ko so nastali omenjeni dolgovi in omenjene terjatve. Kar se tiče hranilnih vlog, morajo predložiti vlagatelji, srbsko-hrvatsko-slovenski državljani — v dvanajstih mesecih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo —, svoje knjižico dotični finančni ustanovi ter podati dokaze, da je bila vložna knjižica dne 15. januarja 191!). in v trenutku, ko se je predložila, last srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov, ki izpolnjujejo pogoje, postavljene v členu 8. če se ne spoznajo dokazi, predloženi od osebe, ki trdi, da je lastnica vložne knjižice, za zadostne, sme izjaviti omenjena oseba pod prisego, da je bila vložna knjižica v srbsko-hrvatsko-slovenski lasti tako dne 15. januarja 1919. kakor tudi v trenutku, ko se je predložila, in da nima drugih dokazov, s katerimi bi mogla ugotoviti last. Ta izjava, ki jo je smatrati za popoln dokaz, se mora podati pred sodiščem onega distrikta (okrožja, sreza), kjer je domicil osebe, ki trdi, da je lastnica vloge. Vložnih knjižic, predloženih po teh 12 mesecih, toda pred iztekom dopolnilnega roka, ni zavrniti zbog zamude, če dokaže lastnik vložne knjižice, da se ni držal prvotnega 12mesečnega roka morda zato, ker bi bil zakrivil pogrešek ali kakršnokoli malomarnost. Hranilno vloge, glede katerih je srbsko-hrvatsko-slovenski vlagatelj izpolnil predhodne predpise, se urede po prvem odstavku tega člena. Drugače pa se urede te vloge kakor vloge madžarskih državljanov. Hranilne vloge, za katere je pridržana lastninska pravica in pravica razpolaganja s posebno klavzulo, spadajo vkljub temu odstavku pod obče odredbe tega oddelka, kolikor se izpolnijo pogoji, dogovorjeni v tem oddelku. Če bi se sklenile med strankama pogodnicama posebne .konvencije, ki bi določale uporabljanje odredb te konvencije na vložne knjižice, tretirane s temi posebnimi konvencijami, se smeta v njih iz-premeniti roka, določena v predhodnem odstavku tega člena. Posojila v prejšnjih kronah, ki so bila dana za podpisovanje obveznic vojnega posojila države Madžarske ali države Avstrije, izdanih v zastavo za omenjena posojila, se urede v madžarskih kronah po razmerju: 1 madžarska krona za 1 prejšnjo krono. Upniku pa je vendarle mogoče, obdržati vojne obveznice kot plačilo za svojo terjatev. Prav tako se vrnejo upravičencem oni predjemi v prejšnjih kronah, ki so jih položili srbsko-hrvatsko-slovenski državljani na račun obveznic IX. vojnega posojila države Madžarske, čigar emisija se je namerjala leta 1918., pred koncem sovražnosti, po razmerju: 1 madžarska krona za 1 prejšnjo' krono. Člen 5. Dosmrtne rente, vzdrževalnine in periodične dajatve podobnega značaja v prejšnjih kronah spadajo pod odredbo člena 12. 11. o <1 d e 1 e k. Posebne odredbe o ureditvi izvestnih kategorij hipotekarnih in občinskih dolgov kakor tudi dolgov sindikalnih združb za vodna dela ali amelioracijo zemljišč in vinogradniških zadrug. Člen (5. Dolgovi, sklenjeni v prejšnjih kronah in izvirajoči iz hipotekarnih ali občinskih posojil, posojil sindikalnih združb za vodna dela ali za amelioracijo zemljišč in vinogradniških zadrug, so urede načeloma v gotovini in po odredbah I. oddelka celo tudi, če niso bila likvidirana omenjena posojila v gotovini, ampak v hipotekarnih zastavnicah, v občinskih obveznicah ali v drugih podobnih vrednostnih papirjih. To načelo je uporabljati prav tako na ureditev onih dolgov med dolgovi, naštetimi v predhodnem členu, ki so mogli služiti — na podstavi prejšnjega zakonodajstva kraljevine Madžarsko —» za osnovo emitiranju hipotekarnih zastavnic, občinskih obveznic in drugih podobnih vrednostnih papirjev. Srbsko-hrvatsko-slovenski m. dolžnikom pa je vendarle moči. uporabiti v mejah tega oddelka za plačilo svojih dolgov, o katerih govori ta odstavek, hipotekarne zastavnice, občinske obveznice ln druge podolmo vrednostne papirje, nadalje dospelo kupone omenjenih papirjev, ki so jih izdale madžarsko ustanove na osnovi omenjenih dolgov, kolikor so bili ti papirji dne 15. januarja 1919. in od tega dno neprestano v lasti srbsko-hrvatsko-slovenskih državljanov in kolikor so bili pregledani in deponirani skladno z odločbo No. VI/234 z dne 23. januarja 1925. ministra za trgovino in industrijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prav tako se sinejo uporabljati za plačilo dolgov srečke loterijskih obveznic, .izžrebane pred dnem 21. julija 1921. Stalnih promes pa na podstavi tega oddelka ni uporabljati. Če bi se sklenile med strankama pogodnicama posebno konvencije, ki bi določale, da je izročiti kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ali njenim državljanom vrednostne papirje, označene v prilogi te konvencije, se smejo uporabiti ti papirji, ne glede na tam določene roke, za plačilo dolgov, o katerih govori drugi odstavek tega člena. S to odredbo se no sme ovirati izvrševanje tretjega odstavka člena V. v spredaj omenjeni prilogi. Odredbe o uporabljanju hipotekarnih za stavnic in drugih podobnih vrednostnih papirjev! nikakor ne posezajo v klavzule, ki se nanašajo na ureditev dolgov in terjatev, izvirajočih iz vrednostnih papirjev (člen 4., drugi odstavek), v klavzule, po katerih je postopati z vrednostnimi papirji in s kuponi, ki iz kakršnegakoli razloga niso bili prijavljeni ali deponirani v pregled, ki so bili umaknjeni iz depozita ali glede katerih se ugotovi, da ne izpolnjujejo pogojev, določenih v tem oddelku. Člen 7. Vrednostni papirji, ki jih je emitirala upniška ustanova, se smejo uporabljati do vštetih 80 %■, a vrednostni papirji, ki so jih emitirale druge ustanove, ne pa upniška ustanova, do vštetih 50 %, zneska dolga, ki obstoji v trenutku plačila. V teh mejah se smejo uporabljati vrednostni papirji, ne glede na svojo kategorijo, za plačilo kakršnegakoli dolga, o katerem govori člen 6. (drugi odstavek). Izžrebani ali neizžrebani vrednostni papirji, nadalje srečke, izžrebane pred vštetim dnem 20. julija 1921., se računijo ob plačilu dolga v nominalni vrednosti po razmerju: 80 prejšnjih kron za 100 prejšnjih kron. Kuponi, dospeli do trenutka, ko se uporabijo (izžrebani ali neizžrebani) vrednostni papirji, se. računijo, ne glede na kategorijo vrednostnih papirjev, po razmerju: 100 prejšnjih kron za 100 prejšnjih kron. V dobi dvanajstih mesecev od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, je sprejemati ponujena plačila brez predhodne prijave ali odpovedi. V tem roku se mora znižati na 1 % vsota, ki bi se mogla zahtevati kot ristorno (odškodnino za resiliaeijo). Člen 8. Modalitete o uporabljanju vrednostnih papirjev in tehnične podrobnosti za izvrševanje tega oddelka ureja priloga te konvencije. Člen 9. Če ustanova, ki je emitirala pregledane in deponirane vrednostne papirje, ne bi hotela priznati, da izpolnjujejo ti papirji pogoje, postavljene v teni oddelku. ima deklarant (deponent) pravico, predložiti zavrnjeno prijavo — ob izključitvi vsake druge pravne poti in v šestdesetih dneh od dne, ko je bilo odposlano priporočeno pismo, naslovljeno nanj v tej stvari — komisiji, sestavljeni iz dveh članov, od katerih delegira enega vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, drugega pa vlada kraljevine Madžarske. Če komisija ne bi mogla odločiti soglasno, se reši sporno vprašanje s pomočjo predsednika, ki ga izvolita sporazumno oba člana komisije. Če bi se oba člana komisije ne mogla sporazumeti o predsedniku, ga odredi predsednik razsodišča, določen v členu 18. te konvencije. Odločbe komisije so dokončne in za vse prizadete stranke obvezne; zoper omenjene odločbe ni pritožbe. Komisija mora dovršiti svojo posle, in izdati svoje odločbe, preden izteče leto dni od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo. Člen 10. Kar se tiče hipotekarnih dolgov, občinskih dolgov, dolgov sindikalnih združb za vodna dela ali za amelioracije zemljišč in vinogradniških zadrug, ki so mogli služiti — na podstavi prejšnjega dotičnega za-konodajstva — za osnovo emitiranju hipotekarnih zastavnic, občinskih obveznic ali drugih podobnih vrednostnih papirjev, imajo madžarski dolžniki pravico, uporabljati za ureditev svojih spredaj označenih dolgov hipotekarne zastavnice, občinske obveznice in podobne vrednostne papirje, kolikor je izda'a uporabljene vrednostne papirje dotična upniška ustanova in kolikor ustrezata kategorija emisije (hipotekarne zastavnice, občinske obveznice itd.) in obrestna mera omenjenih vrednostnih papirjev kategoriji (hipotekarni dolg, občinski dolg itd.) in obrestni meri dolga, ki naj se uredi. Vrednost, po kateri je računiti vrednostne papirje in uporabljene kupone na podstavi tega člena za plačilo dolgov, se določi po odredbah drugega in tretjega odstavka člena 7. V dvanajstih mesecih od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo, se mora sprejeti ponujeno plačilo brez predhodne prijave ali odpovedi. V tem roku se mora znižati na 1. % vsota, ki bi se mogla zahtevati kot ristorno (odškodnino za resiliaeijo). Ta člen nikakor ne poseza v pravice, ki bi bile zavarovane dolžniku v pogodbi, sklenjeni z upniško ustanovo, in v Statute omenjene ustanove. 111. od d e 1 e k. Razne odredbe. Člen 11. Odredb te konvencije ni uporabljati na nastopne kategorije dolgov in terjatev: 1. na dolgove in terjatve ene izmed vlad strank pogodnic; 2. na dolgove in terjatve kraljevske madžarske poštne hranilnice, katerih ureditev je določena s posebno konvencijo; 3. na dolgove in terjatve Avstro-ogrsko banke in prav tako ne na dolgove in terjatve, prenesene med likvidacijo omenjene banke na države naslednice, na dolgove in terjatve, o katerih govori posebna konvencija, sklenjena z likvidatorji Andro-ogrske banke; 4. na dolgove m terjatve papilarnih in skrbniških blagajn, ki se urede s posebno konvencijo; 5. na dolgove in terjatve, izvirajoče sploh iz zavarovalne pogodbe, vštevši državna in družbena zavarovanja, nadalje ne na pogodbe o pozavaro-. vanju, ker je-pridržano vprašanje o zavarovanjih za posebno konvencijo; 6. na dolgove in terjatve nmnicipijev in občin, sindikalnih združb za vodna dela ali za ainelioraoijo zemljišč in vinogradniških zadrug, katerih okoliš je bil razkosan z mejo, določeno po trianonski pogodbi, nadalje ne na dolgove in terjatve zasebnih železniških družb, katerih železniško omrežje je bilo razdeljeno ali katerih sedež je bil z omenjeno mejo ločen od omrežja, ker je ureditev teh dolgov in terjatev pridržana za posebne konvencije. Uporabljanje odredb te konvencije pa je vendarle moči predpisati s konvencijami, o katerih govore točke 4., 5. in 6. Člen 12. Dolgovi in terjatve civilnopravnega značaja v prejšnjih kronah, ki ne spadajo pod režim I. oddelka te konvencije {ker govori II. oddelek samo o načinu posebne ureditve) in ki bi obstajali med državljani strank pogodnic, se urede v gotovini po predpisih občega državljanskega prava. Ko se uporabljajo odredbe predhodnega odstavka. ne smejo zahtevati državljani ene stranke po-godnice nikoli večje vsote od one, ki bi jo smeli zahtevati po zakonih omenjene stranke pogodnice državljani druge stranke pogodnice glede terjatev iste vrste. Člen lil. Vsaka prepoved plačila, ki velja na ozemlju ene ali druge stranke pogodnieo glede dolgov in terjatev, o katerih govori ta konvencija, se ukinja in odrediti set ne sme noben ukrep, ki bi utegnil preprečiti njih ureditev po odredbah te konvencije. Člen 14. Če bi veljale v času, ko stopi ta konvencija v veljavo, na ozemlju ene stranke pogodnice omejitve glede prometa z devizami in glede izvoza vrednostnih papirjev, ;se zavezujeta stranki pogodnici, dovoljevati vzajemno vse olajšave, ki jih je treba, da se zavaruje ureditev in plačilo dolgov in terjatev, o katerih govori ta konvencija, in zato, da se zavaruje upniku poleg drugega svobodno razpolaganje z vsotami. ki bi jih vplačal dolžnik prod uveljavitvijo te, konvencije in na račun svojega dolga — bančni ustanovi, češ, da bi .se izročile upniKti. Člen 15. Kar se tiče'davka na obresti od glavnice in na rente, davka, ki ga mora plačati dolžnik, ni obreme-mjati vsot, ki so jih dolžni državljani ene stranke pogodnice državljanom druge stranke pogodnice, z večjimi davki nej*o vsote dolgov med državljani iste stranke pogodnice. Za priznanice in vobče za vse akte, sestavljene pred sedišči glede dolgov in plačil, ki spadajo pod režim te konvencijo, ni treba naknadne legalizacije. Ta odredba se uporablja prav t-ako na priznanice in akte, sestavljene pod zasebnim podpisom ali pred javnim notarjem, kolikor jih legalizira sodišče. Pristanki na izbris, o katerih govori člen V. v prilogi te konvencije, ne spadajo pod legaliziranje. Člen 17. Na. ozemlju strank pogodnic se ustavljajo vsi roki zastaranja za vlaganje civilnih tožb ali za prijavo upnikov, nadalje vsi roki, odrejeni za izpolnjevanje formalnosti, predpisanih za pridrževanje ali uveljavljanje pravic, za vso dobo od dne 1. novembra 1918. do tridesetih dni od dne, koh stopi ta konvencija v veljavo, kolikor se tičejo omenjeni roki dolgov in terjatev, o katerih govori ta konvencija, Ti roki začno teči iznova, k.o stopi ta konvencija v veljavo, ter ne morejo izteči pred dvanajstimi meseci od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo. Te odredbe ni uporabljati na primere, v katerih so bili zastaranje, rok za vložitev civilne tožbe, rok za prijavo terjatev ali tožbena pravica dovršeni pred dnom 1. novembra 1918. Člen 18. Spori, ki utegnejo nastati med državljani strank pogodnic gledo dolgov in terjatev, spadajočih pod režim te konvencije (vštevši dolgove in terjatve, o katerih govori člen 12.), se predlože razsodišču. Iz pristojnosti razsodišča so izvzeti dolgovi, označeni v členu 5. To razsodišče mora biti sestavljeno iz dveh razsodnikov. Vsaka stranka pogodnica imenuje enega teh razsodnikov, Če se ta razsodnika ne moreta zediniti o sporu, izvolita soprazumno.ini e pridržkom, da pristaneta na to njiju vladi, predsednika, državljana neprizadete države, čigar odločba jo dokončna. Če se stranki pogodnici ne moreta zediniti o izvolitvi predsednika razsodišča, se obrneta zaradi njegovega imenovanja na predsednika švicarske konfederacije. Razsodišče zaseda imenoma v Beogradu in v Budimpešti. Pravila za postopanje določi razsodišče. Višino stroškov za postopanje odredi razsodišče (predsednik razsodišča) ter obremeni z njimi stranke po občih dotičnih načelih. Strank? pogodnici sc zavezujeta, dajati razsodišču in njegovemu predsedniku vso sodno pomoč in sleherno olajšavo, potrebno za izvrševanje njiju preiskav. Odločbe razsodišča in njegovega predsednika so dokončne; stranki pogodnici se zavezujeta, proglasiti te odločbe glede svojih državljanov za obvezne, nadalje zavarovati njih izvršitev brez eksekvature in brez pozivanja strank ob istih pogojih kakor sodbe, ni so jih izdala domača sodna oblastva. Odredbe tega člena nikakor ne posezajo v pravico prizadetih strank, po kateri smejo predlagati sSoje zahteve v reševanje drugemu pristojnemu sodišču. Toda čim se je vložila tožba pri' enem izm?., tretjega odstavka, konvencije. Člen II. Vse madžarske ustanovo, ki so emitirale vrednostno papirje, označene v členu L, morajo poslati v šestdesetih dneh od dne, ko stopi konvencija v, veljavo, po združbi bank in hranilnic v Budimpešti Hrvatsko-slavonski hipotekarni banki v Zagrebu točno listo svojih terjatev, ki spadajo po členu (i., drugem odstavku, konvencije pod režim te priloge. Člen 111. Hrvatsko-slavonska hipotekarna banka v Zagrebu pozove dolžnike, istočasno pa tudi upniške ustanove, naj urede svoje dolgove. Dolžniki morajo biti obenem obveščeni, da je moči vršiti plačevanje po Hrvatsko-slavonski hipotekarni banki, da je muci vršiti v dvanajstih mesecih od dne, ko stopi konvencija v veljavo, odplačila dolga vnaprej in da se zniža ob takih odplačilih na 1 % vsota, ki bi si' mogla zahtevati za ristorno (odškodnino za rešilia-cijo). Hrvatsko-slavonska hipotekarna banka v Zagrebu hi združba bank in hranilnic v Budimpešti lahko sporazumno podaljšata ta dvanajstmesečni rok za leto dni. Ce se plača dolg samo deloma, mora obsezati plačilo za odplačilo glavnice amortizacijske kvote ene ali več anuitet. Ce se mora zbog neplačila anuitet ali obresti takoj plačati vsa neamortizirana glavnica, so sme zahtevati takšno plačilo samo, ako se ne urede zaostala plačila anuitet ali obresti v 180 dneh od dne, ko stopi konvencija v veljavo, Municipije, občine in sindikalno združbo za vodna dela, ki urede zaostale anuitete v omenjenem lSOdnevnem roku, je oprostiti ne samo posledic neodložnega plačila, ampak tudi plačila moratornih obresti. Clcn IV. Plačilo dolgov, vštevši zaostala p La čila, se vrši ob nastopnih pogojih: a) Po občem pravilu se plača 20 % dolga v gotovini, po razmerju: 25 par za 1 prejšnjo krono, 80% pa v priznanih vrednostnih papirjih, emitiranih od upniške ustanove. Ce se moro vršiti plačevanje v drugih vrednostnih papirjih, ne pa v papirjih, emitiranih od upniške ustanove, znaša kvota plačila 50 % (glej člen 7. konvencije in točko c tega člena). Izžrebane ali neizžrebane vrednostno papirje j<‘ postavljati v račun po tečaju 80 %. Ta tečaj se uporablja prav tako na srečke loterijskih obveznic, izžrebane pred vštetim dnem 20. julija 1921. Po tem datumu se udeležujejo vrednostni papirji srbsko-hrvatsfco-slovenskih državljanov žrebanja srečk ob istih pogojih kakor vrednostni papirji madžarskih državljanov. Vrednostni papirji, uporab-Iji ni za plačilo dolgov, se smatrajo s stališča žre- banja srečk za vrednostne papirje, izžrebane ob žrebanja za amortizacijo. Kar se tiče stalnih promes in kuponov, se smatrajo vrednostni papirji, uporabljeni za plačilo dolgov, za neizžrebane vrednostne papirje. Potemtakem ni uporabljati stalnih promes za plačilo in jih ni jemati v račun ob uporabi vrednostnih papirjev. Kuponi pa teko še nadalje do trenutka, ko se uporabijo vrednostni papirji, ter se sprejemajo v odplačilo, a samo z vrednostnimi papirji vred, katerim pripadajo, ter se postavljajo v račun po tečaju 100%,. Madžarske ustanovo se ne morejo sklicevati na zastaranje, kar se tiče kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev, ki se dajo uporabljati po tej prilogi za plačilo, razen če bi sc bilo končalo zastaranje pred dnem 1. novembra 1918. b) Ce se vrši plačilo naravnost upniški ustanovi, se mora izvršiti celotno v gotovini po "razmerju: 25 par za 1 prejšnjo krono. V tem primeru je zahtevati vrednostne papirje, ki bi so tem datumu, se morajo plačati celotno v gotovini po razmerju: 25 par za 1 prejšnjo krono. Člen VI. Kar se tiče terjatev, izvirajočih iz posojil, ki spadajo pod režim to priloge in ki bi se prenesli s ce-sSjo s finančne ustanove, ki ima svoj sedež na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na madžarske finančne ustanove, o katerih govori ta priloga, se morajo urediti vsote, ki so jih ali jih bodo izterjale cedirajoče ustanove kot anuitete ali amortizacijska plačila, ob istih pogojih kakor terjatve, ki spadajo pod ta režim. Člen VII. Dolgovi municipijev, občin in sindikalnih združb za vodna dela. katerih okoliš seč e meja. določena s trianonsko pogodbo, se urede s posebnimi konvencijami. Odredbe te prilogo pa je vendarle uporabljati na kvoto omenjenih dolgov, postavljenih po posebnih konvencijah, ki jih je skleniti, v breme razdeljenega dela. ležečega na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kolikor spada omenjena kvota pod odredim konvencije. Člen Vlil. Hrvatsko-slavonska hipotekarna banka dobi 2%no komisijo plačanih terjatev, ki obremeni upniške ustanove, in 2%no komisijo nasprotne vrednosti omenjenih vrednostnih papirjev, ki obremeni deponente vrednostnih papirjev. Člen IX. O sporih, ki se utegnejo pojaviti glede izvrševanja te priloge med Hrvatsko-slavonsko hipotekar- no banko na eni strani ih društvom bank in hranilnic v Budimpešti ali prizadetimi madžarskimi ustanovami na drugi strani, odloča razsodišče, določeno v členu 18. konvencije. * Končni zapisnik. V trenutku, ko sta stranki pogodnici pristopili k podpisu konvencije, datirane z današnjim dnem o ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih kronah, sta. dogovorili to-le: 1. Odredbe konvencije nikakor ne posezajo v pravice, ki jih dajeta prizadetim strankam člena 249. in 250. trianonske pogodbe. 2. Izenačiti je z dolgovi, sklenjenimi v prejšnjih kronah in urejenimi po odredbah konvencije, dolgove v zlatu, v srebru ali v drugi valuti, ne pa v prejšnjih kronah, vselej, kadar gre za dolgove, reprezen-tirane z vrednostnimi papirji, ali za dolgove, izvirajoče iz posojil, ki so jih dale finančne ustanove, če imajo ti dolgovi v sebi pogoje, dogovorjene z omenjeno konvencijo. Konvertiranje v prejšnje krone se vrši po menjalnem tečaju, kotiranem na budimpe-štanski borzi dne 1. julija 1914., pri čemer se smatra zlata ali srebrna krona za enako prejšnji kroni. Glede ostalih dolgov, ki imajo v sebi pogoje, o katerih govorita člena 2. in 3. te konvencije in ki so bili sklenjeni v zlatu, srebru ali v drugi valuti, ne pa v prejšnjih kronah, si pridržuje vsaka stranka pogpdnica možnost, uvesti (posebna pogajanja v enem letu od dne, ko stopi ta konvencija v veljavo. 3. Skladno s členom 3. te konvencije se morajo urediti dolgovi in terjatve, ki jih je sklenil v prejšnjih kronah-centralni institut finančnih združb (Pen-zintezet Kozpont) ali so jih sklenilo njegove podružnice v Zagrebu, ob istih pogojih kakor dolgovi in terjatve, ki jih je sklenila katerakoli madžarska banka ali so jih sklenile podružnico omenjenih bank. Centralni institut finančnih združb ima pravico, opustiti svojo zagrebško podružnico, ne da bi predhodno likvidiral posle omenjene podružnice. Ce bi centralni institut finančnih združb opustil svojo podružnico, jo zavezan, kakor si pač izvoli: a) ali zavarovati po glavni ustanovi likvidacijo poslov podružnice s tem, da uvrsti posle, ki ne bi bili še urejeni, v obseg delovanja in administracije omenjene glavne ustanove, b) ali odstopiti in prenesti pravice in obveznosti, izvirajoče iz poslov podružnice, na kakšno finančno ustanovo kraljevino Srbov, Hrvatov in .Slovencev. Čim izjavi centralni institut finančnih združb pristojnemu sodišču, da bo zavaroval administracijo poslov podružnice po glavni ustanovi ali da se bo sporazumel s kakšno srbsko-hrvatsko-slovensko ustanovo zaradi odstopa ali prenosa omenjenih poslov, se podružnica in firma izbrišeta iz trgovinskega registra. Dogovorjeno je, da ne more biti centralni institut finančnih združb več dolžan, izpolniti obveznosti, po katerih bi bil obetal, porabiti celoma ali deloma do- hodke ali dobičke, dosežene s transakcijami svoje zagrebško podružnice, za saniranje finančnih ustanov na prejšnjih ozemljih Hrvatske in Slavonije. Ta zapisnik se mora ratificirati obenem s konvencijo, podpisano na današnji dan o ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, ter ima isto moč kakor ta konvencija. V potrditev t e g a so pooblaščenci podpisali ta zapisnik ter pritisnili nanj svoje pečate. (L. S.) Dr. V. Marinkovič s. r. (L. 8.) Forster s. r. (L. S.) Nicki s.r. * Dopolnilni zapisnik h konvenciji med kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o ureditvi dolgov in terjatev v prejSnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, podpisani v Beogradu dne 22. februarja 1928. Vpoštevaje, da je Hrvatsko-slavonska hipotekarna banka v Zagrebu, ki jo po besedilu prvega odstavka v prilogi h konvenciji mod kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev in kraljevino Madžarsko o ureditvi dolgov in terjatev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah, podpisani v Beogradu dne 22. februarja 1928., odrejena za srbsko-hrvatsko-slovenskega depozitarja za obveznice, o katerih govori ta odstavek, po podpisu omenjene konvencije izpremenila svojo individualnost kot pravna oseba, so se sporazumeli spodaj podpisani pooblaščenci, da vršita dolžnost, poverjeno po omenjeni prilogi tej banki, v bodoče Jugoslovenska udružena banka, a. <1. v Zagrebu-Beogradu, in Srpska banka. a. d. v Zagrebu, s pridržkom, da se sporazumejo to banki in združba bank in hranilnic v Budimpešti o tehničnih podrobnostih, izvirajočih iz te odredbe. Ta zapisnik ima isto moč in veljavo in isto trajanje kakor zgoraj omenjena konvencija o ureditvi dolgov im terjatev v prejšnjih avstrijskih ali madžarskih kronah. Ta zapisnik si* mora ratificirati in ratifikaciji se izmenjata v Budimpešti obenem z ratifikacijama konvencije, omenjene v predhodnem odstavku. V pot r <1 i t e v t. e g a sta pooblaščenca podpisala ta zapisnik ter pritisnila nanj svoja pečata. Sestav 1 j e n o v Beogradu v dveh originalnih izvodih dne 4. julija 1929. (L. S.) Dr. V. Marinkovič s.r. (L. S.) Forster s.r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se izpolnijo odredbe členov 20. in 21. konvencije in ko se razglasi v »Službenih Novinah*. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, Našemu ministru za zunanje posle in Našemit ministru za finance, naj skrbita za njegovo 9u9 — izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 30.novembra 1929. Aleksander s. r. Videl in pritisnil Predsednik1 državni pečat ministrskega sveta, čuvar državnega pečata, minister minister pravde: za notranje posle, dr. M. Srškič s. r. častni adjutant Q "Njegovega Veličanstva b'-) kralja, divizijski general: Peter Zivkovič s. r. Minister za zunanje posle: dr. V. Marinkovič s. r. Minister pravde: dr. M. Srškič s. r. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. * * * P r i p o m h a. Ratifikacijski instrumenti so se izmenjali v Budimpešti dne 25. februarja 1930. Iz pisarne ministrstva za zunanje posle; Rov. br. 3692. 276. Popravek k zakonu o ustroju socialne in zdravstvene uprave. V tem zakonu (Uradni list z dno 31. marca 1930., št. 207/45) naj stoji v šesti vrsti § 17. namesto: «ininister za zunanje posle» pravilno: »minister za notranje posle*. Uredbe osrednje vlade. 277. Dno 1. aprila 1.1. je stopil v veljavo proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1980./1981. Da bi ravnali med izvrševanjem tega proračuna vsi nakazovalci in računodajniki glede tehničnega ra-čuno vodstven ega postopanja enotno, predpisujem na podstavi členov 5., 6. in 59. zakona o državnem računovodstvu ta-le Navodila za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov za leto 1930 /1931.* * «Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 17. aprila 1930., št. 88/XXXV. Prvi oddelek. I. Obče p r i p o m b e. Proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1930./1931. se glede tehnične sestave nekaj malega razlikuje od prejšnjega. Tudi v tem proračunu je izvedena potrebna diferenciacija po uredbi o tehnični sestavi proračuna državnih razhodkov in dohodkov občih državnih funkcij in potreb državne administracije (uprave) od proračuna razhodkov in dohodkov državnih gospodarskih podjetij, socialnih in kulturnih ustanov. V tem pogledu se sedanji proračun ujema s prejšnjim. Toda spričo nove upravne ureditve naše države, ki je prišla v minulem letu in ki se opira na zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja z dno 3. oktobra 1929. in na zakon o banski upravi z dne 7. novembra 1929., so postavljeni vanj krediti tudi za bansko uprave. Potemtakem so postavljeni v proračune ministrstev, ki spadajo v občo upravo, vsi oni krediti tako za posle, ki so pridržani za pristojnost ministrov, kakor tudi krediti za posle, ki so v pristojnosti banov. V okolišu uprave mesta Beograda so krediti za vse posle, izvzemši posle tehničnega oddelka, v proračunih dotičnih ministrstev. Kar se tiče raznih občih materialnih izdatkov v upravnopolitični, prosvetni, šumarski, socialni, kmetijski, trgovinsko-obrtniško-industrijski stroki, so odobreni zanje krediti v proračunu ministrstva za notranje posle*. II. O t v a r j a n j o kr e d i t o v. a) Kakor v minulem tako so tudi v proračunu za leto 1930./1931. razhod ki obče administracije popolnoma ločeni od razhodkov državnih gospodarskih podjetij, ki so izkazana v proračunu v posebnih prilogah. Redno postopanje v izvrševanju proračuna razhodkov. t. j. predhodno otvarjanje kreditov po oddelku za državno računovodstvo in proračun, predpisano s pravilnikom o poslovanju računovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o računovodstvom službi pri nakazovaleih. velja torej za vse proračunske kredite. ki so obseženi v proračunu obče administracije (izvzemši resort ministrstva za grad.be, pri katerem obstoji specialno računovodstvo z blagajno). Vendar pa ne velja to postopanje za proračunske kredite, ki so odobreni avtonomnim ustanovam in določeni v prilogah. Te ustanove izvršujejo svoje proračune samostalno, brez predhodnega otvarjanja. kreditov po oddelku za državno računovodstvo in proračun, )io predpisih pravilnika o poslovanju specialnih računovodstev in blagajn in postranskih računovodstev in blagajn. Krediti se morajo otvarjati povsem točno po predpisih členov 9. do 19. pravilnika o poslovanju račiuiovodstvenih odsekov pri ministrstvih in o ra-čuno vodstveni službi pri nakazovaleih (»Službene Novine* z dne 5. februarja 1929.. št. 29/14.*). * Uradni list z dno 16. marca 1929.. št. 112/27. Vkljub predpisom členov 9., 10. in 11. omenjenega pravilnika pa sestavljajo za redne potrebe svojega resorta računovodstvom odseki pri ministrstvih razporede kreditov za osebne razhodke za šest mesecev in za materialne po trimesečjih, kakor se jo godilo to tudi doslej. Ministri kot nakazovalei I. stopnjo označujejo, ko pošiljajo zahteve za otvoritev kreditov, kredite po poglavjih, partijah in pozicijah, kakor se trošijo tudi izdatki iz otvorjenih kreditov. Za ona državna podjetja in one državne ustanove, ki so določeni zanje v proračunu manjši dohodki od razhodkov, ter je postavljena v višini razlike v proračun obče administracije dotičnega ministrstva posebna dotacija, ne otvarjajo pristojna ministrstva kreditov za izplačilo teh dotacij, če se pokaže, da zadoščajo dohodki dotične ustanove za pokrivanje razhodkov,; v ta namen je treba kontrolirati gibanje dohodkov in razhodkov dotične ustanove. b) V proračunu za leto 1930./1981. so določeni krediti za banske uprave, in sicer za izvrševanje poslov, prenesenih v pristojnost banov po zakonu o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, ki jih morajo vršiti v svojstvu državnih organov, opravljajočih državne funkcije. Te kredite dajo po členu 42. uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetiranju banovin z dno 25. oktobra 1929. banom na razpolago rosortni ministri po svojih strokah: bani so po § 30. zakona o banski upravi glede teh kreditov nakazovalei I. stopnje ter razpolagajo z njimi ali neposredno ali pa jih otvarjajo nakazo-valcem II. stopnje, če bi jih glede na svoje posle odredili po členu 57. zakona o državnem računovodstvu. Pristojna ministrstva — račuuovodstveni odseki — morajo torej zahtevati otvarjanje kreditov po rednem postopanju po oddelku za državno računovodstvo in proračun in na zahteve banskih uprav za vse ustanove v svojem območju, katerih posli so prešli v pristojnost banov. Krediti za bansko uprave se morajo otvarjati pri pristojni finančni direkciji. Potemtakem morajo zbrati banske uprave, odnosno njih pristojni oddelki, od podrejenih ustanov podatke o vseli kreditih, ki so jim potrebni za poplačilo šestmesečnih — osebnih —■ odnosno trimesečnih — materialnih —< izdatkov, sestaviti po njih zahtevek kreditov za vse svoje območje ter ga poslati pristojnemu oddelku dotičnega ministrstva v roku, določenem v pravilniku. Pristojni oddelek banske uprave pošlje finančnemu oddelku razpored kreditov, zahtevanih za njej podrejene ustanove. Ko zbere pristojni oddelek dotičnega ministrstva zahtevke od oddelkov banskih uprav, preskusi najprej potrebo zahtevanih kreditov, sestavi zahtevek za vse svoje območje ter ga pošlje v roku, določenem po pravilniku, računo vodstven emu odseku. Ko računovodstveni odsek zbere zahtevke kreditov od vseh oddelkov, sestavi po rednem posto- panju zahtevek kreditov za ves resort ter ga pošlje v predpisanem roku oddelku za državno računovodstvo in proračun. Ko je oddelek za državno računovodstvo in proračun otvoril kredite, mora poslati računovodstveni odsek takoj po opravljenih predhodnih poslih, določenih v pravilniku, pristojnemu oddelku banske uprave, ki je zahteval kredite, obvestilo o otvorjenih kreditih in obenem finančnemu oddelku dotične banske uprave. Ker je otvoriti kredite za bansko upravo v globalnih zneskih, mora zahtevati finančni oddelek, če je odredil nakazovalce II. stopnje ban po členu 57. zakona o državnem računovodstvu, od finančne direkcije, naj se jim otvorijo krediti v potrebnih zneskih, in mora postopati istočasno po členu 16-pravilnika, t. j. obvestiti mora vsakega nakazovaka II. stopnjo o vsoti njemu otvorjonega kredita po partijah in pozicijah, da ga utegne uporabljati. Zlasti jo treba pri tem poslu glede otvarjanja kreditov strogo paziti na roke, ki so predpisani s pravilnikom, da so morejo otvoriti krediti nakazo-valcem o pravem času. Zato je smatrati posel glede otvarjanja in razporejanja kreditov v vseli ministrstvih in ustanovah za jako nujnega in važnega, ker je od njega v glavnem zavisno pravilno poslovanje državnih uradov in ustanov. Prav tako jo treba paziti pri sestavljanju zahtevkov in razporeda kreditov kar najstrože na to, da se postavijo vanje samo dejanski potrebne, no pa ko-likršnekoli vsote po poedinih proračunskih potrebah in pozicijah, da se na ta način prepreči večkratno zat.varjanje kreditov pri blagajni ene in naknadno otvarjanje pri blagajni drugo finančne ustanove. ,Skladno s § 55. finančnega zakona za leto 1930./ /1931. vknjižuje oddelek za državno računovodstvo in proračun vkljub členu 4. zakona o državnem računovodstvu vse kredite in vodi evidenco samo po proračunskih partijah; razhodke. izvršene iz otvorjenih kreditov po proračunu za leto 1930./1931., pa vknjižuje oddelek za državno računovodstvo in proračun po poglavjih, partijah im pozicijah (člena 4. in 133. zakona o državnem računovodstvu). Glede trošenja kreditov za upokojitve, ki so določeni v vseh proračunskih delili za pokojnine, kakor tudi rezervnih proračunskih kreditov veljajo dosedanja postopanja ali postopanja, ki se predpišejo v bodoče. Pri toj priliki bodi omenjeno, da so je treba prizadevati z vsemi silami, da se pokrivajo potrebo samo v višini kreditov, odrejenih s proračunom. Zanašati se ni na to, da bi se kaj zvišalo bodisi z naknadnimi ali izrednimi krediti, bodisi iz proračunske rezerve. Prav tako veljajo za uporabljanje viromentov dosedanji zakonski predpisi. V kreditih, odobrenih za izplačevanje prejemkov dnevničarjev, je vštet delež zavarovanja, ki obre-menja državo. Zategadelj se mora plačevati po členu 42. finančnega zakona brezpogojno iz tega kredita tudi delež za zavarovanje. Drugi oddelek. T. 0 (l r o d b o o knjigovodst v c 11 e m p o s t op a n j 1.1. Občo pripombe in način vknjiževanja po računskem delu proračuna ki leto 1930./1981. veljajo iste, ki so predpisane v navodilu za vknjiževanje po proračunu za leto 1928./1929., 1). It. br. 52.000 z dne 18. aprila 19(28., drugem oddelka, §§ 1. in 2.;* samo namesto: «1928./1929.» jo treba postaviti: «1930./ /1931.» IT. Vknjiževanje p o finančne m z a k o 11 u z a 1 e t o 1 9 3 rt./l 9 3 1. 1.) Izdatki, angažirani po § 9. finančnega zakona za leto 1930./1931. pravilno in skladno s členom (50. zakona o državnem računovodstvu v enem proračunskem letu, ki niso mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli vzrokov v določenih rokih računskega leta, se smejo vršiti po odločbi ministra za finance tudi po izteku tega računskega leta, samo da se morajo vknjiževati na posebni račun »Državno obveznosti iz prejšnjih let* in izkazati v končnem računu onega računskega leta, v katerem se efektivno izvrše. Državne obveznosti iz prejšnjih let, ki se ne morejo izvršiti po prednjem odstavku, se izplačujejo iz obratne glavnice, izkazane v poslednjem končnem računu državnih razhodkov in dohodkov. Postopanje za izplačila in vknjiževanje po tem paragrafu finančnega zakona se predpiše naknadno, ko se zbero podatki o obveznostih iz prejšnjih let, ki se zahtevajo z razpisom št. 50.400/11 z dne 8. aprila 1.1. (Potemtakem naj se ne obrača d o 11 a d a 1 j 11 j e n a r e d b e noben urad na oddelek za državno računovodstvo in proračun z zahtevo, da bi se odobrila izplačila po tem paragrafu, ker se take zahteve ne bodo jemale v poštev. 2.) Po § 20. finančnega zakona za leto 1930./ /1931. jo minister za finance pooblaščen, izplačevati v mesečnih obrokih biro pravoslavnim duhovnikom, kolikor so jo doslej prejemali, v drinski, zetski, donavski. moravski in vardarski banovini, in biro imamom, kolikor so jo doslej prejemali, in sicer: biro duhovnikom v skupni vsoti Din 13,200.000—na leto. biro imamom pa v skupni vsoti Din 2,100.000'— na leto. Duhovniška hira, vplačana v navedenih skupnih vsotah, služi za pokrivanje izplačil, ki se vrše po prvem odstavku tega paragrafa. Potemtakem morajo izkazati davčne uprave, odnosno finančne direkcije in glavna državna blagajna, vse vsote, izplačane za biro jto prednji zakonski odredbi, v svojih obračunih po stroki ministrstva pravde kot r a z hode k po § 20., prvem o d -s t a v k u. f i n a n č ne g a z a k o 11 a za leto * Uradni list z dne 15. maja 1928., št. 150/47. 19 30./19 31. posebe za pravoslavno duhovništvo in posebe kot biro imamom. Biro, pobrano po tej zakonski odredbi, morajo izkazati v svojih obračunih kot dohodek od bire ter postaviti namesto partije in pozicije: § 20.. prvi odstavek, finančnega zakona za leto 1930./1931. Prav tako so izplačujeta po pooblastitvi gorenjega paragrafa finančnega zakona po razporedu ministrstva pravde parohijalna naklada in prispevek srbsko-pravoslavno-narodno-cerkveiiih; fondov v -skupni vsoti Din 2,040.000-— na leto v mesečnih obrokih za plače pravoslavnega duhovništva gornje-karlovške eparhije; vplačana parohijalna naklada Din 4— po oralu in prispevek fondov po členu 13. uredbe o ureditvi cerkvenih šolskih in fundaeional-nih delov srbske metropolije v Sremskih Karlovcih pa služita za pokrivanje izplačil, ki se vršo po petem odstavku tega paragrafa. To izplačevanje kakor tudi vknjiževanje pobranih parohijalnih naklad se vrši tako, kakor je pojasnjeno v predhodnem odstavku za biro, in izkazati je, in sicer: izplačane plače kot razhode,k po § 2 0.. petem- odstavku, finančnega zakon a, pobrano parohijalno naklado in prispevek fondov pa k o t d o h o d e k p o § 2 0., pote 111 odst a v k u, finančnega z a k o 11 a za leto 1 9 3 0./1 9 31. 3.) S § 5(5. finančnega zakona za leto 1930./1931. so sprejete na znanje in odobrene mimo ostalih tudi odločbe predsednika ministrskega sveta in ministrstva za finance, s katerimi je po členil 131. zakona o državnem računovodstvu odobreno, vršiti izplačila za potrebe, navedeno v odločbi, za katere v proračunu za leto 1929./1930. ali sploh ni bil odobren kredit ali pa jo bil odobren v nezadostni velikosti. Dokumenti o izplačilih, izvršenih po teh odločbah, se hranijo v kasah izplačevalnih blagajn kot začasni izdatki po Členu 131. zakona o državnem računovodstvu; zato se morajo sedaj definitivno iz-knjižiti ter izkazati v obračunih z oddelkom za državno računovodstvo in proračun za računsko leto 1929./1930., in sicer; a) Če se je izvršilo izplačilo po odločbi, s katero je bilo odobreno, zvišati kredit, ki je obstajal že v proračunu za leto 1929./1930. po izvestni partiji in poziciji, se mora izkazati razhodek v breme te partije in pozicije. b) Ce se je izvršilo izplačilo po odločbi, s katero je bil odobren izdatek za potrebe, ki zanje kredit v proračunu za leto I929./19S0. sploh ni bil prclimi-niran, se mora izkazati razhodek po dotični stroki v b r e 111 e § 5 (5. f i n a n č 11 ega z a k o 11 a z a leto 1 930./1 9 3 1., pri čemer je označiti številko odločim in izplačilo, skupaj izvršeno po vsaki odločbi. V odseku za glavno državno knjigovodstvo sc morajo vknjiževati taka izplačila (po točki b) za leto 1929./1930. posebe po vsakem kreditu — vsaki odločbi — v breme: obr a 111 e. glavnice državne blagajne — ]i o d r a č u 11 § 5 6. fin a 11 č n e g a z a k o -na za leto 1 9 3 0./1 9 31. III. Obenem se opozarjajo po § G. finančnega zakona za leto 1930./1931. vsi uradi, ki razpolagajo s fondi in skladi po finančnem zakonu za leto 1930./1931. in drugih specialnih zakonih, naj mi predlože o vseli razhodkih iz teh fondov ali skladov posebe za vsak fond ali sklad, kolikor niso razloženi v računskem delu proračuna, ob koncu proračunskega leta 1930./ /1931., najdlje pa do dne 31. maja 1931., podrobno poročilo, odnosno pregled, da ga morem izkazati s končnim računom vred. IV. Po § 33. zakona o organizaciji finančne uprave obstoji pri ministrstvu za gradbo specialno računovodstvo z blagajno, ki mora izvrševati kot tako tudi proračun ministrstva za gradbe za leto 1930./1931. Ker so določeni v proračunu ministrstva za gradbe za leto 1930./1931. krediti tudi v delu obče državne administracije (ministrstvo, banske uprave, uprava mesta Beograda in investicijska dela) in v delu gospodarskih ustanov (poštno-telegrafsko-tele-fonska služba in poštna hranilnica s podružnicami), se predpisuje za vknjiževanje teh razhodkov, za katere so krediti določeni in odobreni v delu proračuna obče administracije, to-le postopanje: Ker otvarja ministrstvo za gradbo kot avtonomna ustanova kredite po partijah svojega proračuna v delu obče Administracije banskim upravam, odnosno upravi mesta Beograda, ne samo pri svoji blagajni, ampak tudi pri finančnih direkcijah, morajo voditi finančne direkcije o teh otvorjenih kreditih v svojem kontrolniku kreditov evidenco, ločeno od ostalih kreditov po drugih strokah. Iz teh kreditov vrše finančne direkcije po davčnih upravah izplačila po nalogih pristojnih nakazo-valcev. Davčne uprave morajo vpisovati ta izplačila, izvršena med .mesecem, v p o s e b e n dnevnik — izpisek ministrstva z a g r a d b e, ki ga zaključijo ob koncu meseca, ter vpisati skupni znesek v prometni dnevnik. Ta izpisek z dokumenti vred pošljejo ob koncu meseca kot prilogo prometnega dnevnika finančni direkciji. Ko prejme finančna direkcija te dokumente, jih pošlje takoj ministrstvu za gradbe v breme tekočega računa ministrstva za finance, kar sporoči tudi oddelku za državno računovodstvo in proračun (odseku za glavno državno knjigovodstvo). Ko prejme ministrstvo za gradbe te izplačane dokumente, jih vknjiži takoj v breme razhodkov po dotičnih |>artijah in pozicijah v korist tekočega računa ministrstva za finance ter obvesti o tem odsek za glavno državno knjigovodstvo oddelka za državno računovodstvo in proračun. Odsek za glavno državno knjigovodstvo vknjiži po teh poročilih, prejetih od dotične finančne direkcije in ministrstva za gradbe, vsoto, skupno izplačano po dokumentih, v breme tekočega računa ministrstva za gradbe v korist tekočega računa finančne direkcije. Ministrstvo za gradbe (odsek za računovodstvo in blagajno) pošlje vsake tri mesece o teh izplačilih kakor tudi o izplačilih, ki jih izvrši po svoji kaši. trt mesečni obračun, vidiran od krajevne kontrole, obenem z izpiskom tekočega računa ministrstva za finance oddelku za državno računovodstvo in proračun, za odsek za glavno državno knjigovodstvo. Na podstavi tega obračuna izvrši odsek za glavno državno knjigovodstvo vknjižbo v breme dotičnih proračunskih partij in pozicij v korist tekočega računa ministrstva za gradbe. Za poslednjih pet mesecev računskega leta 1930./ /1931. pošlje odsek za računovodstvo in blagajno ministrstva za gradbe najdlje do dne 30. septembra 1931. skupno en obračun teh izplačil, v katerega se morajo vpisati vsa i z p 1 a č i 1 a, izvršena do konca meseca avgusta. Potemtakem mora izkazati razhodke po proračunu ministrstva za gradbe v delu obče državne administracije oddelek za državno računovodstvo in proračun v končnem računu za.leto 1930./1931. Ministrstvo za šume in rudnike kot specialno računovodstvo in specialna blagajna izvršuje razhodke v svoji stroki po svojih podrejenih ustanovah iz sredstev, s katerimi razpolagajo, po predpisih pravilnika za svoje poslovanje. Torej ne sme otvarjati nobenih kreditov in tudi ne odrejati izplačil po finančnih direkcijah. V. Vse finančne direkcije in centralne carinske blagajne se opozarjajo, da morajo vršiti izplačila po nalogih oddelka za državno računovodstvo in proračun v n a j k r a j š e m r o k u in pošiljati takoj po izvršenem izplačilu izplačane priznani«', vidirane od krajevne kontrole, oddelku za državno računovodstvo in proračun, za odsek za glavno državno knjigovodstvo, s poročilom o soglasnem vknjiževanju. Naloge, po katerih izplačilo iz kakršnihkoli razlogov ni moglo biti izvršeno, mora direkcija pravočasno vrniti oddelku za državno računovodstvo in proračun s poročilom, zakaj izplačilo ni bilo izvršeno. „ * * Vsi nakazovalci in računodajniki se morajo povsem držati teh navodil. Za vsa pojasnila, ki bi bila v zvezi s terni navodili, so morajo obračati na oddelek za državno računovodstvo in proračun. V Beogradu, dne 9. aprila 1930.; št. 51.000/11. . ,. Minister za finance: dr. S. Šverljuga s. r. 278, Na podstavi člena 59. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni predpisujem Pravilnik o zaščitnem cepljenju zoper akutne nalezljive bolezni.1*1 * »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 28. marca 1930., št. 71/XXV. § 1. Vsak državljan kraljevine Jugoslavije se sme dati v ustanovah ali pri zasebnih zdravnikih prostovoljno cepiti zoper one nalezljive bolezni, glede ka-torih je znanstveno in z izkustvom dokazana koristnost cepljenja. § 2. Cepljenje zoper kugo in kolero je obvezno deloma ali v vsem okolišu, ki ga označi zdravnik, čim se pojavi en primer. Vse osebje, ki imjt posla s temi bolniki, se mora takoj cepiti. Cim odredi pristojni zdravnik obvezno cepljenje, mora to brzojavno sporočiti banski upravi ter zaprositi za odobritev svojega delovanja. § 9- Cepljenje zoper drugo nalezljive bolezni sc sme izvesti kot obvezno: a) če so pojavi epidemija; b) če je bolezen endemična z občasnimi epidemijami: c) pristojni zdravnik je zavezan, izvršiti cepljenje tudi, če to zahtevajo prostovoljno državljani zase ali za svoje domačine. 8 4- Cepljenje je a) ali delno ali b) obče. Vsak zdravnik mora nasvetovati cepljenje v okuženi rodbini ter ga izvesti, če pristane na to rodbinski poglavar. O tem mora predložiti poročilo onemu sanitetnemu oblasten, kateremu pošilja prijavo o kužnih obolenjih. Uradni zdravniki so ob epidemiji dolžni, nasvetovati delno cepljenje tudi v sosednjih rodbinah. § 5. Vrste zaščitnih cepiv in načine njih uporabljanja predpisuje minister za socialno politiko in narodno zdravje. 8 6. Obvezno obče cepljenje ogroženega okoliša odreja ban, za upravo mesta Beograda pa ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje na predlog higie nskega zavoda. Obvezno cepljenje Obseza lahko samo osebe eno starosti, eno ustanovo, enega poklica ali ene vrste. Obvezno cepljenje se stne razširiti po odločbi pristojnega oblastva tudi na več let, zlasti če se pojavljajo nalezljive bolezni endemično. § ”• Ce še razglasi v enem okolišu obvezno cepljenje, morajo odrediti upravna in občinska oblastva vse ukrepe, ki jih predlaga pristojni zdravnik, da se cepijo vsi ogroženci. 8 8. Obveznega cepljenja sme oprostiti poedince samo pristojni zdravnik. 8 9. Državni ali občinski zdravniki morajo rabiti za cepljenje cepiva, napravljena v državnih zavodih. V zasebni praksi se smejo rabiti samo ona cepiva, ki jih je odobrilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. 8 19. Cepiva morajo nabavljati upravne občine iz svojih sredstev na predlog pristojnega zdravnika ter postavljati za to v svoje proračune določene vsote. Ban sme urediti s pravilnikom nabavljanje potrebnih cepiv tudi na drug način. 8 li. Vse šolske poliklinike in vsi šolski zdravniki morajo zahtevati vsako leto od dijaških roditeljev ali varuhov dovolitev za cepljenje šolske mladine zoper škrlatinko in difterijo. 8 12. Higienski zavodi, zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in vsi sreski in občinski zdravniki, ustanove za socialno zavarovanje, zdravstvene zadruge in vse podobne ustanove morajo pozvati prebivalstvo, odnosno člane, čim se pojavi akutna nalezljiva bolezen, glede katere je znanstveno in izkustveno dokazana koristnost cepljenja, naj se dado cepiti. Označujejo kraj in čas cepljenja ter ga opravljajo brezplačno. 8 13- Vsi higienski zavodi, zdravstveni domovi in vse zdravstvene postaje, vsi dečji dispanzerji, občinski ambulatoriji in ambulatoriji zdravstvenega zavarovanja morajo imeti določene dni in ure za ambulantno brezplačno cepljenje. § 14. Cepljenje zoper endemične nalezljive bolezni se opravlja vsaj dva meseca pred pričakovanim vrhuncem epidemije. 8 15* Kdor prekrši predpise tega pravilnika, se kaznuje po členih 61. in 62. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. S. br. 4949. Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovič s. r. * Strinjam se s tom pravilnikom. Zak. br. 84. Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general: Peter Živkovič s. r. 279. Dopolnitev odločbe ministrskega sveta D. R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924. o dravinjskih dokladah državnih upokojencev in upokojenk (glede osebnih draginjskih doklad podčastnikov).’1' Na podstavi člena 2. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi »e predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne kupšeine, je izdal predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance po1 zaslišanju ministra brez portfelja, ministra za šume in rudnike in ministra pravde pod št. 15.540/1. z dno 12. aprila 1930. odločbo, po kateri se dopolnjuje odločba ministrskega sveta 1). R. br. 107.201 z dne 8. oktobra 1924. o draginjskih dokladah državnih upokojencev in upokojenk z novim členom 7. b, ki se glasi: »Člen 7. b. Podčastnikom, upokojenim izza dne, ko sta stopila v veljavo novi zakon o ustroju vojske in mor-liarnice z dne 9. avgusta 1923. in zakon o ustroju vojske in. moruarniee z dne 6. septembra 1929., se določa velikost osebnih draginjskih doklad po plačah iz teh zakonov po odredbi člena 7. te odločbe, pri čemer se jemlje za osnovo nastopna osebna dra-ginjska doklada, in sicer: y krajevnem dr aginj s kem razredu I. II. 111. za nareduika-vodnika, vodjo dinaijcv pri zrakoplovstvu in vodjo pri mornariiici......... 940 752 705 za narednika, podnarednika, višjega iiu nižjega godbehika 079 582 523‘80 Tako odrejene doklade ne smejo biti manjše, in sk'(’r: V krajevnem draginjskem razredu 1. IT. III. za narednika-vodnika, vodjo dinarjr \ pri zrakoplovstvu in vodjo pri mornariiici od .... 550 5110 450 za narednika, podnarednika, višjega in nižjega godbenika od...................... 400 350 300 Rodbinam teh upokojencev pripadajo draginjske doklade po poslednjem odstavku člena 7. te odločbe.® Ta odredba velja od dne 1. aprila 1930. Iz občega oddelka ministrstva za finance v Beogradu, dne 12. aprila 1930., št. 15.540/1—1930. * »Službene Novine kraljevine Jugoslavije* z dne 24. aprila 1930., št. 92/XXXYI. — Prvotno uredbo glej v Uradnem listu z dne 22. oktobra 1924., št. 306/97. ' 280. Odločba, s katero se preparat «parazoja B» in sirovine, ki služijo za izdelovanje tega preparata, opraščajo uvozne carine.* Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in člena 1. zakona o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, je izdal minister za finance nastopno odločbo, ki ji je pritrdil tudi predsednik ministrskega sveta pod št. 1232 z dne 16. aprila 1930.: «1.) Uvozne carine ni pobirati na preparat ,para-zoja B‘, ki služi za škropljenje sadja zoper ščitasto uš iz tar. št. 235. točke 2.) uvozne tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi. 2.) Uvozne carine ni pobirati na sirovine, ki služijo za izdelovanje ,parazoje B‘, če jih uvažajo osebe in podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem tega preparata. 3.) Oprostitev od carine iz točke 2.) te odločbe se uporablja ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance. 4.) Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v ,Službenih NovinahS. Iz pisarne oddelka za carine ministrstva za finance v Beogradu, dne 22. aprila 1930.. St. 15.205/1 V. 281. Popravki k naredbi o občinski trošarini mesta Ljubljane. Pod št. 82. tarife k tej naredbi (Uradni list z dne 19. aprila 1930., št. 252/52) naj se glase nastopne točke pravilno tako-le: Št. Predmet Merilo Odmera b) vse druge navadne ure, kakor: budilke, navadne kuhinjske in žepne ure iz niklja do ameriškega zlata (double) nad Din 50-— fakturne cone vsaka 3- d) sobne stenske in konzolne ure in slično do Din 500*— fakturne cene..................vsaka 10— isto z nad Din 500— fakturne cene vsaka 25— e) velike sobno ure s stojali vsaka 30-— * »Službene Novine kraljevine Jugoslavije® z dno 24. aprila 1930., št. 92/XXXVI. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek‘Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani