OCENA STANJA v delovnih organizacijah kovinsko-predelovalne industrije v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. V analizi problematike industrijskih organizacij združenega dela in informacij o oceni učinkov protiinflacijskih ukrepov je bila izpostavljena posebna prizadetost kovinsko predelovalne indu-strije in nakazane finančne težave, ki jih je pričakovati ob predpo-stavki, da ostanejo ukrepi v veljavi skozi celo 1. polletje 1988. V takih okoliščinah se hitreje razgalijo tudi sicer ne tako opazne latentne težave oziroma slabosti v poslovanju. Te so lahko subjektivne ali objektivne narave, pripomorejo pa zlasti temu, da se negativni učinki - posledica zamrznjenih nesoraz-merij - še potencirajo. Sklep Izvršnega sveta je zato zadolžil Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo, da pripravi informacijo o stanju v viški kovinsko-predelovalni industriji s podrobnejšo analizo stanja v organizacijah, ki so poslovale na meji rentabilnosti - DO Tovil, DO Slovenijales Nastro in Avtomontaža TOZD Utensilia. 2. Delež kovinsko-predelovalne industrije v gospodarstvu viške občine je pomemben v vseh pogledih, tako po zaposlenih kot po družbenem proizvodu in izvozu. Upoštevati je seveda potrebno, da smo v ta sklop vključili proizvodnjo, ki ni tipično kovinska predelava po vrsti dejavnosti, npr. del proizvodnje Utensilia, ali na drugi strani Nastro, ki spada že v strojegradnjo. Podatki so razvidni iz tabele I. in tabele II. Našteti kazalci sami vodijo k opredelitvi naslednjih značilnosti: - visoko število zaposlenih ustvarja sorazmerno manjše finančne efekte, posebej še glede višine čistega dohodka in akumulacije - usmerjenost v mednarodno menjavo je premajhna kljub varljivo visokemu deležu v celotnem izvozu občine. To je namreč absolutno majhen, značilno je tudi, da v občini ni nobene zuna-nje-trgovinske delovne organizacije. Tako je izvoz kovinsko pre-delovalne industrije bolj odraz nuje po zagotovitvi uvoznega reprodukcijskega materiala, - OZD so pretežno srednje velikosti z ustreznimi prednostmi in slabostmi: npr. potencialna elastičnost na pozitivni strani in šib-kost pri zagotavljanju koncentracije akumulacije in močne raz-vojne službe na drugi strani. 3. Kovinsko predelovalna industrija je opredeljena za enega najpomembnejših nosilcev gospodarstva v viški občini, tako glede razvoja kot glede okrepljene izvozne usmeritve. Ta vloga izhaja delno \z tradicionalnega močnega deleža te proizvodnje v občini, delno iz samega dejstva, da je v občini lociran pretežni del visokošolskih in znanstveno-raziskovalnih ustanov tehnične stroke, perspektivno pa tudi kot vir napajanja oziroma partner za eno bistvenih vej drobnega gospodarstva. To seveda predstavlja drugega nosilca gospodarskega razvoja v občini. Poleg tega naj bi v tem srednjeročnem obdobju kovinsko predelovalna industrija pripomogla k prestrukturiranju proizvod-nje in tehnološki posodobitvi celotnega gospodarstva. 4. Proizvodnja v posameznih organizacijah je programsko široko razvejana in sicer od najenostavnejših vijakov, galanterij-ske proizvodnje do strojev z zahtevnimi tehnološkimi rešitvami. Način proizvodnje je ravno tako zelo diverzificiran: od tipično serijske proizvodnje do proizvodnje po naročilu, od »mojstr-skega« dela do tekočih trakov. Pomembnejših proizvodnih povezav med posameznimi OZD te dejavnosti v občini ni. 5. Organizacije bodo v letošnjem letu dokončale oziroma pri-čele z izgradnjo naslednjih naložb: - DO Slovenijales Nastro - dokončanje izgradnje podaljška proizvodne hale na Koprski - DO Avtomontaža TOZD Utensilia - uvedba nove proizvodnje na Poklukarjevi s pričetkom poskusne proizvodnje - DO Avtomontaža TOZD TGN - dokončanje II. faze tovarne, ki vključuje oddelke orodjarne in strojne delovne, lakirnice in raz-voja elektronskih komponent ter pričetek gradnje III. faze s skla- TABELA 1: Finančni kazplci poslovanja OZD v obdobju I-1X/19B7 ' ' . v OCO din 77d aumi ^ dchddek ČISTI ^^^, §na/iu> nMrm »« gve od ~ ____________________________________________FBimCEK grePSTVA_________________DPmCEK________________ZTOSL. v%________v_%__________ŽLAVCA v din___________________ DO LIVAR TOZD LBK 1.454.465 934.578 519.8S7 327.271 54.796 78 10,5 11,9 242.251 DO AVTODNTAŽA TOZD ITIB6ILIA 3.373.010 2.314.575 1.058.435 831.701 352 ^ 206.260 222.976 DO PLUTAL 7.933.6« 5.732.870 2.200.770 1.540.718 348.534 349 15,84 4,78 247.110 DO KIG ¦ . 5.341.633 4.290.668 1.050.970 763.375 106.253 221 10,1 6,7 221.147 EO TOVIL . . ' ' . . 3.245.349 1.916.034 1.329.315 905.878 52.876 302 3,98 1,5 212.820 DO EMDNA IPKD , 1.280.952 698.156 532.796 420.779 132.857 92 23,0 9,5 246.000 DO 100 8.612.608 6.147.571 2.465.037 1.787.442 397.182 419 16,1 7,4 248.943 DO NASTRO ' 1.745.554 949.631 795.923 551.053 2.056 198 0,26 0,11 219.207 DO AVTOKOTAŽA TOZD TGN 5.451.475 3.436.980 2.014.495 1.113.567 122.553 264 6,1 2,6 278.705 EKUPAJ OZD: 38.43.691 26.421.063 12.017.628 8.291.789 1.217.167 2.275 10,1 4,1 246.933 222.976 MUSIRIJA OBČINE 124.459.000 89.117.000 35.342.000 23.668.000 3.826.000 6.911 10,8 4,35 220.923 445.000 UUBUANA VIC-RUTNIK ^,031"™ 30,9 29,6 34,0 35,0 31,8 32,9 OBCINE V % n^ozDvra-orcnvu ~ ~ ~ ~ ~ ~ . .. .. ,, .. .. ~ . obcme v* ..-•.¦.<.,.. TABgLA 2: Konvertlbllni in klirinški izvoz OZD kovinsko - predelovalne industrije v letu 1987 v ameriških dolarjih tti ¦L!•'¦ . ' . ¦ ' ' • ;. ¦' •. ¦¦••**' (upoštevana vrednost an $ = 451,60 din) „ _ „ ________KCNVERTIBILNI IZVOZ KLIRIMŠKI I7A/0Z 0ZD_______________ i-kiiU^ i-xii|1987 ~ auttJiara_____________ DO SLOVENIJALES NASTRO 369.017 33.917 - 402.934 . DO AVTOMDNTAŽA TOZD UTENSILlA ' : 1.102.695 "'' * 315.177 . 1.417.872 DO TOVIL , . 355.576 , ! 13.213 368.789 DO KtG 371.612 ' 97.077 468.689 DO 100 270.498 5.399.163 ' 5.669.661 DO PllTTAL 3.117.646 ' 141.205 . 3.253.850 DO LIVAR TOZD LBK 37.737 . 1.725.443 1.763.180 DD AVTODNTAŽA TOZD T34 853.153 - 853.153 SKUPAJ : 6.477.934 7.725.195 14.203.128 3. • c) Povzetek ¦ ¦ - glede na kadrovsko sturkturo je povprečni OD zelo nizek, vprašljiva je motiviranost delavcev in zelo majhne so možnosti za pridobitev vrhunskih strokovnjakov - ocenjujemo, da je bila v obdobju po uvedbi ukrepa družbe--nega varstva zamujena priložnost hitrejše uveljavitve sodobnejše rentabilnejše proizvodnje, kar bi predstavljalo rezervo za kritično obdobje. Specializacija je morda premalo poudarjena - glede na dolg proizvodno-prodajni ciklus je zelo važna poli-tika vodenja minimalnih zalog tako materiala kot nedokončane in končane proizvodnje. Sedanje zaloge gotove proizvodnje cca 800 mio din so preveiiko breme - eno od možnih razvojnih usmeritev je oskrba drobnega gospodarstva z lesno obdelovalnimi stroji ob predhodni preveri-tvi trga, hkrati pa tudi kooperacija z drobnim gospodarstvom, posebej z enotami, ki so se pri podobni dejavnosti že uveljavile - naslednja možnost je ustanovitev vrhunskih teamov v ovkiru DO z lastnim obračunom in usmeritvijo izdelave - konstrukcije stroja za znanega kupca v povezavi z raziskovalnimi OZD in specializiranimi OZD (informatika) SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE DO TOVIL a) Proizvajalec vijakov s stalnim proizvodnim programom manjših vijakov. Trg je znan, gre za dolgoletne kupce, ki uporab-Ijajo vijake za nadaljnjo vgradnjo. Nasploh so proizvodno pro-dajni pogoji v visoki meri determinirani: ' - klasični program, brez večjih tehnoloških revolucij - znani kupec, ustaljen delež na trgu (40% trga SFRJ za te izdelke) - povpraševanje in prodaja sta odvisna neposredno od veliko-sti proizvodnje, to je trga proizvodov v nadaljnjih fazah reprove-rige - surovina je v pretežni meri žica, proizvod črne metalurgije, kar pomeni, da je cena vhodne surovine dolgoročno pod vplivom državne regulative b) Ostale karakteristike: . - cca 20% proizvodnje za neposreden izvoz, velik delež posredno preko izvoznikov v reproverigi - izredno visok delež materialnih stroškov (žice) v strukturi cene, ki narašča z velikostjo vijakov. Majhen delež pokritja v pro-dajni ceni zelo omejuje manevrski prostor - nizka kvalifikacijska struktura proizvodnih delavcev - začasna zelo huda dispariteta vhodnih in izhodnih cen ..¦— majhen prihodek in dohodek na zaposlenega ¦¦¦¦¦•¦ ¦ - stagnacija fizičnega obsega proizvodnje - v zadnjem času slaba kvaliteta surovin - nezadovoljiva, zelo nizka izobrazbena struktura c) Dosedanji ukrepi - precej je narejenega na uvajanju sistema računalniške poslovne informatike in drugih sodobnejših metod poslovanja, racionalizacija na tem področju - izvedena je delna zamenjava vodstvenih delavcev - pripravljena je proizvodnja dopolnilnega programa varil-nikov d) Načrtovani ukrepi - sistematično izobraževanje zaposlenih, v prvi fazi delavcev, ki še nimajo osnovnošolske izobrazbe, v drugi izpeljava dokvalifi-kacije znotraj organizacije (učilnica s stroji) - nadaljevanje kadrovske zamenjave z močneje izraženo hierarhično odgovornostjo - uvajanje računalniško krmiljene proizvodnje - oddelek orodjarne naj bi se razširil in izpopolnil, delno so obnovljene ambicije po izdelavi ali dodelavi strojev v lastni režiji za lastne potrebe - sodelovanje pri vzpostavitvi pilotne proizvodnje Metalur-škega inštituta, prenos programa težje obdelovalnih materialov v lastno proizvodnjo (npr. za letalsko proizvodnjo), s tem prehod v višji kvalitativni in cenovni razred f e) Povzetek Po uvedbi novih cenovnih razmerij v reprodukcijski verigi je poslovanje na robu rentabilnosti prešlo v težko finančno-likvid-nostno situacijo, ki se bo v 1. polletju stopnjevala z veliko mož-nostjo negativnega finančnega rezultata. Težave utegnejo otežiti doseganje pozitivnih premikov pri kadrih. Neke vrste »monokul-turnost« proizvodnje je v zaostrenih razmerah izpostavilo preve-liko ranljivost TOVIL-a. Premalo je pripravljenih alternativnih možnosti proizvodnje. Za pripravo dolgoročne razvojne usmeri-tve je najmanj primerno krizno obdobje, ko zmanjkuje časa in denarja. Veliko si v TOVILu obetajo od novega programa v sodelovanju z metalurškim inštitutom. Ta bi utegnil biti eden od dejavnikov, ki bo potegnil voz naprej, kot nujnost pa ocenjujemo zmanjšanje udeležbe stroškov surovin v cenovni kalkulaciji. To lahko pomeni dvoje: alternativne programe ali velike premike pri posodabljanju tehnologije, kvalitete izdelave in s tem prehod v višji cenovni razred. Glede na izkušnje sorodnih proizvajalcev v svetu bo verjetno nujen prehod na kooperantske odnose ali sistem delavcev na domu. Kmalu bo treba eksperimentalno preveriti predvsem finančne efekte takega prenosa. DO AVTOMONTAŽA TOZD UTENSILIA a) Osnovne karakteristike - lesni in kovinski proizvodni program, utensilije za tekstilno industrijo, pretežno za nesodobno strojno opremo, - proizvodno sodelovanje v okviru DO na nizki ravni, program lesenih delov sedežev za avtoprogram ni bil realiziran po pričako-vanjih, finančna služba je organizirana na nivoju DO, kar je za relativno velik TOZD 350 zaposlenih vprašljivo. To seveda je racionalen način poslovanja, vendar le v primeru, če ustreza potrebam TOZD. Ugotavlja se, da je povezava premajhna. Na heterogenost kaže podatek, da imata med devetimi obravnavami OZD TOZD Utensilia in TOZD TGN, ki sta iz iste DO najnižji in najvišji povprečni OD / zaposlenega. V okviru DO je v težavah tudi TOZD Vozila - pričakovana izguba znaša med 800 in 900 mio din, nepla-čana realizacija koncem leta je izredno visoka cca 500 - 600 mio din - za OZD, katere realizacije stagnira oz. upada, pomeni krat-koročno zadolžitev v višini cca 1.800 mio nemogoče breme - stanje naročil je kritično, čeprav je koncem leta to bilo pričakovano - proizvodnja poteka na dveh lokacijah: na Rudniku so pro-storske razmere zelo neprimerne, ne sicer po površini, ki je zadostna, temveč po razmestitvi in možnostih smiselne, raci-onalne organizacije proizvodnje - izvoz pravzaprav ni nizek, gre pa v 80% deležu za izvoz lesnega programa na nizki ravni tehnološke obdelave - kadrovska struktura je zelo neugodna, dve tretjini zaposle-nih je nekvalificiranih ali priučenih, slabo so zasedena tudi dela na zahtevnejšem nivoju (vodstvo, razvoj) b) Sprejeti ukrepi in načrti - novembra je bil sprejet sklep o izdelavi sanacijskega pro-grama, 27. 11. 1987 je bil izdelan nepopoln predsanacijski pro-gram, ki ni bil realiziran po načrtu, izpostavil je pa odgovornost vodilnih kadrov - investicija v valjarno specialnih trakov in izdelavo lučalnic, ki bo pa začela dajati rezultate šele v letu 1988 - obstojajo zasnove dodatnega proizvodnega programa (meči za žage za Black and Decker, ohišja za IBM) - nepreverjena je možnost inženiring storitev za tekstilno in-dustrijo c) Ocena razmer - nujna je vsaj delna preselitev z Rudnika na Poklukarjevo. Prostori na Dolenjski cesti so bolj primerni za manjše zaključene organizacijske oziroma proizvodne enote - komercialna dejavnost ne zagotavlja dobrih rezultatov, tako glede marketinške orientacije kot sprotne zagotovitve prodaje - možno je, da bo potreben preobrat v programski usmeritvi, ki bo pa verjetno možen le ob večjem osipu zaposlenih in širši pomoči znotraj in izven DO. V vseh treh podrobneje obravnavanih OZD je kot osnovni razlog težav oziroma nerentabilnosti navajan negativen vpliv izjemno slabe situacije v reproverigi. Za Nastro je to kritičen položaj lesne industrije in še posebej same strojegradnje, za Utensilio kriza vlaganj v tekstilni industriji, za Tovil pa visoke cene osnovne surovine - proizvoda črne metalurgije. Argument drži, vendar hkrati ugotavljamo, nezadostno usmerjenost v razvoj in prepočasno prilagajanje drugačnim tržnim pogojem. Analiza nam kaže, da sta od treh dve OZD na robu rentabilnosti, ena pa v izgubi. Na kadrovskem področju ocenjujemo, da je v DO Nastro struk-tura nižjega in srednjega kadra relativno zadostna, da pa je izrazito premalo vrhunskih strokovnjakov. Še največ je bilo na kadrovskem področju v zadnjem času narejenega v Tovilu, kjer sicer narava proizvodnje ne zahteva tako visokega nivoja uspo-sobljenosti, so pa pripravili in izvajajo program izobraževanja. V Utensiliji kadrovskih problemov niso uspeli rešiti. Na programsko-razvojnem področju so v Nastru iskali izhode v sodelovanju z raziskovalnimi institucijami, sicer brez pravega uspeha, našli so povezavo z izvoznim partnerjem, niso pa uspeli vključiti mladih raziskovalcev. Tovil je predolgo smatral vijake za končno fazo proizvodnje in razvoja, izhod se ponuja v dveh smereh: novi programi, izboljšave programa. Utensilia je skušala s posameznimi dodatnimi programi rešiti nezasedenost kapaci-tet, program je kljub vsemu brez prave fiziognomije. Obdelava trga v razvojnem smislu je bila pri Tovilu majhna, ostal je pri starem programu, dolgoletnih kupcih, v Nastru je izpadel ta del razvoja, ki pomeni diktiranje, ustvarjanje novih potreb in programov s trženjem. Pri Utensiliji so še pred petimi leti prišli do zaključka, da so moderni trendi v tekstilni industriji (npr. brezčolnične statve) nujnost, od tega ni bilo skoraj nič realiziranega. Med obravnavanimi tremi OZD je predvsem zaradi tržnih razlo-gov stanje najbolj kritično v Utensiliji kjer so potrebni nujni premiki v treh smereh: kadri in organiziranost, tržne raziskave, prilagoditev proizvodnje tržnim možnostim. 8. Sklepne ugotovitve Za kovinsko-predelovalno industrijo občine Ljubljana Vič-Rud-nik ugotavljamo, da je v težki finančni situaciji, ki je glede na splošno stanje v gospodarstvu še potencirana. Prestrukturiranje gospodarstva je veljavna usmeritev tudi v naši občini. Smer nam je krepitev kovinsko-predelovalne industrije, vendar ne le obsto-ječih programov temveč uporaba razpoložijivih kadrov ali prosto- V rov ali opreme za proizvodnjo novih izdelkov. Ta ni nujno ome-jena na dosedanjo OZD - lastnika, uporabnika družbenih sred-stev, zato je potrebno računati s prenosi, odstopi in prodajo proizvodnih dejavnikovorganizacijam, ki imajo pripravljene ures-ničljive programe. Nekatera vodila za OZD so še naslednja: - načrtno usmerjanje »investiranja« sredstev v izboljšanje organiziranosti dela, racionalnosti poslovanja in sekundarnih poslovnih funkcij, ne le neposredna vlaganja v proizvodnjo skozi opremo. Za slednje je na razpolago premalo sredstev - sistematsko formiranje razvojnih služb in organiziranje raz-vojnega dela, po možnosti ločeno na dveh nivojih oziroma dveh oddelkih: a) proizvodno-konstrukcijski del (inovacije ipd.) b) marketinško - planski del (sistematska priprava po piramid-nem sistemu naprimer 12 idejnih zamisli - 6 feasibility studies - 2 investicijska programa - 1 izvedba Razvojna dejavnost mora biti deljena v pravem razmerju. Tesnanavezanost na proizvodnjo je sicer optimalna, vendar le če hkrati omogoča avtonomna snovanja, neobremenjena s preveč drobnimi vsakodnevnimi pro-blemi in obratno - novi programi niso alternativa za primer zastoja obstoje-čega programa, biti morajo ekonomsko upravičeni in ob tem predpogoju morajo takoj v realizacijo. Razvojni program ni rezervni program ampak takojšnji dodatni program - vlaganje v kadrovsko izobraževanje - uvedba procesnega krmiljenja v proizvodnjo - zagotovitev hitrejšega tržnega reagiranja pred ugotavlja-njem zastojev prodaje obstoječih programov. KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN GOSPODARSTVO