re rane, n* K 3-60. P<£; li denar uq Hi ste iMii
» stuafl
se na
7 v Pi
ka:
ilnih
»PI
P^T* Natisov 15.000. "^H
Majtre" izhaja vsaki p«i datiran s dnevom [ uslednje nedelje. Naročnina velja za Av-KO-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in tot leta razmerno: n Xemiijo stane za cdo leto 5 kron, za Imenko pa 6 kron; a drago inozemstvo se ::arocnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je platan naprej. Posamezne se prodajajo po 1 vin. Sivo  in   uprav-
ijo. gledališko   poslopje šlev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški   zaključek je
vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Va strani K 32, za V« strani K 16, za >/, strani K 8, za »/,, strani K 4, za •/«« strani K 2, za >/„ strani K 1. — Pri večkratnem oznanita se cena   primerno   zniža.
Stey. 23.
V Ptuju v nedeljo dne 9. junija 1907.
VIII. letnik.
Kam plovete?!...
Vse se maščuje!
Doirhnnca je prikipelo politično  sovraštvo po Koroškem  in  štajerskem   in  s studom   se J obrača človek od tega  nečloveškega boja . . . Kam plovete? Vsa sredstva brez   izbire se itbijo in kakor strupeni veter divja po zelenih nadih pokrajinsh  fanatično  hujskanje  klerikalna , . .   Kam plovete?   Kaj vas še razlikuje od divje bestije, — vas, ki vam ni ne čast, ne potenje sveto, ki mečete blato na ljudske sve-~ e in se ne vstavite niti ob odprtem grobu ... Doživeli smo v letošnjem  boju stvari,   ka-i bo celo izkožene politikarje naravnost pre-snetile.  Gotovo, tudi pri volitvah na Ogrskem K »godijo pretepi in  uboji, — tudi   med gali-Slimi volitvami  je gospodarilo  žganje in   zma-gsla volilna sleparija,   —   tudi na  Ruskem se nSjo Tolitve v znamenju   bombe in revolverja. Tie to je gotova resnica!    Ali  kje na  božjem neto Be godijo taki slučaji tako z i a t o -sati č no, tako redno in   brez  izjeme, Lblw pri nas? Re« je; pri nas se med vol it-rrami ni nikogar ubilo, — ali ubilo  seje  zaupanje do tistega  stanu,   ki  bi  imel ustopati   nauke   božje  ljubezni, - ubilo se je nežno pohlevnost, s katero se je use ljudstvo pred  desetletji  podvrglo naukom J ittrih, očetovskih  duhovnikov,  — ubilo   se je ■r in pokoj med ljudstvom, — ubilo se je ve-kar je v e č vredno   nego življenje po-|~nmeEnikov in državnozborski mandat . . .
To je obračun letošnjih volitev. Klerikalna | (Movščina si je pridobila celo vrsto p o -liani šk i h sedežev, — izgubila je pa zadnje iskrice zaupanja in spoštovanja! Žalostno je to ... Zaupanje, spoštovanje, J lipa besede iz lepih časov! Starčki s Bivimi lasmi ae spominjajo prejšnih duhovnikov. Kakor ofctje so ti davno izumrli duhovniki skrbeli, živel, trpeli in delali za svoje farane, — vpošte-vali bo edino svete nauke evangelija in bili so sp<štovani in obdani z ljubeznijo, kakor jo čuti nedolžna deca za svojega očeta . .. Kje Ste, vi pravi duhovniki? Ko bi ostali iz svojih grobov, naili bi namesto dobrih naslednikov neznane, fanatične možje boja i n prepira! Iz priinic bi čnli proklinjanje in hujskanje. V spo-vednicah bi opazili šepetanje polno sovraštva in pjo proti naprednemu časopisju. Misijone bi videli, ki imajo edini namen, podivjati ljudstvo. Opazili bi v duhovniško suknjo oblečene volkove, ki vlivajo strup v otroško dušo. Videli bi duhovnike, ki pljujejo celo na mrliče svojih nasprotnikov in duhovnike, ki trgajo iz političnega sovraštva križ na pokopališču iz groba.. .
Groza oblije človeka, ko mora te resnice napisati iu slišati, kako se celo zdaj po volitvah nadaljnje ta boj, kako se hujska naprej, kako H delnje za gospodarko izstradanje nasprotnikov, kako postanejo laž, strup, bojkot sveta sredstva kleiikalizma... Zato vprašamo duhovščino : [ Kan plovete? Zato vprašamo kneze in škofe: lakaj ne ostavite to nesrečno gonjo, ki je naj-reija nevarnost za vero in cerkev? Kaj naj to ljudstvo stori, da bode imelo svojo eerier Cisto ? Kam plovemo?...
I
ops
dan
In rekli bodo zopet, da smo mi brezverci! Metalo se bode zopet kamenje na nas. Kajti mi imamo ta velikanski greh, da ne moremo razumeti, kaj ima prazni želodecz vero opraviti, kaj ima duhovnik v posvetnih stvareh komandirati! To je vso naše „brezverstvo" in zato bode i naprej kamenje na nas lučali... Mi pa stojimo tidni v tem viharju s trdno vero, da solnce ne bode premagano. Mi gremo svojo izobraževalno in gospodarsko pot naprej. Kajti mi vidimo strah lakote in revščine! Hodimo svojo pot; Vse sile nam treba napeti, da združimo ljudstvo, — ne v kakšni „laži-kmetski zvezi", ne v kakšni stranki prvaških dohtarjev, — temveč v gospodarskem d e 1 u. To je naša pot... Ali vkljub temu ne moremo zamolčati žalost, da je dozorelo hujskanje na štajerskem in Koroškem tako daleč, da je duhovništvo pozabilo popolnoma svoj poklic in se bliža v hitrem teku prepadu . .. Kam plovete, gospodje, in kako b o d e t e odgovor dajali, kadar vas pokliče veini Sodnik pred svoj prestol?^_______________________________
Politični pregled.
Gg. Ježovnik in Roblek sta edina nekleri-kalna poslanca iz tip. Štajerske, čeprav nista pristaša naše stranke, vendar smelo trdimo, da sta bila izvoljena z glasovi naših somišljenikov. Izvoljena sta v prvi vrsti kot kmeta in n a-prednjaka. Žalostno bi bilo, ko bi morda vstopila v kakšni klerikalni klub ali da bi se brigala za kakšne prvaške neumnosti. Mi jima priporočamo le to, da naj pustijo vse drugo pri miru, edino za gospodarstvo svojega okraja se naj brigata. Neodvisna poslanca naj bodeta in zadovoljni bodemo vsi z njima. Ako bi se pa vjela na črno-prvaške limanice, obračunalo bode napredno ljudstvo z njima!
V novi zbornici sedele bodo tudi nove stranke. Vsak dan se vršijo konference in že se vidi precej jasno, kakšen bede položaj. Socialni demokratje, ki so imeli v stari zbornici 11 poslancev, jih imajo zdaj 87. S tem so postali najpomembnejša stranka in onemogočijo lahko vsako delo. Ali tega se zdaj ne pričakuje, kajti upati je, da se bodo i socialisti lotili dela. Slavni boj se bode bil med socialisti in agrarci na gospodarskem polju. Kar se tiče klerikalcev, so se ti združili z krščanskimi socialci. S tem je dokaz doprinešen, da so ti eni in isti gospodje in da je bila vsa kršč. socialna agitacija le švindel. Gotovo je, da bodo skušali združeni črnuhi pridobiti vpliv na šolo. Vsled tega je le pozdraviti, da se združujejo svobodomiselne nemške stranke. Nemška ljudska in nemška kmetijska Btranka sta se že združili in šteje nova zveza čez 50 poslancev. Sramotno je da so poslale slovenske pokrajine največ črnih poslancev v zbornico. Iz Kranjske je izvoljen le en liberalec (v Ljubljani) in en nemški naprednjak (v Kočevju), drugi bo vsi Šuštešičevi pajdaši. Vsekakor bode imela vlada jako  težavno   stališče.
Državni zbor je sklican za 17. junija. Velike naloge čakajo poslancev. V prvi vrsti omeniti je razmerje z Ogrsko-   Klic „Prcč od Ogrske"
je vedno močnejši in večinoma vse napredne stranke se strinjajo s gospodarsko ločitvijo od Ogrske. Nadalje se bode bil veliki boj za šolo. Črnuhi napenjajo vse moči, da bi postala farovška kuharica zopet vladarica v šoli; poslabšati hočejo šolo in zato bodo morali napredni poslanci vse moči za šolo porabiti. Tudi narodnostno vprašanje ne bode izumrlo in če bodo že cehi molčali, je vendar gotovo, da pride kakšen Korošec z dvojezičnimi pečati. Glavno delo zbornice pa mora biti gospodarsko delo. Za delavce treba starostne preskrbe, za obrtnike izdatne pomoči, za kmete pa v prvi vrsti ureditev davkarstva. Da bi poslanci vendar enkrat sprevideli, da je gospodarsko delo njih prva dolžnost!
Dopisi.
Velenje. Dragi »Stajerc*! Zelo čudno se ti bo zdelo, da se je še v Velenji nekdo zbudil in da tebi par vrstic pošilja. Naznaniti ti moram o tukajšnem Franceku Vouhu, kakšno letanje je ta imel vJSaBu. volitve (aLi to vse zastonj) Čuda da si ni vse noge znucal. Baha se kaj rad, tu p. d. Zark, kaj vse za ene šarže ima, češ: jaz sem „Ober- Ver waiter" pri sosedu, imam vso pravico (menda še žihar krave nasiti) jaz sem kravski mešetar, jaz sem tudi pri občini (pa tam ima morda toliko za opraviti kot peto kolo pri vozu) jaz sem pri hranilnici (tudi tam bo ga imeli, da jim je štempelne vkup nosil). Ali zdaj, glej, je tu dobil p. d. rečeno .laufpos"; ko je zahteval od g. notarja obljubljeno mu krono za vsaki uradni dan in da se pogleda v hranilnico, če je vse v redu, mu ta zavrne: »Mi ne gremo gledat, pa tudi kronic ne dobiš; ako ti ni po volji, se pa pritoži; samo toliko da veš, da od danes nisi več ud!" To se mu pač prav zgodi! Po imenu je tudi krojač; ali ko bi njegova jezična žena imela otrok, bi tudi morala reči, kadar gre hlače rezati: »Kinder, tut's beten, Vater schneid' Hosen zu . . ." Toliko za danes; prosil bom tebe, ljubi „Štajerc", še večkrat, da ga ti ojstro pokraspleš po glavi, da si on vsih prstov ne znuca.                        Tvoj naročnik!
Iz Pisec. Dragi „Štajerc"! Moramo še mi malo poročati o našem v politiki mlečnozobnemu kaplančetu Planincu, kako je on divjal za Ben-koviča. Vse dobre lastnosti je vedel o njem, samo tega ni povedal, kaj ima na Hrvaškem... Pa kaj, farji že hočejo imeti tudi po sebi „vzor" .delavnega" poslanca, da se potegne za njih in farovške kuharice. Kakor se vidi, še kaplann tuje meso diši. Tista pot za potokom je posebno magnetična.-Ne prašajoč se: ,kam pelja na levo cesta, kam pelja na desno pot, mož povejte mi po skušnji, kje se lažje ognim zmot*. On ma-relco pod pazdohn, halo k „Slovaru". O barona Mosconu je vse slabe lastnosti vedel, da je Nemec, liberalec itd., ali v jeseni, ko odnese dve brantaši mošta iz graščine je Moscon, veren katoličan. Na binkoštno nedeljo je bil pri nas klerikalni shod. Parade-kmet Roškar je prišel propagando delati za Benkoviča. Živi krst ni vedel prej o tem shodu, kakor ko je na binkoštno nedeljo oznanil župnik to iz leče. Ko bi se par dni  preje   vedelo,   bi   šel  Benkovič  in
Roškar ter cela banda kakor na Bizeljskem in Kapelah, kjer so mn Sajtrgo pripravili in mu-ziko za sprejem, a on jo „vudri vudri" domov. Nazadnje omenjenega shoda se pa zadere ka-planček Franck ter je kvasil nekaj o dnhovski plači. Milijone in milijone imajo dohodkov, milijone so jim Še nabrali, pa še komaj dobi vsaki par kronic zvišano. Rekel je, da je cesar Jožef H. ropal oziroma ropar postal, ko je samostane podiral itd. Na ne prav ljubo priliko je naletelo to farče v Pavlovasi, ko je agitiralo. Najde ga pri nekem posestniku naprednjak, ki je za barona agitiral — samega, v hiši pa ni bilo nobenega volilca doma, ampak samo ena „volilka". To je bil ravs in kavs! Dva agitatorja skopaj trčiti! Kaplan se je drl in tolkel po mizi dotič-nega, da je cela vas skupaj letela; saj ga je eden tndi nagovoril, da hodi okoli kakor „Cu-kerbiicker". Drl se je: Vera je v nevarnosti, dolžnost mi je, se potegovati za sveto stvar! Kaj pa, ti verni kaplan, po zimi ni bila vera v nevarnosti, ko tolikrat šolo v Globokem postiš pa na lov zahajaš? Kaj pa, vera ni bila v nevarnosti, ko je bila župnikova mati na smrt bolana, tebe so pa iskali po Globokem z vozom, a te nikjer bilo ni, tako da je moral frančiškan iz Brežic umirajočo spovedovati priti?? Kaj pa na 24. maja, ko si na sveto goro šel s procesijo, pa si prej se drl: „Živio Benkovič, on je zmagal", mesto da bi navzoče farane pozdravil , Hvaljen bodi Jezus Kristus"? Ti si res vzor-duhovnik, da jih je malo; pa tvoj patron sv. Drh te že reši iz te smole! Ošaben si precej postal, ali mi se te bomo že rešili. V jeseni boš pa hodil okoli, kakor da bi ti kura kruh vzela. Ne boš dobil več 15 polovnjakov mošta kakor lani! Se že dani pri nas vkljub vsej agitaciji; dali smo za Moscona 195 glasov, za Vašega Cvenkaniča pa le 95; tudi pri ožji volitvi je Roš dobil 137 glasov. Toliko za danes. V kratkem pa bomo popisali ves klerikalni privandrani štab, saj ena postojanka bo kmalu padla t. j. naš župan, ki je rekel, da v Pišecah ena hiša nori. To je dobro, da le ljudje ne; pri njemu pa i ljudje. Toraj zdravo do svidenja!
Sv. Lovrenc na dravskem polju. Tudi mi prosimo za mali prostorček, ker nas ne pustijo pri miru naši črni podrepniki. Imeli smo držav-nozborske volitve in so živo agitirali za hofrata Ploja. Posebno pa mežnar in Jokec Tampej sta Plojove plakate nosila po fari; ali pri temu kšeftu sta slabo .gvinjala". Jokec Tompej si je zaslužil baje kakih 20 kron pri kandidiranju in mežnar jih pa še zna dobiti pri nekem podpisovanju, ker hofrat Ploj se ni npal več pri nas predstavljati; mi ga pač že dobro poznamo'; šel je rajše v Cirkovce na shod a tam se je še bolj opekel. Slo je iz sv. Lovrenca nekaj mož; z vso silo bo jih pridobili; iz Sp. Pleter tudi nekateri niso hoteli iti, a župan in njegov sinček sta jih silila, češ ako nočete iti, vas bom pa peljal; voz so tako s fanami okinčali, da so Cirkovčani mislili, da peljejo fašenka. A tem Pleterčanom nič ni bilo za hofrata Ploja, temveč le za tiste faselne piva. Torej je bilo tako kakor na Ptujski Gori in pa pri Frasi, kjer je plačeval cirkovški kaplan pijačo. Zdaj. Fras, ti pa naj pijejo .kandidati" in pa tisti Mihec ter Tonček! Pa ti Fras mi ne zameri, ker sem pisal „krčma" kajti imaš ..gostilno", ker si Slovenac; ali če k tebi pride Nemec, ga hitro obšpilaš. Prihodnjič dalje!
Kapele pri Brežicah. G. župnik Kari Presker! Mislimo, da ne bodete na ta dopis iskali § 19 tisk. zakona in popravljali v „Štajercu" „ni res", pa „ni res". Kar je res, pa je res, da ste nam pripravili ravno tako vesele binkoštne praznike kakor o Velikinoči! Kaj poročete tudi drugi ljudje k temu? Ravno binkoštni teden imeli smo letošnje težavno delo na polju in vinogradih, trpeli smo ubogi kmetje, kakor živali. Vsi smo komaj čakali binkoštnih praznikov, da se spočijemo mi in uboga živina; misleč, potolaženi bomo vsaj v cerkvi skozi pridigo, ki bi morala biti v prihodu Tolaž-nika sv. duha, s katero bi nam bil tako rekoč podeljen novi pogum, prijeti se zopet z novim veseljem našega težavnega dela. Ali kaj? Motili smo se! Več kako polovice pridige na binkoštno nedeljo bila je v naši cerkvi na leči sama agitacija. Naš župnik je rajši, kot da bi razlagal o tolažniku sv. duhu, rekel da se mora od pet do glave dobro pogledati tisti, ki bi prišel za volitvo
kam agitirati. Rekel je v cerkvi, da priseže pred Bogom, da on ne agitira za nobenega kandidata. Kak hitro ste pozabili, gosp. žapnik, da ste Vi sami en dan poprej, to je bilo na binkoštno soboto, po Podvinjah do malega vsako hišo odprli in za dr. Benkoviča agitirali. Ali niste po šolskih otrokih pošiljali zvezke srca Jezusa na dom far-manom in v zvezke prilagali letake za dr. Benkoviča? Ali ni res, da ste binkoštne praznike delili tukajšnim tercijalkam po cele bale „Gospo-darja" s katerim so po vašem naročilu pridno agitirale? Na binkoštni pondeljek je bil pa še kutar z Brežic pripeljan; njegova cela pridiga in bila nič kakor agitacija. Taki so bili binkoštni prazniki v Kapelah! Vendar pa: prav malo so Vam vsa sredstva, ki ste jih porabili v svrho volitve, pomagala. Rečemo da nič druzega kakor sovraštvo med nami ste delali! Pravili ste, daje vera in zakon v nevarnosti, a pred več kakor 300 zborovalci ste očitno ženam rekli, naj bi nas može z metljami natirale k volitvi, naše žene pa pravijo, da bi z namočenimi metljami najrajši Vas iz Kapel natirale! Ali se spodobi tako hujskanje ? Kdo nam vero jemlje? Kako nam tak duhoven ravno ropa našo vero! Ali je treba šolskim otrokom vedeti, kam Vaša kuharica (to je k ,.Mariji Lord") na božjo pot pojde, in da kažete otrokom, po kateri železnici se bode ta zmučkana bleda „frajla" vozila? Ali je to »krščanski nauk"? Rajši prinesite v šolo zemljovid od Palestine in kazite, kje je hodil Kristus in kje je naredil kak čudež. To je za otroke nauk, ne pa vožnja farovške kuharica! Gosp. župnik Presker! Mi vam od krito povemo, da niste za nas Kapelčane ne Vi, niti po Vaši volji izvoljeni poslanec! Ta dopis bi vam bil najbrže izostal. Ker bi pa „Slov. gospodar" rad oblatil naše izvrstne može, kakor gg. Janezica, Balona, Sevnika, našega gosp. nad-učitelja Pečnika in druge poštene može, ki so zavedni in poznajo dobro kmečke razmere, bolj kot vsak župnik ali krajnski advokat, ki je s pomočjo klerikalizma postal spodnoštajerskega kmeta jerob, zato se branimo. Zapomnite si to! 211 Kapelskih vol i I cev.
Sv. Vid niže Ptuja. Dragi „Štajerc", tudi k nam je bil priromal tisti nedolžni svetnik iz Dunaja. Pa vsled pogumnih naprednjakov si ni upal ljudstva hujskati. Potem je napisal cele litanije ter jih izročil svojemu mešetarju posili-orglavcu, da je po drugi božji službi se hudo napenjal in agitiral. Ti orglavec, zakaj neki pa nisi od Orniga ali Zadravca preklical? Od koga pa se živiš, od nas ali Ploja? Zato pa ti priporočamo, da si greš na D ana j po vinsko, žitno in velikonočno zbirco ker ti je tisti svetnik ljubši kako pa mi.
Iz Jurkloštra pri Laškem! Malokedaj se kdo oglasi iz našega romantičnega Jurkloštra. Kakor menda povsod na sp. Štajerskem, tako se je tudi pri nas agitiralo z najgršimi sredstvi za nazadnjaškega kandidata. Nastopala je podivjana druhal s takim nasilstvom proti naprednim vo-lilcem, da se jih pri ožji volitvi več kmetov naprednjakov na volišče ni upalo, ker se niso hoteli izpostavljati tem že na najnižjo stopinjo propalim Benkovičevim agitatorjem. Med temi ljudmi je tudi naš g. žnpnik Karol Hribnik igral precej umazano vlogo. Misli si on. da kar je še pred volitvijo zamudil s svojo nesramno agitacijo, da še mora sedaj po volitvi napadati mirne farane na najbolj podli način. Ako pride s kakšnim naprednjakom v dotiko, ga tako nahruli, da bi se najbolj neotesan drvar sramoval takih izrazov. Na prižnici pri sv. Trojici je ta župnik pel glorijo vsim zapeljanim kmetom, ki so volili advokata Benkoviča; sramotil je obenem vse napredne volilce, lagal o nas napred-njakih, da smo brezverci, zapeljivci, lažnivci, da hočemo cerkve podirati itd. Mi te pa, dragi Kari, vprašamo, kdo je daroval več k popravilu cerkve sv. Trojice, mi kmetji ali ti, ki nimaš nikdar denarja za kaj koristnega? Vprašamo te, od katere strani se je še tako nesramno hujskalo, lagalo, slepariloin obrekovalo, kakor ravno od farovške stranke, to je iz prižnic, spovednic itd? Nadalje te vprašamo, kje da vera peša, pri nas naprednih, ali pri takih duhovnikih kakor si ravno ti? Izrazil si se tudi, da bodeš ti i tvoji somišljeniki bojkotirali gostilno g. V. Šmida. Lepa krščanska ljubezen do bližnega, kaj ne da? Vrlemu, izobraženemu in naprednemu možu kakor je g. V. Smid, pa  svetujemo, da  mu  ni
treba biti  žal  tistih  goldinarčkov,   ki mu je dal župnik skupiti,   ker   on  bode ž dobro   kapljico  lahko  komu  drugemu Omeniti mi je še tukaj tudi Pregradovošn rijo, iz katere se je tudi širila nesramna. I cija po celi dolini; in dr. Benkovič je pač 1 vesel in ponosen takih  šnopsarskih  agitate in pa njih zapeljanih volilcev; pa kaj si hod ker gliha vkup striha. Pregradova polov kozvana Fanika si je menda   pri  teh  voli pri župniku Karlnu zaslužila lovorov vena hodi skoraj vsaki dan k njemu po pa uganke rešava.   In   ti  stari  Matiček, toliko slep in zabit, da ne vidiš,   ka tebe  godi?  Ali  vprašaš   kaj  svojo pride   iz   farovža,   kako  sta   kaj   z uganke   rešila?   0   ja ja   die schone Fai der schone Karlo, (kakor se sama  rada ljeta) kaj ne da fleten parček? Mi bi tak čel kakor je Pregrad  in njegova  Fanika ne omenili, ko bi ta domišljava  ženska, doma iz svetovnoznane lokavške Filadelfijt opsovala  vsakega   naprednega  volilca.   Zal boderao še večkrat kaj pikantnega  o nje dali! Naj bode dovolj zasedaj. Oglasili i še velikokrat o našem resnicoljubnem Ker hočejo imeti  farji  boj,   naj   ga imajo naprednjaki se tega  ne strašimo, ker n strani je resnica in pravica! Umazanega i iz farovžev, kakor Razbor,   St.  Lenart, Miklavž   se  je   toliko   nakopičilo,  da k vsaki štev. Štajerca hoteli   pisati, bi ne kalo gradiva za   2  leti.    Nas  naprednja dolžnost,   da   take  lumparije  razkrinkan bode ljudstvo   spoznalo,    kake dušne  vo ima. Ti pa   ljubi   „Štajerc"   prihajal  bo sedaj naprej v trikrat   večjem  Številu  k kakor tista   lažnjiva   farovška  cunja,  ki pravi „Slov. Gospodar."
Opomba   uredništva:  Tako je možje 1 Po celem svetu se dani in tudi v i Jurklošter ne smete zaostati. Živeli!
Žusem.    Do danes še niso izumili katero bi se lahko zamorca opralo. Vso ud je zastonj,   kar ve tudi naš Šebatov Ton dobro. Na neko nedeljo je visel na gospod poslopju   poleg  cerkvene   poti  v  Zusmu plakat,   ki je raztolmačil  razmerje med učiteljco   iz Loke in Sebatovem Tonatom; i se je,   da učiteljica vedno perilo menja, pride v Žusem in da ji pri temu Šebatov' pomaga. Te in ednake zadevice o obrtni ni. in drugi učiteljici iz Loke, so stale na do plakatu. Žalostno je le, da so tudi to  brali  in  naprej pripovedovali." Ali 8e deco takim učiteljibam izročevati?  0 tej žvrgolijo že vrabci več mesecev. Vsebino ] ne moreno objaviti iz ozirov na dostojn nanilo na deželni šolski svet je tudi že na — ali do danes se ni ničesar ukrenilo! ni  celjski  šolski nadzornik ničesar storil; učiteljicam. Treba se je zdaj obračati na j Kajti zastrupiti z nemoralo srca dece, pustimo! Učiteljstvo bi moralo takoj samo i vati diciplinarno preiskavo ali pa prositi [ ljenje.  To zahteva njih časti  Ako je bil lažniv,  potem treba se oprati trditev! je bil resničen, no potem — izginite! Mi j šolske razmere v Loki so sploh slabe. obiskuje komaj 30 otrok bi bilo lahko 1 niti.    Šebatov Tona pa naj se umiva nap zamorec ostane črn!                    ^^^^~
St. Janž na vin. gori.   Dragi nam „Sb. Zali Bog, kadar se kaka volitev pričenja, naši  prvaški   cekmoštri   le menda znon" 9. maja sta pismeno povabila J. V. in Fr. dišnik kaplana iz Smartna pri Velenju v i na agitiranje za Robiča;  pa  ta shod se; planu  slabo  obnesel.    Pri prvi volitvi Robič  v   občini  Št.  Janž  55 glasov, Jej pa 126.    Ko se to izve,  je bilo agiti vse hujše,    šmarnice se niso več v cerkv. tercijalke- kuharice so skakale semtertje rale  le za Robiča.    Ja neka tercijalka bornik,  je celo položila v cerkvi Robičov ] na tla pod prižnico.    Neka Ana Zagoria priletela  k  nekemu štacunarju   in reki Johan, juter bo volitev, glej da voliš Rob hočeš v nebesa priti."   Ja še našega mirolju g. fajmoštra so menda babe znorele, ker ni nikoli doslej v nobeno volitev vtikal, je začel v cerkvi razgrajat:  „Žene,
— 8 —
und aziv-i ni-•ploh :i je ; ne toraj pore-Domo rcu'. ,  mi
kai
imajo vaši možje na listkih napisano, koga bodo mi, krščanskega kandidata ali nekrščanskega 'itd. Hi kmetje pa dobro vemo, da g. Ježovnik jt lil krščen, za Robiča  pa ne vemo,   kjer je pnčalei od nas.   To pa naš g. fajmošter nam li Biti omenili, kcga naj volilci volijo;  ni nam povedal, ali bi Robiča ali Ježovnika; mi kmetje H smo   za Ježovnika   glase   oddali,   kjer   ga vendar vaak pozna in vemo, da je dober kristjan, ki isskemn rad pomaga, ali je le mogoče.   Zato jt {, Ježovnik dobil pri ožji volitvi  186 glasov, Bobič pa 49 glasov.   To smo prepričani: kadar fenike agitirajo,  tedaj  ni kaj prida! Da je pri ožji volitvi  dobil  Robič   6 glasov   manj   kakor pri prti, g. Ježovnik pa  60 glasov več gre v hvalo nevstrašenim kmetom.    Zakaj vera peša? Merda nato, ker so naše tercijalke hotele Robid! ...   Od nas kmetov še Robiča nikdo niti vidri ni. Zakaj ga v nemškem Gradcu ne volijo, ieis tako mogočni svetnik?!    Večina volilcev. Iz Črešnjic pri Konjicah. Bivši župnik Franc na CrešDJicah je vsled svoje neprestane politike, to je vmešavanje v vse mogoče občin-skeiadeve, vsakovrstne volitve, vse privatne okol-Kun, ter zaradi večnega prepira šolo in občino in slasti obdolženja tatvine na  vinu,  mesu  in odjn in silenja k sodniji   itd., ■— cerkveno  ali zemljo hudo zanemaril,  navrh   pa  še sa brez  vsakega  dovoljenja   natihoma in tako zbog njegovega razvpitja   uči-nil, da se sedaj  noben   kaplan   ali  župnik ne opa taj prositi, četudi je že od srede   februarja 11. toraj tri in pol mesece to mesto razpisano. Ako je kje drogod župnija izpraznjena, takoj se mnogo prosilcev oglasi, a tukaj   se   vsak   boji; nto je Ogrizek zaradi   sramote  že  sam   začel nekterim kaplanom k temu prigovarjati. Drugič ibog svoje srboritosti, kakor da bi  ga   celi   roj MhI pikal ali da bi imel samo   živo   Brebro   v nojem nemirnem telesu, dal je pri svojem naj-bliijem sosedu neko drago, v kateri je 2e pred mnogo let voda tekla, zasuti in zadelati.   To je tedaj provzročilo, da ima  tisti  kmet   v svojem hleva ložo ali mlako. Ogrizek  je poprej   zatrjeval, da bo zato skrbel, da se kanal  napravi, a tega on ni storil, ker svoje  besede  in   obljube nikdar ne spolni. Ta kmet je tih in potrpežljiv kakor Job, a sedaj mu vendar preseda, ker mu živina skoraj v vodi leži in počasi poginja; zato m po vsej pravici nad Ogrizekom huduje in ga roti. — Tretjič: okrog cerkve je že z isto vred stavljen pri sto metrov  dolg   kameniti  zid kot .bianik", namreč tri četrt tega   proti   brezdnu in jeden četrt  proti  zalivu   vode   od  gore  na cerkveni zid. Četudi je ta zid  en  meter   širok in tako visok,  še  popolnoma  močan,   lep   in .neogibno potreben", ga je vendar Ogrizek zbog eane neumnosti in prevzetije celega   hotel  podreti dati, ter ga  deloma z   železnim  nadome-ititi; seveda, plača naj kmet,  niti   cerkev   niti on! Ker mu pa kmetje tega niso dovolili, začel gaje sam podirati dati, ter ga že šest  metrov odpravil, dokler mu niso farani nasproti   stopili in mu prepovedali, še dalje take neumnosti vga-njtti. Ta razrušeni zid služi sedaj kot   .spomenik" in v posmeh  ter   začudenje   vsem  mimo grtdočinom kakor tujcem   naprenapetega  tukaj bivšega župnika Franc Ogrizeka. Oetrtiš: da   bi m očistil, povzdignil in si izkoristil, začel  je v cerkvi oltarje deloma ponoviti deloma  z novimi nadomestiti, Četudi še ni bilo   nujno  potrebno; denar je dobil večidel  pri   faranih,  čeravno  so nekateri kaj težko dali.   Bila  je   toraj   njegova dolžnost, da bi on od prodanega lesa tudi sam nekaj doložil, a tega pač menda ni storil.   Moral bi bi pa tudi pravičen  namen  imeti,   dalej čan tamkaj vstati, nasprotno prosil je ob enem m vsa izpraznjena mesta, dokler ni  konečno v Dfamljah obvisil. Tam pa je moral že koj skraja molčati, da si tudi še toliko, ker se  pri volitvi ni cela fara po njegovi samovolji   ravnala,   ampak je večinoma gospoda Robleka volila; in to jabilazaOrizka kaj bridka usoda. Iz Leskovca. Predragimi .Štajerc", oprosti, di Be spet dovoljujem,   Ti  par vrstic naznaniti od naše klerikalne drnhali.   Kakor je že običaj, stavijo katoliški kristjani ob cestah in potih križe i podobo Erižanega,   drugi  stavijo  spet  kake stebre s kako drugo sveto podobo  in   tretji   ae pt potrudijo,  da sezidajo kako kapelico.    Tako je tudi tukaj  dal  sezidati  kmet   Jožef Vindiš co na čast Materi .Lurški", ktero je
v nedeljo po večernicah blagoslovil naš vrli fajmošter Kralj. Po blagoslovljenjn povabi hišni gospodar fajm ostra in pa njegovo melČozobno mežnarče za eno malo južino. Te pojedine se je vdeležilo tudi več drugih oseb in proti večeru se pridruži tudi eden naših somišljenikov. Ko ga pa naš žegnani gospodek zagleda, se razjezi, češ kaj ima ta tukaj za iskati, pograbi hitro svoj klobuk pa hajd adijo. Gospod fajmošter, vprašamo Te, kaj Ti je pa storila dotična oseba, da si se tako raztogotil in pobral; ali kažeš tako ljubezen do bližnjega?? Dobro Kraljic, da si odfučkal, sej nismo žalovali za Teboj, pa man je bi še pogrešali Tvojo mlečozobno mežnarče, ako bi ga odfural seboj. To mežnarče res misli, da je že v drugih nebesih, mi pa mislimo vse drugače. Martinek, spodobilo bi se za Tebe, da bi se vrnil s svojim fajmoštrom domu, ne pa da si ostal pozno v noč tamkaj. Zraven je bila tudi devičica Lizika iz plemenite rodovine Mlakarjeve od sv. Barbare, ktera je že po celih Halozih dobro znana ptica brez perja. Naš mežnarče k se je nasrkal pošteno vinske kapljice ia se navzel preveč vinskega duha, zato se je zvrnil dvakrat pod mizo ter se je tudi z zgoraj imenovano ptičico pri mizi prav nespodobno obnašal. Res lep vzgled za cerkvenega služabnika. Sram ga bodi! Pri odhodu mesto, da bi se zahvalil gospodarja in gospodinji ter se poslovil in mirnim potem odišel, začel je hujskati in zabavljati, tako da je spravil celo omizje v grozen nemir; prišlo je celo do hudega boja. Res lepo kaj takega pri enem blagoslovljenjn od klerikalne drnhali. Ta črnuh je tndi izustil besede: „par Leskovčanov še ste za nas, pa oni drugi so vsi Štajercijanci in nemčurji". Zdaj pa Te vprašamo, mežnarče, kaj pa, kadar fehtariš po fari, se delaš tako ponižnega, zakaj takrat ne hujskaš? Gotovo zato ne, da si napolniš tvoj lačni kosmati želodec! Svetujemo ti, mežnarče, poboljšaj se, opusti vse hujskanje, ter se drži raje svojega reda v cerkvi, kteraga je zelo potrebna, ker zgleda res tako, kakor da že 5 let ne bi bilo nobenega mežnarja, v nji. Ako pa tega ne boš držal, bomo Ti drugo odigrali, ter Ti pokazali pot iz Leskovca . .. /;
Stojnce pri Ptuju. Letos se na poljn pozna, kdo ima doma v hiši .Štajerca". Dragi mi klerikalci, to je gola resnica 1 Kdor se je ravnal v jeseni po .Stajerčovem" nasvetu, ta ima letos prav lepo žito. Kaj je toraj boljše: brati samo šinfanje »Gospodarja" doma, ali pa .Stajarca" ? To si premislite tisti vsi, ki vam letos žita majnka. Slišali smo, da vam bode davek odpisali. Dobro je in potrebno, da oni pomoč dobijo, katerim vzame mraz ali pa toča ali ogenj vse. Takim, kateri si pa je sam kriv, pa naj bi dobil odpis davkov in pomoč? No naj vam bo, ker vemo, da ste še v temi. Drugokrat pa vprašajte nas naprednjake, kako se to naredi, da Žita zima ne vzame. Tako ve naš list ,coprati", ne pa mi. Naročite si ga in nikdar vam ne bode žal za tiste tri krone; marsikaj bote našli v njem, kar ste v resnici potrebni. Zdaj vidite, da farji vam drugo ne povejo, kakor kdaj bodo prišli gledati z žakljom k vam; oh, takrat se vam prilizujejo, takrat in kadar so volitve. Kadar pa je kmet lačen, oh kaj to briga župnika! Klerikalci, to je .coper", to je tisto sredstvo, s katerim gremo naprednjaki naprej, namreč ,Štajerc" in njegovi nauki in njegovi zvesti čitatelji!
Naprednjak.
Iz Ragoznice. V Ragoznici priredi bralno društvo zopet veselico. Hm, hm! France Bračič ne kaže ravno najlepših vzgledov za izobrazbo. Nekateri stariši so že odstranili slabi sad iz hiše; domači stariši pa se jezijo. Vi, France Bračič, mi vam ne odrekamo veselja, s katerim si naše življenje olepšamo in za hip naše nadloge odložimo. Ali na mladino treba paziti! Zadnjič smo opazili, da so pozno v noč na dvorišču plesali in narezani papir eden v drugega metali. Taka .izobrazba" pripelje lahko do hudih posledic. Poiskati treba mladini boljše, poštenejše veselje!
Trgovič. Dragi .Stajerc"! Naši klerikalci so grozni vrišč povzročili, ker si jih ti zadnjič malo pokrtačil. Zupan Zavec je hodil s pobešenim nosom okoli kakor potrti dežnik in tudi drugi so nosili za vatelj daljše nosove. Posebno pa ae jezi Francelj Novak, brat Valentina, na-te, dragi naš list.   Proti svojemu soseda,  ki je dejal, da
je .Stajerc" dobri list, je kričal: hiša v katero St. zahaja, je roparska hiša(!), ljudje so tam nepošteni, vsak čitatelj »Štajerca" je falot, brezverec in bogsivedi kaj še. No, ti črni pcdrepnik, — ali bo vsi duhovniki faloti in brezverniki, ker pridno čitajo „Stajerca"? '»Stajerc1* zahaja v najodličnejše hiše,— ali so to roparske hiše? Dragi Francek! Poboljšaj se, drugače ti povemo sredstvo proti tvoji lažnivi ježičuosti in ti potrkamo ojstrejše na prsta!
Od Škancijanal — Naš župnik Mikuluš nima sicer te navade, da bi veliko od politike pridigoval. Ali na praznik Nebohoda je pa dve pridigi imel; prva je bila nekaj besedi iz sv. evangelija in tako tiho, da se je komaj nektera beseda slišala; druga je bila seveda od politike, in sicer tako glasno, da je moral vsak gluhi slišati. Za politiko pa ni bil bolan! Rekel je da je od knezoškofa bilo ven dano, da se mora po vsih cerkvah v nedeljo pred volitvo molitveno uro opravljati na ta namen, da bi krščanski volilci zmagali. Priti morajo vsi k volitvi, kateri imajo še količkaj iskrice krščanskega duha v sebi, da zmagamo naše brezverske nasprotnike. Ožigal je po tistih, ki ne trobijo v klerikalni rog, in rekel: .Kateri ne voli krščanskega poslanca, tisti se za vselej veri odpove in ne bo zveličan!" — Kako pa to, da imajo v sosedni fari v Kamenu drugega škofa, da tam ni bilo treba takih ceremonij ?! Pa to je bil le menda župnik Ražun ta .škof", ko je v sredo pred Nebohodom agitiral po fari za Grafenaverja. Omeniti moram tudi vse tiste agitatorje, kateri so okoli hodili, slepe kmete nagovarjali in jim volilne listke popisovali. Prvi je bil večni študent gosp. Wuncek iz tiskarne sv. Mohorja v Celovcu; imel je dva dni .nrlauba" na 13. in 14. maja samo za agitiranje; bil je tndi na volišču, če vendar ima še le 22 let starosti. Dragi, brat župnika Ražuna in 3. občinski sluga in še več teh orglarskih frajlic. Žugali so, če ne voliti Grafenaverja, tedaj rajši voliti ne pridite. Po volitvi se je reklo: „No 15 judov še imamo v naši fari, sicer smo zmagali." Toliko za danes. Eden od tistih .15tih judov."
Prevalje. Zmaga je naša! tako vpijejo črnuhi in to še bolj zdaj, ko so se dovolj plačane pive napili. Naš kaplanček, po imenu Johan Sekol in njegovi hlapci, so letali po vseh hribih in dolinah in pridigali kmetom in delavcem : vera je v nevarnosti, cerkev bodo podirali, duhovnike bodo napodili itd., da bi si pridobili na ta sleparski način več glasov. Res, vjeli so ti črnnhi precej takih, ali veliko več je bilo onih, kateri niso šli na te farške limanice; ja prigo-dilo se je, da je neki volilec, enega teh barablnov s palco, iz hiše naglal. Prav je imel, bikovka se mu bi bila bolje prilegla na njegovem širokem hrbtu. Kaplanček Sekol ponoči tudi ni imel pokoja. Letal je ponoči z nekim človekom, kateri je bil že večkrat zaprt, po naših delavskih hišah, trkal na vratih, budil starčke iz spanja in začel svojo prazno slamo mlatiti, kako je vera v nevarnosti in kako bode prišlo pri nas tako daleč kakor na Francoskem, da bodo cerkve zaprli... Ti starčki so bili gluhi; culi niso nič; tirjal je glasovnice od njih, ali slišati je moral le resnične besede: Vera ni v nevarnosti ampak vaš žakelj! Prišel je tudi črnosuknež v neko bajtico in tirjal od volilca glasovnico. Ta mož mu pa odgovori: .Glasovnico imam pri Paaru!" — Na to besedo ae je črnuhel tako prestrašil, kakor da bi bila strela vdarila po njem; ostrmel je in jo ves potuhnjen odkuril. Tako bi morali politikujoče hujskače v kuti povsod pognati.
Prevalje. Kako je Fik-fakov sin kunšten, govorijo tukajšni črnuhi. Začel je prodajati svojo na gnoju zrašeno modrost v časopisu .Mir", da bi dobil boljšo plačo, kakor jo zdaj kot hlapec ima. .Gnoj kidat ni dobro", se misli Fik-fakor sin, odkar je socialni kandidat Kristan iz Ljubljane v gostilni pri Achacu razlagal težave delavcev in dohodke grofov, škofov plemenitažev ter sv. očeta papeža. Groza ga je obšinila, lasi bo mu stali po koncu, čisto .zelen je postal, ko je slišal, kako dobro se imajo ti gospodi. .Tako ne gre dalje z menoj, zdaj moram kunšten postati; obrihtan sem čudno", tako je šepetal. Plenice še visijo od tebe, tvojo gnilo modrost si
pokazal! Kaj pa še hoče tvoja žlahta reč? No, no, Hanzej postavili te bomo na višji stol, namreč na bikov...
Novice.
Propadamo?! Zopet enkrat Sumi po listih naših nasprotnikov, da propadata „Stajerc" in njegova stranka... Mi se tem otročajem iz srca smejemo. Vsako leto enkrat ali dvakrat nam zapojejo nagrobno pesen in vendar živimo že 7 let, brez da bi čntili kakšne težave. Zopet enkrat torej propadamo; zakaj neki? Kunštne glavice v prvaških nredništvah so izračunih?, da smo pri zadnjih volitvah le kakšnih 6000 glasov. No, ta je pa modra! Prvič ponavljamo, da sta Ježovnik in Roblek izvoljena z najmanje 60—70% naših glasov. Te glasove treba nam prišteti! Ali je res kdo tako nenmen, da bi mislil, da sta Špindler in dr. Enkoveč v par tednih tisoče kmetov spreobrnila? Ako je kdo nenmen, mn ne moremo pomagati; nam je to pač vse eno. Pravijo tndi, da naš list zopet „hira". Tega mi ne čutimo. Nasprotno, — vkljub goljufije in nasilju najumazanejše vrste raste število naših naročnikov. Po Štajerskem in Koroškem gremo naprej! Pač pa se nam zdi, da hirajo drugi listi, na primer tista ljubljanska cunja, s katero si je umazal dr. Jurtela svoje roke ali pa tista smešna tetka „Domovinca", ki zateji vsakih 14 dni enkrat vsa svoja načela! Tudi „Narodni list" ne živi od naročnikov in smelo trdimo, da ni ne na Štajerskem in ne na Koroškem lista, ki bi imel toliko naročnikov in odjemalcev kakor „Stajerc" I... Zato pa, modrijani v prvaških listih, le radujte se in sanjarite o našem propadu, — mi vam privoščimo te otročje sanje. Duševne batine, ki jih pa dobivate od nas z vsakim dnevom, vam bodo te sanje že pregnale ...
PO vsem časopisju, — seveda ne po prva-škem, marveč po velikih nemških listih, — se prinašajo članki o volitvah v naših krajih. Grozovite sleparije, s katerimi so prodrli koroško-štajerski klerikalni kandidati, neznosni pritisek, naravnost zistematična zloraba vere in cerkve, preriranje vseh postav, — to je v drugih krajih že davno nemogoče, to se godi komaj še v najtemnejših kotih Galicije ali Ogerske! Zato se čudijo tuji listi in se nam — smejejo. Res, malo smešno je, da se pusti vso prebivalstvo na Štajerskem in Koroškem od par sto zbesnelih duhovnikov v kozji rcg pognati I Smešno je in vendar tudi žalostno. Kajti to ljudstvo je zbegano, duševno vtrujeno in zanemarjeno, — to ljudstvo ne čuti, da je pljunilo s to volitvijo v lastno juho. Ne pozabimo tega, da se je pitalo naše ljudstvo s časopisi a la „Domovina'1 in „Gospodar", z Mohorjevimi knjigami in farškimi parofleti. Desetletja, ne, stoletja sem, odkar so izdihnili zadnji svobodomiselni kmetje, so imeli vajete edino politiknjoči klerikalni duhovniki v roki. Ti klerikalci so namenoma in nasilno zanemarili ljudstvo, zastrupili njegovo dušo! In zdaj vpijejo, da so ,,sijajno zmagali. Zahvaljujemo se za te zmage. Zmagal bode tisti, ki ima največ izobrazbe, največ duševnih zmožnosti, največ dušnega orožja. In to niso klerikalci! čimklerikalnejša je pokrajina, tembolj neumno, duševno zaostalo je tam ljudstvo. To pa postaja z vsakim dnevom boljše; z vsakim solnčnim žarkom postaja svetloba večja in zato — je bodočnost naša!
Iz Spodnje-Štajerskega.
Linhart — oproščen! Pred kratkem šele so vložili prvaki tožbo proti našemu uredniku Linhartu. Na jezuvitični način je mislil farški dr. Benkovič, da bode spravil urednika v luknjo. Tožil ni za vsa tista očitanja, katera mu je vrgel naš list nevstrašeno v lice; edino za besedico .Cvenkanič" je tožil. No, Benkovič in njegov modri zastopnik dr. Rosina sta pogorela. Urednik Linhart je bil oproščen in novo pečeni farški poslanec Benka-Cvenkanič bode moral vse troške plačati, črna gospoda se je torej do kosti osmešila. Mislili smo, da bode s tem stvar končana. Ali — osel gre le enkrat na led, — prvaški dohtarji pa grejo večkrat. Prinesli smo svoj čas članek iz Hoč pri Mariboru, v katerem smo prav pohlevno okrtačili farškega podrepnika   Visočnika.    Za   svoje  trditve  smo
_ 4 _
imeli dokaze v roki. Dokaze imamo, da je Vi-sočnik psoval naš list, da bi kmalu batine dobil, da je prodajal sleparske lože, da je hodil z nekim frančiškanskim beračem okoli itd. Vi-sočnik je dobro vedel, da so naše trditve resnične. Ali tekel je k prvaškemu dr. Rosini in ta nam je poslal predrzni popravek po § 19. V popravku se je ed no stavno reklo: ,To ni res in ni res in ni res". Postavo in resnico se je teptalo naravnost v blato. Zato Brno prijeli lažnivega popravkarja za dolga ušesa in smo mu rekli, da je nesramno lagel. Ko bi imel ta farški podrepnik prav, tožil bi nas pred porotnike. Ali tega se ti tički ne upajo. Prvaški dohtarčki so spravili Visočnika na svoje limanice in mož je bil tako neumen, da je zopet tožil našega urednika po § 496. Tožil je le za besedo „laž-nik", vse drugo je pustiti pri miru. Mislili so pač ti modrijani v Rosinovi pisarni tako-le: .lažnik" je psovka, za katero ne dopusti sodni ja dokaza resničnosti; Linhart bo moral torej molčati in sodnik bode tega ferdamenskega Linharta v luknjo poslal! Tako so mislili, pa le ni šlo. Linhart ima hvala Bogu precej dobri jeziček. Povedal je pred sodnijo, da hoče vse svoje trditve dokazati in sodnik se je izjavil inkompe-tentnega, — ta prešmentani Linhart je bil prost. Visočnik bode moral plačati našega advokata, prvaškega dohtarja in vse druge troške, Prav mu je, temu črnemu petolizcu! Vendar pa bi zaslužili glavno kazen tisti dohtarski prvaki, ki spravljajo neumne možakarje v nesrečo! Bla-maža je Rosinova! Osel gre le enkrat na led, — kolikokrat bodo šli prvaški dohtarčki ?...
Ptujska duhovščina dela miroljubnemu g. proštu kakor sploh vsem poštenim prebivalcem v Ptuju velike preglavice. Na eni stani hočejo pokazati minoriti vedno iz novega, da jim je politično hujskanje prva skrb, na drugi strani pa sta se razvila mestna kaplana Jager in Ko-privšek v politična petelinčka najhujše vrste. Gospodje Vavpotič, Pšunder, Koprivšek, Jager e tutti quanti hočejo kar čez noč premagati napredno misleče Ptujčane. Mi se sicer ne brigamo za politično .prepričanje" teh ljudi, ki so le hlapci mariborskega' nadhujskača Korošca. Ali proti temu se postavimo v bran, da bi Be moralo pustiti vso ptujsko pvebivalstvo obreko-vati in psovati po klerikalnih kranjskih cunjah. In to se danes godi! Vsak dan čitamo po klerikalnih listih naravnost nesramne, brez-značaj ne psovke; — te psovke meče j o blago slo vi j e ne rokenatisto prebivalstvo, od katerega živijo! Ali to še ni vse. Tudi v šoli se pričenja vlivati strup v otroške duše, — tudi v šoli se skuša uahujskati otrokeproti stari-šem! Temu počenjanju mora biti enkrat konec! črni gospodje vplivajo sicer v prvi vrsti na ženske in so ustanovili vsled tega svoj .Christlicher Frauenbund", po domače: društvo ptujskih ter-cijalk, katerih .geistlicher Mitberater" je g. Pšunder. S tem, da vzgajajo našo deco v politični hujskariji in da poneumijo naše žene, — s tem mislijo polagoma napredno mesto posiliti v črni tabor. Temu mora biti konec! Ali naj trpimo, da pride otrok iz šole in pravi: mama, ali je oče res brezverec ? Ali naj trpimo, da se vsiljuje deci druge knjige, nego bo jih stariši dali? Ali potrebujejo naše žene kakšnega .Mitberaterja" ? Ali je lepo, ako sedi debeli minorit ob s/412 uri po noči med socialističnimi železničarji v gostilni pri »zamorcu"? Ali je to lepo, da se na-hujska prebivalce v Dražencih proti Brežanom? Ali ni to naravnost predrzno izzivanje, ako lažejo ptujski duhovniki, da je naš list .brezverski" in ako agitirajo v šoli, spovednici in društvu z vsemi sredstvi proti .Štajerca"?. Temu treba konec napraviti! Pač ni čada, da so sprejeli meščani sklep, da ne bodo otrok verouku pošiljali, dokler se hujska deco proti starišem. Odgovornost za takorak nosijo tisti duhovni v Ptuju, ki so po zabili n a s voj po kli c i n postali hujskači v talarju. Prebivalstvo v Ptnju pa se ne bode pustilo komandirati od mladih farških petelinčkov, ki ne vedo od življenja ničesar! V mesta hočemo mir in zaropotali bodemo odločneje, ako ne pride do mira! Vbogi g. prost Fleck je pač vedolžen na teh dogodkih, njemu je politika .terra incognita",    on   se    briga    le   za svoj   zvišen po-
klic. Vkljub temu pa se obračamo še eDkrfl do g. prosta, naj poseže z železno roko > prodaj sršeno gnezdo, naj napravi red, kajti drngsh upnik odklanjamo vso odgovornost za nasledke bre: ovcice, mejnega hujskanja teh duhovnikov. Ptnjčani kedaj Vi pa izvajajte posledice že zdaj! Delajte i f» lega p dvojenimi močmi za naš list! »Štajerc" men kakor priti v vsako hišo, v vsako gostilno r Ptuja in dol Naročajte ga i za vaše posle! Tako pokažem« aik... da se Ptujčani ne pustijo komandirati od H I N dih petelinov, katerim je šla ošabnost v glare .»am: Ako hočete pokoj, — dobro za vas in nas! Al: it»e v hočete boj, — tudi dobro! Ali ne tarnajte po:rc sproti kajti z belimi rokavicami ne primemo nasprot- aid v nike za ušesa! Vrgli ste nam bojno rokoraoas b> pred noge, — mi jo poberemo in videti h Čemo, kje bo zmaga. Proč s klerikalizmom!
Prvaški tat pred  poroto. Poročali smo čas, da je bi prvaški   poštni oficijant  v Ptnjt Anton Schwarz zaradi   raznih   sleparij   aretiral Prvaški listi, ki poberejo vsako malenkost, dar se tiče   uaprednjaka, so   o   tej   zade»i 1*1 molčali. Te dni pa je stal Schwarz   pred nur> borskimi porotniki. Priznal je svoje grehe nfi| noma in bil obsojen na 10   mesecev Wb ječe,    jpoojstrene    s    postom   in trdim vsaki mesec. Ragovedni smo,   ali  bodo listi svojim vernim ovčicam kaj   o  tej povedali?! Mislimo, da ne veliko. Kajti lamp«-! rija za lumparijo pride   na   dan   in   povsod si prvaki glavni junaki. In ti ljudje,   katerih pni[ voditelji so nepošteni, hočejo druge morale
.Proč od Brega,", to je najnovejši katerega so si izmislili za Dražence nekatnl klerikalni emrkolini. Mi poznamo te tičke ii morda se bode še prigodilo, da jih bodo Dn| ženci sami pognali čez most v farovž... if vprašajmo se: kaj pomeni to .Proč od Brega'!] Ali bi občina Breg morda poginila, ko bi tisti] par hiš v Dražencih bilo priklopljenih dragi čini? Mislimo da ne, kajti gospodarstvo b; občine je v popolnem redu. Pač pa bi kmetje v Dražencih čutili, ker bi prišli bogve bogve v kakšne razmere. Mi svetujemo: mimo! kri! Sramota je sicer, da se pustijo prebiralo] v Dražencih nahujskati od farških Bmrkolinori — sramota je, da imajo v Dažencih še tako [oslov, debele planke na Čelu, — sramota je da p> limo rabi »črni purgermeister" svoj vpliv v svojo am p lastno škodo in v škodo svojih sosedov, — a!i men ji posledice te sramote bodo Draženci sami cofe] ^H In morda pride še čas, ko bodo klicali: Nazaj 1 no, • Bregu! Tisti pa, ki hujskajo nepremiselno, uij amošr bodo enkrat kaj doživeli... Bcežka občina ji rehud bila vedno v vseh zadevah edina, zato je m ega n lumparija, ako hujskajo privandrani nevednUi ek čis en del prebivalcev te občine proti dragemu,     »rosjac*
o t
je
j! 1
sti
valeč
ti egov
i de
dap
Gol ilja nib
id, 1
rje
o,
■ Ij v
Jan strai
Iz Št. Vida pri Ptuju se nam poroča:  Pc vodom zlate poroke zakonskih Toplak, ki se vršila dne 26. maja, opaziti je bilo pri žrjpl Andrej   Berdnika  pravo   krščansko Politika   ne   spada   v   cerkev,  ali   ta gospod se za to ne briga. Pri  nagovoru je nil, da je jubilar rojen v Podvincih, torej votj čini, ki je tako .lepo" volila za   deviško-nedol] žnega hofrata Ploja. Malo čudni je ta goTor olj priliki zlate poroke. Slavni hofrat   Ploj  p&č ml bode doživel zlate poroke, ker  je tako  „dot*j kristijan", da je ločen od svoje katoliško m] poročene žene. To je pozabil  župnik Ali naprej! Zvečer, ko je zvonar pričel zvonifel šel je župnik s pasjim bičem na je nagnal  ljudje  ven;   pri   tej   priložnosti jej bičem sedemkrat   udaril!   Na  mosta se zgodili potem prizori, ki mečejo prav Joi] luč   na   tega   čudnega   .namestnika Ljudje bi bili kmalu župnika kopali, kajti teh župnikovih pristašev je že zaklical: „Poji župnika  kopat".    No,    neki slučajno f Vidčan je župnika itak dobro — opral, ta črnosuknež ne toži??    Očita  se m a precej nelepih stvarij! Menda  se   čuti Ti Župnik, spominjaj se, da se ti je  klicalo u| mostu:  .Sramujte se!" in glej, da se nan&Si tvojega zvonarja in hlapcev malo več izobraiaJ Kajti ako se ne poboljšaš,  bo   .vera"  še te fajmoš .pešala". Sicer pa to ni vse.   O tema žepni jjahovr vemo še celo vrsto ne prelepih dogodkov. Pn kratkim je umrl neki  Herman   pri  obč". stojnikuv Dravcih. Hotelo se je ga je pokojni brez vsega;   ali ko   so  prišli  sinovi in bo pokazali polne žepe, pričelo  je »voi
Zati; venfr
m lobe trge rja
ni.
Ipušč
siti.
<ške
enda
tere
,vza
žnai
rihod
leš
,1
diši
sga
riti.
ijti F
irav e, di
i na ampak jerca"
—   5   —
rat       ft je padel od malega zvonca .bingl". Za denar Lbjo grtovi ljudje tudi. stojo dušo!   Tudi  je
iče       Lik Berdnik pozabil, kako naj pozdravi svoje
»•         ii«, kadar pride na prižnico. Radovedni smo,
ail      tij bodo tamošDji farani čnli od kakega dru-
30-       tpwdrav .hvaljen hodi Jezus Kristus". Vse-
ir»        kior » bode streljalo od veselja po vseh goreh
ju.       IJolinah te (are, kadar jo popiha ta duhov-
la-     f Napredna zmaga v   Cirkovcih.   Poroča  se
o. ■: Doe 27. maja so se vršile občinske vo-ko In t Cirkovcih. Dve stranki so Bi stali na-m, Leti in hodi boj je bil. Željno smo čakali na it- bi tolitve in pričakali smo jo. Čeravno so co i bombardirali s psovkami nemčur itd., 60 ■dar čmnhi pogoreli. Dani se, počasi a go-o! Kakor tema izgine pred jutrajno zoro, io bo izginila moč naših nasprotnikov, kakor ije pri zadnji volitvi pokazalo. La tako na-tj! Kot novi župan je izvoljen g. Joh. Knšar, ■tstoikv Šikolah. Kot moder in izkušen kme-ijk je vsem nazadojakom trn v peti, ker ne nbi i ijimi v klerikalni rog. Ko bi občani jegove nasvete poslušali, bilo bi že lahko pri u dosti na boljšem. Sicer ne smemo prezreti idipoloega dela in skrbi dosedanjega žnpana Goljati, za kar mu gre vsa hvala. Edina Iji obianov je bila, raznesti gnezdo godnih pli kojov, starih odbornikov s svetovalcem ri, katerih smo se tudi z večega otresli. Zdaj pa pleši, pleši, črni kos — ja kak bom plesal, ker sem bos . . . Poleiiski župnik Valenko se kaže kakor zati-ik-c naprednih obrtnikov. Slišimo od več strani, hie je Valenko že proti raznim OBebam izid, da ne smejo nekemu naprednjakn živeti uliti. Ker so izobraženi naprednjaki njegovi imžoiki in ker nočejo v njegov rog trobiti, rt) prepove on vsakemu k tem ljudem zahajati. M faranov nam je pisalo glede te zadeve. ■ije pišejo: „Mi gosp. Valenkn danes svetu-H, naj se raje poteguje zato, da bo v cerkvi i itoleh in sploh povsod manj prahu in vse Jj t redn. Opozorimo pa Se posebno in opo-, da naj, kadar gre na spoved, ne gleda ko pri cesti ljndje klečijo; naj da bla-i kakor je stara navada in naj ne gre kakor žandar s svojo puško" itd.. . . Tako jiejo farani. Tudi mi se pridružimo temu ijo in svarimo g. Valenka!
ležiar iz Polenšaka, — obsojen. Poročali
da je tožil   trgovec   Ploy   iz  Polenšaka mežnarja Glavnika, ker  je  imel  ta li jezik in je  lagal  ter   obrekoval pošte-moža. Pred sodnijo seveda je bil  mežnar-dragačen. Zvijal se je kakor jegulja in milo, naj se mu vse laži odpusti.   Ves možakarju izginil kakor kafra in bil je ■pokorjenemn grešnikn, tako da se ga Ploy  usmilil.   Edino  vsled   usmi-Ploya se je rešil ta mežnarček občutne lendar pa je  moral  g.   Ploya milo   za nje prositi in mora  to  tudi v fari   raz-Obenem mora 10 kron za ubožce in vse plačati.   Tako   mežnar,  za   zdaj   imaš dosti! Pomisli pa, da si šel na limanice, ti je nastavil  tvoj  župnik   Valenko, ki v še bolj kazni zasluži.   Poboljšaj se, ik in pusti poštene ljudi pri miru, kajti ijii se ti ne bode več odpustilo in romal Jeibez usmiljenja v luknjo! .Kardinal- Zadravec v sv.  Bolfengu  pri nam je poslal svoj čas popravek,   ka-'terega smo morali po postavi brez opombe obiti. Mislili smo takoj, da je popravek zlagan, po navadnih lažnikih   skovani  duhovniški popravki pač ne bodo  nikomur pameti   zatem-Naši dopisniki  pa nam pišejo zdaj glede .kardinala" Zadravca   sledeče:   ,Res l je župnik rekel  te besede:  ravno to si iti, ki .Štajerca" bere!    Ni res,   kar Zadravec v svojem  popravku,   da je le in nevesto  svaril   pred   slabimi časopisi, res je, da je naravnost šinfal čez »Sta-To imaš  na popravek!   Vprašamo Te, ir, kdo je lažnik?   Ali imamo 19. § za jdsboniške laži? To bo pribito in tudi sodnijsko Tidokažemo, fte hočeš!" — Tako je torej!  Vi, jktrdinal" Zadravec ste v svojem popravka prav podlo in ne sram n o lagali.   Vi nimate niti [toliko pognma, da bi stali za tem, kar v svojem m storite! Sramujte se!  Sicer pa vemo,
da tudi zdaj Zadravec še ne odneha. Evo slučaj: Ko je „kardinal" za velikonočno spoved listke delil, stopil je tndi pred neko dekle in ji rekel: .Tudi pri vaši hiši je .Štajerc", to je grdo in tudi greh". Dekle mu je odgovorilo: .To ni res, le moj brat ga ima". Ko pa pride isto dekle v nauk za ženitev, pričel je .kardinal" zopet psovati čez .Štajerca* in dejal: .To je lepo, k vaši hiši itak več .Štajerc" ne hodi". Mi vprašamo: kje pa izve župnik vse to? Saj vendar ni poštar! Ali izvoha to morda po kaki nepo-stavni poti? No, ko pride dotično dekle k spo vedi pred ženitvijo, zarohnel je Zadravec nad njo, češ da ga je ona v .Štajerca" dala. Dekle: ,Jaz nič ne vem od tega". — Zadravec: .Jaz Vam ne verjamem, boste že enkrat odgovor dajali" itd. Tako opravlja ta kntarski hujskač spoved! No, mi bodemu črnuhn še občutneje ušesa navili in povedali kaj o njegovih tožbah in kako faro zanemarja. .Popravki" bodo še bolj oči odpirali!
Odprto pismo. Piše se nam: Gospodu kaplanu J. Krainjc v sv. Petru pri Maribor u! Ker niste na mojo pismeno in javno zahtevo Vaše v razburjenosti volilnega boja napravljeno lažnivo očitanje dokazali ali preklicali, — nosili bodete nasledke, da se Vas poduči, da se ne sme obdolžiti šolskega svetovalca brez vzroka nepostavnega dejanja. Toliko Vam na znanje. Kari Pessl, načelnik krajnega šolskega sveta v Leitersbergu in Karčevini.
Kaplan KranjC v sv. Petru je predrzen fantič. Med volitvijo je lagal čez g. Pesslja, da se je kar kadilo in se bode imel za to pred sodnijo zagovarjati. Ali tudi zdaj nastopa ta fantič! Cu-jemo, da kar divja proti .Štajercu". Pri kmetih dela kar cele hišne preiskave, da bi našel naš list. Ako ga res najde, potem ga strga in sežge. Mi opozarjamo naše naročnike, naj položijo žeg-nanega paglavca čez kolen in mu jih naj našte-jejo 25 s šibo, ako bi se predrznil, trgati njih lastnino. S takimi fantiči bodemo kmalu gotovi.
Kako je bil dr. Benkovič izvoljen?  Piše se
nam: Žnpniki in kaplani Pernat, Preskar, Pre-siček, Cebašek, delali so grozno pred in na dnevu ožje volitve. Župnik Pernat je pridigoval približno tako-le: Ljubi kristjani, ako volite koga drnzega nego Benkoviča, potem bodete prokleti; mi smo revni, mi potrebujemo zboljšanja plač; vsak je bolje plačan kakor mi (duhovniki); dohtar ve več kakor kmet itd . . . Ob konca je odpustil ta župnik svojega grobokopa, ker je ta nasprotno volil, iz službe. Lepo krščanstvo! Župnik Preskar zopet je poklical 40 mu vdanih žensk iz Kapel k sebi in jim je naročil, da naj nagovorijo svoje može, da bodo zanesljivo za Benkoviča glasovali. Kaplan v Pišecu je bil v svoji fari zelo presenečen. Baje je bil v občini Boisno v neko klet zaprt in precej časa tam zadržan. Zakaj neki ne toži? Boji se menda, ker ima maslo na glavi. Preskerjn so se 23. maja hudo smejali zaradi njegove agitacije. Tako naj bi se zgodilo vsem hujskačem! Uči-teljstvo je seveda za trboveljskega sultana Rosa z enakimi sredstvi delalo. Žalostno, da ni dobila nova stranka nobenega poštenejšega kandidata!
Pravi „Prozesshansel" je podgorski župnik Pečnik. 29. maja je bila velika obravnava v Slovenjgradcu. Pečnik je moral plačati najprve 25 K v neki namen, drngič pa 10 K, ker se je hotel pretepa vati. On sam je tožil celo vrsto kmetov, ki pa so bili vsi tožbe oproščeni. No, zdaj pa že vemo, zakaj vera peša! Ali kmetje se ne dajo več pod noge teptati!
Duhovniški pretepač. O našemu znancu kaplanu Luskarju iz St. Ilja pod Turjakom, ki zna tako lepe popravke pošiljati, bmo izvedeli zopet lepo dogodbico. Morda nam pošlje kaplan zopet popravek, ali resnično je pa le. Par dni pred ožjo volitvijo je imel Luskar okoli kap'a-nije več Robičevih plakatov nabitih. Stari čevljarski mojster V. Kandek pa je pribil poleg še plakat za Ježovnika. Slučajno je bil Luskar pri vratih in rekel: „No, ker ste ta plakat nabili, pa pojdite z mano notri, vam dam glažek vina". Starček res stopi v hišo. Takoj za njim je kaplan vrata zaklenil, vzel pripravljeni korabač in začel moža nevsmiljeno pretepavati, da je bil starček ves krvav in da nosi še danes levo roko povezano. To se je godilo letos, ne v srednjem veku. Opozarjamo orožnike, naj stvar preiščejo,  da  pride  duhovniški   pretepač,
ki se loti z bičom sivolasega starčka, tja kamor spada. Luskar pa nas naj toži pred porotnike, da mn dokažemo vse, kar pišemo! Sicer pa čujemo, da bode moral Luskar iz St. Ilja romati in da je dobil že pisemce. Jokal se pač ne bode nikdo za njim.
Klerikalna omika. Prijatelj nam piše: Popisati moram smešno dogodbico, ki sem jo doživel minulo soboto, ko sem šel iz Ormnža proti Cvetkovcu. Ko pridem gori na lentovski breg, zagledam kakih 200 korakov pred menoj na cesti neko stvar ležati; na bližnji njivi pa sta se pasila dva vprežena vola po deteljici in vlačila voz za sabo. Spočetka nisem videl, ali leži na cesti kup obleke ali kak prašič. Ko pa se malo približam, sem takoj videl, da to ni bila ne obleka ne prašič, ampak prašiča podobni človek. Bil je ves opraskan in poln prahu, pijan pa kakor kanon. Ko pristopim bližje in ga opomnim, naj bi vstal in šel raje k volmi v deteljo počivati, da bi ga kdo ne povozil, pričel je a hripavim glasom vpiti in prašal: .Kdo pa ste Vi? Ali bi me radi v .Štajerca" dali kakor so me dali naši mihovski nemčurji? Pa le niso zmagali, propadli bo; jaz sem 12 glasov za Ploja notri spravil. Ornig ne bode poslanec, dokler Brno mi v Mihovci. Mi smo kristijani in Slovenci, mi imamo slovensko kri, ne pa toti prokleti nemčurji, ki so Orniga in Zadravca volili !" .. Tako mi je kvasila ta pijana nesnaga; odgovoriti nisem mogel nič, kajti pijan je bil kot kanon in ležal v prahn na čast klerikalne stranke. Vprašal sem ga končno, kako se piše. Vpil je: ,To vas nič ne briga, povem vam pa le, da sem Jožef Skvorc ali Senjurjov Jožko, pa ne da bi me dali v Štajerca", — Vprašam še, je-li bil že kedaj v našem listu. Povedal je, da pač zaradi njegove ljube Tile, katero pa nikdar s krampom ne naganja, pač pa vsak teden z motiko (1). Ker sem ga hotel iz ceste spraviti, mi je rekel, da sem luteran in me psoval na vse pretege. Naposled je povedal to-le: .Meni so kaplan krono dali, da sem ljudi odgovarjal od Orniga in sem tndi 12 glasov dobil"... Medtem se je bližala neka ženska. Šel sem polagoma proč in si mislil: tvoji voli v detelji imajo pač več pameti kakor ti! Takšna je klerikalna vzgoja! Sramota!
Letni in živinski sejmi na Štajerskem. (Sejmi
bres zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letni in živinski sejmi).  Dne 7. junija V Spodnji
Poljskavi (svinjski sejm), okr. Slovenska Bistrica; v Kapelah**, okr. Brežice. Dne 8. junija v Gleichen-bergn**, okr. Feldbach; v Wnndschuhu**, okr. Graška okolica; pri Sv. Marjeti na Dravskem polju*, okr. Maribor; v Strassn**, okr. Lipnica; v Brežicah (svinjski sejm); v Weizu*; pri Sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu. Dne 10. junija v Pilštajnn**, okr. Kozje; v Kleinu (sejm s klavno živizo), okr. Lipnica. Dne 11. junija v Ormožu (svinjski sejm). Dne 12. junija pri Sv. Treh Kraljih, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.; na Ptuja (sejm s ščetinarji); v Imenem (sejm s ščetinarji), okr. Kozje; v Mariboru*. Dne 13. junija v Obortu, okr. Bruck; v Žalcu**, okr. Celje; pri Sv. Dahu-Loče**, okr. Konjice; pri Sv. Štefanu**, okr. Kirchbach; v Radmerju, okr. E senerz; pri Sv. Andražu v Slov. gor.**, okr. Ptuj; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejm); v Gradcu (sejm z rogato živino); v Kozjem** na Žigarskem Vrhu, okr. Sevnica; v Brežicah**; pri Sp. Dravogradu**, okr. Slovenji Gradec; v Gleinsfattnu**, okr. Arvež. Dne 15. junija v Mooskirchnn**, okr. Voitsberg; pri Sv. Vidu**, okr. Ptuj; v Veitschu, okr. Kind-berg; pri Sv. Barbari**, okr. Konjice; v Mozirju**, okr. Gornjigrad; v Gnasu**, okr. Feldbach; t Pčillau**, v Lembachn*, okr. Maribor; v Kostriv-nici**, okr. Rogatec; na Planini*, okr. Sevnica; v Brežicah (svinjski sejm); v Passailu, okr. Weiz; v Arvežu (sejem z drobnico). Dne 16. junija v Liezenu. Dne 17. junija v Sochavu**, okr. Fiir-stenfeld. Dne 18. junija v Ormužu (svinjski sejm). Dne 19. junija v Brucku*; na Ptuju (sejem s konji, govedo in ščetinarji): v Imenem (sejm s ščetinarji), okr. Kozje. Dne 20. junija na Bregu pri Ptuju (svinjski sejm); v Gradcn (sejm z rogato živino). Dne 21. junija v Smarji pri Jelšah*; v Studencih*, okr. Maribor; v Pirchu**, okr. Weiz; v Mambergu** (todi sejm s konji); v Pekla*, okr. Slovenska Bistrica; pri Sv. Tomažu** (kora-čice), okr. Ormož. Dne 22. junija pri Sv. Juriju**,
— 6 —
okr. Celje; na OerkevDJakn**, okr. St. Lenart v SIot. gor.; v Poljčanah**, okr. Slovenska Bistrica; v Sevnici**: t Brežicah (svinjski sejm); v So-Stanjn**; v Gaberji**, okr. Lipnica.
Novo podružnico kmetijske družbe so ustanovili v sv. Benedikta v. Slov. Gor. Navzočih je bilo 45 posestnikov. Sadjarski in vinogradniški učitelj g. Belle je razjasnil v lepih besedah pomen agrarnega dela. Sprejelo se je v delokrog nove podružnice še razne občiBe. V odbor so bili izvoljeni: za predsednika posestnik Franc Zupe iz sv. Benedikta, za namestnika župnik F. Zmazek, za tajnika nadučitelj Edu. Blenk, za odbornike pa: posestnik S. Kurbus, F. Fekonja, T. Kralj, F. Kraner, V. Lenja, E. Kramberger.
Kmetijska podružnica Slatinska priredi pri ugodnem vremenu v nedeljo dne 16. junija ob 9. uri predpoldan zborovanje v Kostiivnici na posestvu g. Ignac Gotscherjevih dedičev. Popoldan ob 2. mi pri Andreju Drofenig. Na obeh zborovanjih bodo sledeče točke na dnevnem redu: ,,Zboljšanje naših travnikov, umetni gnoj in njegov upliv, pregled trave na listu mesta, vaganje sena na gnojenih in negnojenih poskusnih parcelah". Oddaljeni napredni posestniki ste posebno na popoldansko zborovanje pri Dro-fenigu povabljeni; tam tudi se Vam priložnost nudi, si ogledati drenaže in njih upliv v primeri z drugimi travniki. Udeležite se toraj mnogoštevilno!
Pekovski št rs j k. V torek zvečer so stopili vsi pekovski pomočniki v Ptuju v štrajk.
Izpred porote v Mariboru. Poštna upravitel-jica A. Petek iz Vohreta je bila obdolžena, da je poneverila 732 E uradnega denarja. Porotniki so zanikali stavljeno vprašanje in je bila toženka oproščena. — 4. junija je bila obsojena 62 letna ciganka Karolina Pestner na 4 leta ječe, ker je v prepiru svojega moža ustrelila.
Iz Koroškega.
Švindlarski „Mir" postaja z vsakim dnevom podlejši in prekosi danes že svoje štajerske ter kranjske bratce. Kakšna mora biti morala stranke, katere glasilo se bori s tako nizkimi sredstvi kakor .Mir"? Ali ni med slovenskimi klerikalci niti enega poštenjaka, ki bi se sramoval divjanja te cunje?... Ne povemo to, ker bi se morda „Mirovega" strupa bali. Ne! Pes, ki laja veliko, ti ne stori ničesar. Ali ponavljati hočemo le, da psuje baje „slovenski" „Mir" slovenske napredne kmete na Koroškem z najpod-lejšimi priimki, da govori tako rovtarski jezik, kakor se ga posluži k večjem šnopsar, kadar pade pod miso. In koroški duhovniki so krivi te zadevi!!! Ti posnroveli, breznačajni duhovni pa hočejo biti obenem ,, vzgojitelji ljudstva" ter ^duhovniki ljubezni"... Ironija! Ljubezen, vzgoja, izobrazba, vera, cerkev, — ali mislite, da se brigajo politikujoči farji za vse to? Figa! Politični kšeft jim je glavna stvar, politična hujskanja je vsebina njih delovanja, politična laž jim je glavna boginja... In »Mir" je glasilo teh ljudi! Shranili bodemo številke „Mira". Morda jih bodo poznejši rodovi prelistali in se čudili, kako propalo, kako lopovsko je bilo politično farštvo leta 1907!!!
„Mirovi" plodovi. Iz Št. Lipša pri Žoneku se nam piše: Seme, ki ga seje neslavni, recimo neslani „S-Mir", začne nositi obilne plodove v Škodo črnim pristašem. Kakor neka žena v Velikovcu, o kateri je „Štajerc" svoj čas poročal, tako je tudi neki Jurij Podriečnik p. d. Tišler T Banji vesi mislil, si dati duška s tem, da je po izgledu „Mira" imenoval v gostilni častitega g. Frid. Seifriza „Inmpa*. Bil je na-to tožen in pri sodnijski obravnavi dne 29. maja obsojen na tri dni zapora. Tam v kejhi bo pihal zdaj ričet, ki ga nam „Mirovi" dopisani zmeraj želijo in bo imel priložnost premišljevati, kaj se pravi psovati poštene ljudi. Kaj pravi k temu naš župnik, ki si je v številki 24 „Š-Mira" od dne 1. junija kot „faran" sam tako klaverno hotel rešiti čast? Mi vzdržujemo svojo trditev, da ste agitirali na sveti večer. Sram vas bodi! Vprašamo vas: ali je bilo dejanje Jurija Podriečnika, vašega pristaša, tudi „krščanBko"? Podriečnik, ti pa se zahvali pri teh ljudeh.
Farška kuharica — tajnik. Ker imajo črni gospodje toliko posla z politiko, ne morejo več opravljati   svojo   dolžnost   v  župnijskem uradu.
Zato jih pričenjajo nadomeščati njih frajlice kuharice. To novo vrsto je vpeljal kot prvi župnik Fnchs v Sv. Danjelu. Pri zadnji volitvi se je pokazalo, da je izpolnila in popisala farovška kuharica nekemu volilen poročni list. Radovedni smo, kaj poreče oblast k temu? Morda pričnejo kuharice tudi pridige imeti   in   mašo   brati?...
V Borovljah so biii voljeni za župana g. Jos. Ogris, za občinske svetovalce pa gg. Avg. Kast-ner, Jos. Marx, F. Kuaternigg in Nik. Angelo, vsi vrli naprednjaki!
Grozni samomor. 78 letni Jurij Pankhalter v Celovcu še je prerezal z britvijo vrat in pre-paral trebuh.
Umor ali samomor? Te dni so našli v La-sahu minerja Batrita Tollerja, pridnega delavca, mrtvega. Pravijo, da se je sam umoril.
Nevihta. Precej huda nevihta je divjala 25. maja ob osiaškem jezeru. Toča ni napravila posebno velike škode. Pač pa je ubila strela posestnika Hohensaserja, ki je zbežal med nevihto pod drevo.
Po svetli.
V  blaznosti je umoril neki zblazneli človek v Susnovici svojo ženo in 5 otrok ter si vzel potem sam življenje.
Rudarska smrt. Iz Dortmunda na Pruskem se poroča: V jami v Beklingshausenu je bilo zasutih 13 rudarjev; 2 sta ubita, ostali težko ranjeni.
Veliki požari. Na Moravskem so se zgodili velikanski požari. V Stitni je pogorelo 83 posestev, v Pohlicu 30, v Sadviedcicu 26, v Obigc-tanu 10 z romarsko cerkvijo, v Pitinu 21 posestev.    Skupne škode je za 800.000 kron.
Ljubi „Stajerc"! Nemški listi poročajo: Tudi pri Jugoslovanih ima skoraj vsaka cerkev kakšni „čudež", ki poveča njene dohodke. V Travniku hranijo Turki troje las iz brade poroka. L. 1860 so kupili prebivalci v Vukovarju okostje sv. Bona za 30.000 goldinarjev. Postavili so kosti v glažnati krsti v cerkvi. Neki duhovnik je pripeljal zdravnika, da mu pokaže te svetniške kosti. Zdravnik gleda in gleda ter pravi končno: „No, ta svetnik je bil pač zelo čudni človek!" — Duhovnik odgovori: „7,akaj?" — „No"—pravi zdravnik—„zato, ker ima dvoje levih n6g"... Oblekli so čudnemu svetniku hlače, da bi ljadjr ne videli oboje levih nog...
Gospodarske.
Nujna potreba. Prav nobenega dvoma ni, da bi naš kmeteki stan bil že davno na stališču ki mu gre v državi z ozirom na njegov pomen v narodnem gospodarstvu, če bi se mu ustvarili z ozirom na njegovo duševno izobrazbo potrebni in primerni temelji. Danes pa se skoro zdi, da so vse pridobitve moderne države, velikanski razvitek prometa, velepomembne iznajdbe na polju prirodnih ved in tehnike, s kratka vse, kar imenujemo skupno »moderno kultura", kmetu samo v škodo. In zakaj? Ker manjka kmetskemu stanu potrebna podlaga, da bi vse te pridobitve, kakor se to zgodi pri vseh dragih stanovih, izkoristil za svoje gospodarstvo in njegov prospeh. Da nas ne bo kdo krivo razumel. Tukaj ne maramo priporočati tiste kulture, ki stremi za tem, da bi popolnoma iztrebila v kmetu konservativni element. Konservativen pomeni vzdržujoč in vzdržati se moremo le s tem, da porabimo vse, kar nam nndi neprestan napredek časa, za svoje vzdržavanje. In tako se tudi utemeljuje strokovna izobrazba kmeskega stanu. Dasi je zelo znamenje časa, da se sicer počasi, a zato vedno iz srede kmetskega stanu čujeja glasovi, ki žele in zahtevajo za kmeta primerno strokovno izobrazbo, vendar moramo opozoriti na to, da so te želje le enostranske, ker se tičejo samo moškega dela kmetskega prebivalstva, dočim se je drugi, ravno tako važen činitelj, ženski del, doslej pri reševanju tega vprašanja popolnoma zanemarjal. S temi vrsticami hočemo o tem vprašanju nekaj spregovoriti in podati par navodil. Za izobrazbo kmetic se je cicer na Štajerskem zgodilo v pretočenem desetletju nekaj s tem, da so se osnovali tečaji za kmetske hčerke v Grab-nerhofu in na zimski šoli v Andricu, kjer se vsako leto poučuje določeno število kmetskih kčerk v gospodinjstvu, vendar je to število malo v razmerju s tisočmi družinami, ki jih šteje naša dežela. Ce tudi vpoštevamo, da se poučuje večje število hčerk premožnih kmetov na drugih krajih v gospodinjstvu, vendar je to šte-
vilo v razmerja z dragim kmetskim p: vom, ki se ne uči, brez pomena. Velik: čina kmetic ni imela v svojem življenja prilike, da bi si pridobila za svoje gOB^ primerno strokovno izobrazbo. Ce misli: ni nobenega stanu, pri kterem bi bilo delovanje moža in žene takega pomena t Skrop ravno pri kmetskem, kjer tvori podlago a\ Injeju spevanje in vspeh celega gospodarstva, pflomiji pač lahko uvidimo, kako velikanskega pec polet: je ta stvar. Skupno delovanje je zankaaJHajkc. potrebno vsled posebnega značaja, ki galFJer vsako gospodarstvo, posebno pa kmetsko. jpredp da se trudita danes kmet in kmetica, da [fikrop spodarita skupno, kakor najbolje vesta io vprašanje pa je, ah lahko to skupno delo1 nese tudi primeren sad, če nimata ne ona za to potrebne izobrazbe. Kakor si nes stoje, lahko z mirno vestjo rečemo, pehi niso mogoči brez strokovne izobi tem ne maramo nikomur nič očitati, hočemo samo, na kak način bi se delo olajšalo in storilo, da bi prineslo več Treba nam je samo, da si stavimo pred našnje časovne razmere in videli bomo. to, kar smo zgore rekli, rekli, res. Ni našnje gospodarstvo mora delati z denarj dohodki. Gospodar mora gledati za tem, da iz svojega gospodarstva kolikor je mogočo dohodkov, kar pa se ne more zgoditi, če ne ve, kako se to doseže, če se ni kako prej rekli, pripravil za svoj stan s s strokovno izobrazbo. S strokovno izobi se tudi marsikateri izdatek zmanjšal, t Ijenje na kmetiji bi postalo ugodnejše ne na to, da bi gospodinja že vsled svojega kot mati lahko neizmerno mnogo dobrega rila posebno, če bi se ji dala za to večja, širnejša in globokejša izobrazba, Predaleč ti zavedlo, če bi hoteli ugodnosti, ki jih daje: kovna izobrazba, razlagati na posameznih! čajih, to pa tudi ni naša naloga na tem Pač pa je naša dolžnost, da pokažemo ki nas bodo počasi pripeljala do tega Kot vzor nam služi neka naprava, ki p< v malih mestih in trgih zelo imenitno in obrtne potovalne učiteljice. Te bivajo po' časa v krajih, kjer je mnogo obrtnikov in poučujejo hčerke obrtnikov v vseh potu strokovnih vedah. Kar je tukaj mogoče, dobro prospeva in dobiva podpore od drža' bi se lahko nvedlo tudi za kmetijstvo uvedbo gospodinjskih potovalnih tečajev t kmetijskih podružnicah je tembolj upro ker sicer zaostanemo za trgi še bolj, kaki tako smo. Ga se nam to posreči, bomo i na eni strani dosegli, da bo imela kmetica splošno kmetsko izobrazbo, na drugi s bi s tem pridobili že sedaj obstoječi zavi kmetijstvo krepko oporo, ker bi se vsako poučevalo večje število kmetic, tudi onih, dolgo gospodinjijo, vsaj v najnavadnejših gospodinjstva. To delo bi lahko obsegalo deželo in segalo v najskritejše kotičke i; lahko z malimi državnimi podporami naravnost plodonosno. Umevno je, da kmetskega prebivalstva tudi to novo: kakor ob svojem časn potovalne uči gledal z nezaupanjem in postrani. Danes pa kmet nestrpno potovalnega učitelja in prišlo tudi v tej stvari. Potovalna učitelj bi kazala in razlagala, bi si kmalu naklonjenost gospodinj in bi jim postala opora, brez ktere kmalu potem ne bi mot shajati. Potovalna učiteljica bi potovala od do kraja in bi prirejala ne predolgo tečaje o gospodinjstvu, na ta način bi gospodinjam najpotrebnejšo strokovno izo ki jo rabijo v kmetijstvu in bi na ta vplivala zelo blagodejno na ves razvoj gospodarstva. Z ozirom na veliko nan spodarstveno važnost, ki bi jo imela ta bi lahko smatrali denar, ki bi bil potrel to, kot glavnico, ki nese tisočere obresti spisku smo navedli samo na ktatko nek: meljne poteze, kako si mislimo ta pouk. Nača najiskrenejša želja pa je, ljudje, ki lahko odločajo o tej Btvari, velikansko vrednost gospodinjskega po bi se lotili tega vprašanja in ga za ves našega kmetijstva ugodno rešili.
Generalni tajnik Jnv
:a ve-J ikdir ajstvo
>, da inpno
kakor pro-
iotem
men»|
do in
i mi
;nat«, pri-a ne i dt-,   01-
0 kakšnem času se ne sme škropiti? —
m w nahaja na trtah še velika rosa, ni mm škropiti, ker odteče mnogo galice na tla p zato bi bil uspeh manjši. To velja tudi za ilerao vreme. V hudi vročini tndi ne smemo iiopiti, ker bi trte lahko ožgali. Kapljice de-kjqn »amreč na solnca podobno stekleni leči, lomijo toraj eolnčne žarke in zato moramo biti poleti ob hodi vročini previdni s škropljenjem. jai čas za škropljenje je od 7. ure zjutraj mine roaa prej, tadi bolj rano), do 11. i. io od 4 do 7. pop. Zvečer ne smemo kopiti, ker se ne posnši raztopina do noči.
amerikanskih trt ne cepiti ? — Ako spimo preslabotno podlago, ne dozori mladika b jeseni dovolj in lahko smo ob trto. Take priporočamo cepiti v piščalo meseca julija. način se je prošlo leto izborno in bodemo o njem v lista še pisali.
jo bi
Ustnica uredništva in uprav-ništva.
A. Drofenig: Potrpite, odgovor pismeno. Poročila
rJdih le objavljamo vec. Srčni pozdrav! — Leiters-
jg: Orignvnr pismeno! —   Žnpnik Mojžišek:   Po-
"pio S3 prihodnjič! — Sv. Krištof:  Istotako  pri-
jič! — Rogaška Slatina:   Pišite natanko,  katero
» hočete.   Pozdrav! —~ Milwankec:   Lipovšek,
io do 1./7. 1907. Steblovnik do l./l. 1906. — Več
j»v prihodnjič!
Loterijske številke.
fed«, dne 1. junija: Trst, dne 25. maja:
78, 63, 80, 3,    4. 31, 14, 64, 79. 22.
Pri ilravljenju raznih ran se moramo  zlasti  nato  ozirati, pxnne popolnoma Šele tedaj Ozdravijo, kadar so  odstranjeni • Biih vsi lezdravi deli.   Kratkomalo je potrebno  da  se  varuje ■ takoj pred vsako nečistostjo in da se rabi sredstva, ki Mata branijo bolečinam. Dobro temu namenu   služeče   domače je obče znana  Pragerska  domača  žavba  iz  apoteke B. c. kr. dvorni liferent v Pragi, ki se dobiva  tudi   v   tu-apotekah (glej inzerat).
Prehiiia sredstva za odpeljenje (Abfilhr) so škodljiva.   Po-
l,fl^n Tied tega dr. Rosa balsam za želodec iz lekarne B. Fragner,
ptfj | <. ir. drami liferant V Pragi. To  sredstvo   ne   vpliva   škodljivo,
'■Bilterira "prebavljcnjc,   temveč ga pospešuje in okrepči   Dobiva
p6™    ur lekarnah. Glej inzerat.
Mosekno!     Svetovni čudež!      Nedoseženo 1 600 komadov samo gold. 1.95
Steno pczl. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta ga-OKijo, 1 n.oderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fini robci, fbini prstan za gospode z im. biserom,   1 lepa eleg. garnitura nka   za dame, obstoječa iz  1   krasnim  kolijejom iz  orient kisov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom, 2 eleg. zapestij n dame, 1 par ošesnik s pat. kavi ji. 1 krasno žepno  toaletno Bilo, 1 u&DJato denarnico,   1   par manšetnih  gumb,  3°   Doubl-tto, paten'. zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši raz-ivela, 3 šaljivi predmeti, velika veselost pri mladih in starih, klicen navod  za ljubavna   pisma gospodov in dam, 20 ko-predmetov, in še BOO predmetov, potrebnih v hiši. Vse sku-I aro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.96. Pošilja so ponetja ali ako se pošlje denar naprej  po   dunajski  razpo-trgovini P, Lust, Erakova 41. — NB. Denar nazaj za stvan, ki ne dopadejo.                              277
IVllffl  hlŠfl s k°nc- točenjem žganja, mošta HoM lllou in kave ter špecerijsko prodajno, z pohištvom v obeh prodajalnah se proda takoj iz proste   roke   zaradi   bolezni.     Ugodni plačilni  pogoji.     Vpraša   se   pri   N.   Bratina. Maribor, Schmiedpla 2.                   363
bo ,ki bila ična
več
raji joče jala :bo, jčia
dba.
za lem tajski
bi oali
da
ITOJ
341
Gozdarski paznik
(Heger)
»ta takojšni vstop išče. Ponndbe kakor zahteva pijfila se pošiljajo na   oskrbništvo   Cerje-Tnžno pri Varaždinn (Hrvatsko.)
Lesna trgovina!
H žagi dil in lesni trgovini Adalb. Ruzicka v Ptuju se jUrn vedno vse vrste mehkega in trdega suhega rezne-lesa, vinogradniške palice, rezane,   mehke,   trde,  Soli les iz hrasta, vse po  nizki ceni.   Ravnotako   se ipuje vse vrste okroglega in sodarskega lesa po vi-
Žagar
ki le razume   dobro   na jtiprejme takoj pri
.Vollgatter" — žago,
— 7 —
oooooooooooooooooooo
3ščc se
dečko .pcSteDib. starišev kteri je ljndsko šolo že dovršil, za vrtnarskega učenca;   plača po   dogovora. Ponndbe naj se pošlejo grajskemu  oskrb-ništvu v Loki pri Zidanem mostu.       36«
Dve  vili na prodaj!
V gorno Savinjski dolini so dve lepi vili z vrti na prodaji; najbolj sposobni za privatne ali vpokojene (penzijoniste); ena bi bila tndi prav primerna za vinskega trgovca, kateri bi si lahko tudi z vožnjo (fijakerja) dosti zaslužil. Več pove Franc Jama gostilničar pošta Režiška vas ob ob Paki (Rietzendorf. P. Cilli).            367
T7"ra, z "verižic© samo 2 K.
Člezijska eksportna hiša je nakupila veliko ur n jih razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 01 natančno idočo anker-uro z lepo verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnra povzetju razpošilja prasko-šlezijska eksportna bife
F. Windisch, Krakov, Nr. U|64.
Opomba: Za ne«gajajoce se denar Trna.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO V ptujskem mestnem soparnem kopališču
m dobijo odsihmal kopele s hlapanom po slede-Sife jsko znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I vri popoldan in vtake nedeljo in vsak praznik
•b   V.H   uri   predpoldan   za   60   vin.fi (30 krajcarjev.)                              8«
Veistvo ptujskega mestnega kspalfiča (Pettauer ■adeanstart).
Jajca
kupuje po prav dobri ceni And. Suppanz, naku-povalec jajc v Ptuju (Rossmanova hiša blizo posojilnice) in v Središču (Dečkova hiša).
52
B>F"   Samo se plača,   -^g           327
30 dni na poskus pošljem moj pravi, fino po-
nikljan la solingenski stroj za striženje las „ Atlas"
glasom pogojev mojega kataloga tedaj brez nevarnosti za narocevalca, da zamoremo vsakega prepričati o izvrstni trpeznosti našega stroja. Stroj za strižeDJe las naret je iz la solin-genskega jekla, najfinejše ponikljan, z 36 zobmi, z 2 grcbonl za prctak njenje za 3, 7, in 10 mm dolge lase. Vse izvrstno izdelano z r<-zervaim perom v lepi Skatlji z navodilom za uporabo, da lahke vsak takoj lasi striže. Cena samo 6 kron. ll-a vrsta stroj plača se sam, posebno v familijah, kjer so otroci, ker se izdatek Se doprinese v '/« letu.
Navadne stroje za striženje las, ki so tako] za nič, nimam.
Stroje za striženje brado režejo na 1 mm 5 kron. Škarje za konje
in pse,  ki so za vsakega ki ima konje in pse neugibno potrebno
o kron. PoSilja po postnem povzetjem
Hans Konrad v Briiks-u štev. 876 (Češko).
Cenik z mnogimi podobami črez 3000 vsakemu zastonj in franko.
Pozor!
Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, da imam dve težki kobili za prodati, 16 š. visoki, prva z žrebetom, druga se proda sama. Kdor se želi ogledati, naj to pismeno ali ustmeno 3 dni preje naznani, da počakajo tisti dan konji doma; oglasi se pri g. Jonkeju v Oplotnici.
Svarilo!
mestni žagi v Ptuju.
360
Kakor ima vse, kar je dobro, svoje posnemovalce, tako skuša v novejšem času tudi neka nesolidna konkurenca porabili za-se renome staro/nanih Rogaških mineralnih vod (lastnina štajerske dežele). Omenimo torej, da sta le „TempelquelIe in „Styria Quelle" pravi rogaški kisli vodi. Pazi vedno na našo znamko, ki ima poleg teh imen štajerski deželni žreb (panter) in na zaraašku Rohitscher.                                                                      333
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Št 20.B16
II. 2.821 .

Objava.
■
Na štajerski deželni poljedelski šoli v Grot-tendorfu pri Gradcu se podeli začetkom šolskega 1. 1907/08 večje število deželnih prostih mest (Landes Preiplatze).
Namen te šole je izobrazba in vzgoja kmetskih sinov za kmetijski poklic. Gojenci morajo ostati dve leti, pri manjšemu predznanju tri leta na zavodu, morajo v tem času se udeležiti šolskega poduka kakor tudi vseh poljedelskih delov in se morajo zadržati po obstoječih šolskih predpisih.
Do deželnih prostih mest imajo pravico le na Štajersko pristojni, ne pod 16. leti stari mladeniči in sicer v prvi vrsti sinovi poljedelcev. S prostim mestom je združeno brezplačno vživanje poduka, stanovanja in navadne hrane. Za obleko in šolske potrebščine skrbeti ima vsak gojenec sam.
Prosilci za taka prosta mesta ima nasloviti prošnje na staj. deželni odbor in jim priložiti krstni list, domovinski list, odpustnico vsaj iz ljudske šole, zdravstveno spričevalo, nravstveno spričevalo, dokaz njih dosedanjega poljed. delovanja ter občinsko potrdilo o razmerah posestva starišev; prošnje se vložijo najdalje do 15. j u-nija 1907 na kakšnem delavniku osebno pri ravnateljstvu deželne poljedelske šole (Landes-Ackerbauschule); tam se podvržejo prosilci tudi skušnji glede znanja ki so si ga pridobili v ljudski šoli.
Kdor dobi prosto mesto mora se pri vstopu s posebnim reverzom zavezati, da se bode pečal po dokončanju poduka na tem zavodu najmanje 3 leta na Štajerskem s kmetijstvom ali pa da bode za vsako teh 3 let, v katerih se nahaja izven dežele plačal 200 K Staj. dež. skladu.
Gradec, 17. maja 1907.
Od staj. dež. odbora.
Proda se
lepo malo posestvo, obenem prodaja vina, pive in žganja itd. Obstoji iz ene lepo zidane hiše, ki je s ceglom krita, dvcjno stanovanje, eno z dvema soboma, kuhinja, speis, drugo z eno sobo, kuhinjo, speis, 2 kleti, 5 svinskih sialic, kravja stala za 4 krave, skedenj, svinjska kuhinja, nadalje 3 orale zemlje in to je lepi sadonosnik, travnik, njiva in dosti izabele, da se dobi 2 polovnjaka vina. Proda sama Antonija Majcen v Rossweinu št. 103 pri Mariboru.                            357
Pomočniki
In učenci učenci se  sprejmejo
v pekarijl
Jos. Ornig v Ptuju.
372
Hlapec
za 1 konja in 2 kravi se sprejme takoj pri J o s. B e r-linger, Vurperg pri IPtuju. Mesečna plača 12 do 14 kron. 320
Fotografije kot znamke
(marke liki znamkam na pis-mab), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji po ceni Otto Neumann, Prag, Karolinental Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahte-vanje brezplačno in franko. 366
Iščem službo
za kravjega hlapca ali kaj enacega* Fant je 21 let star srednje močen ter ni za obrt. Kdor potrebuje takega ta naj mi piSe kako in kaj in plača? Priporočam ga vsakemu, ker je priden. Naslov Fr. Schef. mizar Hum pri Ormužu.   365
Malo posestvo
</« orala zemljišča, sadonosnik hiša z 2 sobama in z kletjo ter hlevi, '/• ure od Ptuja, primerno za lokodelca, se ceno proda. VpraSa se pri Jon. Seldl Sp. Hajdina pri Ptuju.              861
Prodajalna
na meji mesta Celje, glavna cesta St. 18 v OaberjU, lepi lokal s stanovanjem, se odda s 1. julijem za 40 K. Tudi se dotično hiSo proda. Izve se pri Viktor Nasko v Celju.
369
XXXXXXXXX
340
Učenec
se sprejme v ptkariji Leop. Mock v Zeltweg pri Juden-burgu. Več pove g. W. Blaoke, trgovina z papirjem v Ptuju.
^•^^^ ^^ ^^^^ ^^^^^^p^^v
Mali umetni mlin na 358       valčke
z lepim posestvom in nekaj zemljišča je na prodaj. Vpraia se pri upravni stvu „štajerca".
Dva pekovska učenca
močna, zanesljiva, se sprejmeta
takoj v pekariji BI. Smertschan
v Celju.             369
XXXXXXXXX
Pipe(fajfe)
iz bruyere-lesa.
Prima fabrika
iz pravega
bruyere-lesa,
ki se ne pokvari
gladka   glava z
daleč   pripogne-
nim bruye-
t re - odlivom
russ) v>-
i Snjevo roro
(Weichsel-
I rohr) konec
iz   roga  in
\ cev iz žide,
21 cm dolga
= K 1-50 ==
Ista pipa, ali z okroglo rezano glavo iz bruyere lesa K l'60 Največja izbira v kadilruh predmetih dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Hanns Konrad
veletrgovina
v    Mostu   (BrOx)   Štev.   876
(CeSko)   zahtevajte   v  vaSem
interesu moj cenik s čez 3000
podobami gratis in franko.
546
XXXXXXXXX
Mranilnica (Sparkassa)
Čekovnemu računu it 808051 pri c Ur. poš-
tno-hranilnicncm uradu.
Mestni denarni zarod.
Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu.

Uradne ure
za poslovanje s
strankami ob Ae\
lavnikih od
8-12 ura.
priporoča se glede vsa- ta^HHM^M Kega med hranilnične zadeve spada-1 jooega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakorinega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
otto}* t
vm. ogmkt-
Dam«.
Ravnateljstvo.
Registrovane „Adler Roskopf" ure
ae dobe le edino pri moji tvrdki in jih ne sme nikdo drugi prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike, kmetovalce, finančne in železniške uslužbence, kakor  sploh za vsa-
cega, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro. 17"   r>        -pir^.,   ir   n    Fina, originalna „Adler Ros-l\.    (' ur          *X tv    ••  ''"P*"   Anker-Remontoar-nra
z masivnim pozlačenim, pre-timagnetičnim Anker-kolesjem, tekočem v kamenjih, pravo ci-fernico iz emajla, masivni, pravi z varstveno plombo zavarovani okrov iz nikla, 8ar-mirski pokrov, okrašena in pozlačena kazalca, natanko regulirana K 7 — Ista s sekundnim kazalcom K 8 — Zdvojnim pokrovom brez sek, kazalca K 10-50 Z dvojnim pokrovom in sek. kazalcom K 11-50 V srebrnem okrovu, od-
6rta, brez sek. kazalca K12— srebrnem okrovu. odprta, in sek. kazalca K 13-80 V srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazalca K 17-— V srebrnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18-— Za vsako uro se jamči pismeno 3 letal Brez nevarnosti Zamenjava dovoljena ali denar nazaj I Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati) HflTlTie ITnnrad Prva »»varna ur v Mostu (BrUx) St. ndllllb JVUIIIdU 876 (Češko) c. k. sodnijsko zapriseženi cenilni mojster, odlikovan s c. k. avst državnim crlom, 8 zlatnimi in srebrnimi medajlami razstav; osnovana 1. 1887; razpoSiljatev po vseh svetovnih krajih; moj cenik je 200 strani velik in obsega čez 3.000 podob ter se poSlje na zahtevo vsa-629______________komur zastonj in franko._________________
sob      Vzdržanje zdravega
želodca
temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju preiavljenja ter odstranjenju neprijetnega za-maSenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice lejmernosti, napačne di-jete, prehlajenje, zamaSenje, sestava preobilne kisline b. p. rSodbrennenu, napenjanje itd. in krčne bolečine odstrani :n zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi.
RVarilo!    vs'  ('el'  <av'"'a  nosijo  po-_______  stavno   deponirano   varstveno
marko.
Glavni depot: Apoteka B.   FRAGNER,   e. kr. dvorni liferant ,,zum schwarzen Adler" PRAGA, Kleinseite 203 kot NerudicesM.
T Postna pošiljate v vsak dan, ~9q 1 cela stf klenioa 2 K, 'I, stekl. 1 K. Po poŠti proti naprej pošiljatvi K 1-50 se 1 malo steklenico, K 2-80 pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8-— ■i velike, K 22 — 14 velikih steklenic franko vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti __________v apotekah avstrijskih.
1 cela
3
naprej
17
AVIZO!
Ako hočete realiteto ali obrt vsake vrste, hotele, vile, gostilne, posestva, ceglame, sanatorij itd. na prostoru ali v provinciji hitro in zanpno kupiti ali prodati, obrnite se zanesljivo na
prvorazredno internacijonalno podjetje in trg z realitetami Dunaj V/2, Schonbrunnerstr. 80.
Prvo največjo podjetje, zastopstvo v vseh provincah Avstro-Ogrsko. Kar se ogledovanja in pogovora tiče zahtevajte brezplačni obisk, za kar vam ni treba n i č plačati.                                                    129
Oblastveno varovano!
ft**KXXttftftttXfttttt**tt*ftX
Vsake ponarejanje kaanivo!
Edino pristen je
Thierryjev balsam
z zeleno varstveno znamko z nuno. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna steklenica s patentnim zaklonom K 5*—. Thierryjevo centifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lonCka K 3*60- Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot najboljši  sploSnoznam  iu  staroslavni. Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Thierry v Pregradi
Zaloga po skoro vseh lekarnah. Knjižice s tisočiizvrnih zahvalnih pisem zastonj in poStnine prosto.
Alleinechter Balsam
ms dir JchttitBjd-ipoihdj
its A.Thierry in Prcirafa
t;i RoMlich-SfctrbruBt.
>3OOOO0OOOOOOOOttOOOO<
Fabrika za poljedelske in vinogradniške maši ne
Josef Dangls Wtw, Gleisdorf
Eriporoča najnovejše „GBpeln", mlstilne stroje, maSine za rezanje rme, Srot-mline, za rezanje repe, „Maisrebler", tribure, pump« za gnojnico, brana za mah (Moos-egge), konjske mrvne grablje, ročne grablje, vile za mrvo, kose za travo in žitje, najnovejše sadne mline s kamnitimi valjčki in za-cinarimi „Vorbrecherji". hidravlične prese (z original Oberdruck-Diff-Hebelpresswerke Patent Duch-seher (z največjim uspehom), ki se dobiji le pri meni,]
Angleški „Gnsstaalmesser".
Rezervni deli. Prodaja mašin tudi na čas in garancijo.                                  Ceniki zastonj in franko.     282
XXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Rudarji!
Za Vrdniški rudnik sprejme ravnateljstvo v Zagrebu, Visoke ulice št. 22, dobre in spretne knape (hajerje in laoferje), kateri niso čez 40 in ne pod 18 let stari. Delo traja samo 8 ar, a pogoji so ugodni. Na pismena vprašanja se tndi takoj odgovori.              306
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Gumi
= za zeleno cepljenje = (Rebengnmmi zur grunen Veredelung)
===== iiajizvrstnejši =====
prima-vrste, garantirano blago,   priporočata   cenjenim odjemalcem
brata Slawitsch
v Ptojn.
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
[nI
Nova velika trgovii
l:.i   »
se je pričela v Celju na kolodvorskem prostoru na voglu hiše
hotela Stadt Wien od
Joliann-a Kossa
Velika zaloga vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za ženske, štofi in cajgi za moške obleke, a m e r i k a n-s k i h in tudi drugih svilenih robcev, zelo močno belo platno za perilo in prtiče, srajce, kravate, ženskega druka (od fiberja) vozičkov za otroke od 6 gl. naprej in vsakovrstnega drugega blaga po zelo nizki ceni. Postrežba zelo so-lidou.
Za obilni obisk se priporoča.
Johann Koss,
trgom!
Jakob RiEchnig, posestnik pri Sv. Lom in njegova soproga Josipina, vdo?a Gassnet^ skupno vse premoženje,   ki se nahaja Tj tega ali onega soproga, bodisi, da je to | ženje na ta ali na oni način pridobil t* | soprog.    Vsled   tega    gospa   Josipina nima pravice,   brez  dovoljenja svojega od tega premoženja karkoli prodati, ali psi meniti  z  dolgovi.    Jakob  Rischnig  svari J tega vsakega,  naj brez njegovega privoljei njegove soproge ničesar ne kupuje, ali način ne pridobiva in njej tndi ničesar 1 juje,  ali prodaja.   On bi v nobenem aid priznal takih, brez njegovega privoljenja J soprogo   sklenjenih  opravil,  zlasti  tndi | njegove soproge napravljenih dolgov, amp moral taka opravila, če treba, s tožbo izp '
gj^T* Za sv. birmo! **^|]
Priporočava vsem cenjenim kupcem stl zalogo blaga. Posebno opozarjamo šivilj ogledajo naše razno blago in naglašamo, dobi vse po znani pošteni in nizki ceni pri:
brata Slavltt
trgovina v Ptqj
Meščanska parna
Na novem  lentnem  trgu  (Lendplatz) ■■
zraven klalnice in plinarske hiše   postati
nova parna žaga vsakemu v porabo.
Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi tali
iaga. Vsakdo pa sme tndi  sam oblati, utaj
■pahati i. t. d.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart
XXXXXXXXXXXXXXX