OBČINA UUBLJANA-ŠIŠKA Komile n družbeno planiranje in gospodarslvo Datum: 5. 6. 1989 Poročilo o izvajanju sanacije v organizacijah, ki so izkazale izgubo v letu 1987 in v letu 1988 Na osnovi Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška zadolžil vse orga-nizacije združenega dela, ki so poslovale z izgubo ob zaključnem raču-nu za leto 1987 oziroma v periodičnih obdobjih leta 1988, da ob spreje-manju zaključnega računa za leto 1988 sestavijo poročilo o izvajanju sanacije. Organiazcije, ki so leio 1988 zaključile z izgubo pa je Komite za druž-beno planiranje in gospodarstvo pozval, da na osnovi 24. člena Zako-na o finančnem poslovanju do 30. marca 1989 ugolovijo ali je organi-zacijo možno sanirati in s katerimi ukrepi. Za organizacije, ki so v letu 1988 dosegle izgubo, velja prehodno do-ločilo 94. člena Zakona o računovodstvu, na osnovi katerega je morala organizacija po stanju 31. 12. 1988 ugotoviti skriie izgube in skriie re-zerve iz preteklega poslovanja. V primeru negativnega salda mora orga-nizacija listi del, ki je večji od 50 ff/o trajnih virov, pokrili v treh lelih. Potek sanacije organizacij zato navajamo tako s stališča izvajanja zaslavljenih ukrepov v sanacijskih programih kot s slališča doseženih poslovnih rezultatov ter zmožnosti reprodukcije sredstev in njihovih vi-rov. Vedno več je namreč organizacij, ki sicer doseženo relativno pov-prečen lemi poslo\ni rezultat, svoja sredstva pa ne obnavljajo in tako po novem obračunskem sisiemu in obračunavanju revalorizacijskih obrcsti počasi lonejo v izgubo. Vsaka organizacija bi morala takoj, ko s trajnimi in dolgoročnimi vi-ri ne pokrije sedanje vrednosti osnovnih srcdstev in vrednosli plasma-jev, seslavili program sanacije skozi vidik finančne konsolidacije. Zne-sek primanjkljaja med dolgoročnimi in irajnimi viri ter vrcdnostjo osnovnih sredslev in plasmajev predstavlja prikrilo izgubo. a) Oruiinizacije, ki so doso^le iz«ubo v letu IV87 IX) TZ I.ITOSTROJ Delovna organizacija je poslovno leto 1987 zakljuCila z izgubo v viši-ni 24.078 miodin, v leto 1988 pa je prenesla še 5.629 mio din ncpokrilih rcvalorizacijskih odhodkov in 4.107 mio din rcvalorizacijskih rc/crv. V letu 1988 v posameznih periodičnih obdobjih ni izkazovala izgube, poslovno leto pa je zaključila z izgubo v višini 13.093 mio din, ki jo je pokrila v breme revalorizacijskih odhodkov. Z ugoiavljanjem skrilih rezcrv in izgub po stanju I. 1. 1989 je ugolovila 15.364 miodin ncpokri-ie izgube, ki v odnosu do Irajnih virov sredslcv presiavlja 53 "*o. Osnovna srcdsiva in dolgoročni plasmaji so bili v ccloii pokriti s traj-nimi in dolgoročnimi \iri sredstev, zaloge trajnih obramih sredsiov pa so se povcčale več kot 3-krat in so skoraj v celoii pokrite s kratkoročni-mi viri. Saniranje organizacije z ekonomsko finančnega vidika lahko ocenimo pozitivno, končno slališče pa bo možno šcle po izvršeni kon-iroli zaključnega računa s strani Službe družbenega knjigovodstva, ki se še izvaja. Organizacija je po slanju 1.1. 1989 imela naslednjo strukturo virov: v mio clin struklura 31. 12. 1988 v o/o oz. I. 1. 1989 — trajni viri 42,2 284.533 — dolgoročni kredili in zdnižena sredstva 16,8 112.793 — kialkoročni krcditi in združena sredsiva 10,2 68.169 — dmgi viri 30,6 205.578 SKUPAJ_____________________________100 °'o_______671.093 Izvajanje ukrepov, določenih v sanacijskem programu, je bilo že po-sredovano na 173. seji Izvršnega sveta 5. 1. 1989, dopolnjujcmo ga na osnovi celo\ itcga poročila izdelanega kasneje. Sanacija je potekala na naslednjih področjih: — uspešnem pridobisanju naročil za leto 1989, — reorganizaciji v enovito organizacijo, — racionali/aciji zalog z odprodajo ncidoOih /alog, — zmanjšanjem llukluacije strokovnih kadrov in prerazporejanjem /aposlcnih, — z moiivacijo delavcev zaradi zvišanja osebnih dohcxikov, — spremembo sirukture proizvodnje, — bolj.šiin izkoriščanjem obstoječih kapacitei in z vključilvijo nckale-rih novih kapacilet v proizvodnjo, — znižanjem zadolženosti (izračunano v $). Poslovni rezultat v letu 1988 bi bil boljši, če ne bi bile nepravilnosti v izkazanem rezullatu leta 1987 prenešene v leio 1988 in če ne bi bilo viso-kih stroškov zadolženosti. 1)O AVTOMONTAŽA TOZD TOVARNA VOZIL Zaradi izgube v letu 1987 (4.567 mio din) in izgube v vseh periodičnih obdobjih leta 1988 (er zaradi nelikvidnosli (posledice osiromašenja vi-rov sredsiev), je na pobudo Ljubljanske banke-Gospodarske banke Ljubljana, zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana-Šiška 27. 10. 1988 sprejel sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v TOZD Tovarna vozil in sklep o določitvi roka zaradi razlogov, ki so podlaga za zaasen ukrep v delovni organizaciji, v TOZD Trgovina in servis in v delovni skupnosti skupnih služb. lzvršni svel Skupščine občine Ljubljana-Šiška je spremljal izvajanje ukrepov in o njih poročal (udi zboru združenega dela Skupščine občine. Zadnje poročilo in predlogo sklepov sta bila dana 27. 3. 1989. lzvršni svet je ocenil, da je sodelovanje nosilcev nalog, zadolženih z ukrepi, ne-usklajeno in je zavezal začasni kolektivni poslovodni organ in individu-alne poslovodne organe na uskladitev nesoglasij. Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo je Izvršni svet sezna-nil (udi s svojimi stališči na izdelan sanacijski program TOZD Tovarna vozil. Ocenil je, da sanacijski program (glede na zahtcvo po popolni re-alizaciji vseh pogojev) ne zagotavlja sanacije temeljne organizacije. Ljubljanska banka-Gospodarska banka Ljubljana, ki jeedino možni sanator flnančnega stanja v temeljni organizaciji, je na seji izvršilnega odbora dne 26. 4. 1989 negativno ocenila sanacijski program in z name-nom saniranja temeljne organizacije (s tem pa ludi vračila že vloženega kapitala banke) zboru združenega dela Skupščine občine Ljubljana-Šiška predložil Pobudo za začasni ukrep družbenega varstva v dclovni organizaciji, v TOZD Trgovina in servis, v TOZD Kovinarstvo Maja in v delovni skupnosii skupnih služb. Zbor združcncga dela Skupšeme občine je na svoji scji 15. maja 1989 na osnovi pobude sprejel Sklep o začasnem ukrepu družbenega varslva v delovni organizaciji Avtomonlaža, v TOZD Trgovina in servis, v TOZD Ko\ inarstvo Maja in v delovni skupnosii skupnih služb ler spre-membo Sklepa o začasnem ukrepu družbenega varslva v TOZD Tovar-na vozil. V primeru, da omenjeni sklcpi ne bi bili realizirani, bi Ljubljanska banka 15. maja 1989 sprovedla izlerjavo svojih lerjalev do TOZD To-varna vozil, kasneje pa še do TOZD Trgovina in servis. Ob neomejeni subsicliarni odgovornosti vseh osialih lemeljnih organizacij bi lak ukrep ogrozil njihovo poslovanje, za TOZD Tovarno vozil pa bi to pomenilo ukinitev organizacije. Ljubljanska banka bo za sanacijo dodelila dodatna finančna kratko-ročna sredslva in podaljšala rok odplačila za del kraikoročnih krediiov. ISI.UGA, TO/D ZAKIJLČNA DKl.A Temeljna organizacija je leto 1987 zakljueila z izgubo v višini 50.315 lisoe din. V posameznih periodičnih obračunih leia 1988 je poslovala s pozitivnim poslovnim rezullatom, poslovno lelo pa je ponovno zaklju-čila z izgubo v višini 55.516 lisoč din. Pri izračunu skritih izgub in skri-tih rezerv je dosegla pozitiven saldo v višini 68.000 lisoč din in ga prcne-sla v poslovni sklad. Zaradi vec let ponavljajoeih se motenj v poslova-nju, izgub in nelikvidnosti ter motenj v samoupravnih odnosih je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana-Šiška na predlog Izvršne-ga svcta na svoji seji dne 30. 3. 1989 sprejel Sklep o ukrepu družbcnega varslva nad tcmeljno organizacijo za dobo 1 lela. Kljub lemu pa je v lelošnjih prvih štirih mesecih organizacija poslo-vala negativno, pokrila ni niti porabljenih sredstev in je izkazala 389.362 lisoč din izgube. Delno je rezultai posledica sezonskega izpada prihodka, neizkazanih prihodkov ob že nastalih stroških, večji del pa posledica že nekaj let trajajočih neurejenih razmer (neprav ilne organizi-ranosli, ncuspešnega pridobivanja poslov oziroma pridobljenih poslov s preveliko udeležbo kooperaniov, neustreznih cen, nediscipline). Kakšna bo oziroma ali sploh bo možna sanacija temeljne organizaci-je, bo ocenil zač&sni kolektivni poslovodni organ, imenovan z ukrepom družbcnega varstva. USLUGA, TOZD MIZARSTVO Temeljna organizacija že vrsto let posluje z motnjami ali izgubo, v le-tu 1988 pa je zaradi nepravilno izkazanih podatkov o periodičnih obra-čunih i/guba izkazana šele v obdobju deveiih mesecev (nasiala je že prej, vendar je bila prikrita z zalogami nedokončane proizvodnje). Individualni poslovodni organ temeljne organizacije je bil suspendi-ran zaradi nepravilno vodene poslovne poliiike, v organizaciji pa je na-stalo kritično stanje. (Neredno izplačilo osebnih dohodkov, prckiniive dela, odhodi delavcev.) Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška je spremljal sianje v temeljni organizaciji in pozval poslovodne organe DO Usluga in TOZD Mizarsiva k izdelavi sanacijskega programa TOZD. Ta je bil sicer izde-lan, vcndar ne v skladu z določili Zakona o sanaciji. Ožja skupina predstavnikov občine, temeljne organizacije in delovne organizacije je po proučiivi možnega načina reševanja organizacije kot edino možno varianto predvidela prcvzem dejavnosti mizarslva v DO Pohištvo pod določenimi pogoji. Zaradi realnega prenosa premoženja TOZD.Mizarsivo v TOZD Po-hištvo so bili s strani Komiteja za družbeno planiranje in Izvršnega sve-ta zadolženi za izdelavo usklajenega pregleda sredstcv in virov. Pregled je bil izdelan s strani zunanjega sodelavca, z njim sta se strinjala TOZD Zaključna dela in TOZD Mizarstvo, ne pa tudi TOZD Kemična čistilni-ca in pralnica. Z namenom prečiščenja premoženjskega stanja je bila izvršena kontrola investicije s strani Službe družbenega knjigovodstva, ki pa zaradi nedokumentiranih oziroma nepravilno dokumentiranih podatkov ni bila dokončana. Za delovno organizacijo je izkazano knjigovodsko sianje virov in sredstev nelogično, tržna vrednost osnovnih sredstev je višja od izkaza-ne in se postavlja tudi vprašljivost pravilnosti drugih izkazanih knjigo-vodskih podatkov. Dejavnost Mizarstva je dejansko že prenešena v TOZD Pohištvo, ni pa še dokončno ugotovljeno premoženjsko sianje posameznih temeljnih organizacij. Z namenom zagotovitve točnega izkaza poslovnega rezultata v lelu 1988 je bila izvedena kontrola poslovanja s strani Službe družbenega knjigovodslva. Dokončno in pravilno ugotovljena izguba za leio 1988 je znašala 347.888 tisoč din, od tega nepokrita 292.996 tisoč din. Z izde-lavo bilance skritih izgub in rezerv izkazuje temeljna organizacija 1.1. 1989 še 624.190 tisoč din negativnega salda (nepokrite izgube), ki pred-stavlja v odnosu do trajnih virov 89 %, zaio bo ves del izgube nad 50 % trajnih virov organizacija morala pokriti v treh letih. Ob tako sla-bih rezultatih bi bilo za temeljno organizacijo potrebno začeti poslopek siečaja, če njene dejavnosti ne bi prevzela druga organizacija, ki je v združilvi videla tudi združitev svojih interesov. Kl.KKTROZVEZE Organizacija je poslovala z izgubo v letu 1987 in je za s\ ojo sanacijo izdelala sanacijski program. V letu 1988 ni v nobenem periodičnem ob-dobju poslovala negativno, s pregledom skritih rezerv in skriiih izgub pa je ugotovila pozitiven saldo in z njim povečala lastne vire sredsiev. Z lastnimi in dolgoročnimi viri pokriva osnovna in dolgoročna vezana sredstva, ne pokriva pa zalog stalnih obratnih sredstev. Sanacijo organizacije je izvedla z: — prilagajanjem proizvodnje, prodaje in poirebam, — omejitvijo novega zaposlovanja, — zmanjšanjem obsega dela pri kooperaniih, — prilagajanjem proizvodnega asonimana porabi zalog maicriala, — realizacijo v sanacijskem programu predvidenih nalog na razvoj-nem pcxiročju in področju konlrole kvalilele. Organizacija je glede na stanje konec leta 1987 sanirana. IX) INGRAD, TOZI) GRADBK.NA OPKRATIVA Organizacija je poslovala v izgubo v letu 1987, v letu 1988 pa je po-slovala s pozitivnim finančnim rezultatom v vseh periodičnih obdobjih in ob zaključnem računu. Ob izkazu skritih izgub in rezerv je izka/ala nepokrito izgubo (iz naslova popravka vrednosti terjaiev) v višini 325.359 lisoč din, kar je 10,2 % trajnih virov. Te izgube ji ni treba po-krivati, sicer pa organizacija s trajnimi in dolgoročnimi \ iri pokriva le osnovna sredstva ne pa tudi dolgoročno vezanih in stalnih obrainih sred-slev. Organizacija zato še ni sanirana, kcr finančno ni konsolidirana. 21 TEKSTII., TOZD PREDILMCA Organizacija je poslovala z negalivnim poslovnim rezultatom v lctu 1987 in v prvih devetih mesecih lcta 1988, mediem ko je ob zaključnem računu za leto 1988 izkazala pozitivni poslovni re/ultal in prencsla pozi-tivni saldo skrilih rezerv nad kritimi izgubami v poslovni sklad. Organi-zacija s trajnimi in dolgoročnimi viri skoraj v ccloti (97 %) pokriva osnovna sredstva in dolgoročno vezana sredstva, zaloge sialnih obrat-nih sredstev pa pokriva s kratkoročnimi viri. Ne glede na dosežene uspehe poiek sanacije še ni končan. Organiza-cija predvideva v lelu 1989 ob že zamenjanem vodilncm kadrii: — izboljšati izkoriščenost kapacitet, — doseči optimalno proizvodnjo s povečanim deležcm v izvcvu, — z motivacijo delavcev na osnovi ustrezriejšega nagrajevanja in z na-dalnjim odstranjevanjem napak, ki so v organizaciji povzročile izgubo. ISKRA DO AVTOMATIKA, TO/.D NAPRAVE /A ENEKGETIKO 1N TELEINEORMATIKO Temeljna organizacija je leto 1987 zaključila z izgubo, v letu 1988 pa je dosegla negativen poslovni rezultat samo v prvem polleiju, v osialih obdobjih pa je poslovala pozitivno. Ob bilanci skrilih izgub in rczcrv je izkazala pozitiven saldo, ki ga je prenesla v dobro poslovnega sklada. S (rajnimi in dolgoročnimi viri sredsiev pokriva 90 a/o vrednosli osnovnih in dolgoročno vezanih sredstev, ne pokriva pa zalog obratnih sredstev. Sanacijski program izdelan ob izgubi za leto 1987 je izpolnjen le dcl-no — organizacija je ob koncu leia poslovala pozitivno, ostafi prcdvi-deni ukrepi pa niso realizirani. Najpomembnejše za organizacijo je pri-dobilev naročil vsaj za pol leta naprej. Dovolj naročil je pogoj za izple-javo sanacije na daljši rok in tudi za realizacijo osialih ukrepov, vključ-no z reorganizacijo. ISKRA, DO AVTOELEKTRIKA, TOZD ŽARMCE Organizacija je v letu 1987 realizirala 281.343 (isoč din izgube, v pr-vem polletju leta 1988 je poslovala pozitivno, v naslednjem obračun-skem obdobju in ob zaključnem računu za leto 1988 pa je spet izkazala izgubo — ob koncu leta v višini 2.106.000 tisoč din, ki jo je organizacija pokrila. Z bilanco skritih rezerv in izgub je prenesia 406.376 tisoč din pozitivnega salda v poslovni sklad. V svojem sanacijskem programu, ki ga je postavila ob izgubi za leto 1987 je predvidela ukrepe, ki jih je že realizirala (spremembe deleža prodaje v korist domače prodaje, racionalizacije zalog, povečanje pro-duktivnosti dela), nekateri od njih pa ostajajo tudi ukrepi za leto 1989. V prvem četrtletju leta 1989 je organizacija dosegla 424 mio din neto dobička, kar je posledica povečane produktivnosti dela, povečane proi-zvodnje in ugodnih cen na trgu (le so bile v enakem obdobju lani za-mrznjene). V organizaciji potekajo postopki reorganizacije na osnovi zakona o podjetjih. ISKRA ZMAJ, TOZD BATERUE Temeljna organizacija je lelo 1987 zaključila z izgubo, v lelu 1988 pa je poslovala v vseh periodičnih obdobjih in ob zaključnem računu za le-to 1988 pozitivno. V letu 1988 se je prejšnja delovna organizacija, sestavljena iz dveh te-meljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb reorganizirala v enovito delovno organizacijo — Baterije Zmaj. Enovita organizacija, ki je z bilanco skritih izgub in rezerv prenesla v poslovni sklad 9.059.307 tisoč din sredstev, pokriva s trajnimi in dolgoročnimi viri 92 wo osnov-nih in dolgoročno plasiranih sredslev, ne pokriva pa preosialega dela teh sredstev in nalog. Sanacijo je organizacija izvajala na naslednjih področjih: — v povečanju udeležbe na domačcm irgn, — izboljšanju koeficientov obračanja, — uvedbi avtomatske obdelave podaikov na nckalerih področjih (efekt je viden pri skrajšanju časa izdaje blaga iz skladišča do izstavi-tve faktur, pri hitrejšem operativncm planiranju poircb po repromaie-rialu, — reorganizaciji temeljne organizacijc v sklop cno\ itc deknnc organi-zacije, — v realiziranju razvoja poskusnc proi/vodnjc herineii/iianih baterij, v realizaciji projeklov oslalih lipov balcrij — LIUA. MUBA. HOBA). V letu 1989 pa organizacija predvideva /a i/boljšanjc likvidnosti se naprej optimizirati zaloge in pazili na ažurnosi i/ierjave. b) Organtzacije, ki so doscgle i/guho Ukcun Itla 1988, nr pu ludi ob /R /a lcto 1988 l)O 1NTEGKAI. V letu 1988 je bila delovna organi/aeija /e organizirana po posame-znih temeljnih organizacijah, od 1. 1. 1989 pa /e posluje koi enovita de-lovna organizacija. Zalo posredujcmo informacijo za lelo 1988 po le-meljnih organizacijah in premoženjsko sianje ob začciku poslovanja enovite organizacije. 22 TOZl) MESTNI POTMŠKI PROMET Temeljna organizacija jc lako v prvem pollctju kol v prvih devctih mesecih poslovala z negativnim finančnim rezuliatom. Izguba bi bila dosežena tudi ob koncu lela, če temeljna organizacija ne bi pridobila prihodkov iz svobodiie menjave dela (nadomesiila za izpad prihodka zaradi časovnega zamika pri povišanju cen). Poslovno lclo je /akljucila brez izgube, ni pa oblikovala skladov. Z bilanco skrilih izgub in rczerv je dosegla pozitivni saldo in ga pronesla v poslov ni sklad. Sanacijo je ic-meljna organizacija izvajala s spremembami v organizaciji dcla (fleksi-bilnejše prilagajanje dela zahtevam trga, dodamo izobraževanje delav-cevb z namenom prerazporcjanja, z nadzorom nad porabo stroškov, s pripravo pravilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke. TOZD OBMESTM POTNIŠKI PROMET Tudi ta temeljna organizacija je poslovala z izgubo v periodičnih ob-dobjih lcta 1988, ob zaključku leia pa je na enak naein pridobila sreds-tva kot temeljna organizacija mesmega potniškega promeia. Svojo sanacijo je izvajala s podobnimi ukrepi. ob koncu leia pa je uspela oblikovati tudi poslovni sklad in rczervni sklad. Ob izdelavi bilance skritih izgub in rezerv je prenesla pozilivni saldo v poslovni sklad. TOZD DELAVNICE Temeljna organizacija je podobno kot ostali d\e, poslovala z izgubo. v posameznih periodičnih obdobjih, do konca leia pa je uspela obliko-vati rezervni in poslovni sklad. Sanacijo je izvajala na podoben način kot oslali dve lemeljni organi-zaciji. Neurejeni odnosi pri pridobivanju dela in dohodka med TOZD v okviru delovne organizacije, neuskljeni osebni dohodki med posame-znimi temeljnimi organizacijami, enaki problemi pri pridobivanju pri-hodka v celotnem potniškem prometu, podobna tehnologija dela v obeh prometih in odvisnost opravljenega dela in doseženih prihodkov v temeljni organizaciji Delavnice od obsega dela v potniškem prometu so bili ekonomski razlogi za združilev vseh treh lemeljnih organizacij v enovito delovno organizacijo. Ob bilanci skritih izgub in rezerv se je delovna organizacija poslužila možnosti nevrednotenja svojih osnovnih sredstev z namenom, da jih približa tržnim cenam. Ob začetku poslovnega leia 1989 delovna organizacija s irajnimi in dolgoročnimi viri pokriva vsa osnovna sredstva in vsa dolgoročno veza-na sredstva, 98 % pa pokriva vsa dolgoročno vezana sredstva (vključno z zalogami). Struktura virov je ugodna, s tem pa tudi finančna osnova za skupno poslovanje v okviru enovite delovne organizacije. ŽC, ŽTO TOZD ZA ELEKTROENERGETIKO Podobni problemi kot v cestnem potniškem prometu, so vplivali tudi na to iemeljno organizacijo, ki je le del celotnega tehnološkega procesa železniške dejavnosti. Organizacija je med letom 1988 poslovala z izgubo, ob zaključnem računu za leto 1988 pa je dosegla pozilivni poslovni rezullat (oblikovala je samo rezervni sklad), s pozitivnitn saldom v bilanci rezerv in izgub pa je povečala svoj poslovni sklad. 1.1. 1989 izkazuje presežek trajnih in dolgoročnih virov sredstev nad dolgoročno vezanimi poslovnimi sreds-tvi. ELEKTROMEHANIKA Organizacija je v prvem pollelju poslovala z izgubo, dosegla pa je pozitivni poslovni rezultal v obdobju devet meseccv in ob koncu lcta. V bilanci skritih izgub in rezerv je dosegla 269.224 tisoč din ncpokrite izgube (iz naslova nepokritih revalorizacijskih odhodkov), kar je 9,2 °'o trajnimi viri, zato jih organizacija po Zakonu o radmovodslvu ni dol-žna pokriti. S svojimi trajnimi in dolgoročnimi \ iri pokriva vsa dolgo-ročno vezana poslovna sredstva. Slruktura \ irov je torej ugcidna, orga-nizacija pa je v tekočem poslovanju zašla v slepo ulico, ki pomcni stag-nacijo, če ne bo hiiro in enotno ukrepala. K saiiaciji je prislopila z množico ukrepov, ki jih jc uidi (po poročilu in-di\idualncga poslovodnega organa) izvcdla, ni pa še realizirala bislve-nih ukrepov, ki jo bodo dolgoročno sanirali: sprcmembe proizvodnega programa, ki je zastarel, popolnoma nefleksibilcn in cenovno za Irg ne-ustrezen. UMTAS Delovna organizacija je v prvem pollciju leia 1988 poslovala negaiiv-no, v predhodnih obdobjih pa z motnjami. Hoslovno leto 1988 je zak-Ijučila s ptv.ilivnim poslovnim rczullatom, poslovni sklad pa je povcčala za poziiiven saldo bilance skritih izgub in rezcrv (/a znesek fakturirane ncplačane realizacije). Po stanju 1.1. 1989 s svojimi trajnimi in dolgoročnimi viri pokriva osnovna sredstva in dolgoročno vezana sredslva, nc pokriva pa ludi za-log (v strukluro dolgoročnih poslovnih sredslev predstavljajo 42 °'o). Organizacija je v svojcm sanacijskem programu, ki ga je izdelala ob naslalih moinjah v |X)slovanju v prvem pollctju, predvidela koi poireb-ne ukrepe: — zagoiovitev usirc/nih prodajnih cen, — u.sklajevanje (rga s kapacilelami, — izboljšanje organizaeije dela, — poosircn nadzor nad nastajanjem stroškov. Organizacija je uspela dvigniti s\oje prodajne cene, ni pa realizirala obsega pioizvodnjc zaradi nerealiziranih izboljšav v proizvodnji (od-prava ozkih grl, zmanjšanje izmeia, neredna preskrba z maicrialom), po\praševanje na irgu je upadlo zaradi zmanjšanja kupne moči, stroški pa so pora.slli v nesorazmerju s porastom celomega prihodka. Organizadja posluje že vrslo lel nestabilno, v veliki meri je odvisna od kupne moOi domačega prebivalstva, od višine cen, s tein pa ludi na-slajajo visoke zaloge v proizvodnji in primanjkljaj obrainih sredslev, neuslrczna slruklura kadrov in nedisdplina sta prisolna \ organizaciji že vrsto let. c) Orgiini/iuije, ki so i/kazale i/gubo ub /akljurnein runinu za lelo 1988 Tiste organizadje, ki so poslovale z izgubo že mcd letom, so bile po Zakonu o sanadji še dolžne sesta\ Ijati sanacijske programe in jih uidi posredovati družbenopolitični sfcupnosli. Mcd tcmi organizadjarni so: Iskra, Mikroeleklronika v uslanavljanju, Gradbeni finalist Maribor, TOZD Podi in podloge Gradles, Planum, TOZD Gea projeki. AVTOMATIKA, TOZl) AVTOMATSKK 1N VARII.NK NAPRAVK Organizacija jc v letu 1987 še poslovala s pozitivnim poslovnim rczul-latom, v lelu 1988 pa je izkazala v prvem polleiju izgubo 3.757.114 li-sočdin, ki jo je do konca leta znižala na 150.000 lisočdin. Zaizguboso bili naslednji vzroki: — nepokriiost proizvodnih kapacilet z naročili, — nckajlelno vlaganje v razvoj d\eh novih programov, ki tržno nista bila v celoti realizirana, — nizko akumulativni proizvodi, — pomanjkljiva noiranja organiziranost. Organizacija je v letu 1988 že izvedla del ukrepov, s katerimi je tudi uspela znižati izgubo, drugi del ukrepov pa je dolgoročnejšega značaja in jih organizadja namerava realizirali elapno. Najpomembnej.ši od ci-Ijev je programska sanacija oziroma prenovitev proizvodnega progra-ma, ki ga bo možno izvesti v 4—5 letih. Predhodna osnova bo preveri-lev tržnih možnosti in ekonomike vsakega izdelka. Predvidena je nova organiziianosi na osnovi produkme organiziranosli, kadrovske sanaci-je, omejiive zaposlovanja, odpravi zalog gotovih izdelkov, usklajeva-nju zasedcnosli kapacitet s potrebami irga in drugi ukrepi. Organizacija je v bilanci skrilih izgub in rezerv izkazala (poleg že omenjene izgube iz poslovanja v leiu 1988) še 288.704 tisoč din nepokri-le izgube, ki pa jo ni (reba pokriii, ker predstavlja le 4,5 ff'o irajnih vi-rov sredstev. Organizacija ima slabo strukturo virov sredstev, saj 1.1. 1989 s trajnimi in dolgoročnimi viri pokrije le 83 "k vrednosti osnovnih sredslev in dolgoročno vloženih sredstev in le 51 % dolgoročno vezanih poslovnih sredstev (poleg osnovnih in dolgoročno vezanih sredstev tudi zaloge). V strukluri virov ima le 11,4 % trajnih virov, kar pomeni, da bi organizacija morala realizirati predvideno zniževanje zalog in zasesii kapacilcie z akumulalivnimi proizvodi. V začeiku Itua 1989 prečiščcna bilanca (odpisane so terjalve, zaloge) pomeni dobro osnovo za spremlja-nje tekočih rtvullaiov poslovanja (v letu 1989 organizadja predvideva poslovni rczullal brez izgube, pa ludi brez skladov). Organizacija bi morala veliko pozornost namenili finančni konsoli-daciji in izboljšanju struklure virov, ISKRA MIKROKl.KKTROMKA V USTANAVIJANJU Zaradi problematike, ki je organizacijo spremljala od njene usiano-vitve leia 1977 dalje, je organizadja lela 1988 zaključila z 11.188 mio din ncpokriie izgube. Na osnovi proučenega sianja, medsebojnega usklajevanja mnenj po-slovodncga odbora SOZD Iskra, republiškega komiteja za induslrijo in gradbeni.šivo v povezavi z republi.škim komiiejem za raziskovalno de-javnosl in dclavskcga sveta DO Iskra Elcmemi (kot ustanovilclja Mi-kroelekironike) je zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana-Šiška na scji 9. 5. 1989 sprejcl ODLOČBO o uvedbi postopka rcdne li-kvidacijc Iskra Mikroelckironika. Zbor je sprejel tudi sklep, da skup-ščina SR Slovcnijc obravnava problematiko Iskre Mikroelcklronike koi inrrasirukiiirno organizadjo, v proces pa je \ključen tudi izvršni svct Skupščinc Slovcnije, znanslvcnc in sirokovne in.sliludje; končni namcn je priprava strokovnega programa za uslanoviiev no\e organi/acijc. Zbor je zadi.il/il SOZD Iskro za prcrazporcdiiev dcla\ce\ Nkra Mikroc-lcklronika. 1NVF.SIK IJSKO RA/VUJM ChNTKR PI.ANLM. T«ZI) GEA PROJKKT Organi/adja je posiala 9. sepiembra 1988 organizacija šišenskega gospt«Jarsl\a, zalo se od lakrat dalje spremlja njfcna problemaiika. Organizacija jc v obdobju dcveiih mesecev leta 1988 dosegla izgubo v viSini 237.602 lisoč din. Služba družbencga knjigovodstva je Komile za družbeno planiranje in gospodarstvo obvestila o 120-dnevni blokiranosti /iro računa. Komiie za družbeno polaniranje in aospodarslvo je 24. 11. 1988 na osnovi 20. člena Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dcla (po vsesiranski proučitvi ekonomskega sianja TOZD) vložil pri Tcmeljnem sodišču v Ljubljani prijavo za uvcdbo poslopka za začciek slcčaja. Sodišče združenega dela prijavo ni obrav-navalo, kcr je occnilo, da mora poleg pogoja finančne nelikvidnosii biii zagotovljen tudi pogoj — vodenje sanacijskega poslopka v skladu z za-konom o sanaciji. Organizacijo je zaradi popolne blokade poslovanja zapuslila večina delavcev. Leto 1988 je temeljna organizacija zaključila z izgubo v višini 318.547 lisoč din, dodatno pa je v bilanci skrilih izgub in rezcrv izkazala 784.471 tisoč din nepokrite izgube. Organizacija ob-staja sanio še formalno. Prcdviden je sesianek z upniki, ki bo odločil o dokončnem postopku ukinilve lemeljne organi/acije. CRADBKM FINAMST MARIBOR, TOZl) PODI IN PODIAK.K GRADl.RS Organizacija je že v periodičnih obdobjih leta 1988 poslovala z izgu-bo, ki je do zaključnega računa porasila na 281.119 lisoč din. V bilanci skritih izgub in rezerv je pozitiven saldo v višini 299.609 tisoč din prene-sla v poslovni sklad. Izguba je nastala zaradi pomanjkanja naročil. neplačanih terjaiev in visokih stroškov l"inanciran}a. Svojo sanacijo je lemeljna organizacija videla v priključilvi k finanč-no močnejši delovni organizaciji. S 1. 1. 1989 je bilaoblikovanaenovita delosna organizacija Gradbeni finalist Maribor, v kateri prejšnja le-meljna organizacija predstavlja le delovno enoto, sedež organizacije je v Mariboru. Organizacije, ki so med periodičnimi obdobji leta 1988 poslovale pozitivno, poslovno leto 1988 pa so zaključile z izgubo, so: DO Deko-rativna, DO Tapo, DO PAP, TOZD Razvojni inženiring, DO Fruclal TOZD Alko. Z veljavnostjo novega zakona o finančnem poslovanju je prenehal veljati listi del Zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela, na osnovi katerega je bila za organizacije, ki so dosegle izgubo v poslovanju, določena; vsebina programa, roki za izdelavo programa in obveznosti organizacije do družbenopolitičnih skupnosti glede izpolnje-vanja sanacije. Organizaeije pa so na osnovi 24. člena Zakona o finančnem poslova-nju dolžne ugotoviti ali izguba ogroža uspešno poslovanjE in insolvent-nost ter v lem primeru sestaviti sanacijski program. Večina novonastalih organizacij z izgubo se ni odzvala pozivu Komi-teja za družbeno planiranje in gospodarstvo naj organizacije posreduje-jo oceno svoje sanacije, zato navajamo še podatke neenovito, odvisno od posredovanih informacij. 1K) »KKORATIVNA, TOZD PROIZVODNJA TKAMN V lemeljni organizaciji Proizvodnja tkanin je v letu 1988 izkazana izguba v višini 7.344.165 tisoč din. Z bilanco skritih izgub in rezerv je izkazan negativni saldo v višini 1.688.250 tisoč din (iz naslova nepokri-lih revalorizacijskih odhodkov), ki pa ga organizaciji ni Ireba pokrili. Po stanju 1.1. 1989 organizacija s trajnimi in dolgoročnimi viri po-kriva osno\na sredsiva in dolgoročno vezana sredslva, ne pa tudi zalog obrainih sredstev. Organizadja je na osnovi 24. člcna Zakona o finančnem poslovanju ugotovila, da izguba po zaključnem računu ne ogroža poslovanja. Kljub lemu pa je izdelala sanacijski program in ga posredovala izvršne-mu svetu Skupščine občine Ljubljana-Šiška. Program (emelji na reorganizaciji in na dopolnitvi programa poslo-vanja. Vzroki izgube v lctu 1988 so bili objektivni in subjeklivni. Objektivni: — zamrzniiev cen in njihova vrnitev na prejšnjo raven, — visoke obresti po novem obračunskem zakonu, — ncusklajenosl uvoz.nih dajalev z izvoznimi siimulacijami. Suhjekth ni: — neprilagodljivost irgu, — neustrezna organiziranost, — slabo razvit marketing, — slaba organiziranost razvoja izdelkov, — nejasna razvojna usmeritev, — prcširok asortiman. Cilj sanacijskega programa je odpraviii izgubo do konca leta. 10 naj bi dosegli z reorganizacijo v podjetje, ki naj bi omogočilo racionalizaci-jo poslovanja in druge pogoje za izboljšanje poslovanja. Organizacija predvide\a razvoj nckalerih storitvenih dejasnosti z ustanavljanjcm manjših podjelij različnih lasuiinskih oblik in razvoj marketinške ler razvojne funkrije, istočasno pa tudi izvajanje posamičnih sanacijskih ukrepov za racionalizacijo proizvodnje, zmanjšanje zalog in drugi. 23 TAPO, PROIZVODNJA POHIŠTVA Organizacija je lelo 1988 zaključila z izgubo v višini 111.977 tisoč din, z bilanco skritih izgub in rezerv pa ni izkazala docluinc i/gube. Po slanju 1.1. 1989 organizacija pokriva s irajnimi in dolgoroCnimi viri vsa dolgoročno vezana sredslva in izkazuje cclo njihov prcscžck. kar pomeni dobro osnovo za sanacijo organizacijc. Prodvidcncga nacina saniranja organizacije ni posredovala. PAP. TOZI) RAZVOJM 1NŠTITUT Organizaeija je leto 1988 zaključila z izgubo v \isini 267.125 lisoč din, z bilanco skritih izgub in rezerv paje ugoiovila šedodamo 1 "8.720 tisoč din nekrite izgube (iz naslova popravka vrednosti zalog), ki prcd-slavlja 13,7 po trajnih virov, zalo organizacija izgube ni dolžna po Za-konu o računovodstvu pokriti. S svojimi trajnimi in dolgoročnimi viri pokriva 98 % osnovnih sredstev in dolgoročnih virov in 70 °'n vseh dol-goročno vezanih sredstev. Organizacija programa saniranja ni posrcdovala. FRLCTAL, TOZD ALKO Organizacija je v letu 1988 dosegla 451.510 lisoč din izgubc. Kljub urgenci Komiteja za družbeno polaniranje in gospodarsivo, organizaci-ja ni posredovala bilančnih podatkov, niti svojcga programa sanadje organizacije. IMP, DO IKO, TOZD SKIP Organizacija je v letu 1988 dosegla 788.175 lisočdin izgube. Z bilan-co skritih izgub in rezerv je ugotovila pozitivni saldo v vi.šini 2.434.836 lisoč din in ga prenesla v poslovni sklad. S svojimi trajnimi in dolgoroč-nimi viri 100 % pokriva osnovna, dolgoročno vezana sredslva in zalo-ge. Organizacija programa saniranja ni posredovala. Predsednik komiieja Sašo SEDMAK