Uredništvo in uprava:
Marihor, Ruška cesta 5, poštna predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Dal. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma sa ne sprejemajo.
Štev. 73.
Izhaja vsako sredo In soboto.
Naročnina za Ju2o*lavik> znala m*®ečno 10 Din, za imo-z«tnstvo mMečno 15 Dia.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust Čekov« račun: 14.335.	— Reklamacije se ne frankinjo.
Sobota, 12. septembra 1931.
Leto VI.
Volilni imeniki se sestavljalo!
Delavci, skrbite, da se vam ne bo kratila volilna pravica!
Iz življenja.
(Prosto po članku s. dr. Otona Ehrlicha.)
Čim bolj se organizira delavstvo, tem bolj se tudi družijo vse-one plasti, ki uživajo sadove tuje delovne sile. Videli smo sicer boje meščanstva proti fevdalcem, videli boje proti nesposobnemu Frideriku IV. v Prusiji leta 1848, ki se je boril za oblast fevdalcev. Znano nam je, kako se je bori! napredni duh Dunajčanov proti najreakcionarnejšemu reprezentantu fevdalizma Metternichu. Toda komaj po dobi enega človeškega obdobja se je vse temeljito izpreme-nilo. Danes ni več nasprotstva med plemstvom in meščanstvom. Spričo delavskega gibanja izginja polagoma celo predvojno nasprotstvo med velekapitalom in meščanstvom'.
Prav poučen zgled nam daje o tem samo sestava raznih nadzorstvenih in upravnih svetov velikih bank. na primer nadzorstvo največje nemške banke Nemška bančna in diskontna družba, kjer sede poleg .iako židovskih bankirjev jako arijski vitežki veleposestniki in med 96 meščani 23 plemičev; med njimi en vojvoda, en knez in trije grofi. Še lepše je to v največji avstrijski banki, v Kreditnem zavodu. Tam1 je v upravnem svetu 19 plemičev; med njimi 14 groiaiLiu-5.baronov ter med 29 meščani samo 14 domačinov, ki zastopajo domači kapital. Ena tretjina upravnih svetnikov Kreditnega zavoda je Židov. Poleg velefevdal-nega imena Erwein naletimo tam tudi na ime Salamon iz starega testamenta, a pri Nemški bančni in diskontni družbi pa na svetopisemsko ime Aron in na ime Luitvvin, ki ga ne najdete v celem svetem pismu. To je enotna fronta vseh imovitih, ki se je ustanovila, čeprav na videz ni enotna. V tej fronti vendar, najdemo velekapitaliste in srednji meščanski razred v mestih, veleposestnike in velike kmete na deželi.
C-e bi hotel o tem kdo dvomiti, naj prebere naslednji časniški poročili:
Kako živi industrijalec?
Sredi marca meseca se je na Dunaju ustrelil tekstilni industrijec Friderik Pollack-Parnegg. Mož je bil strasten igralec in njegove izgube, ko je zadnjič zopet v Monte Carlu zaigral znatne vsote, so zbujale presenečenje. Po smrti tega moža je bilo objavljeno šele resnično poročilo. Pollack je izgubil v igralnici pred smrtjo komaj v dveh letih 24 milijonov dinarjev. Samomorilec je bil deležnik firme Pollack sinovi, ki zaposluje v svojih tovarnah 6000 delavcev in okoli 500 nameščencev. Vsi ti ljudje zaslužijo v četrt leta vsi skupaj komaj toliko, kakor je mož
v	kratkem času zaigral. Mož se za podjetja firme že več let ni prav nič brigal, ki ji je pripadal, marveč je živel samo svoji strasti. Sredstva za to malovredno življenje mn je prislužilo 6500 ljudi, ki so garali v tovarnah. Lahkomišljeno življenje moža je končno prisililo brate, da so ga izključili iz družbe ter mu hoteli izplačati 80 milijonov dinarjev kot odpravnino. To pa je bilo zapravljivcu premalo, pa se je ustrelil. Vsak dan izvršujejo ljudje samomore, ker si iz same bede in gladu ne morejo pomagati. In ta edini mož sc umori, ker mn je 80 milijonov dinarjev premalo, da bi lahko nadaljeval svoje zapravljivo življenje. (Po avstr, glasilu privatnih nameščencev.)
Kako žive veliki kmeti?
Pri Mitroviči, v jugoslovanski vasi Sotin, je bila nedavno švabska
Izšel je zakon o sestavi volilnih imenikov.
Vsi občinski uradi morajo najkasneje v desetih dneh (to je do 19. t. m.) sestaviti volilne imenike.
V	volilni imenik se morajo kot volilci vpisati vsi moški državljani, ki so stari 21 let in ki bivajo najmanj 6 mesecev v dotični občini.
Volilci niso osebe, ki so obsojeni na zapor nad 1 leto, ki so v konkurzu ali preklicani in katerim je s sodbo odvzeta volilna pravica.
Državni in javni nameščenci pa se vpišejo, čeprav ne prebivajo še 6 mesecev v občini.
Občinski uradi morajo volilne imenike takoj v dveh izvodih predložiti okrajnemu sodišču, ki jih mora tekom 2 dni pregledati, potrditi in en izvod vrniti občinskemu uradu.
Občinski urad mora potrjeni volilni imenik takoj razpoložiti stalno na vpogled in to javno razglasiti.
Vsakdo, na} je volilec ali ne, ima pravico volilni imenik pregledovati in prepisovati in vlagati reklamacije, bodisi za sebe ali za vsako drugo osebo, da se neupravičeno izpuščeni volilci vpišejo ali da se osebe, ki niso volilci, izbrišejo.
Pozor, delavci! Ker so roki za reklamacije in pritožbe silno kratki, skrbite, da pravočasno pregledate in prepišete volilne imenike in da pravočasno vložite reklamacije. Poglejte tudi, ali so vpisani vsi vaši prijatelji in sodrugi, da ne izgube volilne pravice.
Vsa nadaljnja pojasnila dobite pri uredništvu »Delavske Politike«, Maribor, poštni predal 22. Tja pošiljajte tudi obvestila o nepravilnostih, ki bi jih opazili pri sestavljanju volilnih imenikov, da se krivci dovedejo zasluženi kazni.
*
Nekaj primerov za reklamacije.
1.	Občinski odbor v Mračni vasi ni vpisal v volilni imenik delavca Karla Marksiča, čeprav ima vse pogoje za volilno pravico.
Reklamacija se glasi:
Koleka prosto.
Občinskemu odboru v
Mračni vasi.
Podpisani Karl Marksič, delavec v Mračni vasi št. 9, zahtevam na osnovi
kmetiška svatba. Devetnajstletni kmetiški sin Anton Seidel je poročil šestnajstletno kmetiško hčer Terezijo Schwarzer. Povabljenih je bilo 550 svatov, prišlo je pa še več sto drugih gostov, ki so svatovali osem dni. Godbo je oskrbovalo 80 ciga-! nov. Pojedli so 36 prešičkov, štiri goveda, osem telet, 400 kokoši, 200 gosi in 200 puranov. Razentega o-gromno peciva, 20 hektolitrov piva in dva hektolitra žganja. Obe rodbini pripadata najimovitejšim posestnikom v slavonskem okraju Sirmija. (»Der Bauernbundler«.)
In kakšno je socialno mišljenje meščanstva? Kako skrbi za blagostanje svojih delavcev in nameščencev?
Nekaj najbolj vznemirljivega, kar smo o tem čuli, srno posneli po nekem drugem časniškem poročilu:
V	srednjem saksonskem industrijskem mestu, tako nam poroča »Aufwarts«, si je domislila sedemnajstletna delavka zlobno misel, da bi se udeležila počitniškega zleta,
§ 10 zakona o sestavi volilnih imenikov, da se me vipiše v volilni imenik.
Glasom rojstnega lista pod A sem star več kakor 21 let.
2.	Občinski odbor v Zlatem polju je vpisal v volilni imenik Gašperja Oderušnika, mesarskega mojstra, čeprav še ne biva v občini 6 mesecev. Delavski zaupnik Peter Skala vloži naslednjo reklamacijo:
Občinskemu odboru
v
Zlatem polju.
Podpisani Peter Skala, _ delavec v Zlatem polju št. 1, zaihtevam na podlagi čl. 10 zak. o sestavi volilnih imenikov, da se izbriše iz volilnega imenika Gašper Oderuišnik, mesarski mojster, ker se je glasom občinskega potrdila preselil šele .pred 3 meseci iz občine Konjsko v našo občino.
Zahtevam, da se mi izda o vložitvi reklamacije potrdile.
V Zlatem polju, dne .,.
Lastnoročni podpis:
Peter Skala.
Reklamacijam je kot dokaz priložiti uradne dokumente. Na pr. za doseženo starost 21 let rojstni list ali izpisek iz rojstne knjige, za državljanstvo domovinski list ali potrdilo občinskega urada, za šestmesečno bivanje v občini potrdilo občinskega urada ali delavsko knjižico.
Ko bo izšel ukaz o razpisu letošnjih volitev v Narodno skupščino, se bodo mogle vlagati reklamacije še tri dni, na kasnejše se ne bo več oziralo.
Vsa oblastva (tudi župniki) morajo izdajati taka potrdila brezplačno in koleka prosto, najkasneje v 24 urah.
O vsaki reklamaciji mora občinski odbor sklepati v 24 urah. Zoper rešitev občinskega odbora je dopustna pritožba na pristojno okrajno sodišče v roku 3 dni.
Vse vloge in pritožbe so koleka proste.
Za župane, občinske odbornike in občinske uradnike, ki bi izpuščali iz volilnih imenikov osebe, ki jim gre volilna pravica ali pa vpisovali v volilne imenike osebe, ki nimajo volilne pravice, so predvidene stroge kazni od 3 mesecev do 2 in celo do 5 let ter denarne kazni do 3000 dinarjev.
ki bi trajal dvanajst dni. Pravico pa je imela samo do osemdnevnega dopusta in je zato pismeno prosila svojega šefa, ki se je nahajal na letovišču, da ji dopust podaljša za štiri dni. In gospod šef je odgovoril takole:
»Ljuba gospodična H.!
Prav lepa hvala za Vaše pismo. Vaši prošnji pa, žal, ne morem ustreči. Kam bi pa to vedlo, če bi si vsak izprosil podaljšanje dopusta? Kar je pa za enega prav, mora biti tudi za drugega pravica! Jaz do 27. leta nisem mogel iti na daljše potovanje. Kje pa vendar hočete dobiti denar? Vožnja 60 mark, tedaj potrebujete najmanj 200 mark. Moji nameščenci imajo že itak več dopusta kakor nameščenci v trgovskih obratih. Toda, kaj ne, tek pride z jedjo! Torej, izbite si stvar iz glave!
Pismo Vam vračam!
Meni gre prav dobro, vreme je že tri tedne jako lepo!
Tako, sedaj mi pa privoščite prijetni mir!
Ironija tehnike gospodarskega razvoja
Dve borbi: za podražitev življenskih
potrebščin in za znižanje plač.
V	ljubljanskem dnevniku z dne
10.	t. m. smo čitali vest, da so delegati pekovskih zadrug v dravski banovini imeli posvetovanje, na katerem so sklenili povišati z dnem 10. t. m. cene belemu kruhu za 70, črnemu kruhu pa za 60 para pri kilogramu.
Delegati pekovskih zadrug pravijo, da se je cena pšenici tudi povišala pri beli moki za 70, pri črni pa za 60 para pri kilogramu zaradi določb zakona o prodaji pšenice.
O	cenah kruha smo že večkrat pisali, ker so previsoke v razmerju s predvojnimi cenami in današnjo valuto. Očividno pa je žalostno ali morda celo komično, da se draže življenske potrebščine spričo neumestne in nezdrave propagande za znižanje plač.
Kako naj še živita delavec in nameščenec, ki imata že danes, statistično dokazano, povprečno plačo, ki ne odgovarja niti 50% predvojnih plač.
Živilskemu trgu in živilskim cenam bi pa že bilo treba posvetiti več pozornosti, zakaj tudi regulacija živilskih cen je socialno vprašanje, ki se tiče večine prebivalstva v državi.
Pred vladno krizo v Rumuniji.
V	Rumuniji so politične stranke nezadovoljne z režimom prof. Jorge. Finančna kriza se poostruje, vlada pa ne ve, kaj bi storila. Zamenjali bodo poleg predsednika še nekaj ministrov.
Volitve v Angliji.
V	Angliji se pripravljajo že vse tri stranke na volitve, ki bodo naj-kesneje novembra meseca. Macdo-nald ne namerava več kandidirati. Kmalu po odstopu sedanje vlade, namerava potovati po svetu. Politični krogi ga pa vabijo, da prevzame mesto podkralja v Indiji, ker pričakujejo, da bi Macdonald utegnil pomiriti Indijo ter najti obliko ustavnega razmerja do Anglije. — Glavna volilna parola pri volitvah bo carinsko vprašanje.	___________________________
NemSki fašisti pridejo v drZavni zbor.
Nemški nacionalni socialisti so uvideli, da zunaj državnega zbora ne pomenijo mnogo. Zato so sklenili, da pridejo dne 13. oktobra, ko se otvori zasedanje, zopet v državni zbor. V državnem zboru ne bodo delali, ampak samo nagajali kanclerju Brunin-gu, da prej pade njegova vlada. Na svojih shodih sprejemajo tudi ostre proteste proti francoskemu predsedniku vlade, Lavalu, ki namerava obiskati Nemčijo. Duhoviti so ti fašisti.
Preki sod na Poljskem
Zakaj?
Po vseli večjih mestih na Poljskem je bilo dne 9. t. m. razglašeno obsedno stanje. Kjer so potrebne take represalije, narod ni zadovoljen.
Mnogo pozdravov Vam pošilja Vaš šef.« (»Wirtschaft u. Wissen«.)
Ali ni morda to pismo le izjema? Ali ni bil morda gospod šef tako nepreviden, da je napisal tako pismo delavki?
Stran 2.
»DELAVSKA POLITIKA«______
Zasedanje Društva narodov.
Štev. 73.
D= Slavko Fornazarič
je otvoril svojo odvetniško pisarno v
Mariboru, v Sodni ulici 14
pritličje, v dosedanjih prostorih odvetnika
Dr. I. Kimovca
Šesturnik v borbi proti nezaposlenosti
Mednarodni urad dela poroča o zanimivem poizkusu Kellogove družbe, tvornice za živila v Michiganu, ki je dne 1. decembra 1930 poizkusoma uvedla šesturni delavnik z uvedbo večih šihtov, da bi s tem omilila nezaposlenost. Ravnatelj tega obrata poroča o uspehu tega poizkusa in navaja, da se v obratu uvaja šesturni delovni dan stalno. Opozarja, da je produkcija rasla dvakrat tako hitro kakor prebivalstvo ter da je zaradi tega skrajšanje delovnega časa najprimernejše sredstvo proti nezaposlenosti. Šesturni delovni čas se ne prekinja s kolektivnimi (skupnimi) odmori, marveč so določeni po poročilu obratnega vodstva odmori za posameznike, da se s tem prepreči negospodarska utrujenost.
Mezde so tako uravnane, da omogočajo delavcem enako življenje kakor ob prejšnjem osemurnem delavniku; kakor poroča obratno vodstvo dalje, se zvišani stroški na mezdah izravnajo z večjim uspehom dela, stalnostjo dela in z manjšimi splošnimi stroški po novi ureditvi. Delavci imajo več prostega časa in jim je s tem omogočeno, da se poklicno ali splošno izobražujejo, odpočijejo in obdelujejo svoje vrtove.
Dr. Renner in Miklas kandidata za pred-sedniStvo avstrijske republike.
Krščanski socialci so se odločili, da glasujejo za dosedanjega avstrijskega predsednika republike Mikla-sa. Socialni demokrati kandidirajo dr. Karla Rennerja. Pri volitvah utegne Renner dobiti največ glasov, toda pri ožji volitvi bodo nedvomno podprle Miklasa vse meščanske stranke._______________________
Angleški sanaini program sprejet v spodnji zbornici.
Dne 8. t. m. je bilo v angleški spodnji zbornici glasovanje o sanač-nem programu. Za program je glasovalo 309 poslancev, proti pa 250. Te dni so zakoni v razpravi. — Delavska stranka je v opoziciji, ker se bo s tem programom poslabšal položaj delavstva.
Francija se razoro-luje?
Francija je svojo vojsko na kopnem zmanjšala od leta 1921 za 42 odst., vojno tonažo v primeri z letom 1914 pa za 122.000 ton. Znižala je tudi aktivno vojaško službo od 18 na 12 mesecev. Minister za zrako-plovstvo je pa v svojem poročilu očital drugim državam, da izdajajo milijarde za tajno oboroževanje ter apeliral na vse države, da se ravnajo po mednarodnih dogovorih.
Socialni demokrati v Nemčiji za brezposelne. Socialisti so vladi predlagali, naj bi se brezposelnim poleg denarnih podpor dajale one natura-lije, ki so v izobilju, in sicer premog in krompir.
V Ženevi se zopet vrše seje Društva narodov. Plenarna seja je bila otvorjena v pondeljek. Zasedanje Društva narodov je važno. Predvsem je za urejevanje medsebojnih državnih vprašanj važen posredovalec, če ima potrebno avtoriteto. Društvo narodov je pa doslej le moralni posredovalec in prav važni politični dogodki se vrše brez njegovega sodelovanja. Letos Hendersona ni na seji in sploh nobenega resnega predstavnika dosedanje angleške zunanje politike. Zaraditega je pričakovati, da bodo razprave na plenarni seji in v odborih dolgočasne in brez prave inicijative. Zlasti so s tem prišla vprašanja o Kellogovem paktu oziroma razorožitvi in o evropski uniji v roke, ki ne bodo vedeli, kako bi se vprašanj lotili.
V Društvu narodov so torej potrebne izrazite osebnosti s potrebno ideologijo. To so pa le osebnosti s
Našim katoličanom, zlasti njih bojnemu glasilu »Slovencu«, španska revolucija ne da spati. Na Španskem se je ob revoluciji pokazalo, da se ni nerazpoloženje ljudstva obrnilo samo proti 'dinastiji oz. obliki režima, marveč da je ljudsko mnenje povsem zadelo tudi vladajočo duhovščino, samostanske bratovščine in klerikalizem kot tak v celoti. Pokazalo se je, da so bila samostanska in cerkvena veleposestva ravno taki izžemalci poljedelskih delavcev kakor vsi drugi, da katoliški grandi niso imeli niti malo krščanstva več v svojem praktičnem udejstvovanju napram obdelovalcem njih zemlje kakor vsi drugi, da se je špansko ljudstvo pri volitvah povsem izreklo proti klerikalnim strankam in da predlog ustave pač odvzema katoliški cerkvi vse predpravice, ki jih je ta uživala in žal tudi temeljito izrabljala cela stoletja.
Seveda je bilo treba to nekako opravičiti in utemeljiti katoliškemu ljudstvu pri nas, da ne bi bilo preveč razočarano in vznevoljeno nad neuspehom in naglim preobratom pri svojih španskih drugovih. Ze takoj ob pričetku revolucije so se začeli pojavljati v »Slovencu« izvirni članki pod nazivom »Španski vzgled«, »Španija uči« in podobno. V njih je skušal »Slovenčev« španski dopisnik utemeljiti splošno zahtevo po razlastitvi samostanov itd. in dokazoval, kako žal katoliški grandi niso krščansko ravnali, kako je zamudila katoliška cerkev v Španiji z dobrodelnim delom čas, da ni organizirala gibanje sebi v prid, itd. itd.
Skoro ogenj in strelo je metal »Slovenec« na svoje španske somišljenike in priporočal, naj ta španski vzgled naše uči...
Na ustavo Španije, ki o njej razpravlja državni zbor, bruha »Slovenec« tudi ogenj in žveplo. Zakaj? Ker odvzema katoličanom privilegije in jih napravlja enakopravne z drugimi cerkvami ter zato, ker uvaja laičen pouk. Ali katoličani morda ne morejo brez privilegijev živeti?! — Izgleda že tako. Da bi lahko špansko ustavo zmrcvaril, je v nekem uvodniku »Slovenec« zmrcvaril vse ustave in rekel, da bi bilo bolje, da bi jih
socijalističnim programom, ne pa politiki gospodarskega hegemonizma.
Jako važno bi tudi bilo, da se pridobi za sodelovanje v Društvu narodov Zedinjene države ameriške, ki so poleg Anglije najmočnejši gospodarski faktor. Brez Anglije in Amerike danes skoro ni mogoča svetovna politika. Pač pa je mogoča evropska politika. In če bi imele evropske države v manjšem okviru vsaj nekaj zmisla za sožitje in svojo rešitev, bi lahko storile mnogo.
Ni pa tako, ker žive v strahopetnem kapitalističnem ljubosumnju med seboj. Če se bodo tudi vršile razprave v Ženevi o evropski uniji, smo že danes prepričani, da ne bodo uspele. Politiko evropskih držav bodo morale vzeti v roke druge, nove politične sile, ki bodo razumele naloge težke dobe.
sploh ne bilo... Morda ima v tem delno prav?!
Seveda je vsega španskega zla kriva — framasonska velika loža. Ti nesrečni prostozidarji so v takih, primerih vedno »Slovenčeva« tarča.
Ali višek vsega pa dosega petkov (4. 9.) »Slovenčev« uvodnik.
Ta članek pod »To in ono iz Španije« je za španske katolike strašno uničevalen. Tu čitamo: »Izrek, da je Španija najbolj katoliška dežela sveta, je enostavna pravljica. Ta romantična iluzija je vzrok, da so katoličani držali roke križem, pozabljajoč, da je treba vztrajnega in nepretrganega dela, ako hočemo katerikoli narod ohraniti veren v katoliškem zmislu, naj bodo tradicije tega naroda še tako katoliške. V resnici ži-
vi	v Španiji večina moških praktično življenje brez vsake vere. Velika večina moških sploh ne hodi v nedeljo k službi božji in se vzdržuje sprejema zakramentov tudi na veliko noč. Mladina zlasti v mestih v spolnem oziru ne sledi sploh nobenim zakonom, kakor samo svojemu ugodju. In tako je tudi v drugih zadevah. Skoraj vsak Španec je član te ali one bratovščine, ima med svojimi sorodniki gotovo vsaj enega duhovnika, nosi škapulirje in medalje, pa niti svoje nedeljske verske dolžnosti ne izpolnjuje. Neprecenljivo škodo je vedno prizadevala katoliški cerkvi v Španiji njena velika odvisnost od države. Poznam okraje, ki so malodane poganski, in celo na deželi se zgodi, da naletite na prebivalstvo, ki nima jasnega pojma o Bogu, Kristusu in Evharistiji. Ponekod ne poznajo niti desetih božjih zapovedi in veliko Špancev je, ki ne znajo niti Očenaša, kaj še drugih molitev! Imamo može, ki niso nikoli prestopili praga cerkve, in otroke, ki ne vedo, kaj je križ.«
V	takem tonu se nadaljuje ta. članek dopisnika Francesca Pereza Ro-drigueza iz Madrida. Španske katoličane se z najslabšim redom ocenjuje in tako uničuje vso iluzijo o Španiji samo zato, da se opraviči neuspeh.
»Slovenčeva« odkritosrčnost v španskem primeru je zelo zanimiva in kdo ve, kaj tiči zadaj; eno je pa gotovo:
Neuspeh katoličanov v Španiji priznava!	S—s.
Lerroux — postane predsednik Španske vlade?
Sedaj se vrši razprava o ustavi v odseku. Po vesteh iz Španije pa se pripravlja izvolitev nove vlade, ki naj bi ji predsedoval zunanji minister Lerroux. Nova vlada bi bila bolj levičarska kakor je sedanja. Pogajanja pa še niso zaključena. Levičarjem ni všeč, da je Zamora preveč popustljiv napram veleposesti in klerikalizmu.
Zopet nov načrt.
Nič nam ne ostane prihranjenega. Beda in nezaposlenost je vsak dan večja. Žalost in skrb sta naši spremljevalki, ki se ju ne moremo otresti. Obup in jeza se lotevata vseh, ni pa nobenega znaka izboljšanja. Načrti, načrti, sami načrti. Nobenega ravnanja, nobenega dejanja, ki bi oživelo ta umirajoči svet. A zato načrti. Nemčija, Anglija, Italija, Kitajska, Rusija, mednarodni bančni svet in urad dela, vsi in vse imajo načrte. In da ne mislimo, da se nič ne stori, pa se pojavi zopet nov načrt. Amsterdamski socijalnoekonomski svetovni kongres ga nam je rodil.
Pri posvetovanju o sredstvih, kako bi se olajšala in odpravila sedaj ves svet moreča gospodarska depresija, je predlagal Amerikanec dr. Leviš Lorvin (z zavoda za ekonomijo na washingtonskem Broklynovem zavodu), da naj se sestavi načrt za ozdravljenje sedanjih svetovnih razmer, ki naj velja pet let, in naj se potom njega sistematično vpostavi dobro svetovno gospodarstvo.
Ta načrt naj v glavnem dela v treh smereh. Predvsem mora določiti petletni moratorij za vse vojne dolgove in reparacijske dajatve. Če bi vplival ta moratorij gospodarsko ozdravljujoče na svet, potem naj se po poteku moratorija črtajo vsi vojni dolgovi in reparacijske dajatve. Nadalje naj se v petletnem obdobju načrta mobilizirajo nova ogromna mednarodna posojila ob udeležbi vseh dežel sveta. V izvršitev te mobilizacije kapitala naj se ustanovi svetovna industrijska banka. Za nadziranje in izvajanje petletnega načrta naj se ustanovi svetovno gospodarski svet, ki naj bi bil organ Društva narodov, vendar pa deloval kot samostojni neodvisni gremij strokovnjakov.
Skoraj smo prepričani, da ostane tudi ta načrt samo načrt.
Usmrtitev s plinom. V državni jetnišnici v Nevadi v Ameriki so prvič izvršili smrtne obsodbe s strupenimi plini. Veščaki so trdili, da nastopi smrt obsojenca že v treh ati štirih minutah. Po izvedbi umorov s plini pa poročajo, da je trajala usmrtitev štirinajst minut. Umorom je prisostvovalo osemdeset oseb, ki so gledale usmrtitev skozi nalašč v ta namen napravljena okna. Najprej so usmrtili Kitajca in potem Zamorca, končno Mehikanca Ceja, ki je baje umoril kitajskega trgovca. Štirinajst minut so gledali obupni smrtni boj tega človeka. Ceja je s skremženim obrazom lovil zrak, videli so, kako je z vso silo vlekel zrak v pljuča. A postajal je bolj in bolj utrujen, dokler se ni zgrudil. — Usmrčenje s strupenim plinom je najgrozovitejša metoda moritve. Zlasti pa človek občuti grozo, če pomisli, da Mehikanec baje niti morilec ni bil, marveč se je zgodila le sodna pomota. Ceja tudi zločina priznal ni. — Umori bi se bili morali izvršiti sicer en dan pozneje, a so preložili usmrtitev na en dan prej, ker je moral eden gledalcev določeni dan odpotovati na zabavno potovanje, pa je želel videti usmrtitev. V Washingtonu že razmišljajo, če ne bi prepovedali usmrčevanje s strupenim plinom.
Senator Borah apelira na kapitaliste. Senator Borah, ki sicer tudi sam pripada imovitemu sloju, je imel v Cottomvoodu govor ter med drugim dejal, da so bogataši dolžni prispevati za brezposelne in da bo bržčas izšel zakon, s katerim sc bo uvedel nov davek za vzdrževanje brezposelnih.
—   ^
Naučite se pravilno kopati na zraku in solncu!
To se pravi, čvrsto nadrgnite svoje telo pred solnčenjem, ko je suho, z
NIVEA-CREME NI VEA-ULf E i?‘Stt
Oboje vsebuje, edino svoje vrste, evcerit, snov za nego kože; oboje zmanjšuje nevarnost solnčarlce; oboje potemni polt tudi pri oblačnem nebu. NIVEA-CREME Vas ohladi pri vročini. NIVEA-OLjE Vas obvaruje pri neugodnem vremenu pred mrazom in s tem tudi pred prehladom.
NIVEA-CREME: 5do22D. NIVEA-OLJE: 25 in 35 Din.
Proizvaja Jugosl. P. Belersdorf & Co., d. z o. z., Maribor, Gregorčičeva 24.
Ali tajijo naši katoličani Španijo?
(Velika iluzija uničena?!)
Štev. 73
DELAVSKA POLITIKA«
Stran 3
Doma in po svetu.
Opozorilo zavednim delavcem.
Na drugem mestu prinašamo predpise o sestavi volilnih imenikov. Opozarjamo zavedne delavce, da se pravočasno pobrigajo za svojo volilno pravico. Nova ustava piše, da se imajo vršiti volitve v Narodno skupščino svobodno. Dosedaj pa še ni bilo izdanih zakonitih predpisov, ki bi jamčili za svobodo volitev. Tudi še ni izdan volilni red in še ni gotovo ali bodo volitve javne ali tajne. Nova ustava prepoveduje politične stranke na plemenski, verski ali pokrajinski podlagi. Po novi ustavi torej razredna delavska politična organizacija na temelju mednarodnosti in socijalizma ni zabranjena. Vendar pa še vedno stoji v veljavi zakon o zaščiti države, ki prepoveduje politične organizacije, ki propagirajo iz-premembo sedaj obstoječega reda v državi. Dasi torej v tem trenutku še ni jasno, ali se bodo delavci sploh mogli udeleževati volitev, je vendar potrebno, da pravočasno poskrbe za svoje pravice, da ne bo prepozno. Sicer pa čitajte »Delavsko Politiko«!
Delavska zbornica v Beogradu proti povišanju krušnih cen. Vsled podražitve moke so v Beogradu in drugod pekovski mojstri takoj zvišali cene kruhu, in sicer v Beogradu kar za 35 do 40 odstotkov. Delavska zbornica je naslovila na beograjsko občino predstavko, v kateri zahteva, da se nemudoma skliče anketa, ki Daj preišče, v koliko je povišanje cen kruhu upravičeno. Kljub temu, da so v zadnjem času tržne cene moki zelo poskočile, je vendar kalkulacija pekovskih mojstrov silno pretirana, tako da bi se novo nastavljene cene kruhu dale znatno znižati. Z zvišanjem cen kruhu so najbolj prizadeti zopet širši sloji, katerim je kruh skoro edina prehrana, kajti pri današnjem bornem zaslužku, ki ga ima zlasti delavstvo, si isto povečini ni v stanu nabaviti druge hrane.
Komu v prid so se povišale trž-De	m°ki?	Te	dni	so	nenadoma
poskočile dosedanje cene moki, in sicer povprečno pri kilogramu za Din 0.60.	— Nedavno so tudi
listi poročali, kako v Ameriki uničujejo ogromne količine žita, kave itd., da s tem preprečijo padanje cen življenskim potrebščinam na svetovnem tržišču. Prepričani smo, da imajo tudi pri nas žitni baroni v Banatu še vedno ogromne zaloge ter da torej za povišanje cen ni nobenega povoda.
Kmetje se pritožujejo, da se delo na kmetih več ne izplača, ker cene silno naglo padajo. Konsumenti (de-|avci m nameščenci) se pa pritožujejo, da s svojim zaslužkom ne morejo kupovati življenskih potrebščin. Oboji imajo prav. Cene za nepredelano blago padajo, predelano blago pa ostaja drago. Cene blagu ostajajo za konsumenta iste, konsumen-l°va plača pa se znižuje. Od dobička
Pa nekdo redi. Tu bi bila potrebna kontrola, ker dva trpita po krivici!
Tudi tržnico bodo gradili v Ljub-Inni. Ustanoviti nameravajo družbo,
1	naj zbere okoli 10 milijonov kapitala, da pokrijejo Ljubljanico od rančiškanskega do Zmajevega mostu. Pridobili bi s tem velik in praktičen prostor za trg. S to mislijo so se bavih ze pred leti. Ali se sedaj uresniči ah ne, še ni gotovo.
Balkanska konferenca. Organizacijski odbor balkanskih konferenc je sklenil, da se bo vršilo drugo zasedanje balkanske konference od dne
11.	do 20. oktobra v Carigradu v zgradbi vseučilišča. Cilj konference je. zbližati balkanske države k sodelovanju na političnem, socialnem, gospodarskem in kulturnem polju.
Preiskava proti bivšemu romunskemu predsedniku senata. Proti bivšemu predsedniku senata v Bukarešti, Romuli Baili, so uvedli strogo preiskavo, odkod da ima tako veliko premoženje. Preden je bil Baila podpredsednik senata, je imel za pol milijona lejev dolga. Sedaj pa ima v banki naloženih 18 in pol milijona lejev in še krasno palačo.
200 milijonov za gradbo stanovanj. Dunajska mestna občina je sklenila velik gradbeni projekt za zgradbo 1690 stanovanj, in sicer zgradb z eno- ter večdružinskimi stanovanji, deloma pa visoke zgradbe s 109 stanovanji. Poleg zgradb bodo vrtovi oz. parki. Stanovanja v kolonijah bodo obsegala dve sobi ter kabinet in po tri sobe poleg vseh potrebnih pritiklin. Celokupni stroški znašajo 25 milijonov šilingov (200 milijonov dinarjev).
Senator Fr. Modraček — šestde-setletnik. Dne 8. t. m. je dopolnil so-cialnodemokratični senator Frančišek Modraček 60. leto svojega življenja. Sin kmetiških staršev iz Sku-teč je absolviral dva razreda gimnazije, potem pa zaradi rodbinskih razmer obrtno šolo v Hrudimu. Delal je na Dunaju, v Frankfurtu ob M., v Wiesbadnu, Parizu in Nantesu. Ze kmalu (od leta 1892) se je posvetil socialnim vedam. Po daljšem zaporu se je pridružil radikalnim socialistom. Vedno je bil opozicionalni duh, a delaven kakor malokdo. Od leta 1925 je senator. Strokovnjak je v gospo-darskopolitičnih zadevah. Prikupljiv je njegov odkriti značaj.
Vihar v praškem občinskem svetu — seja dvakrat prekinjena. V pon-deljek je bila seja praškega občinskega sveta zelo viharna. Komunisti so zahtevali, da se naj najprej razpravlja o podporah, kar pa je večina odklonila. Zupan je prekinil sejo ter dal izprazniti galerijo. Nato so obiskovalci galerije jeli z raznimi predmeti tolči po vratih, dokler ni stopila policija v akcijo. Župan je na to zopet otvoril sejo, toda ista se ni mogla nadaljevati vsled komunistične obstrukcije. Opaža se, da so komunisti postali bolj aktivni, ker se bližajo občinske volitve.
Major Pabst, Hugenberg in Co. Prosluli major Pabst, ki je organiziral avstrijske heimwehrovce, se nahaja sedaj v Berlinu, kjer izdaja skupno z založništvom Scherl, časopis »Tradition«. V to podjetje je baje Pabst iz svojega prispeval 45.000 mark, to je približno 600.000 Din. — Pabst se je pri povratku v Nemčijo najprej ponudil Hitlerju, da bi mu pomagal pri reorganizaciji njegovih »šturm«-bataljonov, toda pogajanja so se razbila. Nato se je Pabst obrnil na Hugenberga, ki je trenutno izoliran, ki pa je Pabsta sprejel. V Nemčiji se sedaj vprašujejo, če je Pabst dotičnih 45.000 mark prihranil pri svoji pokojnini?
Dijaki pripravili atentat na vlak. Pri Konigsbergu (Prusija) se je moral vlak na progi ustaviti, ker je strojevodja k sreči opazil kup kamenja, s katerim je bila proga zabarikadirana. Policijska preiskava je dognala, da so trije dijaki navezali na tračnice kamenje, nakar so se v bližini skrili in čakali, da bi videli, kako se bo vlak zvrnil. Tako so dijaki sami izpovedali ter še dodali, da so bili presenečeni, ker se ni zgodila nesreča.
Na Angleškem tudi kralj štedi. Angleški kralj Jurij je obvestil vlado, da je tudi on pripravljen doprinesti žrtev k splošni štednji, in sicer s tem, da si pusti znižati civilno listo za 50 tisoč funtov.
Londonska konferenca okrogle mize, ki se bavi z indijskim vprašanjem, je že pričela s predposveto-vanji. Indija pošlje 31 delegatov. Gandhi pride danes v London.
Španski režim je trden. Notranji minister Maura je imel v Burgasu govor ter izjavil: »Jamčim za to, da kljub štrajkom in zarotam vseh vrst, ne bo republikanski režim odstranjen. Vsak prevratni poskus bomo udu-sili. Ločitev cerkve od države se mora izvršiti. Ne bomo pa proti nobeni konfesiji izvajali nasilja. Regionalna stremljenja se bodo v toliko trpela, v kolikor so utemeljena. Tudi takojšnja izvedba agrarne reforme je potrebna. Ako pade republika, tedaj bo padla za dolgo časa. Vsi demokrati so dolžni braniti dobljeno svobodo.
Bivši španski kralj še upa. Alfonz potuje. Te dni je bil na Dunaju, kjer ga je vprašal za razna mnenja časnikar, ki je nekatere njegove izjave
MEDSTROKOVNI ODBOR (Strokovna komisija) v Mariboru sklicuje za četrtek, dne 17. t. m., ob pol 19. uri
STROKOVNI SHOD
kateri se bo vršil v VELIKI KAZINSKI DVORANI s sledečim dnevnim redom:
GOSPODARSKI IN SOCIALNI POLOŽAJ DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV TER NJIHOVE ŽELJE. Referent s. Josip Petejan.
Vsi delavci in nameščenci iz Maribora in okolice se vabijo, da se tega shoda polnoštevilno udeleže.
objavil. Alfonz je rekel, da ne daje političnih izjav. Čuti se kakor človek brez poklica, ki je izgubil svoj poklic. Programa nima. Meni pa, da se doba monarhičnih državnih oblik povrne. Zato mirno opazuje dogodke in se ne razburja.
Sloveči narodni ekonom profesor Lujo Brentano je umrl v 87. letu starosti v Monakovem, Posvetil se je socialni politiki in gospodarstvi; in uvedel kot vseučiliščni profesor novo vedo. Spisal je že leta 1870 v angleščini zgodovino angleških strokovnih organizacij, ki je izšla dve leti pozneje v nemščini. Eno leto je bil profesor tudi na dunajskem vseučilišču. Njegova rodbina je italijanskega potomstva in je dala celo vrsto učenjakov.
Iznajditelj Edison v Ameriki je zopet nevarno obolel. Telesne moči mu naglo pešajo. Njegov zdravnik ima malo upanja, da Edison spričo svoje velike starosti še ozdravi.
*
V 155. urah dvakrat preletel ocean.
Zrakoplov »Zeppelin« je napravil polet v Južno Ameriko ter rabil tja 73 ur, nazaj pa 82. »Zeppelin« namerava zopet leteti v Južno Ameriko dne 17. septembra. Še ni dolgo od tega, ko so ladje rabile desetkrat toliko časa.
Na Poljskem se je cerkev podrla.
V	mestecu Kalety na Poljskem se je cerkev, katero so ravno popravljali, med mašo podrla. Dva delavca sta bila ubita, 15 pa več ali manj težko ranjenih.
Odpuščeni policaji tvorijo roparsko tolpo. Iz Zofije poročajo, da že več mesecev vznemirjajo v okraju Oražovice prebivalstvo roparske tolpe. Bilo je že izvršenih mnogo ropov, veliko pasantov pa je bilo oplenjenih. Končno se je dognalo, da izvršuje te rope tolpa, katero tvorijo bivši policaji pod komando zofijskega policijskega uradnika Vasiljeva. Pri aretaciji so našli seznam roparske tolpe.
Ljubljana.
Ljubljanski magistrat so renovi-rali. Poslopje ljubljanskega magistrata je staro poslopje. Neprestano so ga preurejali. Kadar so rabili ječo za »ponočnjake« ali pa za »potepuhe«, pa so zazidali del hodnika s stebri. Tudi sicer je poslopje izgubivalo v dobi let svoj značaj. Sedaj so stvar v notranjosti nekoliko popravili, a hiša je še vedno stara.
DELAVSKO GLASBENO DRUŠTVO »ZARJA« V LJUBLJANI otvori tudi letos v oktobru glasbeno šolo. — Vpisovanje v glasbeno šolo se prične od 15. septembra t. 1. dalje in traja najpozneje do 28. septembra t. 1. Vpisovanje se vrši v prostorih Strokovne komisije, Delavska zbornica, I. vhod, I. nadstropje.
MEDNARODNI JEZIK ESPERANTO se je začel že nekaj let sem širiti tudi med delavstvom v Jugoslaviji. Tudi Strokovna komisija ^ je 1929. leta priredila esperantski tečaj, katerega je obiskovalo okrog 25 so-drugov.
Tudi letos hoče Strokovna^ komisija otvoriti esperantski tečaj. Zato poživljamo vse sodruge in sodruži-ce, ki hočejo zimo preživeti tudi z izobrazbo, da se javijo in vpišejo v ta tečaj najpozneje do 1. oktobra t. I.
Ali sl 2e poravnal naročnino? Ako Se ne, stori tako| svojo dol2nosftl
TVOR Kič A CIKORIJE
n
Naša prava Kolinska cikorija.
Maribor.
Ganljiv pogreb s. Jožefa Ozmeca.
Pogreb s. Jožefa Ozmeca, upokojenega skladiščnika državne železnice v Mariboru, ki se je vršil v torek popoldne na mestnem pokopališču na Pobrežju, bo ostal mariborskemu delavstvu v neizbrisnem spominu. Že dolgo pred napovedano 16. uro so se zbirale množice delavcev in delavk, zlasti pa železničarjev pred mrtvašnico pokopališča, da se še zadnjič poslovijo od dragega sodruga. Ker je rajnki sodrug Ozmec v 72. letu starosti kot odločen svobodomislec izstopil iz katoliške vere, ne da bi si izbral kako drugo cerkev, pri pogrebu ni bilo duhovščine. Dolgi sprevod so otvorili otroci organiziranih delavcev, a za njimi je stopala dolga vrsta sodrugov, ki jim je bilo videti na obrazu, da globoko žalujejo za še vedno prerano umrlim, 76 letnim del. bojevnikom. Krsto so krasili krasni venci mariborskih železničarskih organizacij Saveza Ujedinjenih železničarjev, pa tudi njegovi tovariši so še prinesli šopke rdečih rož, ki jih je pokojni tako zelo ljubil. Pevci delavskega pevskega društva »Frohsinn« so z občutkom odpeli žalostinko, ki je privabila neštetim trudnim obrazom solze v oči. Pa tudi godba »Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev« je prišla in zadnjič zasvirala svojemu zvestemu članu. Preko celega pokopališča se je vil žalostni sprevod s plakajočo rodbino. Ob grobu pa je govoril s srce segajoče besede sodr. Viktor Eržen in zbrani množici še enkrat predočil trnjevo pot življenja, ki jo je moral hoditi pokojni Ozmec kot neustrašen bojevnik delavskih pravic, vedno premeščani avstrijski železničar, ki je moral orati šele ledino delavskih organizacij. Vnovič so se orosile oči neštetih Ozmečevih prijateljev in sobojevnikov in trpini so zopet sklenili, da ostanejo zvesti idealom in organizacijam, v katerih je do zadnjega diha tako nesebično, vztrajno in z veselim srcem deloval s. Jožef Ozmec. Še enkrat je zadonela preko s cvetjem okrašenega groba pesem iz delavskih grl in železničarske godbe. Težko so se razhajali pogrebci, z zavestjo, da so položili v grob enega svojih najzvestejših in najboljših sodrugov.
Radi sestavljanja volilnih imenikov se bodo od danes naprej v kon-skripcijskem uradu mestnega načelstva sprejemale stranke le od 11. do 12. ure predpoldne in tudi to samo v zelo nujnih slučajih.
I. Delavsko kolesarsko osrednje društvo za Dravsko banovino, sedež v Mariboru. V soboto, dne 12. t. m. izlet v Št. Ilj, in sicer graškim delavskim kolesarjem, ki pridejo na obisk v Maribor, nasproti. Odvoz ob 16. uri izpred klubovega lokala.
Nezgode. V bližini Hoč je minuli pondeljek trgovec Feliks Pozne iz Oplotnice po nesreči zadel z motornim kolesom v nekega starčka ter ga smrtnonevarno povozil. Pa tudi Pozne je pri padcu raz motornega kolesa zadobil telesne poškodbe. — Minuli torek je v bližini postaje Pragersko skočil iz drvečega vlaka va-
Stran 4.
»DELAVSKA POLITIKA«
Štev. 73
jenec Josip Plajh. Pri skoku je Plajh padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Rešilni oddelek je ponesrečencu nudil prvo pomoč in ga nato odpremil v mariborsko splošno bolnico.
Mislite že sedaj na Vaša zimska oblačila! Največjo izbiro raznovrstnega krzna (čez 300 vrst) imam letos na zalogi po izvanredno nizkih cenah kljub plačilnim olajšavam. L. Ornik, Koroška cesta 9.
Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6.
Opozorilo staršem! Kupujte za svojo deco sedaj za šolo samo pri nas na Slomškovem trgu 6!
Pobre2je pri Mariboru
Sodr. Stržina 50-letnik. V krogu svoje družine je te dni praznoval sodr. Karl Stržina 50-letnico svojega rojstva. Sodr. Stržina je po poklicu črkbstavec ter se je že kot dijak pridružil delavskemu gibanju. Delavstvo iz Pobrežja ga je vedno postavilo na odgovorna mesta, tako v svojih organizacijah ter ga poslalo tudi v občinski svet, kjer je od leta 1927 do januarja 1931 fungiral kot župan. Pod njegovim županovanjem se je na Pobrežju napeljala elektrika, pričelo se je živahno graditi ter se je vob-če videl napredek občinskega gospodarstva. Meseca januarja t. 1. pa je bil sodr. Stržina nenadoma razrešen dolžnosti vršenja županskih poslov vsled številnih pritožb nekega nasprotnika. Razumljivo je, da si vsak zaveden delavec nakoplje sovražnike. Sodr. Stržina ima sicer zelo malo sovražnikov, vendar pa se je tem posrečilo očrniti ga pri merodajni
oblasti. Ob priliki njegove 50-letnice želimo tudi mi, da nam ostane ohranjen in čvrst bojevnik za delavske pravice še mnoga leta.
Trbovlje.
Trbovlje. »Prijatelj Prirode«, podružnici Trbovlje in Hrastnik, priredita v nedeljo, dne 13. septembra t. 1., celodnevni družinski izlet na Mrzlico. Vabljeni so vsi prijatelji društva in proste narave, tako iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja, Celja, Zabukovce in Liboj, da se v čim večjem številu s svojimi družinami in otroci udeleže tega izleta, ki je za letošnje leto najbrže zadnji. Izleta se udeleže tudi naši vrli kuharji in kuharice s kotli, tako da bo za mali denar tudi opoldan mogoče dobiti toplo hrano; edino skodelico in žlico naj prinese vsak s seboj. Torej, sodružice in so-drugi, v nedeljo zjutraj čvrsto na noge in na Mrzlici na veselo svidenje.
Eksplozije v antifašistični tovarni za bombe.
Številne aretacije v Genovi.
V	soboto, dne 5. t. m., okrog 20. ure se je naenkrat slišala silna detonacija iz nekega stanovanja v Genovi. Policija je takoj hitela na lice mesta, kjer je našla 28 letnega indu-strijca Dominika Bovone težko ranjenega, medtem ko je njegova mati že umirala. Industrijcu je eksplozija odtrgala obe roki. Policija je takoj izvršila natančno preiskavo stanovanja, ki je radi eksplozije zelo raz-
ZAHVALA.
Za mnogobrojne izraze sočustva in za številno udeležbo pri zadnjem spremstvu našega dobrega soproga, očeta, starega očeta, svaka
JOSIPA OZMECA
lel. Skladiščnika v pok.
se vsem prijateljem in znancem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno čutimo dolžnost, da se zahvalimo vsem darovalcem vencev in cvetja, delavskemu pevskemu društvu „Froh-sinn“ za žalostinke, govorniku s. Erženu za ganljive poslovilne besede, godbi „Glasb, društva žel. delavcev in uslužbencev", ter sploh vsem, ki so na ta ali oni način izkazali zadnjo čas nepozabnemu pokojniku.
Maribor, dne 10. septembra 1931.
Kati Ozmec, otroci in ostali sorodniki.
dejano ter je ugotovila, da je imel Bovone velike množine eksplozivnega materijala za izdelovanje bomb. Nadalje je padel policiji v roke obsežen materijah iz katerega je razvidno, da je Bovone v zadnjih mesecih večkrat potoval v Francijo in da je imel zveze z nekaterimi Italijani, ki jih imajo fašistične oblasti že pod ključem. Gre baje za osebe, ki so imele s protifašističnimi udruženji v Parizu zveze, po katerih nalogu je Bovone v različnih krajih Italije, po zasnovanem načrtu organiziral teroristične akte. Preiskava je končno baje tudi dognala, da so bombni napadi v zadnjih mesecih, in sicer v Bologni, Turinu in Genovi, bili insce-nirani s strani omenjenega industrij-ca ter njegovih pomočnikov in da so bili za bližnji čas pripravljeni novi atentati.
Ta novica je po Italiji povzročila veliko pozornost.
Italijanska javnost pričakuje podatkov od preiskovalne komisije, katere drži vlada še v tajnosti.
Razno.
Nova iznajdba dunajskega mestnega svetnika A. Webra glede varstva pred uhajanjem plina. Socijali-stični mestni svetnik Anton Weber, je iznašel važno in varno napravo, ki preprečuje uhajanje plina, če bi se slučajno snela gumijeva cevka iz petelina, kakor tudi v slučaju, ki se posebno pri kuhanju rado pripeti, da bi plin sam ugasnil. V prvem slučaju se na petelina montira varnostna naprava, ki avtomatično zapre dovod plina vse dotlej, dokler ni zveza zopet vpostavljena. V drugem slučaju, če plin sam ugasne, stopi istotako avtomatično rezervni plamen v funkcijo, ki plin zopet prižge. S. Weber, ki je bil preje strojni graditelj, se je dolgo časa ukvarjal s to iznajdbo, ki je velikega pomena. On noče za svoj patent ničesar zase in je izjavil, da naj gre dobiček v blagajno za mestne reveže. Naprava je že preizkušena ter se je že pričela uvajati. Aparatura bo stala okrog 7 šilingov (56 dinarjev).
Tiuor obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti no
najnižjih cenah!
CENA OBLEK Z A GOSPODE. . .
ZA DEČKE:..................
G A MB ETA OD 11 DO 14 LET:
Din 240-— do 750-—; Din 200*— do 330*—;
do 270*—; do 150’—;
Din 210-
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET: . .
Din 130'
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET.......................
Din 110*— do 270*
RAGLAN:...............................................
Din 650*—;
HLAČE:................................................
Din 90-— do 180’
Vrsta Tek. štev
Pazite na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb / Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu!
Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno: Pazite se vred ponaredbami!
C-** •
Vsi Instrumenti, vse potrebščine.
Tiska: Ljudska tiskarna 'd d v Mariboru, predstavite!! Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala In urejuje Viktor Eržen v Mariboru.
Podružnica „Svobode“ v Studencih pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 13. septembra t. I. v lokalih gostline gosp. Mrax-a
VINSKO TRGATEV.
Na sporedu je petje, ples itd. — Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo društvenih potrebščin, se društvo priporoča za obilen obisk. — Vstopnina prosta. — Začetek ob 15. uri.
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
.DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH r. z. z o. z.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Senovem pri Rajhenburgu. — Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 Din, vpisnina 2*50 Din.
NAČELSTVO.
Nalagajte svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg Stev. 6.
Za šolo kupujemo samo na
Slomškovem trgu štev. 6.
Ljudska tiskarna Narlbor.
ŠOLSKE VIOLINE k Din 68 — k Din 89*— a Din 128*— k Din 152 —
Violine za orkester Koncertne violine Umetniške violine
Kompletne VIOLINE
s škatljo, lokom i. t. d.
Din 152 —
Din 219*—
Din 265 —
Din 375*—
od Din 179 do 609 od Din 639 do 875 od Din 955 do 4200
cenah.
Stare mojstrske violine po vseh
Tvornlca glasbenih instrumentov
Meinel & Herold
Prodajalna: TRG SVOBODE 4