Posamezne številke: Navadne Dm —'1 ob nedeljah Din 1*—.
TABOR* izhaja viak dan, rozven nedelje in paznikov, ob 18. uri z datumom najnjednjega dne ter stane mesečno pe J*53 D , za ino-nemštvo D It. , dostaven na dom D 11*-»%. izkaznice D 10'—, ir	po	dogovoru.
Naroča se pri upravi „TABORA** MARU OR Jurčičeva ulica štev. *.
Poštnina plačana v gotovini
Naslov
Cana današnje štsv* 2 Din.
P e o a m e xn e štfevflkot Navadne Din —*7^ ob nedeljah Din 1>—»
TABOR
CJREDNLSTVO se nahaja v Mari* boru, Jurčičeva uL. ih 4» L nad* stropje. Telefon intorurb. St, 270L UPRAVA se nahaja v Jurčičevi alici St. 4, pritličij) deano» ?«!©» fon šh* 24. — SftL poštnoee^ovtd račun šle v. 11,787.
Na naročila brea denarja mp m oaircL mm Rokopisi M a« vračaj
Maribor, četrtek 25. decembra 1924.
Leto: V. — Številka: 294.
T
Tit
Knjižnica 1 i c tajooaocmGGD o o oraxiaajuun.
L juhi japaDanašnja številka »TABOItA« obsega 10 strani. Prihodnja bo izšla v soboto. TnnnnnnmnnD o n 'ncannmncinno
©dSo€@n nastop vlade proti boSiieviiki eksposifuri.
Radičema stranka razpuščena.
Zakon o zaščiti drž?v? ^"-širjen naHRSS. — Božič voditeljev HRSS
""'rjen naHRSS. v zaporu.
BEOGRAD, 24. decembra. -\u. seji ministrskega sveta, ki se je vršila včeraj ob 5. uri. se je razpravljalo o vprašanju odnosov napram HRSS. Minister notranjih del Maksimovič je predložil ministrskemu svetu obsežen obremenilni matcrijal proti HRSS, ki se tiče njenega razmerja, z Moskvo in akcije, ki jo vodi med narodom v smislu boljševiške propagande.
Ko je notranji minister končal poročilo o tem obremenilnem materijalu, je povzel besedo zunanji minister dr. Ni n-o i č in opozarjal, da se vsa Evropa bori zoper boljševiške živ-lje,
ki bi hoteli s krvjo in ognjem prevrniti sedanji družabni red.
Na podlagi obeh izčrpnih referatov se je razvila obsežna diskusija. Rezultat turnih posvetovanj je bil nastopen: HRSS je odgovorna za politične akcije. ki jih je vodila v duhu Moskve. Ker je HRSS stopila v III. internacijonalo, je to treba tako razumeti, da je s tem stopila v službene zveze z Moskvo in da bo delovala kot boljšoviška stranka. — Kot taka pa spada pod zakon o zaščiti države. Ministrski svet je tedaj sprejel predlog notranjega ministra, da naj se napram HRSS nastopi v smislu določb zakona o zaščiti države in stranko razpusti. Na odgovornost bodo poklicane vse one or-ebe, ki vodijo HRSS.
Kakor izvemo, fcodo voditelji HRSS aretirani F- tekom današnjega dne.
O-
Tirana v rokah ustašev, boli ©krog Skadra.
Nasilstva Fan Nolijeve vlade nad našimi državljan!. BEOGRAD, 24. decembra. Glasom do-
zdajnih vesti so včeraj čete Ahmeda Bega Zogu zavzele Tirano, s čimer je uspeh revolucije zajamčen. Poroča se o bojih krog S kadra. V Skadru vrše oblasti Fan Nolija nasilštva ne le proti domačim
političnim nasprotnikom, ampak tudi proti našim državljanom, ki stanujejo v Skadru ali so tam radi kupčij. Proti tem
nasiljem bo naša vlada izročila vladi v Tirani oster protest.
Izjave mariborskega veiikega fupana o organizaciji mariborske oblasti.
G. ib. Bogomil Mošnjah, bivši posla- polnem obsegu na. velikega, župana, tako nik in minister, je imel prilike, da se je da, gradbeni'oddelek
z gospodom .velikim županom -mar ib or-, sinje kot upravni oddelek, ske obla.,ti g. dr. Pirkmajerjem razgo- pridigava kompetenco še grs varjal o organizaciji mariborske obia- rekcija v Ljubljani.«
v resnici se ne potem več si adbena di-
sti, ki mn je dal na razna vprašanja podrobna pojasnila.
— »Kaj pa jo z ostalimi posli, ki spadajo po zakonu o ohči upravi v pristoj-
— »Katere posle opravlja sedaj veli- liost velikega župana?« lii župan mariborske oblasti v polmm — » V glavnem je v zgoraj navede-obsegu?«	-
= »Dosedaj je v polnem obsegu po-
nem zapopadeno vse. Posamezna ministrstva, čijih posli spadajo istolako v
sl«val v 'mariborski oblast) oddelek zn ! občo upravo, se pač v cčigled predstojc-notranjc posle, nadalje oddelek za knie- ] če nadaljnje likvidacijo pokrajinske u-tijstvo z odseke m za veterinarstvo in s prave obračajo name 'tudi v svojih reli id ret črnuškim odsekom, Oddelek za no- sornlli zadevah, zlasti kadar gre za or-tranje zadeve obsega .vso posle obče u-pravc, ki spadajo pod nadzorstvo ministrstva za notranje zadeve, tur je tri u-»ad ursjrn tako, da je bilodno-goče vzdrževan bremibno poslovanje. Isto velja tudi o oddelku za kmetijstvo. Hidroteh
niški odsek še potrebuje popolnitve, kor
mu primanjkuje še osebja ozirom' potrebnih prostorov.
— »To je torej vse, kar upravljate, g. j davno prevzeti tudi druge posle svoje veliki župan, v Vasem stvarnem pod- zakonite kompetence, ako ne bi obstoja-
ganizatorna vprašanja in vprašanja, o-sob ja.«
— Ali ni pričakovati, da bo veliki župan mariborske oblasti že skoraj prevzel tudi pristojni delokrog ostalih ministrstev?«
= >Likvidacija pokrajinske uprave v Ljubljani se seveda nadaljnjo in bi mogel veliki župan mariborsko oblasti že
ročju?«
= »Ni 'o vse, kar ie oticijelno že v kompetenci velikega župana, je pa vse, ker ima danes že potrebno osebje in torej možnost, da posluje. Saj je izvedena tudi likvidacija zdravstvenega oddelka ter jo dodeljen velikemu županu sanitetni referent. Tudi posli gradbene direkcije so deloma likvidirani ter je določen gradbeni strokovni referent za mariborsko oblast. Ali oba ta oddelka sta. danes še nepopolna ter poslujeta z največjo težavo, iker ni potrebnega osoli j a na razpolago, Posli občo uprave, ki so pod nadzorstvom ministrstva za
le zapreke zlasti glede namestitve na-daljnih oddelkov. To vprašanje jo treba rešiti pred vsemi drugimi. Jaz sem že svojčas pripravil rešitev v tam praven, da so iaseli finančna uprava iz sedanjih prostorov, da bi tako dobil veliki župan prostore za ostale oddelke svojega področja. V tem pogledu zavisi mnogo od mariborske mestno občine, ki bi imel* dati na razpolago takozvano Kiffman-novo hišo za nastanitev finančnih uradov. Upam, da bodo tam odločujoči krogi sami uvideli in spoznali pomen, ki je v čimprejšnji popolni vpostavitvi mariborske državno oblastne uprave ter da
zgradbe, sploh še niso bili prepešeni ylno bodo stavili takih zahtev, katerih fi-
nančni minister iz načelnih razlogov ne bi mogel sprejeti. Zadevna pogajanja z mestno občino bodo te dni končana in je to potrebno tembolj, ker prihajajo iz centrale navedbe, da se z novim letom likvidirajo preostali oddelki pokrajinske uprave v Ljubljani ter preide kompetenca na pristojne veliko župane. Ako ne dobim potrebnih prostorov, je neizbežno, da bo poslovanje v teh zadevah glede mariborske oblasti zaostalo in vse prebivalstvo bi trpelo vsled tega brez-dvoinno občutno škodo.«
— »Uverjen sem, da si bo uredila mestna občina svoje stališče tako, da kot središče mariborske oblasti ne bo tvorila posrednega vzroka za veliko škodo, ki preti prebivalstvu cele oblasti. Saj bi si s takim zadržanjem takoj od početka zapravila zaupanje ter uničila nado, ki jih stavi prebivalstvo vsega ozemlja oblasti na svoje središče.
= »Jaz sam- nimam vtisa, da sedanje mestno zastopstvo ne bi imelo razumevanja za važnost ugodne rešitve tega vprašanja ter sem prepričan, da pridemo že v teh dneh do sporazuma. Gospod župan mestne občine je od občinskega sveta že pooblaščen, da to vprašanje u redi v vsem obsegu.«
— »Torej s 1. januarjem prihodnjega lota mislite, gospod veliki župan, da bo Vaša kompetenca že razširjena?«
= »Gotovp je, da mora pričeti s tem dnem poslovanje prosvetne uprave, ker je pri prosvetnem oddelku v Ljubljani že odrejene, da se s tem dnevom tamkaj ne sprejemajo več vloge, ki spadajo v področje mariborske oblasti. Tudi je te dni izšla v »Uradnem list rt« narodba go-sp„ba ministra za socialno politiko, da se oddelek za socialno politiko v Ljubljani likvidira ter preidejo zadevni posli v moje področje. Kakor Vam je znano iz časopisnih vesti, je tud oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani v likvidaciji ter prevzamem pristojne posle takoj, ko dobim za to potrebne prostore. Danes sem prejel obvestilo, da je ministrski svet v svoji seji dne 16. tm. odredil likvidacijo direkcije šum v Ljubljani, kolikor spada njen posel v občo upravo. Pri mariborski oblasti se vpostavi oblastni šum-ki referat. — Ministrstvo za vere je že s voj čas odredilo likvidacijo svojega oddelka pri pokrajinski upravi ler bodo posli prešli na mariborskega velikega župana naj-brže s L jan. 1925.«
— »Ali bi s tem bila državna uprava mariborske oblasti že popolna?«
= »Preostala bi še likvidacija poslov, ki so pod nadzorstvom ministrstva za agrarno reformo in kakor setu prej že omenil, onih, ki so pod nadzorstvom- 'ministrstva za zgradbe. Glede poslov oddelka za agrarno reformo je likvidacija preoej enostavna, ker se poslovni teritorij sedanjega okrožnega agrarnega u-rada v Mariboru v glavnem krije z oblastnim teritorijem. S pod redi tvo tega urada velikemu županu bi bilo- v zakonu predvideno stanje vpostavije.no.«
— »Kaj mislite ukreniti, da dobite v aveje področje tudi posle, ki so no d nadzorstvom minist. za zgradbe? Stavim to vprašanje radi tega, ker je b«š v tem pogledu na dežoli, in zlasti od strani o-krajnih zastopov največ pritožb, da se interesi mariborske oblasti ne vpošte-vajo.«
s= »Popolnoma sem si svest važnosti toga. resora, ter bom vsekakor merodajne činitelje opozoril na nujno potrebo, da se tudi glede tega resora vpostavi stanje, kakor je predvideno v zakonu o obči upravi. Uverjen sem, da. se to posreči, ker bi sicer upravna sodišča spravila v zadrego državno upravo, oziroma organe, 'ki bi zavlačevali vpostavi-tev zakonitih kompetenc.«
— »Torej Im« m o upravičene izglede, da pridemo žc v začetku prihodnjega leta do rednega poslovanja državne oblastne uprave v Mariboru?«
= »Jaz vsaj si prizadevam, kolikor jo v moji moči, moram pa seveda apelirati tudi na podporo drugih činitelje?,. kolikor zavisi ugodna rešitev tega .važnega vprašanja o-d njih.«
— »Jaz sem prepričan, da sc Van» ta posreči ter želim to tembolj, ker 'prebivalstvo na deželi nestrpno pričakuje popolnega in rednega poslovanja mariborske oblasti.«
— »Tudi meni je znano, da je naše prebivalstvo skoro brezizjemoo vneto in hvaležno, da dobi v neposredni bližini drugoinstančno državno onravo. Seveda moram prositi zlasti sedaj, v prehodni dobi, za potrpljenje ker je organizacija tako velikega aparata, in zlasti pri obstoječih vsestranskih ovirah zelo težavna ter ji gotovo ne bodo prihranjene o-troške bolezni.«
— »Kaj pa mislite o oblastni samoupravi?«
= »To vprašanje je za razvoj mariborske oblasti in za blagor njenega prebivalstva največjega pomena. Snabiti bo Pa drugikrat prilika, da o lem obširneje govorim.«
S tem je bil zanimivi razgovor končan. Gospodu velikemu županu moramo biti hvaležni, da je s tako jasnostjo razložil, v kakem stanju se nahaja organizacija in poslovni obseg mariborske oblasti. Iz njegovih izjav pa tudi jasno zveni ljubezen do stvari, 1jubezen do naroda in države ter skrb, da. pride ljudstvo v naši pokrajini čim prej do čim najpopolnejše državne uprave in samouprave.
Doma in po svetu.
— Zakaj je Radič šel v Moskvo? —
Predsedstvo HRSS skuša na vse mogočo načine zabrisati utis objave pogodbe, ki jo je sklenil Radič z boljševiki. V zadnji štev. »Slohodnega doma« na vsa usta trdi, da je to falzifikacija. V drugem članku pa prav naivno in kakor nalašč za božično pravljico servira svojimi vernim ovčicam bajko, da je Radi,« šel v Moskvo zato, da zasigura, za slučaj amputacije Hrvatske njeno nerazdeljivost. Baje so mu tako v Londonu kakor tudi v Moskvi to zasigurall. Blažen, kdor veruje, ker njegovo bo Radičevo kraljestvo!
— Značilno! »Književnik 1 novinar« Roman Bende, ki brez vsakega poklical lepo udobno živi in hujska v Gornji Radgoni na račun Radiča, objavlja V Radičevem »Slobodnem domu« dopis i* »Prevalje. Dravska dolina (Štajerska)« (sijajen geograf, ta Bendd!), v katerem pravi, da ga »svaki čas zarnoli koji nje-mački seljak. radnik, obrtnik pa i trgo-vac. da mu dadem adresu, da Se može predplatiti na »Freies Heim«... Kdor pozna naše obmejno nemštvo in ve, dal se oprime vsakogar, ki poskuša rušiti državo, ho vedel prav oceniti cudi gornjo izjavo in je vsak nad ni j ul komentar nepotreben: konštatiramo samo še. d« je v Rogatcu vsa zagrizena nemškutar!* ja baš iz teh razlogov vstopila v Radičevo republikansko stranko. Svoji k svojim!
— Republika na nebu in na zemlji!
G. Radič še sicer ni uvedel novega oče-naša in njegovi republikanci še vednoi molijo »pridi tvoje kraljestvo«. Izgloda pa, da ne bo več dolgo, ko bo g. Radid izdal povelje, da so mra moliti odslej naprej: »pridi Tvoja republika... kakor na nebu tako na zemlji«. Zakaj oči vi dno je sklenil razširiti svojo republikansko propagando tudi na nebesa. Zakaj V svoji božični poslanici svojim pravovernim republikancem je staro častitljivo pesem »Rodio nam se kralj nebeški« žte spremenil. Da ne mara kralja niti v nebesih, zato bi se naj ta pesem glasila? »Rodio nam se sin djevice«. Pa še pravite, da Radič ni vsega mogočen. Še kralja nebes bo vrgel s prestola.
— Balkanske države strnjene proti boljševizmu. Že dne 26. ali 27. tm. bo prispel v Beograd bolgarski ministrski predsednik Cankov. Njegov prihod jev! zvezi z ustanovitvijo strnjene fronte balkanskih držav proti III. internacijo-nali. Ozka protiboljševiška sveža, ki 'bo sklenjena med Jugoslavijo, Bolgarijo, Romunijo in Grško bo odgovor na divjo agitacijo ruskih krvnikov, ki bi hoteli tudi na Balkanu vprizoriti krvavo dik-
taturo z bombami oborožene manjšine. Blok ibo formalno sklenjen že prihodnje dni,
— Knez Arzen težko obolel. Iz Beograda poročajo dne 23. decembra: Kralj Aleksander bo odpotoval jutri v Pariz, ker je njegov stric knez Arzen težko o-bolel. Na povratku se bo 'kralj ustavil na Bledu, kjer ga bo pričakovala kraljica Marija.
— Ruski poslanik je moral zapustiti Albanijo. Iz Drača poročajo: Major sovjetske vojske Krakovjeokij, ki je dne 16. decembra s številnim osobjem in z družino prispel v Drač kot poslanik sovjetske vlade pri tiranski vladi, je moral dne 18. tm. nenadoma zapustiti Albanijo. Albanska revolucijska vlada, ki je v poletju priznala sovjetsko vlado de aure, je v zadnjih dneh izpremenila svoje stališče in sporočila g. Krakovjeeke-nvu, da ga ne želi več videti v svoji bližini.
— Sedem albanskih ministrov obsojenih na smrt. Vlada katoliškega mon-signora Fan Nollija je v najkritičnej-šem trenutku vprizorila na hitro roko proces proti ministrom prejšnje vlade, Češ, da so zakrivili sedanjo vstajo. Obsojeni so bili na smrt: prejšnji ministrski predsednik A limet beg Zogu, njegov tast Ceno beg Jakova in prejšnji ministri: Mersid beg Libohova, Shafquet beg Verlaci, Abdurahman Dibra, Alija beg Briona, Mustafa Aranaitasi in Kosta Kot ta. Slednjemu je bila kazen -mreme-njena v stoletni izgon. Prejšnji orožniški poveljnik Banush Hamdin je bil obsojen v 10 let ječe oz. 20 let izgona. Obsojeni politiiki se sedaj borijo, na strani ustašev.
—- Macedonski umor v Milanu. V Milanu je novinar in voditelj federalističnih inaikedonstvujuščih Peter Ircanlev ustrelil v neki trafiki Bolgara Stefana Dimitrisa. Ircaulev je na policiji povedal, da je bil Dimitris član makedonske organizacije, ki ga je v propagandne namene poslala v inozemstvo, '-jer pa je zanemarjal svoje dolžnosti in ga je organizacija obsodila na smrt. Po makedonski morali pa sme vsak član organizacije justificirati obsojenca.
— Okrajni zastop v Sv. Lenartu razpuščen. Ze 1. 1911 so bile zadnje volitve v okr. zastop Sv. Lenart v Sl. gor. in seveda že davno ni bil več legalno zastopstvo ljudstva. Cela vrsta izvoljenih članov je že mrtva, drugi so odstopili, in ves okr. zastop je bil danes samo še nekak »rumpfpariament«, v katerem ista komandirala dva prevžitkarja ter klerikalni tajnik. Iz pisarne okrajnega zastopa so se pošiljala vabila na klerikalne politične shode in orlovsice prireditve. Gospodarstvo v okraju je bilo skrajno zanemarjeno, zlasti ceste, ki nudijo žalostno sliko klerikalnega gospodarstva. To jo postalo nevzdržno ter je oblast bila prisiljena, da do novih volitev srezke skupščine okrajni zastop šentlenarški razpusti. To se je zgodilo včeraj '23. dec. za gerenta je postavljen župan g. Matija Vračič iz Senarske, za Jnjegovega namestnika g. dr. Mil m Gorišek. Gerentu je bil prideljen ožji sosvet 5 članov ter širši sosvet, s katerim so zastopniki vseh občin okraja.
— Hvaležna srca! Mi, ki smo bili od Vas obdarovani, se spominjamo Vaše požrtvovalnosti in prosimo Vas za r.a-daljno Vašo naklonjenost napravi nam bednim slepim. Nadalje prosimo ostale, ki se nas še. niso spomnili, da to sedaj ob prihodu Novega leta radevolje store. Vsem dobrotnikom kličemo srečno in veselo Novo leto. — Redni člani podpornega društva slepih v Ljubljani. — Wolfova ulica 12.
— Na motociklju skozi puščavo. Dva Holandca de Gelder in Stene sta prispela iz Aleppa v Bagdad. Prepotovala sta 600 milj skozi puščavo na motociklu tipa Davidsou. Potujeta krog sveta, da proučita gozdove raznih držav. Odpotovala sta iz Amsterdama 2. sept., bila v Pragi, Dunaju, Budimpešti, Carigradu in Anatoliji. Gotovo prvič, da pridejo potniki v Bagdad na motociklih. Navdušenje, s katerim sta oba odpotovala iz Carigrada, je sicer na slabih cestah znatno popustilo. Nadaljevala bota potovanje v Nafrak, kjer se ukrcata v Bombay, ali pa pojdeta preko Perzije in Beludzi;stana v Quetto.
— Smrt radi kilograma orehov. V Čantavinu sta se pred nekaj dnevi sprla radi kilograma oreha dva vaška fanta Silvester Sendi in Matej Hohtanja. V prepiru je Sendi tako izbodel z nožem svojega nasprotnika, da ,io ta vsled močnega krvavenja izdihnil.
— Prijetne vesti za obolele na revmatizmu. Pred dvemi leti iznašel je mladi ruski lekarnar in bakterioiog Dr. Kalile jev zdravilo proti vseh vrst revmatizma, katerega je imenoval po njegovih sestavnih delili Radio-BaLsamiea. Upo-
raba tega zdravila pri bolnikih obolelih na revmatizmu, gihtu in revmatiznemi isijasu dosegla je neverjetne rezultate, tako da je Radio-balzamika priznat od vsili medicinskih avtoritet Evrope kot jedino in najsigurneje sreditvo proti vseh vnst revmatizma. Zdravilo se uporablja kot mazilo, ter zelo hitro deluje neškodujoče srcu, ter ne pušča r.ikakih znakov ne na koži ne na organizmu. — Naš svet mnogo trpi vsled vojne na revmatizmu, ter ima sedaj vsaki bolnik revmatizma priliko, da se z 2 do tremi steklenicami tega zdravila hitro in dobro ozdravi. Za izdelavo in prodajo zdravila otvoril je dr. Rahle jev laboratorij v Beogradu, Kosovska ul. 43.	29G8
— Katastrofa na otoku Malorea. Mi-nole dni se je od otoka Malorea odtrgalo 140 četvornih km zemlje. Več vasi je izginilo.
Mariborske vesti.
Maribor, 24. decembra 19?4
m Himen. G. Anton Zorko, pisarniški ravnatelj pri velikem županstvu v Mariboru, se je poročil z gospico Milko To-mažinovo iz Šmartna pri Litiji. Mnogo sreče.
m Božično razpoloženje. Razen vsakovrstnih posvetnih dobrin je tudi vreme tisto, ki v znatni meri vpliva na božično razpoloženje. Zdi se tedaj, da je treba v božični kroniki zabeležiti tudi vreme. Včasih je sicer zima muhasta in so rada jutri ponorčuje iz tega, kar je danes zapisal vestni vremenski kroni-čar, vendar pa se nam zdi, da se ne borno zmotili, če bomo napisali:	Ne bo
snega za Božič. To dejstvo Pa je treba z obžalovanjem vzeti na znanje, kajti zdi se, da je Božič brez snega to, kar na-i*av”" i I	'oto-
žene veje, sami, zvonenje kraguljčkov in temu primerna temperatura pod ničlo, to se v našem podnebju prileže tak-kot dobra kapljica po pravem božičnem K,, šilu. Vsled tega bo letošnji božič pogrešal svojo pravo uniformo. Na hribih je drugače: tam je ostra zima zadnjih dni navesila tolika inja, da je pokrajina dobila tipično sneženo obležje. Kar se božiča tiče, imajo na kmetih vedno kaj »extra«, kar v mestu pogrešamo... No. zato pa bodo pri nas zazvonili zvonovi v stolnici in v frančiškanski baziliki, da že skoraj deset let ne tako Njih ubrani zvoki bodo plavali v sveti noči širom mesta, trkali' ra razmet1 jenu okna :n spremi j ali Jezuščka, ki bo odkrival deci čudežna smrekova drevesa. Naj b< tudi ta zračna p.Km pripomogla, d.^ !> • božič prinesel pravo veselje v hiše, kjer šo ljudje dobre volje!
m V zakladnici duha... Božič vodi v srca, ki so še dostopna čaru pravljic, v bajno deželo kralja Matjaža, v kristalne dVOre Sneguljčice, v prelepi paradiž Jezuščka z drevesom. Odrasle pa naj popelje v pravljično zakladnico duha, mišljenja, čustvovanja, lepote... To je knjižnica. Mar se ne skrivajo na težko obloženih policah čarobni ključi, ki nam odpirajo bajne svetovel Kaj je drugo lepa knjiga kot taik ključ, ki odpre pozornemu in dovzetnemu čitatelju vrata tuje duše. ta nas popeljejo v skrivnosti človeškega življenja, v neznano kovačnico usode in sreče, v labirinte mišljenja, skratka: v svet misli in čustev, v znanost in umetnost. Kdor pozna bogato založene police v naši »Ljudski knjižnici«, se bo razveselil, ko bo našel v katalogih celo vrsto novih knjig domače in tuje literature. Je res prava zakladnica duha, ki daje tisočero pobud misli in fantaziji in iz teh številnih knjig, ki so dobile zadnje dni nove, prav čedne omare in police, si lahko vsakdo izbere enega ali po več omenjenih čarobnih ključev, ki nam odpirajo pravljične svetove pred pogledi duha...
m Ljudska knjižnica bo o praznikih odprta v četrtek dopoldne od pol 10. do pol 11. ure.
m. II. redna seja mestnega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 30. decembra t. 1. ob 17- uri popoldne v mestni posvetovalnici. Dnevni red:	1. Poročila
predsedstva:	2. Predlogi in vprašanja;
3.	Poročila odsekov.
m Roparski umor v Studencih vznemirja še vodno ljudsko domišljijo in razdružuje vsak dan znova zanimanje za ta strahoten sad človeške izprijenosti. Tako širijo najrazličnejše govorice o Žlahtičevih prejšnjih umorih, od katerih jih bo menda res vsaj nekoliko prišlo sedaj na dan. Državno pravdni-štvo zasleduje »motreno vse niti, ki se pleto okoli Zlahtiča in je upati, da bo že v .doglednem času spletena strašna vrv, ki bo ta izrodek zadavila. Kakor izvemo, je državno pravdništvo stavilo predlog, da se izpusti na prosto Zlahti-
čeva žena. Predlog bo menda danes izvršen.
m. Prvi veliki koncert Glasbene Matice v Mariboru je definitivno določen za dan 14- januarja 1925. Proizvajala se bode, kot smo že poročali, skladba Mrtvaški ženin. V tem prekrasnem muzikaličnem delu velikega umetnika Dvoraka sc v enoiner menjavajo soli in divnodo-neči zbori, ki jih od začetka do konca spremlja globokozamišljena instrumenta-cija. G. ravnatelj Toipič, ki bode delo dirigiral, je sicer že ponovno pokazal svoje izvanredne zmožnosti, vrhunec umetnosti pa bode pokazal pri prireditvi tega koncerta. Celo goro skrbij, študij in truda prevzame pevovodja s tako kompozicijo in treba je silne vztrajnosti in velike požrtvovalnosti, predno zamore stopiti dirigent s svojim delom pred kritično občinstvo- Samo pri takih velikih prireditvah se more v pravi luči opažati znanje, spretnost in umetnost dirigenta. Dve uri bode lahko poslušala publika skladbo, katero je obdelala Glasbena Matica v treh mesecih po tri večeri na teden. Vso kompozicijo je naštudiral tako z zborom, kot orkestrom in soli g. ravnatelj Topič sam. Če povemo, da je to Dvorakovo delo veliko večje in mnogo lepše kot vsaka opera, smo za reklamo tega koncerta povedali zadosti-
m. Društvo jugoslov- akademikov v Mariboru. Sestanek članstva se vrši v soboto, dne 27. decembra t. 1. ob 20- uri v društvenem lokalu. Ker so na dnevnem redu predpriprave za januarski elitni ples, pričakuje odbor polnoštevilne udeležbe.
m. Mestni kino. (Prednaznanilo). Od 26. do vključno 29- decembra se predvaja v Mestnem kinu prekrasen film v 6. činih »Najlepša žena sveta«, ljubavna drama, v glavni vlogi Lee Parry in Olaf ^mrd, ki nam zajedno prikazuje prekrasno in bogato modno revijo. Film ima veliko prednost, ker vsebuje krasne posnetke najlepših mest Evrope, karneval v Rimu, izbruh Vezuva, ter tekma lepotic v Londonu.
m. Grajski kino prinaša od četrtka do vključno sobote najnovejši Harry Piel-film »Izgubljena sled«, senzacijonelni doživljaj v 17. činih. Harry Piel-a-filmi so znani. Izkazujejo se ncnadkriljivimi senzacijami, izborno režijo, prvovrstno igro in silno napeto vsebino. Harry Piel igra v tem prvovrstnem filmu zopet v dveh sferah: Orientalskega maharadžo in sa-sonskega Harry-a. Poleg Harry Piela je omeniti še njegovo soigralko Ester Ca-reno. katero smo že dolgo pogrešali v filmu.
m Prošnja ubogega invalida. Težki 80%ni invalid, na pljučih bolan, vsakega dela nc7,možcn, po večini prikovan na posteljo, z ženo in 5 otroci, ki so nepreskrbljeni, živi v največji bedi in revščini. ter prosi vsa dobra srca. naj sega usmilijo in pni izroče svoja darila v uredništvu »Tabora«, kjer se izve tudi ime in naslov reveža.
m Nevi tečaji za strojepisje, stenografijo, knjigovodstvo ter srbohrvaščino (posamezni pouk) začneio na zasebnem učnem zavedli Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 3. februarja 1925. Vpisovanje, pojasnila in prospekte v speci Jalni trgovini s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Ant. Rud. Legat 5: Co., Maribor. Slovenska ulica 7, telefon inn. Nobene podružnice!	2895
m Jugoslovanska hranilnica in posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru, Frankopanova ni. 2. naznanja sledeče: »V svrho nabave obla čil n ih in gospodarskih potrebščin vseh javnih nastavijencev in delavcev in v svrho centralizma odplačil posamez-niko samo na jednem mestu in v svrho znižanja obrestne mere je sklenila podpisana zadruga uvesti blagovne kredite. Postopek je sledeči; Stranka zaprosi za kredit na pr. za 3000 din. Ta se mu pri seji zadruge dovoli proti kritju z menico s poroki in event. proti odtegnitvi odplačil od službenih prejemkov. Namesto gotovine izroči zadruga kreditojemalcu blagovno knjižico, ki ima spredaj žig in podpis zadruge do znesi«; na pr. 3000 din. S to knjižico pride stran ka, ki je postala član zadruge v blagovni oddelek Jugoslovanske hranilnice in posojilnice, glaseče se do zneska, ki ga potrebuje v svrho nakupa rohe pri v poštev prihajajočih trgovcih. Mesto denarja plača stranka nakupljeno robo s kre dit.no nakaznico. Stranka potrdi prejem robe na račun, katerega pošljp trgovec direktno podpisani zadrugi. Duplikat računa dobi stranka. Od trgovca na podlagi kreditne nakaznice vposlan rn-čun plača zadruga. Na ta način sl stran-
ka lahko nabavi pri trgovcih raznih strok gospodarske potrebščine, račune bode pa plačala zadruga. Na ta opisan način bode dolg stranke centraliziran samo pri zadrugi, kjer bode zavezanec plačeval v obrokih ozir. se mu bodo obroki odtegovali od službenih prejemkov adruga ima pri trgovcih plačilne olajšave in radi tega je blagovni kredit pri zadrugi dosti cenejši kot gotovina; ker iim-a stranka stalen kredit n. pr. do 3000 din. lahko stranka če je še n. pr. odplačala gotovo svoto 300 din. znova dobi kreditno nakaznico do visokosti dovoljenega kredita. Za sedaj znaša obrestna mera za blagovni kredit največ 10%. Nakupi se lahko manufaktura.mkonfek-cija obleka po meri, perilo, platno, želez riina, steklehina. -čevlji klobuki 'razna drobnarija pohištvo, premog, drva živež itd. Uradne ure blagovnega oddelka so od 18. do 20. uro in ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. Frankopanova ul. št. 2.
m Uboga vojna vdova z dvemi otroci (12 in 13 Ie)t, ki se je preživljala kot delavka v tovarni, je bila Prisiljena Iti za šest tednov v bolnico. Sedaj je brez zaslužka in stradajo ona in otroka. Naproša dobre ljudi, naj ji v tej strašni bedi pomore jo, dokler zopet ne dobi službe. Naslov se izve v našemi uredništvu, kjer se lahko tudi oddajajo darila.
m Najboljši univerzalni računski stroj za seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje je »Triuimphator«. Sa-moprodaja in razkazovanje radovoljno po tvrdki Ant. Rud. Legat & Co, Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, specijalna delavnica za popravila pisarniških strojev, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice!	2896
m Adresar za Maribor. Knjigarna V. Weixl založi velik adresar mesta Maribora, ki bode popolnoma natančen po sedajnem ljudskem šetju sestavljen, tako da se bode takoj našlo vsako hišo, vedelo, čegova je, kdo jo vse trgovec, obrtnik ali industrijalec, v kateri ulici ali hiši, kje so vsi uradi itd. K adresar-ju bode priložen zato tudi poseben načrt in seznam ulic po štev, pa tudi novi seznami telefonskih naročnikov, v sak drugi seznam, ki bi se hotel izdati, bo proti temu nepotreben. Ker bode izdaja le v skrčenem številu, se prednaročila v prvem oziru upoštevajo.
m Trgovski ples. Trgovski grem:j v Mariboru priredi 24. januarja veliki trgovski ples, kojega čisti dobiček je namenjen za vzdrževanje trgovske nadaljevalne šole. Vabila se bodo že v prihodnjih dneh razposlala. Ker je mnogo naslovov gremiju neznanih, ki bi 6e plesa gotovo radi udeležili, se prosi za oddajo dotičnih n aslovov pri katerem si bo di trgovcu v Mariboru, ki bodo naslove oddali trgovskemu gremiju.
m. Gostilna Narodni dom, Maribor, telefon 88, priporoča za praznike različna izbrana vina od 11 Din. naprej. Posebno se priporoča izborno vino iz vinogradov dr- Lipold-Balon, Doplihar in Vinarske šole. Vesele pravnike, dosti denarja in veliko žejo želi resavrater Andrej Oset.
2952
m Hotel Halbwidl na Božični dan in na dan Sv. Štefana jutranji in večerni koncert kvarteta R. Richter. Glej oglasni del »Senzacija«.
m Hotel restavracija Halbwidl za Božične praznike. Božični dan in Sv. Štefan jutranji in večerni koncert kvarteta Richter. Predvaja se prvikrat božična kompozicija Veseli l>ož. prazniki od E- Kocdel arang. R. Richter z poja-čenim orkestrom. Točijo se prvovrstna letošnja Laznička vina kakor tudi najfinejša ljutomerska vina v steklenicah in Gotzovo črno in marčno pivo.
29G9
m Kavarm> mestni Park je odprta od 16.—3. ure. Dnevno svira prvovrstni pianist Mirko Herzer od 21. do % T ure. — Drsalci od ribnika lahko odložijo garderobo v kavarni.	2973
Vesele Božične praznike BOGOMIR ŠLAHTA, restavrator 2971	Grajska	klet.
©	©	Grajska	klet	(Sj	^
©koncert ©
Četrtek in petek ob 17. uri,	2972
Listnica uredništva.
Rogatec. Ljubezenski izleti Vašega Don Juana s sestrico usmiljenih sester brez uniforme niso za nas noben političen dogodek, Če tudi ie ta Don Juan klerikalni agitator in pobratim nemčurskih radičcvcev. Zdravo!
IV" Mariu oru, Mile ts. ffecimhTff'fflg-C
»T A B 0 B«
Sfi^rac
L/esele božične praznike
U5em naročnikom, bralcem in prijateljem želita
urečništuo in uprava „Tabora“.
Smrečica.
Stoji, stoji mi smrečica, oj smrečica zelena, in z zlatimi je nitkami kot bajka prepletena.
Z orehi, pomarančami bogato obložena in s pisanimi svečkami vsa, vsa je razsvetljena.
Pa zrastla ni ta smrečica v zasneženem mi gaja, ej, take smrečice raslo za pridno deco v raju.
V božično noč sam Jezušček na ramo jih zadene, prinese doli na zemljo in deci raj odklene.
(Iz knjige: Utva, »Kraguljeki«. Druga pomnožena izdaja. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna).
Vesel dogodek.
Tesar Jožef je izgubil v jeseni službo; ker pa je moral plačati najemnino in ni imel denarja, mu ni preostalo drugega kot zapustiti hišo, ki je bila dolga leta njemu in njegovi družini toplo gnezdece. Vrla njegova žena Marija se je udan-o napotila z njim. Od vsega imetja jima je ostal samo osc*l. Ker ga nihče ni hotel kupiti, je Jožef zamahnil z roko in dejal:
— Rad imam živali, ne bom osla ubijal; naj le pojde z nama. Morda se bomo skupaj učakali srečnejših dni.
In sta se podala na pot. šla sta z o-. slom od vasi do vasi, od mesta do mesta. Jožef je zaman iskal dela.
— Ne ostanem v tej deželi, ki ne more preživeti ljudi, kateri bi hoteli pošteno delati. Izganjajo naju iz svojih hiš kakor potujoče glumače. Pojdimo kam drugam, kjer so pravičnejši ljudje.
Marija je pritrdila, zakaj bila je njegova ženam,n zapisano je, da nora žena iti za svojim možem.
Znočilo se je nekoč in potujoča dvojica se je vlegla nekje na križpotju. O polnoči se je osel prebudil in postal nemiren. Predramila sta se tudi mož in žena in se vpraševala, kaj je neki prišlo njunemu nememu tovarišu, da, je tako nemiren. Zdajci sta ugledala na zapad-ni strani množico padajočih, zvezd. Zjasnil se je obraz, zakaj zvezde so pokazale, kam morata iti, da prideta do svoje sreče.
In sta prehodila, mnogo dežel. Trdna in potrpežljiva je bila živalica in je vztrajno nosila izmučenega Jožefa m Marijo. Hodila sta, že mnogo mesecev in prehodila veliko sveta. Slednjič sta prispela na ljuba slovenska tla. Marija je bolehala; vendar pa je skušala svojo u-trujenost prikriti pred skrbnim Jožefom, ki ji je bil dober kot oče svojemu n a j d raž j e mu o trok u.
Posvečeno mladim srcem.
Pravzaprav je bilo tako: tesarjevi so čakali otročička.
Bilo je pozimi; povsod je ležala debela snežna odeja, oslu se je cesto spodrsnilo na opolzki cesti; tudi slaboten je že bil, zakaj pičla je bila njegova popotna hrana. Zahotelo se mu je trave domače grude, ki je tudi živali najslajša na svetu.
Nižal se je večer. Dan je ugašal za rdečimi oblaki in sneg je škripal od mraza. Tesarjevi pa še vedno niso videli človeškega bivališča. Mariji so že čisto ozeble roke; rokavice z enim prstom so ji bile že davno preluknjene; ihtela je na skrivaj, toda Jožef je dobro videl njene svete solze: zmrznile so ji bile na obrazu in so izglodale kakor biseri.
Slednjič sta prišla na vas. Ali vas je bila revna in ni imela zanje prostora. Bajtar, na čigar okno je Jožef potrkal obupan in izmučen do smrti; ;ie prišel iz bajte in jima odprl hlev. Jožef ga je nastlal s slamo; osel se je kaj hitro sprijaznit s sosedom volom, ki se je vzleknil ondi-sit in zadovoljen.
Marija pa je vsevdilj stokala.
— Kaj ti ,ie, ljuba Marija1? — .io je vprašal tesar v težkih "skrbeh. Ni dobil odgovora.
Zgodilo se je, kar se.je moralo zarodi ti: o polnoči se je pojavila velika zarja, vas je postala svetla ko ob junijskem poldnevu; luč je padala z močne zvezde, ki je priletela nad hlev prav tisti trenutke, ko se je Mariji rodil sin. Vsa vas je bila pokončni, vsak se je vpraševal, kaj se je zgodilo. In hiteli so ljudje z vseh strani iz bližnjih in iz daljnih koč.
Šestletni Ivanček, sin zidarja Molka, je vzel trobento, stopil pred hišo in zatrobil. In glej — zdajci so mu vzrasle peroti, dvignilo ga je kvišku in je sfr-fota.l nad hlev; trobil je, vedno bolj, tro-
bil, da se ga je čulo daleč po slovenski deželi. In ko je nehal trobiti, so se oglasili pravi pravcati muzikantje, kakor godejo na naših gostijah in premieijah: krojač Hlebec, čevljar Močnik in še več drugih, ki piskajo, puhajo in godejo, da odmeva v nebo k samemu sv. Petru pred nebeškimi vrati. In godejo venomer in šestletni Petrček drži pred lijimi note in obraz se mu smeje od ušesa do ušesa. Dedek Filip prinaša pisano, z lepimi slikami okrašeno ziboljko, Zorčev: otroci prinašajo kruha in mleka, drugi hite z božičnim pecivom, ki je polno orehov, strdi in sliv; vsak, kdor vidi zvezdo in sliši godbo, hiti k hlevu revnega bajtarja in vzame s sabo, kar mu je pri roki. Celo stari, dolgobradi berač Miha jo krevsa po cesti in veselo mrmlja: »Sla-va bodi Bogu na višavah....« Tudi ovce hite same iz hleva in se mselo pridružujejo deci. In okoli hleva se zbere toliko ljudi, da se pismonoša zaman suva z ljudmi in cepeta z nogami od ne-volje, da ne more dostaviti brzojava: kdo ve, komu je namenjeni — nedvomno, da se ni nihče spomnil tesarja Jožefa in dobre njegove Marije.
In tako je zbrana v domačem Betlehemu vsa slovenska vas s pastirji, godci, kmečkimi veljaki in ženskami od najstarejše do najzaljše; župan se drži bahavo in priganja slovenskega organista, da naj piše zapisnik o čudnem in veselem dogodku.
Velik in svet Božič je prišel na vas in prinesel sina revnemu tesarju v hlevu. In bum — bum:	čuj,	zabobnel	je
strel iz pravega možnarja, da se je prestrašil vol v hlevu iu da je vztrepetala začudena družina okoli njega. Ustrelil je vaški policaj: v znamenje, da se je rodil tesarjev sin, ki bo pobratil vse ljudi, prinesel blagostanje in izgnal P sveta hudobijo, ki kuje orožje in zažiga smodnik proti ljudem, ki bi hoteli biti dobri in zadovoljni.
Vesel je ta trenutek in srce prekipeva očetu Jožefu in materi Mariji, ko vidita množico okoli hleva in izobilje darov pred sabo. In vzradoščeni ljudje za-pojo na vse grlo:
»Veselite se, radujte se!«
— Kako naj vam poplačam! — vprašuje srečni tesar Jožef, ali nihče nima časa, da bi mu bil odgovoril: vsak se steza na pete, da bi čimprej ugledal o-tročička, ki se je rodil v hlevu in ki mu je prisvetila na pot čudna zvezda. In brž prineso žene povoje in toplo odejo, a Prosnikova babica kuhajo juho —' močno, kurjo juho, ki pokrepča in o-zdravl slehrnega bolnika.
Tako so proslavili Božic v slovenskem Betlehemu. In kaj bo zraslo^ iz tebe, tesarjev sin v tujem- hlevul Kaj bo1 s tabo, lepa, čudežnomila, nikdar pozabljena slovenska zemlja?
—Q—-
Jos. Kostanjevec:
List iz dnevnika.
Iz mraka tema. Vedno gostejša, nebo brez zvezd, zastrto s težkimi oblaki. V terni prhutan-je nočnih ptic, kroženje sovražnih nevidnih bitij, vedno hujši vrtinec zlobnih duhov, ples satana in njegovo družbe. Drugo vrhu drugega, vrvenje in kipenje, sovraštvo in zavist, brato-morstvo, skrunjenje in teptanje, blatenje in sramotenje vsega, kar bi moralo biti sveto in nedotakljivo, srcu življenje... Kje je svetal oblak, na katerem bi priplul oni, ki ga trpinčeni in v smrtnem strahu trepoeoč- hrepeneče, pričakujejo trpini velikih duš in ponižnih src. Kje je oni, ki bi prinesel odrešenje in toploto, v naše koče svetlobo in ljubezen? Kje ste vi. mogočniki, ki vam je narod izročil najdragocenejše svoje svetinje, da jih čuvate zvesto in brezpogojno, da iz njih črpate samo ono, kar je v korist največjemu in najmanjšemu, najbogatejšemu in najubožnejšemu?! Ali ste o-slepeli, da ne vidite? Ne, prav dobro vidite, bistre in sokolovje so vaše oči, a srca vaša so kukavičja .in nrav vaša je hijenska. In zato boste nekdaj namesto rešiteljev, ki vas je izbral in v to mazilil narod, izdajalci in morilci nad njim in njegovimi sinovi. Kje je oni, ki bi prinesel odrešenje in toploto, v naše koče svetlobo in ljubezen? Kje je rešitelj, kje svetal oblak, na katerem) bi pri-
plul? ... Po vrtu sem hodil nekoč, sam s saboj in svojimi neveselimi mislimi.—* Naokoli je bila pomlad, vsa svetla itf bleščeča, vsa duhteča. Vsa vevajoča in vriskajoča, ljubezen dihajoča. Vseokoli je bilo drhtenje in hrepenenje, je kipelo — mlado življenje iz preorane in posejane zemlje, iz trte in zore, iz slehernega drevesa in najrahlejše bilke. Vsepovsod sama velika, osrečujoča ljubezen. In med vso to lepoto/med to vesoljno ljubeznijo, med to angelsko pesmijo edini hreščeči diaakord — človek P svojimi majhnimi, nehvaležnimi mislimi. Z zlatom in srebrom je obložena miza, z dragulji in diamanti je okrašena zlata skleda na njej. A v skledi, z nebeško jedjo do vrha napolnjeni, plava ostudna muha.
Veliki židovski pljunek! Sredi vrta
je razprostirala stara jablan svojo široke veje. Čegava roka jo je zasadila in negovala? Cvet je bil na njej pri evetu, nežen', žametast, belordeč. Kje je človek, ki bi ustvaril enakega? Leto za letom se poraja na novo, iz njega dozoreva plod, leto za letom razveseljuje oko in srca. Leto za letom roma v tuje kraje, da govori o grudi, ki ga je rodila, V nizki podstrešni sobici z edinim oknom na mestne strehe čepi siromak delavec z ženo in kopico otrok pri brleči svetilki. Božični večer je, v kotu so jaslice, skromna večer-
Božična causerie.
O božiču piši tako lepo In gorko, da bodo ljudje ginjeni. Najmanj moraš pisati tako, da ne bo nikomur otežkočnlo probave; navada je namreč, da se tega dne prebavlja obilneje in počasneje ko drugekrati- Meni, ki sem rojen v dobi moderne literature, so je vedno zdelo — kakor hitro sem namreč začel dvomiti, da bi Jezušček notil drevesca iz bližnje boste — d,a. utegne biti božič v zvez) z dobrimi prebavili. Življenje v mestu me je o tem temeljito poučilo. In kadar moram pisati o božiču, se mi zmerom zdi, da bi najbolj zadovoljil čitajoče občinstvo, če bi napisal kratek sestavek pod naslovom: »Deber tek!« Vendar pa — kdo bo toliko iskren, da bi to priznal? — Kar se listov tiče, je treba imeti za božič dober uvodnik. Dejal bi; večen uvodnik, ki se gladko prigrizuje in se razleze kot dobro- namočen suhor. V tem m vodniku mora biti Ibpa beseda o- tisti angel j siki pesmi: »Mir ljudem na zemlji!« Tega si ljudje želijo in v vojnem času so se take besedne slaščice še trav posebno prilegle; v povojnem času, ko imamu ženevski protokol, še bolj. Svoje dni je imela najlepše božične uvodnike dunajska »Ncne Freie Pres.se-. To menda zboR tega, ker se Židje že od nekdaj zelo razumejo v mirovne zadeve, in pa ker so na Ballplatzu- zelo radi čitali, če je kdo pisal o miru in o spravi med narodi. Po nekolikih ponesrečenih uvodnikih o božični mirovni pesmi sem se u-veril, da moje skromno pero niti izdaleč ne zadene tiste okusnosti, ki bi -e ubrano ujemala s poezijo obložene gosposke mize. Za take reči mora človek bili kaj več, vsekakor pa je Priporočljivo, da ima veliko vaje v dobrem okusu in 've-
ščega zdravnika za prebavila — telesna in duševna.
Pravzaprav je naš božič anahronizem. Iz vere se je pretvoril v legendo ali simbol, iz legendo v otroško pravljico. Do sem bi še imel pravico do obstoja. Tu se zdi kot žarek mistične luči, ki jc bila zmerom silnejša od' suhe umstveno resnice. Toda kaj imamo od božiča tnkoimonovani prosvitljeni ljudje? Kaj je nam božič? Tradicija, družinski dogodek, dolce far niente, sopaili pečenke in tako naprej. To je božič, ki zahteva denarja in predvsem denarja, anahronističen božič, ki stori, da imajo židovski listi krščansko božično prilogo in vojaški listi članke o miru in bratstvu ljudi. Tak božič je ena izmed laži —* da-si nedolžnih laži — sedanje civilizacije. So ljudje, ki priznavajo, da 'ima božič pomen samo še za deco. Večina nič ne priznava in tudi nič ne razmišlja; zanjo je božič to, kar vsak petek v letu, če odštejemo božični počitek in božične razglednice. Božič sodobnega, meščanskega človeka jo odsev nečesa, česar njegove 'oči ne vidijo več; odmev davno odpetih •pesnil izza mladosti. V velemestu ga je jedvii čutiti. Velemesto, najznačilnejši produkt sodobne civilizacije, črti to, kar je bistvo božiča. Velemesto' Je njegovo zanikanje. V pokrajinskih mestih je božič lo še rodbinska tradicija, ki nosi o-beležjo buržoaskega filistrstva, inteligence a. la lekarnar Homa is v Flauber-tovi »MadatUme Bovary«, božične reklame v izložbah, blaženih' odmorov za dobro pogrnjeno mizo s torto in zobotrebci. Stari, pristni božič živi samo še na kmetih, v kolikor ni tildi sem prodrla civilizacija denarja in praktičnega razuma. O božiči', v zasneženih hribih! To se pravi: prenest; milje božičnih razgled-1 nic ki jih mestne kuharice pošiljajo
sVojlm ljubčkom, v živo resničnost. Dolgo pričakovana sveta noč lega na zemljo. Zvezde se zažigajo nad belo pokrajino. To niso zvezde moderne astronomijo — veliki svetovi, spričo katerih je človek neznaten drobec prahu — ne, to je kozmos svetega pisma: zvezde so tu radi človeka, zato so blizu človeka, zato tudi nebo živi z njim. In ko pade noč čez snežne hribe, zagore druge luči: to svetijo okna in za okni se zbirajo domačini okoli gospodarja, ki deli bel kruh ljudem in živini, kajti vsi spadajo v skupino, katera ima v kmečkem življenju točno odrejen smoter in namen. Sredi noči pa se pomikajo luči čez hrib in plan; iz cerkve se oglašajo zvonovi in pojo med belo zemljo in temnim, z zvezdami posutim nebom o Bogu, ki jo stopil preprost in reven na zemljo ter napravil vse ljudi enake... In pesem zvonov vzbuja v dušah tisto, česar ne more vzbuditi nobena velikomestna atrakcija, tisto, kar je bližje končnemu smotru človeka nego vsa sodobna civilizacija. To je občutek, da so človek v zemeljskem snegu, zvon v lini, zvezda na ne-, bu, vsa trda a veličastna priroda in sam gospodar tega bajnega posestva zbližajo, strnejo, postanejo vsaj za trenutek en sam neskončni akord iz večnosti v večnost...
To je božič vere, ki je bil enako močan, ko so verniki slavili ob da-su zimskega solsticija solnčnega boga Milhra-sa, ali pa ko so slavili in še slavo .sedanjega nositelja božiča — Jezusa iz Nazareta. Božič ozkega sožitja s prirodo in prirode z božanstvom1. Božič, ki ne sloni na umskih postulatih, marveč nn postulatih srčne harmonije, katera se zove tudi sreča iu ki je edini pravi - cilj človeškega dejanja in nehanja. Ko je jela nastopati doba tehnike, ki ie sezidala
babilonski stolp sedanjo civilizacije, so prišlo do povdarka zahteve razuma; In človek se je začel sramovati tega, kar je um spoznal za legendo, kar pa je dolgim rodovom pomagalo srečno izpolniti čaa zibelke do groba, kar je milijone ljudi vodilo k sreči, kar še nam zdaj zveni- iz napeva: »Tiha noč. sveta noč...« Moderna tehnika, orožje racionalizma, je ubila pravljice, ki so vodile -človeka Y prirodo, ni pa dala mesto njih nič drugega kot kopo laži o narodnem gospodarstvu, laži, ki skrivajo pohlep razredov in posameznikov po očarljivi sili boga Zlata. Mestni človek nima več čuta za doživetje božiča, saj je sodobna tehnična civilizacija napovedala boj prirodi, legendam in simbolom, boj vsemu, kar človeškemu srcu sveti v mraku življenja in ga greje v zimi »vsemirskih' prostorov, ki se jih bojim.« (Pascal).
Živimo na zatonu božične poezije, V dekadenci vere v Mithrasovega naslednika, boga solnca, ki vstaja s prirodo (Velika noč!). Zato slavijo pravi božič samo še daleč od osredotočene sodobne civilizacije, slavijo ga tudi še otroška srca, dasi že v znamenju Jezuščkovih darov v podobi igračk, vojaških Bob-njev, bušk in mornariških čepic, ki jih spominjajo na krvavo resničnost civilizacije. Vso drugo je stvar olepšave in dobrih prebavil. Zvezda božične poezije zahaja v meglah obzorja. Ne morejo je rešiti ne poetični božični uvodniki ne božične priloge, ne božične razglednice. Božič je anahronizem... Čitatelj, ki jo imel toliko občudovanja vredne potrpežljivosti, da je prebral moje božično ko-zerijo, naj mi oprosti izpade proti maliku našega časa, zakaj kmalu bodo tudi oni — anahronizem.	B.	Borko.
'ja na mizi,- napol trli leni. In siromak razvozi ja culioo, zakotali se tvoj zlati sad po mizi, o jablana. Zadnje novce je izdal zanj. Ni mn žal. Pogled nanj ga začara tja daleč za gore, tja v davno mi-nole čase, pred njegovimi očmi se dvigne domača vas, rojstna tiha hiša, zeleni vrt, objame ga vsa njegova mladost. In zvonovi pojo... pojo... Iz njegovih ust se začno sipati nekdanje sanje, vanj so vprte vdane oči otrok in žene, vsi obhajajo sveti večer na domači grudi, v deželi svojega hrepenenja... Božični večer doma, v tihi koči, oddale« razsvetljena cerkev in božično, vedno se nanovo
Dr. Ljudevit Pivko:
prelivajoče zvonenje!
Debela solza mi je zdrknila po ostarelem, nagubanem licu, neizmerna bridkost mi je legla na ubogo srce. V zlati skledi sem vnovič nenadno zagledal o-studno muho, zagledal veliki židovski pljunek. Kje si, o domovina, nekdaj vsa polna lahkomiselnosti in lahkoživosti, klavernosti in zadovoljnosti, polna starokopitnosti, a vendar tako lepa in vzvišena, tako daleč za nami in pred nami 1!
Kje ste božični večeri, vsi svetli in razžarjeni, vsi polni nekdanje vere, polni upanja in ljubezni?• Kje si toplota in svetloba, kje si odrešenje?!
Match.
V Vicenzi so me povabili prijatelji Trentinci na Silvestrovo 10-17 v svojo družbo.
Okrog 23. ure se razhajamo, a ne po lastni volji, temveč na zahtevo strogo gospodinje in na ukaz policije, ki hiti od hiše do hiše z obvestilom, da je treba ugasniti vse luči in zapreti hiše.
Zakaj ?
»Avstri jsiki letalci se bliža jo. ... Avi-zirani so iz Trevisa in Bassana.«
Seveda smo radovedni.
Sootoni in Fiorio se poslavljata. Midva z Boschijem imava drugo pot.
Jedva smo na ulici, že slišimo »rata-tata«.... avstrijsikih motorjev riad nami in pokanje obrambnih baterij po hribih okrog Vicenze. Trije žarometi preiskujejo s slabotnimi žarki zračne višine nad mestom. V bližini železniške postaje pada zaporedoma pet letalskih bomib. Šrapnelske krogle iz obrambnih baterij ropotajo po strehah, rožljajo po kovinastih žlebih in po zidovih, često se umikava z Boschijem, ki ima z menoj isto pot, s sredine ulice pod kap in pod portale zaprtih hišnih vrat.
Ulice so prazne. Pod portalom sva našla policista, ki naju osorno vprašuje, zakaj se nisva umaknila pravočasno domov. Boschi ga pomirjuje, češ, da sva oficirsika patrulja, ki išče vojake-pouoč-ne ptičke,
»Desetorioo sva že zaprla. Jaz iščem Italijane, ta gospod Angleže.« Boschi me je sunil s komolcem.
»Prestroge so vaše naredbe,« pravi stražnik, ki se mu budi sočutno srce. »Današnji večer, zadnji večer v letu, bi že lahko dovolili ubogim vojakom kaj več svobode! A, vi ste Anglež?«
»Good evening, sir!« (Dober večer, gospod!) mu pravim namesto odgovora na vprašanje, ki je veljalo meni. Nekaj kletvic in pozdravov in angleških fraz poznam in to je ob taki priložnosti kaj vredno, če hočeš imponirati vicentin-skim policistom. Boschi zna še več.
»Čast mi je pozdravit vas,« pričenja policist nad vse vljudno. »Vaši rojaki Bo nocoj po mestu jako glasni.«
»Kje so moji rojaki?«
»Tu doli na trgu pijejo žganje in pojejo. Rekel sem jim, prosil sem jih. naj gTedo mirno domov, a zame se niti ne ntenijo. Prosim vaš, gospod oficir, pomagajte mi in recite jim, naj gredo prepevat v kasarno!«
Boschi mi daje iznova znak s komolcem »Angleži imajo v Silvestrovi noči
tudi radi malo več svobode in policija v Vicenzi ne sme biti prestroga.«
Zapuščava policista, da vidiva, kaj je na trgu, odkoder se sliši hrup.
Jaz bi rajši še počakal pod portalom, dokler se baterije ne pomirijo, toda če ima Boschi dobre živce, jih imam tudi.
Ropot avstrijskih motorjev se oddaljuje, domače baterije pa še zmeraj streljajo v višine nad mestom.
Zavijeva proti magistralnemu trgu. Okrog spomenika je razstavljena skupina 10—12 temnih postav. Nekateri skačejo, drugi tekajo in kličejo kratke opomine: »Hip!« — »Cliff!« — »Hup!« Inače je vse tiho.
svetimi Tremi kralji ga bodo zakurili n abregu. Pekli bodo klobase. Bat!je so si že iztesali in jih deli sušit v zakan-ton7.
Zunaj je završalo. Od nekod še je prikradel močan gorenji veter, dol cd Vrhovi ja po goločnih se je pritepel, po-tresal vrata in okna, zadelana na razbitem steklu s karto, ki jo je prilepila Poldica s pšenično moko. Odkar so posekali gor jun je tisto malo lesu. ki ga je ostalo po vojni, ima veter vedno večjo moč po brdih.
Francili se je pošalil z otroci:
»Vije, vije
Brice brije — kaj je to?«
O pa da se je moral sem izdati ta veter ponočnjak, skozi dimnik se je izdal!
»Ta nese v malen, ta prinese z malna, ta skuha, ta počuha8, ta poje — povem, povem, povem...!«, sestrica je štela bratcu prstiče.
Prisedla je na, koncu ognjišča, prekrižala roke v naročju in sklonila se s tankim životom skoraj do kolen.
Čez Vrh je prišla Nesreča in Nadloga, samo mimo Vrha je šja, pa se je Zvrhova brajda raztrgala, zemlja se je posušila, ljudje so se posušili. V brajdi je pobrala gospodarja, ko je škropil trte, in ga tirala v Sardinijo. Napisali so prošnjo na prošnjo in otroci so jih s solzami podpisovali, samo da se je vrnil ubogi tata. A za njim je bodila iz Sardinije tihih korakov Smrt in se usta-: vila na Vrhu.
G
»Za Boga!« pravi, Boschi, polgla.no, da ne moti žlahtne igre. »Angleška spe-oijaliteta! O polnoči nogometni match z žogo na temnem trgu, ko poka na vseh koncih!«
Gledava in prihajava; bliže. Toda to ni dobra žoga. Nekaj lažjega je, kar se slabo odbija.
»Beretto!« Oficirska visoka trda modra čepica je, ki jo brcajo. Nekdo jo je izgubil na trgu bodisi v pijano-.ti ali na begu pred letalskimi bombami.
—O—
Ljud. Zorzut:
Božični motiv z Brd.
* (Iz kolonskega življenja).
Božični večer je z lahkimi, angeljsiki-tai krili objel mirna brda, ki v prazn.i-škem dostojanstvu stojijo na straži naj-večjemu dogodku sveta. V mraku svete noči zastrte vasice snivajo božični sen, pobožno čuječe ob prihodu Jezuščka; njih razposajeno - pritrkujoči zvonovi 60 potihnili v teh svetih trenutkih, le pri fari še niso odzvonili devet avemarij.
Na Vrhu se gnetejo otroci na širokem ognjišču; v zakantonu na delen čemi stric Francili nocoj ne mrva panele,1) prekrižanih rok gleda v >genj »božične čuje«,2, ki prasketa in poje božično pesem: Božični ček gori vso noč na ognjišču; če pa do drugega dne pregori tako da se mu vidi zgoraj luknja, se bo deklč omožilo pred letom. Do malega božiča mora zigoreti do kraja. Stric Francili, ki je pil iz bučice zavrelo vino, je polil ž njim tudi božično »čujo«.
Ona je popoldne zmečkala v vinkli*) nekaj hlebov božičnega kruha, primešala mu grozdja, kar ga je še ostalo v re-ču4); sedaj hiti krpati krilca in karnižol-ce za otroke. Poldica jih še malo osnaži in zlika, pa bodo kakor nove. Mislila je, da vsaj za Božič kupi Ton če tu novo obleko, pa saj mu gre Lojzetova fckc.raj
prav, Tonče bo vesel samo da ima nov klobuk. Odkar je Lojze pri vojakih, je še bolj pusto na Vrhu; Poldica mu je lani pripravila belo sraco, privezala o-vratnico za k maši in k ofru ob desetih. Bog ve, če pride?
Tonče je prišel iz hleva, kjer je postelja! kravicam, upihnil lumin in ga postavil na polico. Jutri po maši bo dal vsaki kravici malo božičnega kruha.
Nocoj na sveti večer govori živina. 0 polnoči se pogovarja o -vajih rečeh in o vsem, kar se godi in kar se bo godilo v domači hiši.
»Ti Tonče skrij se v hlev, pri sebi imej praprotovo seme, ki cvete in zori na Ivanovo noč, Pa boš vse slišal in izvedel, kaj bodo govorile to noč paše krave.«
Tonče pa ni hotel verjeti stricu Franceljnu.
»Špik al čok5?«
»čok!«
Otroci se igrajo v lešnike, in oiehe. Tonče izgublja; stric, ki je bil prinesel iz kašče velik pleten tule'1 poln orehov in lešnikov, mu jo bil nasul zopet, eno pest.
Ves advent po šoli so brali po pašnikih brinje za kres, na mal božic pred
Tri leta, odkar je udova. Otroke je dala služit. Prvo leto so Taljenje obsipavali z raznimi dobrotami. K> so še tolkli kamenje na cesti, je Pepca precej zaslužila, Tonče pa je nosil prodajat kolače vojakom na akampamonl9. Tudi sedaj, ko je Pepca v mestu v trgovini, prinese kaj k hiši. Jutri na Sveto Rojstvo, je rekla, da pride.
Pa je v drugo šla Nesreča čez Vrh, Ugrabla Lojzeta, ki sedaj roaršira po deželi, kjer je tata umiral.
Ko je bila oni dan v gradu, so ji rekli, da ji bodo dali gospodarji slovo.
Z mrtvaško-votlimi očmi gleda Zvr-hova hiša v svojo mrtvo brajdo, črne kanone so zapeljali v cvetoč Vinograd, kjer so danes velike jame in lužaste mlake. Po eni uri noči že straši na Zvr-hovi opeki in hudičiči štejejo zlate cekine. Vsako božično viljo je hodil on pomagat lovit zajce za gospodarje, zvečer so mu dali v. gradu tople oblekce za otroke....
Predramili so jo otroci:
»Les na les — platno vmes — štiri duš — pet teles — kaj je to?«
»To jo poznajo povsod!«
»Ugani, če moreš!«
»Grom gromi, šum šumi, bela gospica spodaj leti — ugani pa ti to, če znaš!«
»Pa jaz vem za eno babo, ki visi na enem zobu!«
»E ta je pa stara ko Adam!«
Veter pretepač je razgrajal gor v do-bovju, zaplesal na dvorišču s skodelicami in se zakadil dol po bregu.
■ »Suh Božič, mokra Velika noč!«, je zakašljal stric Francili.
Poldica je podtaknila ogenj z debelimi poleni. Otroci so se smejali svetemu Fuležu10.
»Pa je res, da straši pri Ščipkovih?« »Pravijo, da odkar je umrl ta stari 'Ščipek, vsako noč vlačijo hudiči verige gor in dol po cesti!«
»Pa pravijo, da....«
»Pst — tiho — eden je pri vratih!« »Meni tudi se je zdelo, da je nekaj zaropotalo!«
»Meni pa, da je potrkalo na oknu!« »Če ne bo Lojze ..!«
»Prav Pepca bo, nas če le ustrašit!« Otroci so^ potihnili in se boječe stisnili k ognjjšču in stricu Franceljnu.
Ona je šla pogledat, na lahko je odprla vrata.
Sem od vasi je donel božični zvon v sveto noč.
. »Otroci, molimo — Božič je!«
1 Koruza; 2 bodnjak; 3 na Štajerskem1 = ličke = lesena priprava; * več grozdov skupaj povitih; 5 ostra stran lešnika = špik, topa = čok; 6 mali okrogel jerbašček; 7 kot za ognjiščem; 8 pohladi; 9 accampamento = taborišče; 91 fuliti = pihati.
»Izborna šala! Pojdiva pomagat!« Boschi je že priskočil proti čepici, ki se je prikotalila blizu najinih nog, in jo sunil na sredo proti spomeniku. Čepica je priletela v visokem loku nazaj in zopet odletela proti spomeniku. Jt
»O! O! Pomočniki!« pravi nekdo angleški.
»Kdo ste?« vprašuje drugi.
»Italijani spat — bombe padajo!« o-pominja tretji igralec v slabi italijanščini.
»To niso Italijani«, meni prvi, ki se jo približal. »Italijani so že bežali. Ostali smo samo mi.«
»Your padon, gentlemen!« (Oprostite, gospoda!) pozdravlja Boschi. Tu imam srbskega oficirja, ki želi vstopiti v igro!«
»Kaj? Serbian officer?«
»Certainly«. (IstinitO).
»Neverjetno,« pravi Anglež. »To je pa istina, da Serbian ne beži pred avstrijsko bomibo. Oprostite gospod, jaz sem »artillervman« (kanonir) Heller, seotchmin« (Škot). Srbe ljubim. Dovolite, da vas poljubim.«
Ne moreš se umakniti ljubeznivemu »skočmanu«, ki ni trezen. Po žganju diši. A naj bo, poljubiva se! Prekinili so igro in zbirajo se v tesnem krogu okrog nas. Heller si odpenja bluzo in si trga z ramen in s čepice embleme (znake) ASC in rumene medi.
»Tu imaš, Serbian, v spomin na noč v Vicenzi, v spomin na Kellerja, ki Srbe ljubi. Here iz my address« (r. hir iz moj adres = tu moj naslov).
Njegov tovariš je potegnil iz žepa dvolitrsko »bottle« (steklenico) z ostankom »brady« (žganja) in piti morava oba z Boschijem iz njihove skupne steklenice na zdravje Angležev in na srečno novo leto 1518 ki bodi leto definitivne zmage angleške in naše. »Bottle« kroži naglo iz roke v roko in je kmahi prazna, nakar se prijemajo za ramena in plešejo poskakujoč in gibajoč se v sklenjenem krogu škotski narodni ples s pesmijo in žvižganjem- Midva z Boschijem, ki ne znava poskakovati v njihovem taktu, se ne moreva i.sftnakniti pred koncem plesa, kar naju Skoti trdno držijo — skoro pretrdo. Na oglu pa stoji policaj, ki se je pritihotapil izpod .portala za nama in gleda, kako goniva kot »oficirska patrulja« angleške ponočnjake in razgrajače spat. Priplesali smo tako daleč, da se nam zapleta »cap« (italijanska čepica) med stopala, s kojo so si preje igrali.
A a, raš match!«
V naslednjih trenotkih- smo že razvrščeni in čepica frči od noge do noge.
Policist se obrača in odhaja nazaj v svojo temno ulico, s trga pa ne slišiš ni-kakega hrupa več razen skokov okovanih čevljev in rezke klice: »HiPt cliff! hup!«
-o-
V Nazaretu.
(Iz potopisnih črtic Iz neznatne vasi, kakršen je bil Nazaret v Kristusovih časih, se je razvilo tekom tisočletij mesto, ki napolnjuje tja k vrhovom gora vso pladnju podobno dolino,'ki nas spominja rimskega amfiteatra. Zaman sem se trudil, da bi bil našel, v njegovi areni — hrupnem bazarju — zobozdravnika Kavara, na čigar ime se je glasilo moje priporočilno pismo. Ko so me že bolele noge od ne-
Harrisa Froucha).
prestanega tekanja in sem se bal, da se mi nemočno obesi jezik od napornega ponavljanja čudnih glasov arabske govorice, sem vse d el na ugodno mesto blizu bazarja, si zažgal svalčico in užival razgled, ki se je odpiral z vseh strani. Okoli mene je valovalo hrupno vrvenje; hripavi glasovi kramarjev, piskanje mimoidočih otrok, ki so vlekli težka bremena. vse to so ie soajaJo v ozračju in
mi polnilo ušesa. In iz vsega sem razbral vzklik: »Ferendži! Ti vahid ferendži!«. Prodno mi jo svalčica dogorela,. se, je postavil pred mene neki poulični paglavec in me ogledoval kakor čudežen predmet iz devete dežele. Bil je v pozi, ki je kazala, da je voljan vsak trenutek uteči; zdel se mi jo po svoji postavi.jh že bolj po smešni obleki, ki ga je odevala prav zanimiva prikazen. O meni je menda mislil:	To	je eden izmed tistih
pošastnih tujcev, ki jedo unij kop A rab-ce za kosilo. Kmalu so prišli se drugi in se razvrstili v polnkrog« -n nato 33 so prlkrcvsal stari dedek, priganjač velj-b led o v. Dečku je oči vidno postalo J a zje, kajti odrasli možje so nn rendži« in »effendi« in niso da bi se lpe bili bali.
Pri Marijinem studencu se začenja cesta ki vodi mimo nazaretskega bazarja tja preti Kani iu h Galilejskemu morju. Za trenutek smo se ustavili na vrhu Džebel es Sikha. Severno se dviga snežni oklep Hormona. Na zapadu se leskeče med posameznimi vrhovi povr-
-□
vzklikali :>fe-nič kazali,
šina. Sredozemskega morja. Na iztoku, kamor sega oko — vse samo zidovje mogočnih gora. Pred nami leži kakih du-cet vasi, stisnjenih med skale in kakor zasejanih od božje roke v vdolbine te puste planjave. Spodaj v dolini vidiš Er- Rene, Josafat in Rumm, dalje tam Saffurijo, selišče fanatičnih Židov, ki so jim Kristjani najbolj preklela bilja.
V Palestini ima vsaka vas svoj poseben značaj. V tej najdeš poštene, pridne prebivalce, ki so dovzetni za napredek civilizacije; jedva pet milj dalje in že je prebivalstvo čisto drugih nravov: bigotuo, sfanatizirano in -nnrtno sovražno onim, ki niso imeli sreče, priti na svet v njih prosvetljenemu osredju. Ta raznolikost se izraža tudi v tem, da je človek iz sosedne doline že tujec. Vsled tega je vsak resen odpor proti Turkom zaman. Tako se širi neverjetna mržnja doline proti dolini in še danes vprašuje jo prebivalci okoliških gora: »Kaj dobrega pa sploh lahko pride iz Nazareta?«
J. S. Mjasniokij:
Pri ogrsjišču.
Mož in žena sta sedela pri ognjišču.
Drva so dogorevala in frcajoče iskre so tuintam ožarile obličja obeh zadovoljnih človekov. V dimniku je pihal veter, za okni pa je vršela nevihta. Tukaj, v sobi je bilo prijetno in udobno.
Ne spiš. Serjoža, — je vprašala žena in se nagnila k soprogu.
— Ne, dragica, — ji je odvrnil in pre-, vrgel noge. — Malce sem se zamislil.
—- O čem pa. si mislil, ljubček?
,— Pa sam ne vem, o ceni — se je nasmehnil. — Kaj meniš, o čem neki sanjarijo ljudje, ko sede pr: kaminu?
— O tem, da je tukaj gorko, zunaj pa neurje.
— No torej. Saj sem tudi jaz mislil nekaj, takega. No, — in ti?
— Mislila som. kako prijetno je, če človek sodi ob takem neurju za ognjiščem — v dvojo...
— Aha! Ta je inačica moje pesmi.
— Sedeti s človekom, ki ga ljubimo in ki mu zaupamo • • • • _
— Iu ki nam to tudi vrača.
— Nemara da vrača.
— To so pravi — človek se počuti srečnega.
— 0, .iaz šemi srečna — in ti, ljubček? i — Čudno vprašan jej I kajpa, jaz tudi!
Žena je vstala, se nasmehnila in se privila k soprogu.
— Serjoža, zdaj pa mi reci čisto odkrito, ali me res zelo ljubiš.
— Zelo, — se je nasmehnil -nož in ji poljubil roko.	<
— O tem sem prepričana, hotela bi le vedeti, do kake stopnje sega tvoja ljubezen.
—* To je težko reči, kajti doslej še niso iznašli na stopnje razdeljenega toplomera, za ljubezen.
— Vzlie temu lahko določiš mejo svojega čustva!
— Hm, to je, veš — zelo težko. Ljubim te tisočkrat bolj kot lahko ljubi ženo tisoč ljubimcev; ljubim te Iz vsega srca, iz dna duše.
—- Vsakdanja fraza. Rada bi vedela, ali me ljubiš tako, kot, jaz ljubim tebe. Denimo na primer, da. bi jaz umrla.
— Saj.ne boš umrla, — to je vendar nesmiselno.
— Pa, recimo, da bi vendarle — takole nenadoma.
— Nesmiselno, zakaj pa bi neki umrla nenadoma?
— Nihče nima življenja v posesti. Nalezem jetiko...
'— Odkod bi se pri tebi — vzela jetika?
— No pa denimo, da se bi si to! Serjoža, ali me. ljubiš.
— Zopet od začetka?
— Dovoli; stori mi to uslugo in se zamisli v dejstvo, da sem umrla. Ali sc boš? No, čuj: umrla sem. Zdaj čuješ mojo zadnjo besedo... Serjoža... čemu
molčiš?
No, poslušam.
Tofte jaz sem! vendar umrla! Ali ne boš pokazal, kaj čutiš? ^
. — Sedaj, no,... seveda, ee bi res u-irirla — :-----
— Morda bi ti bilo prav, ce bi resnično umrla?
— Po čem sodiš tako krivično? Saj si sploh ne morem predstaviti, da bi umrla.
— Mar ne zmoreš toliko fantazije? Ali me. ne ljubiš?
— Ljubim!
— Tedaj pa si predstavi!
Soprog je namršil obrvi.
— Sedaj sem mirtva. Serjoža, zdaj sc nagiblješ k meni in — kuj počenjaš?
neomejeni bahali a — Predstavi
Iju-
ca-
— Joka,m.
— Kdor je globoko užaloščen, ne joka.
— Prav praviš, saj sploh ne znam jokati... Ves sem iz sebe... Tako.
— No, potem?
— Potem pošljem po duhovnika.
-- Kaj pa nato?
— Kaj na to. Pustiva tako šalo, bica!
Ne, kar nadaljuj. Kaj na to?
— No, nato je pogreb, pesmi...
— Ampak kaj ti delaš med tem som?
— Kaj delam? Molim za tvoje zveličanje, postavim ti na grob krasen spomenik z napisom.
— S kakim napisom, prosim te? Ali mi lahko poveš?
— Na prhuer tako-le: »V nebo je zle-el tvoj duh, na zemlji ostal tvoj prah in puh. jaa pa na grobu žalujem... uh., ah!« Tako nekako..
— In potem?
— Potom... potem... veš kaj, treba bo naložiti; drva v kaminu.
— Dovcilj gori. Veš, na drugi• strani spomenika ne pozabi napisati: .-.Ljubljeni ženi postavil soprog.«
— Ne, tak-o-le napišem: »Svojemu božanstvu postavil.«
— Ah, Serjcžka, zdaj vendarle vidim, da me ljubiš. Srečna sem, ob, ko bi slutil, kako sem srečna. Toda — 'nadaljuj!
— Kaj pa naj nadaljujem?
— No, kako. si pozabljiv! Spomenik si mi postavil, pa dal vklesati napis. — Kaj sedaj? .
— Veš. zdaj pa ja konec,
— Kako "kopec? Kaj boš počenjal, ko ne bom jaz pri tebi?
— Dolgočasil se... i, kajpa, spominjal se bom, kako sva sedela tu... pa 'tam... hodila ondi-le.
— In potem?
— Kaj potem?. Mučil se bom iu. nazadnje  bom pač moral nekaj storiti...
Zena je položila glavo na moževa ramena. in zaprla oči. Predstavila si je živo, kakšen bo njen pogreb; slišala je v duhu ceremonije in — mraz ji je šinil po životu. Zdajcj je odprla oči in rekla:
— Dragi Serjoža, to je strašilo .. neznosno ...
— Kaj?
— No, tvoj položaj, revček!
— Kaj storiti, draga, je že tako! Človek se mora vsemu privaditi, vse prenesti ...
— Kako privaditi... prenesti,..?
— Samo ob sebi se ume, da. ima tudi žalovanje konec. Treba se je kakorkoli razvedriti. Danes pojdem s prijatelji, jutri si kako drugače razženem črne misli.
— In to pripoveduješ tako hladim?
— Pa kaj bi; Človek se vendarle ne more večno mučiti, človek je človek.
— Serjoža!
Kaj pa je v tem slabega, če pojdem v gledališče; o tem ne boš ti ničesar vedela! Kaj naj počnem doma sam samcat?
— Nesrečnež! Kje pa je tvoja ljubezen?
— Na, kaj bi pa naj storil po tvojem?
— Ti? Ustrelil bi se! — Če me ljubiš, no smeš želeti, da bi me preživel.
— Ljubica moja, saj te imam rad, a toliko korajže ne zmorem, da bi se bil ustrelil.
— Kaj pa. je tu treba korajže? Položiš cevko k sencem in sprožiš petelina.
— Saj vendar niti orožja nimam!
— Čaj, še jutri ti kupim revolver, še jutri!
. . — Čemu pa bi ac..^ijrn;al.	__
■— Čemu? Torej ti bi hotel živeti brez1 mene? Sam?
— No, ali mar ne živi mnogo vdovcev? Ustreliti so! Saj 110 veni, čemu! Nimam pravice do tega. Saj. nam je življenje posojeno za, to, da bi živeli-----------
— Hvala za odkritosrčnost. Storila sem že glupost, ko sem verjela vaši ljubezni, dasi me niste nikoli ljubili.
— Dovoli, to je vendar krivično. — Ljubil sem te, ljubim te in tc bom ljubil na vekomaj.
— Lažete, spošt.ovani gcgpod! — On da mo je ljubil! Komaj zaprem oči, — glej ga, že ti hiti v Variete!
—‘Srčece, saj ne pojdem, nikamor!
— Pojdetc! V očeh vam berem... Ne vpijte nad mano. Nisem vaša služkinja.
— Dragica, stvar je vendar neumna. Saj nisi mrtva!
— Tudi ne bom umrla. Iz same kljubovalnosti ne. Niste vredni, da bi zavoljo vas umrla.
— No, to me veseli.
— Kaj, veseli vas?... I11 jaz, revica, sem ljubila tega lažujivca, hinavca!... No, tega ne učakate!
— No, dovolite, niilostiva gospa, vse ima svoje meje.
— In vaše hinavstvo, vaše laži tudi! Saj vas razumem .., spomenik bo postavil, pa napisal nanj, sam bo kakor mrtev —--------
— Da, tako sem hotel, vedite pa, da bi tega ne storil.
— O, saj sem slutila. Dovolite gospod • . .
— Ne, dovolite vi, gospa . ..
Molčite, pravim jaz!
— Kaaaj? Tako vpijte pad svojo služkinjo, da-vesteh ..
— Ponavljam: molčite! Saj vas poznam.
Jaz pa vas.
— Menite, da ne vem, čemii si želite? da bi umrla? Dobro vem, da-se obračate za Marijo Petrovi)o in šeni preverjena: če bi res poskusila umreti-,'čez leden dni boste prosili za njeno roko. Kraj žive žene misli ta človek na drugo — oh, groza me je!
— Dovolite . . .
— Ne dovolim! Najprej me umorite, potlej pa delajte, kar se vanrljubi. Nesramnež! Samo zaslepljenec se lahko poteguje za roko take vlačuge kot je Marija Petrovim.
— Moja potrpežljivost je pri koncu. Sedaj vidim, da vam je te..bedarije na-tvezala moja prelj-ubezniva tašča, vaša mati . . .
— Pustite mater pri miru. Svetnica
je!
— Ha, svetnica, ki je ni najti v kapelah. čaj te, pri prvem srečanju ji povem ....
— Samo drznite se, tepec!
— Gos!
Žena se je zavalila na divan. Soprog je tekel sem in tja. po sobi kot ujeti volk po kletki.
Z ognjišča pa so.se dvigale poslednje iskre in so metale zadnjo svetlobo. Za oknom je razsajal vihar, a v kaminu je veter gcdel svojo čemerno pesem.
-n^
Anatol France:
Za vladanja vel v Londonu
kraljice Elizabete je ži-1 učenjak po imenu Bog, ki je želo slovel pod imenom Bogus žboig svoje razprave »Človeške zmote«, ki je, ni nihče poznal.
Bogus, ki je delal na tej razpravi od svojega petindvajsetega leta, ni. objavil nobene vrste, toda njegov rokopis, prepisan na čisto in razvrščen v policah na slepem oknu, je obsegal nič manj ko deset zvezkov in folio. Prvi jo razpravljal o zmoti roditi se, zmoti, ki velja kot izvor vseh ostalih zmot. V nadaljnih si lahko videl zmote dečkov in deklic, fantov-, zrelih mož in starcev, potem zmote oseb raznih poklicev kot državnikov, kuharjev, publicistov itd. Zadnji zvezki, ki so bili dcsihdob nedovršeni, so varovali v sobi zmote republike, ki potekajo iz vseh osebnih in stanovskih zmot. V teh zvezkih, so bile misli tako zgoščene, da nisi mogel izpustiti nobene strani, če nisi hotel razdrti celote. Dokazi so rast-li drug iz drugega in zadnji je izzvenel v dokazu, da je podlaga življenju zlo in če bi merili življenje po velikosti, bi bilo prav toliko zla, kolikor je življenja na zemlji.
Bogus ni storil zmote, da bi se bil o-Seri.il. Živel je sam samcat v svoji hišici skupno s staro gospodinjo, ki so jo'zvali Kat t.j. Katarina, ki pa jo je Bogus klical Glausentiun, ker .je bila doma iz Southamptona.
Filozofova sestra, ki ni imela tolikanj bistrega duha kot njen brat, se jo zaljubila — zmota za zmoto— v trgovca s sufknom v Citc, se poročila ž njim in dala življenje dekletcu z imenom Jessy.
Njena zadnja zmota je bila, da je umrla po desetletnem vodstvu gospodinjstva, s čemer je povzročila tudi smrt trgovca s suknom, ki ni mogel žene preživeti. Bogus jo. vzel osirotelo Jessy v svoj dom,' iz sočut ja pa tudi z nadejo, da mu bo dajala žive piimere otroških zmot.
Tačas je imela šest let. Fes prvi teden, ki ga jo prebila pri ujcu doktorju, je jokala in ni rekla ne besedice. Osmega dne zjutraj pa. je dejala Bogusu:
»Videla sem mamico: bila je vsa svetla in je nosila v gubah obleke same cvetice; razmetala jih je po moji postelji ali zjutraj jih ni bilo nikjer. Daj mi ji fr, mamine cvetlice!«
Begu« si je zabeležil to zmoto, vendar pa jo priznal v komentarju, ki ga je bil dodal beležki, da je zmota nedolžna in nekam prijetna.
Nekaj časa potem je dejala Jessy ujcu Bogusu:
»Ujec Bogus, star st že in grd, vzlic temu pa te imam rada; glej, pa tudi jaz inoram biti zelo ljubljena.«
Bogus je vzel pero; ko pa je malce razmislil, je moral priznati, da res nima več mladostnega obličja in da ni bil nikoli preveč zal; zato tudi ni zabeležil otrokove opazke. Rekel je le;
»Zakaj moraš biti ljubljena? Jessy!«
»Zato, ker šem majhna,«
Ali je res, se je vprašal Bog, ali je Djh.da opr.auto otroke ljubiti? Mocoče,
da je res, kajti resnično jim je zelo treba ljubezni. S tem je bila opravičena zmota mater, ki dajejo, otrokom svoje mleko in ljubezen. Torej bo vreba tisto poglavje moje razprave predelati. —
Bilo je na dan njegovega godu, ko je doktor zgodaj vstopil v sobo, kjer so bile njegove knjige in papirji in k; jo jo imenoval knjigarno; brž je zavohal prijeten vonj in opazil. na. podoknici cvetličniik z nagelji.
Bili so trije cveti, a vsi d.ivno razcvetom in ožarjeni od šolnčnih žarkov. In zdajci se je vse v sobi učenosti.smejalo: star, odrt naslonjač, orehova miza, hrbti starih knjig iz zarjavelega telečjega lišaja, iz pergamentov in svinjskega u-snja, Bcgus, ki je bil prav tako star in izsušen, se je jel smejati z njimi vred. 'Jessjr pa mu je rekla, objemajoč ga:
»Poglej, ujec Bogo, poglej: ondile je nebo (in je pokazala skozi okno, čigar stekla so bila spojena s svincem, prozorno sinjino obnebja), tam-le, nekoliko nižje, je zemlja, razevetena zemlja (in je pokazala na lonec z nagelji), a tukaj, spodej, te velike, črne knjige so — pekel.«
Te velike, črne knjige so bile razprava. o Človeških zmotah, čije deset zvezkov je bil razvrstil pod oknom. Ta Jessi-ua zmota je doktorja spomnila njegovega spisa, ki ga je nekaj frisa zanemarjal, ker se je rajši ižprehajal po ulicah in parkih v družbi male nečakinje. — Otrok je odkrival tisoče lepih reči; hkrati jih je odkrival tudi Bogusu, ki vse življenje dotlej ni zahajal iz hiše. Zdaj je zopet odprl rokopise, a se ni več spoznal v svojem spisu, ki ni imel ne cvetic no Jessy.
K sreči mu je filozofija tudi tu pritekla na pomoč in mu navdihnila občudovanja vredno misel: da je Jer,sy docela za nič. Te resnice se je oklenil tem! trdneje, čim nujnejša se mil je zdela za ohranitev njegovega slovitega spisa.
Ko je. nekega dne ugibal o tem predmetu je zasačil Jessy, ko je v njegovi knjigarni obračala pri oknu šivanko; na oknu pa so stali nagelji. Vprašal jo je, kaj bo šivala. — Jessy mu je odvrnila:
»Ali ne veš, ujec Bogo, da so lastovice odletele.«
Bogus ni vedel nič o tem, zakaj P1S-nij in Avicen docela molčita o tej reči. Jessv je pristavila:
»Kat mi je včeraj povedala...«
»Kat?« je kriknil Bogus, » ta otrok govori o častivredni Clausentini!«
»Kat mi je včeraj pravila: Lastovice so odletele, letos preje nego po navadi; to nam napoveduje zgodnjo in ostro 7.1-
23691
Za gospodje neophodno potrebno.
Mo. Tako mi je pravila Kat. Potlej pa sem. videla mater v belem oblačila.in z zarjo v laseh, le cvetlic ni imela kot nekoč, Tako mi je rekla: »Jessy, treba je vzeti iz skrinje suknjo ujeca Boga in jo popraviti, če je raztrgana. Predramila sem se bila in ikoj vzela suknjo iz skrinje; ker pa je na nekaterih mestih razparana, bi jo hotela zašiti.«
Napočila je talka zima kot so jo napovedale lastavice. Zavit v svojo suknjo in z nogrimi pri; ognjišču se je Bogus trudil, da bi predelal nekatera poglavja svoje razprave- Toda vsaldkrat. ko se mu je bilo skorajda posrečilo, da bi si bil razložil nove izkušnje na podlagi stare teorije o občem zlu, ga je .Tessy zmotila v premisijanjn, prinašajoč mu kozarček tečnega piva ali kažoč učenjaku svoje oči in smeh.
Ko se je vrnilo poletje, sta ujec in
nečakinja zahajala na izprehode čez polja. Jessy je nosila domov rastline, ki jim je doktor dajal imena, ko jih je zvečer razvrščala po njih lastnostih. Na teh izprehodih je kazala pravičen razum in očarujočo dusb. Nekega večera pa je zložila cvetlice.pred Bogusa in rekla:
»Ujec Bogus, sedaj sem že spoznala rastline, ki si mi jih pokazal, po njih imenih. Tu-le so one. ki ozdravljajo, tule pa te, ki tolažijo. Te si bom ohranila, da bi jih ob, vsaki priliki spoznal/ in jih pokazala tudi drugim. Potrebovala bi veliko knjigo, da bi jih vanji sušila.« »Vzemi to-le.« je rekel Bogus.
In je pokazal z roko prvi zvezek razprave o Človeških zmotah.
Ko je.imel prvi zvezek list za. listom rastlino, je prišel na vrsto drugi; čez tri leta je bilo doktorjevo vol odelo po-polnomn izpremenjeno o herbarij.
Multatuli:
Moje ljubljeno dete, kdo si pravzaprav! Kako te imenujejo! Kje bivaš!
Ali naj te klicem po imenu iz Salamonove visoke pesmi. tebe, temnobojna Sulamif? Ši-li saronska lilija ali narcis iz doline!
Ali naj ti objamem vrat z levico, da se ti laskam z desnico!
Naj li pišem pesmi s pogledom tvojih oči! Naj li zapojem na boji tvojih las!
Keda.j, te bom , videl; danes ali jutri ali kedaj! Mari naj te ugledam šele po smrti!
Ali si krasota' ali'krepost ali pohota! Morda si .genij! Neumrjočnnst! Mir! — Minulost! Rodočnost! Angelj, demon ali škrati , .
Prerokinja, vestalka, orakelj. Šibila. Ugeri.ia, Rafaelova sestra — kje si kje bivaš!7,	.
Ali naj te iščem v oblakih ali na ulicah daljnjih mest!
Mari 'naj Vprašam straže, ki hode ob vratih; Ste li videli njo, ki jo ljubi moja duša!!
Ljubavno sismo.
Fancy.
Naj li poiščem hajalno molitev, da vstaneš kvišku! Da te pričaram iz taj-nosthih globin!
Bivaš li na zvezdi, ki je čvrsta ko zemlja! Tvoj dom tedaj kroži in se vozi ko moj. ki ne pozna ne zgoraj ne spodaj.
Ali vidiš sol n ep. T!’ancy!
Ali pa si.sama solnee, Pancy!
Si-li središče zemlje, ki uravnava vse toke!
Tedaj je, Uancy, slednja deževna kap-Ijica pismo tebi! T-vlnj je slednji blisk, k’ - :	i,o t e b!:
samo tebi!
Da, da. vrgel bom pismo na ulico, in kdor bo šel mimo, naj misli, da ga lahko dvigne., toda prevaril se bo, zaikaj ni ga. ki bi dvignil blisk.
Piši mi, ali je pismo prispelo v prave roke. In mi pošlji pramen svojih las,.— Faney — če imaš lase ko druge; ne nadejam se tvojega pramena...
HD-
SkoofSe.
Skoplje je glavno mesto takozvane Makedonije ali Južne Srbije, ležeče južno od Niša do bolgarske, grške, oziroma albanske..meje,.-V Skopi ju je.nameščeno armijsko poveljstvo, veliko županstvo* ima,, univerzo..cjve gimnaziji 'ip
je nad-,yse. važen in živahen trgovski center za,.vse okoliške pokrajine. Razen tega ima važne zveze z Grčijo (Solun, katerega .trgovina se opira baš na skopljansko zaledje) Bulgurijo in Albanijo. .Prebivalstva ima po zadnjem, vendar ne točnem štetju ca. «0.00*1, od tega jo 1 petina pravoslavnih Srbov (Ma-cedoncev, kot se sami imenujejol 4 petine pa je istočnih narodov, Turkov; Albancev, Grkov, Armencev, fipanjolov in nekaj ciganov. Svoječasna turška vlada je pustila za seboj še vedno velik upliv v celokupno ■»konotnsko življenje. kasnejša Bolgarska pa. politično. Politična situacija je zamotana: del prebivalstva je bolgarsko orijeutirauo, govori se o makedonski auton uniji, stremi se pa tudi za tem, da ostane Južna Srbija v sedanji koncentracijski obliki Jugoslavije. Precejšnje število makedonske inteligence živi vsled poprejšnjega političnega udejstvovanja kot emigranti y Bolgariji. Versko, zastopanih je"5 različnih ver, prebivalstvo je zelo fanatično, ki pa takoj pokaže skupnost in konservativnost, čim se priseli najsibo iz trgovskega ali drugega vidika stran.ee, ki ni rodom iz Južne Srbije. Skoplje ima' danes še vedno popolnoma orijent^lsko. oheležje: mesto, slikovite noše, rodbinsko Življenje, ekonomska politika’’ trgoAdna in konsum robe. Reka Vardar deli mesto v dva dela; manjši evropski, z modernimi stavbami, malo boljše vzdrževanimi cestami; vendar še vedno hrpz kanalizacije, in staro mesto z turškimi hišami, lculamii, razdrapanimi cestami, oe rit run »m trgovine. Nere-gulaeija. reke Vardarja povzroča volika močvirja, ki .tribčno vplivajo na nezdravi značaj mesta, vsaj je poznano, da je malarija tu doma.
Prebivalstvo je zelo solidno, ne pozna lu&susa,' he nočnega življenja, primitivno »o opremljena stanovanja, trgovine in trgovske pisarne, vkljub temu se pa skriva za to skromnostjo velikansko bogastvo in blagostanje, ki je nam skoroda nepoznano. Trgovine se zapirajo v zimskem času čim se zmrači, ker je ostala v navadi še /tara turška prepoved, ostajati IjtuJem v večernem času po ulicah., Vkljub temu, da jo trgovina zelo razvita in se .vrše velike trans-
akcije. „ja trgovsko poslovanje primitivno. kar kaže že samo dejstvo, da pravega knjigovodstva skoro da ni najti.
Omenil em že, da vlada y Tužnl Srbiji velika konservativnost napram (ujcem; dobro trgujejo samo Štirne,vpe-Ijarie hiše, medtem ko se nove trgovce, popre vratne priseljence skoroda bojkotira'in je že več slučajev prisiljenih poravnav ali konkurznih napovedi. V lokalnem prometu cirkulira zlato (turške lire. napoleendori), v eksponno-import-ni trgovini se kalkulira v tuji valuti (dolarji, funti, švic. franki; upliv Soluna) iu z ostalimi pokrajinami naše države v jugoslovanskih novčanieah.
Rodovitnost zemlje ie podlaga veliki ekspertni trgovini. Poljska kultura je svojevrstna. Sadi se žito, producira se opij. volna, svila, tobak, kože domačih živali in divjačino'itd. Vse to se kupčuje .trftnsit Solun.
Skoplje je trgovski center za celo Makedonijo, ki šteje danes okoli 2 iniljona konsumentov ’n ima velik upliv na vsa okoliška-mesta kot Niš, Leskovae. Vranje. Bo.ianvca, Kumanovo, Kriva Pa-lanka, Kratovo, Štip, Kočani, Veles, Kava d ar, St ru mi ca, Djevlielija, Fere-zovjč, Pi-izren, Djakovica, Priština, Kos, Mitroviča, Novi Pazar. Ped, Senica, Pri-jepclje, Novi Varoš, Priboj, Tošliee in Njegotin. Solun priznava, da bi njegova, trgovina propadla brez zaledja Južne Srbije.
Makedonija troši vsakovrstne industrijske artikle, katero dobavlja potom Soluna iz inozemstva preko naše zemlje iz Madjafške in Avstrije, kateri dve državi sta imeli poprej veiik trgovski u-pliv tri iz naših industrijskih pokrajin. Interes .Madjarsko zopet raste in je pr§d nedavnim časom bila zaprošena skop-Ijanska trgovska zbornica za izjavo, dali bi se dovolila ponovna ustanovitev državno - subvencijoniranega madjar-vskega trgovske a muzeja, ki je že svoje-časno izborno deloval. Z ozirom na in-tencije- slovensko industrije z,n tamoš-nje pokrajine je zavzela zbornica odklonilno stališče.
Omenil sem že, da se razna industrijska roba dobavlja tudi iz Hrvatske, Srbije, in Slavonije, vendar pa moram pripomniti sledeče::	hrvatske tvrdke,
večinoma Izraelitskega karakterja, so že kmalu po prevratu pokazale večjo ekspanzivnost kot mi, njihovi potniki so preplavili Južno Srbijo, prodajali veletrgovcu en gros in konsumentu en de-tall, vse pa po Lstih cenah. Tako je bilo
tamošnjemri'trgovcu nemogoče trgovati z hrvatsko robo; -katera se vsled tega danes odklanja. Nadalje se je hrvateka trgovina izkazala zelo nesolidno, ker jo dobavljala drugo blago, kot je bilo naročilo po vzorcu. Ta greh pa imajo na sebi tudi nekatera slovenska, podjetja, V splošnem se je iz Slovenije malo izvažalo in je treba vzroke iška.:i v ne-interesi ran osti naše industrije za ta-mošnji konsum, nepravilno tolmačenje makedonskih prilik tudi s stališča varnosti in pa vsled delne nesolidno,sti naše trgovine/zlasti v lesni branži. V tej stroki so se delale pogreške kot: naročena roba se ni pravočasno dobavila, pri naraščanju cen se vkljub medsebojni pogodbi ni dobavljalo itd. !?r:pomniti moram, da sloni to mošnja 1 »talna trgovina na solidni podlagi: ne poznajo pismenih naročil, velja, satne beseda, ki se sveto drži. To je upliv Orijenta.
Konšum v Makedoniji je velik, vendar je pa pri njem računati na famoš-nje orijentalsko obeležje, če se hoče naša industrija uvesti, se mora produkcija preorijentiratr na tamošaje razmere in ne konsum na naše. Inozemstvo to dobro pojmuje in vsled tega so zaznamovati že tradicijonelno dobri posli z Orijentom Vrste blaga, barva, izdelava, špecijalen tip. embalaža, zavitki, e-tiketa, vse to. je drugače kot pri nas in temu se mora prilagoditi industrija, kar ji ne bo težko, če 'mmo imeli tam svoje filijalo. Interesantno je . da neka beograjska tvorni ca čUtiln za čevlje pošilja. -svoje izdelke J pločevinastih škaf-ljicah z nemško etiketo, kar se kupuje. Odjem je v prvi vrsti velik za splešno trošljivo blago, manjši za luksnsno raz ven event. čevlji in orijentalska galanterija za haremske dame. Pripominjam, da je v Južni Srbiji velika potreba po blagu, ki se pri nas sploh še ne producira, ki p,a bi se zamogio z mlenkostni-mi spremembami v obratu in bi nekatere naše tvornice bile bolje zaposlene. — Naj navedem samo nekaj primerov; pri-prosto prebivalstvo nosi k opankam bujno šareno nogavice iz čiste volne, katere se močno trošijo in so dosedaj domačega ročnega izdelka ali inozemska Im-portna roba, pletene jopice za žene, krajša kot pri nas. običajno z orijentnl-skimi vzorci v barvi in njeni sestavi, široki pleteni pasovi kot ovojke okrog ledij v špeeijalnih barvah, bombaževe na-gldvne rute z tiskanimi vzorci, katere se uporabljajo kot ovoj okrog glava zlasti pri Albancih, cin za pomnjenje bn-krene posode', špecijalne sladkarije; tis-quiti, testenine, čokolada, vendar v že uvedenih etiketah, ratluk halva. Nadalje beli volneni čeki, sveče iz part''.raa, esenci za likerje, špecijalna steklena roba, cilindri za petrolejke, lepenka za ta-mošnjo obrt turških obuval, čajno mešanico z uvedeno etiketo itd.
V splošnem se trošijo vsi artikli, katere producira dosedaj naša mdustrl ja, vprašanje je samo kalkulacija in z njo zvezana konkurenca, katero vprašanje ne bo težko rešiti pri najnižji kalkulaciji naših producentov in zbiralno siužbo kosovne robe v Ljubljani, da se odprem-Ija vagensko pošiUke mi se s tem znatno poceni transport. V splošnem je tarifno vprašanje velike važnosti za Skoplje in zasluži špecijalne proukave. /a Solun odpade.jo železniški tarifi, ker nam je tu na razpolago pomorski transport z znatno nižjimi tarifi.
V kratkem časn mojega bivanja v Skopijo sem opazil sledečo robo, ki se prodaja: bandaže, barve, biciki!, cink, čevlji navadni in luk-susni. škornji, gamaše). čokolada, elektrotehnični materija! (zlasti za nizko napetost, žepno svetiljke In baterije), glasbeni instrumenti (špecijelno, turška godba), gumijevi izdelki (galoši) kemični izdelki (v splošnem za direktno uporabo koasumu, vendar gnojila no), klobuki, slamniki, kovinska industrija, (zlasti kar spada v gradbeni materija!, kot okovi, armature. kljuke, orodje, pločovina. žeblji, vijaki, žica), razna posoda, noži. žlice, vilice, tehtnice; rinčicc, verige, lesena industrija (zlasti za zgradbe), oglje, vozovi (špecijalni) zobotrebci, opeka (izplača se samo strešna), kanditi, papir, lepenka, peči, perilo, Muta. steklo, tekstilna roba (špecijalna za turške moške ln damske noše), usnA, vrvi itd. Razvidno je, da se troši Pi> princi vse, vendar Igrajo važno vlogo ene, da smo zmožni konkurence. Povdarjam ponovno, da je potrebna najnižja kalkulacija, da se uvedemo, ker nam vse simpatije do Slovencev ne poma ;ajo v reelnih trgovskih poslih.
Razvidel sem, da jo vsled velike konservativnosti tamcšn j ih irgc vskih krogov absolutna potr:ba sodelovanju z domačini tako iz informativnega stališča kot še bolj glede prodajne organizacije. Če smo z njimi v zvezi, odpade dolgo-
trajna doba upeljave in s to .zvezana pasivnost podjetja, ker so (amošnji trgovci naši bodoči sodelavci že vpeljani dolge deeenije. Absolutna potreba je tudi, če sprovedemo naš načrt, dq bi prodajni organizaciji prevzamemo kontrolo in nekako garancijo za pravočasno odpošiljanje naročene robe in pravilne iz-vršitve naročila. (Tozadevne pritožbe iz diferenc dosedanjih kupčij).
Trgovci v Južni Srbiji so po večini solidni, vendar kot je v trgovini že. se tudi tu najdejo izjeme, če se sprovede prodajna organizacija in prevzamemo posredovanje v trgovskih poslih ir pošlje naš klijent skopi ha riškemu trgovcu robo na kredit in končno ne prejme de-na naše podjetje, četudi ne prevzamemo ni kakih materijelnih garancij. Razmišljal sem. kako najti izhod iz te zagate in zasigurati našemu prodajalcu njegove novce za prodano robo.
Možnost nam je dana, najbolje informirali naše tukajšnje pridobitne kroge o tamnšnjih ekonomskih prilikah. Važne so tud: informacije glede špeci-jelnih artiklov, ki se tam troSij© v svrho delne organizacije naše industrije. Naloga naša pa je '«*.->.-m«mri ludi Macedoni jo o naših prilikah in vsled tega je potrebno da p- 'Tn f.nP!rn g]0_ venca kol sodelavca v Skoplje in ki zamere zaključevati tudi trgovske posle.
Roba se prodaja v Južni c-rbiii deloma proti takojšnjemu plačilu, deloma na en do tri mesečni kredit z event. menično garancijo. ■Mo*,*”- 1 :	d"«o naše-
mu producentu, da to menice esknntira event. preskrbi eskontiramje tudi fi-li jala.
Lokal. Za našo filijalo v Skopi ju je treba strehe, ker je drugače poslovanje izključeno, iskal sem dalj časa primerni lokal, vendar brez uspeha. Končno se mi je nudil provizorni 1okaI v centrumu mesta v izmeri od (14 m3 prostora, Kot rečeno bi bil ta lokal samo provizoričen, ker se nam bo posrečilo dobiti ‘meseca aprila leta 1925 lep krasen lokal v centrumu mesta z električno razsvetljavo, izložbenimi okni, opremljen z vitrinami in pulti, v izmeri od 170 m2 z lepo fasado in je zvezan s suhim magazinom v kleti pod lokalom, v izmeri od 150 m2 Ta lokal ima sedaj neka tvrdka za pohištvo z beograjskimi in zagrebškim1 kn.pitalom. ki se nahaja v prisilni poravnavi in opusti lokal vsled odpovedi hišnega lastnika z incl. marcem 1925. Da dobimo lokal šele meseca aprila ni nikaka izguba, ker sta v Južni Srbiji dve glavni prodajni seziji. spomladanska in jesenska. Jesensko smo že za mudili, za pomladanko pa za,moremo izvršiti vse predpriprave v provizoiučnem lokalu z nizko najemnino.
Pozabil sem še pripomniti, da Po mojih tnmošnjih poizvedovanjih Skoplje samo na lesu troši okrog 1000 vagonov letno, naroča se pa danes, čeprav slabše kvaliteto (jelka) iz Srbije, ker se nekateri trgovci z boljšo kvaliteto (smreka) iz Slovenije izkazali nesolidnim.
Moralna podpora tnmošnjih trgovskih organizacij nam je zasigurana same toliko časa, dokler ne delamo konkurence t amošnji trgovini, to se pravi1, da se prodaja samo večjim tvrdkam.
Za to akci jo stvori mo vez, katero je našemu producentu samemu ali makedonskemu trgovcu nemogoče ustvariti in je torej dana potreba.
Velike važnosti zn odjem naše industrije je tudi Solun, in sem že dobil potrebno zveze.
— Vječni ženski problem. Kako ču o-držati svoju ljepotu! Svaki odgovor na to pitanje našim damama dobro je do-šao, ali pravo rješenje je svakome pri rucl; največa pažnja treba da se posvje-ti higijenskoj njezi tijela. — »Lisoform« koji ti jelo stalno osvježuje i drži ga čistim. ne smije manjkati n kupaoni moderne žene. — Kupanje, pranje, dnevna intimna toaleta, lijeČenje rana, pa čak I čiščenje stana, sve se to danas ne može bez »Lisoforma« ni zamisliti. Glavna se odlika toga proizvoda Haipratna drugim' proparatima sastoji u torno. Sto ]o on pored svojeg potpunog desinficiranja potpuno neškodljiv.
— Radio termalno kopališče Laško jo olvorilo zimsko sozono. Uradno konsta-tirana visoka radio aktivnost naravno toplega vrelca 58M O. Zdravi remmo, isluas, žensko bolezni in nervozo. Popolna oskrba po zmernih cenah v kopa-liščncm domu. Za sobo in kopeljl 50% znižano cene. Zdravilišče jc oddaljeno 5 minut od kolodvora Laško
V Maribora, 'dne 23. decembra 19?i
%T A BOH«,
Stran 1.
Stroj i za ostrenje svinčnikov in luknjači (Massenlocher) ANT. RUD. LEGAT & CO. , Maribor, samo Slovenska ul. 7r
telefon 100.
<i<&$g*€>d@psfvo.
g Sadjarji in vrtnarji pozor! Občni zbor podružnice sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico se vrši v madeljo, dne 28. dec. tl. ob !). uri
predpoldne v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru s sledečim dnevnim redom:
1. Predavanje o zatiranju malega zimskega pedica (zmrzlikarja) prof. Priol;
2. predavanje o razvoju in izgledih naše sadne trgovine. Fr. Itudl; 3. Poročilo predsednika, tajnika, in blagajnika o delovanju podružnice v pretečenem letu;
4.	Redukcija števila odbornikov in volitev novega odbora; 5. Volitev delegatov za redno letno skupščino; 6. predlogi in nasveti za redno letno skupščino; 7. nabiranje novih Članov; 8. slučajnosti. — V oeigled dejstvu, da se je pojavil mali zimski pedic v sadovnjakih mariborskega okoliša v letošnjem letu v ogromnih množinah in preti uničiti naše nasade, je v največjem interesu p »sestri.kov-sadjarjev, da se predavanja polnoštevilno udeleže. Vabljeni so tudi nečlani brez razlike spola. Za člane podružnice je udeležba obvezna.
g Trte cepljenke, ameriške korenjake in ključe bo oddajala direkcija drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru za prihodnjo »pomladno sajenje: 1. cepljene trte komad Po din. 1.50 (laški rizling, šipon ali moslavec, rizling, silvanec, beli bugundec, žlahtnina in nekaj vrst za namizno grozdje); 2. ameriške korenjake komad po din. 0.25 (solonis riparija '1616, riparija portalis, riparija x berlan-dieri Teleki, rupestris št. 9) in 3. ameriške ključe komad po din 0.10 tistih vrst kot korenjake). Te cene se'razumejo brez pakovanja franiko skladišče. Naročila morajo biti uradno potrjena od do-tičnega županstva, da rabi naročnik sa-d ike za lastni nasad. Prednost iihajo si-romašnejši vinarji iz mariborske okolice, potem iz Mariborske oblasti sploh in pa tisti, ki so člani Zveze vinogradarjev ali Sadjarskega in vrtnarskega društva. Naročila sprejema imenovana direkcija najdejo do 20. januarja 1925.
Kultura in umetnost.
J. ŠorHi, GoSobovi.
(Novela).
Založila Goričar in Leskovšek v Celju 1924.
Šorli je skušal v tej noveli proučiti 'dušo našega kmeta in povedati svoje misli o zemlji. Naloga, ki se je prejali-slej loti skoraj vsak slovenski pripovednik. Neki notranji vzgon ga sili, da | mora podati lastno rešitev te naloge Kajti ni treba pozabiti, da je csa tip,v zgodovina boj za zemljo >n da še dai. današnji čuti slehrni član našega naroda večalimanj močno kohezijo očetovske grude. Šorli nam je v »Golobovih« podal svoj odgovor na vprašanje o zemlji. Pokazal je silo, ki oblikuje s trdimi zakoni kmečko dušo, s tem pa tudi dušo vsega naroda. Predstavil nam je družino Golobovih, ki imajo četvero otrok: sina Tončka in Petra ter dve hčeri. Hiša je premožna, vendar pa vseskcz konzervativna. Tončka dajo šolati. — Odkod ta prelom s kmečkim duhom hiše. nam pisatelj ni povedal. Fanatično so kmeč-
ki, pa vendar hočejo imeti sina gospoda. Tonček se kot dijak zaljubi v zalo Ti-nico, zahaja k nji v vas in se opaja z ljubimkanjem. Tedaj pa se zgodi, da gre Tinica v Golobovo hišo kot Tončkova svakinja. Poročiti se mora s Petrom. — Pisatelj nas s precejšnjo lahkoto in brezbrižnostjo prepelje skozi Seglo in Karybdo dveh mladih src; Tinica se uda usodi veliko hitreje in lažje nego je bilo dosihdob navadno pri idealnih kmečkih dekletih kot je Šorli.jeva junakinja. Tonček bi bil moral v črno šolo, ki pa mu, kajpak ne diši. In glej — oče in mati sta že tolikanj prosvetl jena, da mu ne delate sile. Vsi konflikti se tedaj iztečejo tako gladko in mirno, da je kar veselje. Oče še celo zafilozofira s sinom in sin modruje z materjo o gosposkem življenju: hiša Golobovih je nakrat polna novega duha. Sedaj pa se začne ona: stara ljubezen ne zarjavi! V Tončkovem In Tiničinem srcu znova vzplamti goreča ljubezen, ki kaže blesk prebujene strasti. Toda vsi so na delu, da jo po-gase, oba zaljubljenca, Golobova inati in nazadnje še oče. Peter, ki ves čas sluti, kaj se godi v ženinem srcu, kuha jezo in ko zaloti nekega dne Tončka, da drži Tiničino roko, — izgine. V njem se je ohranila stara kmečka grča, trda, neupc.gnjcna natura Golobovih. Pravzaprav bi bilo kaj hujšega, če bi se '‘-'eter ne bal zaporov. Odpotuje tedaj v Ameriko in pusti Tinico z očetom in materjo na kmetiji. Tonček se izšola, postane sodnik, oče in mati umrjeta in ko nazadnje dobe vest o Petrovi smrti v Ameriki, se Tinica in Tonček vzameta. Zemlja ga je prižela nase. Ni se mogel ločiti od nje. Kmečka kri ga je privedla nazaj na očetovsko grudo.
To je ogrodje Šorlijeve novelo Znani in priznani pripovednik nam je skušal podati sliko vzornega kmečkega življenja, klene značaje kot je oče Golob, dobra srca kot je Golobova mati, poštene vaške lepotice kot je Tinica, v jedru neizprijeneva izobraženca kot je Tonček. Snov sama je realistična, toda avtor je pr: izdelavi mnogo rtbuširal, več ■tet jr bilo treba. Tako jc slika dobila neka.r os); dno, ncizmz-fo barvo 7 h sel nam, c; so ti kmetje naj nanj potni I ko tiHkfjf jo (stari Golob n *' •ti*v'k >'a! pragu, Tonček z materjo!; uaj »J »sije pa| nam jih je podal avtor na onih mestih, kjer živo vsakdanje življenje, dobijo in J *«' ■ .:u'(' jo in 30vrnž' i >, ža’i io in od ’ "statc-. To življenje um -n r. > la je r.*-po-ned-m odgovor na v o •a.šp.n je. o k n očki duši in njenem sožitju s prirodni-nu zakon. — z zemljo. Komentar j;, ki jih je pisatelj položil tem 'iudem v u~ sta. tiču-kujejo nepristno. Sploh se zdi, •a se Šorli ne čuti v kihe" o m miljeju
dovolj suverenega; poves i io romani iz ž! /lic"ja izobražencev in pol izobražencev so in ostanejo še d rije na j tu 'čnejši
dokument njegove pripovedn-.ške in 'čl. •
x Dr. Ljudevit Pivko; Tožitelj in branitelji. Peta knjiga zbirk Proti Avstriji — Carzano. Izšla je pravkar za Božič. Kdorkoli je čital prve štiri Piv-kove knjige — in malo jih je med Slovenci, ki jih niso! — bo naravno posegel takoj tudi po tej knjigi, ki ima zopet vse prednosti živahnega dr. Pivko-vega pripovednega tona. O knjigi še spregovorimo — za danes jo priporočamo vsakomur kot lep duševni užitek ob božičnih praznikih.
Dr. Oetker-iev
vanilin sladkor
ivetla glava
Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH Maribor
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Roman iz francoskega življenja. 29
Zdaj so' se ljudje- vpraševali: Čemu pač odbija tudi snubce?
Mari se je deklo zaobljubilo, da se ne bo nikoli poročilo?
Nikakor ne — čujte -esnične razioge, ki so jo vodili pri ten sklepih:
Delavka, ki je obiskovala same boljše hiše, se je nehote dvignila nad svoj krog.
Dobila je tak ukus in take pojme, da si je želela živeti lepše, čistejše čeprav ne razkošno življenje. Tako je vzljubila red in snago, da njena vsakdanja cble-ka, ki je stala jedva kakih 10 frankov, Po okusu in snagi ni zaostajala m obleko kake vojvodinje.
Čez dan je delala za druge, po roči pa je šivala, prala in sn užila svojo obleko. —
Po zimi in v poletju je vstajala že ob zgodnji uri. Umila si je obraz in roke v hladni vodi in do!-o c-mhi krasne rjave lase, pa ne iz koketerije, temveč zgolj iz.želije, da bi bila kar najbolj spodobna in snažna.
Večkrat je bolj pazila na red in snago kot pazijo milijonarke.
Dobro se je zavedala, koliko sreče je dano delavčevi ženi ua dežoli, pa najsi je ta delavec še tako marljiv in spodo-
ben človek.
Žena mora voditi vse gospodarstvo in skrbeti za soprogovo obleko, in če bi le-ta bil v tem oziru popolnoma brezbrižen, bi bila morala takšna prijateljica snage, kot je bila ona, obupati nad srečo zakonskega življenja.
Take skrbi so rojile mlad' devojki po glavi.
Toda to je bilo še najmanj. Marija je dobro znala, kakšno postane življenje delavčeve žene, če jo obsipa preobiien blagoslov zaroda. Žena popolnoma propade, njena lepota izgine.
Takega življenja pa si Marija Sail-landier ni želela.
Ni naša reč, da bi sodili, ali je imela; prav ali ne.
XIV. Maurice Chesnel.
Tako je mineval čas. Marija Saillan-dier se je krepostna kot petnajstletna deklica učakala tridesetega rojstnega dne.
Kakor preje, tako je tudi sedaj živela od Šivanke, toda bila je sama, ker so ji stariši že zdavnaj umrli. Pridna delavka ni izgubila prejšnje lepote; dejal bi celo, da so se njeni čari krasno razvili. Nihče bi ne sodil, da je stara več ko dvaindvajset let, tako gladek in čist jt je bil obraz, tajto mile jamice je imela na žametnih licih, ki so ji obvarovale vso mladost in svežost. Vzlic temu je Marija izgubila nadejo, da se bo poročila.
Včasih se je tolažila, češ: »kot devica sem živela, pa bom kot devica tudi u-mrla in sicer zelo stara, če bo Bog daL Ne godrnjam zoper usodo, celo zadovoljna sem s sVojo srečo. Koliko žensk poznam, ki bi bile srečne, če_bi se ne bile poročile. Ne pravim, da je možitef zlo, ako najdeš dobrega moža, toda koliko je pač takih?«
Tako je modrovala dražestna šivilja; njen govor pa je bil iskren izraz občutkov, ki so jo v resnici prevevali.
Toliko starih devic, ki so ogorčene nad svojo nesrečo, živi in umira preklinjajoč meške, ki jih niso hoteli čislati, kot so si želele.
Marija Saillandier, ki pa se je uda la usodi, je našla moža, dasi ga ni iskala ne pričakovala.
V VeVsoul je prispel visok lep mož, star približno osemindvajset let. Bil je zdravnik in se je pisal Uaurice Ohea-neb Služboval je pri vojakih v Afriki, kjer je bil ranjen v roko, tako, da 80 mu jo morali odrezati. Zbog tega je dobil križec častne legije. Ker je bil reve* mož, se je nastanil v Vesoulu, nadejajo« se, da bo imel tukaj toliko pacijentuV, da se bo lahko preživljal.
jHm
a*
Samasi $e fooriš z usodo...
Po A, Gruzinskem.
Dva mlada moža sta sedela v nedeljo cb šestih zvečer v neki stari hiši in se zelo jiivahno pomenkovala o ženitvi. Bila sta Jevšov in Svi-itulin.
— Zares, Bog bi me moral čisto zapustiti, da bi me kako božje bitje privedlo v zakonski jarem. Nisem poznal ne očeta ne maitere... No, iahko mi pljuneš v oči, če boš videl, da sem se sparil s kakim babčetom. Teli opic ne čislam nič več kot onegavi hudič cerkvenih kropilnikov. Nikoli nisem občutil nagiba do ženske, nikoli, da veš, bratec! — Jeršov je skočil po koncu. Na >blioj<u si gra lahko bral ironičen izraz.
— Pusti ironijo spoštovan., le kar nič se ne bahaj, — je zamahnil Svistulin z roko. — Besede, same besede. Tu odločuje usoda, ne pa naša volja. Kaj pa je naša volja? Sanje, prah, begotna sapica... Ko prideš do tiste črte, stoj —- nobenega usmiljenja s tabo: moraš se ženiti!
Vraga, ce pa ne pojdem p rek c te
črte!
— Kaj ne pojdeš? Ni ga človeka ki bi se zoperstavil. Dokler se drži kolikor moči daleč od nje, prav; ko pa te usoda
sune na n'o se ženiš in vsi angeL nebeški te r. o rej o o teti.
— «l" a — Seaitev? Kaj še! Odkar sem ]	• l 1 na svet, sovražim ženske. Kot dojo: ec k sem grizel dojiljo. Pozneje sem dobil stotine udarcev po hrbtu, ker sem pretepal deklice v šoli. Spominjam se da je svoje dni zahajala k nam neka Dušanjka z materjo. Ivakor hitro sem jih ugledal na dvorišču, -* brž sem stekel iz hiše.
— Ne pripoveduj....
— Kakor ti - je ljubo: verjameš ali ne. Pred sedmimi leti sem se sprl z najboljšim prijateljem, ker je iuiel koketno sestro... Govoriš in govoriš z njo, hudobec te lepo gleda, Še malo — in bil bi mi zadrgnil zakonsko vrv okoli vratu. Boljše je tedaj,.če bežiš proč od grešne prilike...
— Lepo, 1'epo...
— Pravzaprav ne vidim1 v ženskah nič prijetnega in kdor jih hvali, je ali prismojen ali pa tepec. Slepari samega sebe in se prepričuje, da je črno belo. Ne, bratec mo j, ne ima človek tako mnenje in toliko previdnosti, se ne bo oba-bil.
— Ne reci! Usdda je tu — ne uideš ji, če ona hoče!
— Pa ji bom. O. suj poznam vse ženske zvijače in spletke; ne boj se, da bi vsedel na limanice. Vedem se .ako zdrž-l
no, da mi ne bo nobena mamica in noben papa sunil homota čez glavo. Ne, jaz ne bom vzdihoval, pa besedičil o čustvih in lizal rok. Mene je preklicano težko loviti. Nekoč mi je jela neka vdova govoriti o slavčkih. Zlodja! Koj sem uganil, kaj pravzaprav meni s temi-le svojimi slavčki, ki žgole ob večerih. Dal sem ji tak odgovor, da je prebledela in umolknila. Slavčki... pa luna in še druga podobna ropotija... o, saj jih poznamo.
Vse je res, toda kljub temu bo napočil tisti čas: ne veš ne dneva ne ure.
— Se ne udam za nobeno ceno. Ge u-gledam kako žensko na ulici, se ji raje izognem; magari da stopim v kak bližnji hodnik. V nedeljo rnjše stradam nogo da bi stopil k peku, kjer neko vražje dekle prodaje pecivo... Teta mi je ponujala brezplačno stanovanje. Nisem šel tja, samo da bi se bil izognil ženskam. In če mi bo volila po smrti 500 rubljev — jih ne bom vzel, kajti mpd ženskimi in hudičevimi groši ni razločka.
— Kaj bi tisto! Pride usoda- in te zgrabi za vrat!
— Motiš se, če meniš, da se ji udam. Ne in stokrat ne!
Da bi primerno povdaril inoč in trdnost svojega sklepa, je Jeršov skočil po koncu, in udaril z nogo po majavem po-
du stare hiše, v čije nadstropju sta sedela. Vrešč — deska se je zlomila, Svistulin in niti utegnil zavpiti od presenečenja, le instinktivno 3e je bil opri jel okna, dočim je Jeršov izginil skozi luknjo. Padel je naravnost k nogami Ka-počke, -najstarejše hčeri titnlarncga svčtnitka Aljbinošova, blagoslovljenega očeta sedem hčera. Družina je pravkar sedela pri čaju. Vse je, kajpa, silno presenetila nepričakovana živa prikazen iz višjih sfer. Ko pa je minil prvi trenutek osuplosti in se polegel oh Ink prahu, je titulami svetnik opazil pod nogami svoje najstarejše hčerke mladega moža. Po stari rusiki navadi je jadrno snel s stene ikono in z občudovanja vredno odločnostjo vzkliknil:
— Bodita blagoslovljena, moja draga otroka..’. Plodita in množita se... hodita srečna! Srečen sffm tudi jaz, da lahko... Ana Andrejcvna, blagoslovi mladenca...
Do solz ginjeni oče sedmih hčera nt mogel več govoriti. Blagoslov z ikono na Ruskem drži huje od najgostejšo smole. Čez nekaj tednov je bil Jeršov zakonski mož.
— Torej vidiš, prijatelj, da se ne moreš boriti z usodo; še slutil ne, pa se ti odipro tla pod nogami in — smuk v jarem, ki ti ga je dobra usoda že zdavnej namenila!	•
naj se pazi na 'to, cia se zaDeia dopolni iz Maggi-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo Maggi-jeva zabela in ničesar drugega
Gene dopolnjenih steklenic
rieti roj palčkov gozdnih prebiva loko v.	one	dni, ko $o že sami sanjali	o zlalih	cer istega	dne pa se vprizori Sardon--
Vsi s Peterčkom! pričakujejo Jezttščka.	gradovih. — Zvečer istega dne	«>b 19K*.	Najac-eva	veseloigra »Razporoka«, ki je
Ko' odbije polnoči, se razsvetli Božično se bo vprizorila vedno priljubljena in pri vseh dosedanjih vprizoritvah ob-drevo in Jezuščck s spremtvoin — z an- zabavna opereta »Pri treh mladenkah«, einstvo zelo zabavala. V tej komediji se geli, z Marijo in Jožefom — nastopi. — ki je ge vedno ena najprivlaenejših ope- na duhovit način razpravlja o zakonski Ves gozdni zbor zapoje Božično pesem:	ret	našega gledališča. Zasedba	vlog- je	ločitvi oz.	o zakonu, o ločitvi, njenih
»Tiha noč, blažeha noč...« V četrti sliki	od	lanske nekoliko spremenjena, radi	posledicah	itd. Komedija je pisana v
Peterček umre in Jezušček pride pen j česar bo predstava tudi s tega stališča du-hovitem, zabavnem, lahko umljivem ter ga odvede v nebesa, k njegovi umrli zanimiva.	tonu in ima s svojo iznajdljivostjo gle-
mamici. — Ta mladinska igra bo lepo V petek, dne 25. dec. na Štefanov dan dalca do konca v oblasti. — Za vse predbožično darilo za vse male, pa tudi od- popoldne ob 15. uri bo zadnjič v tej se- stave v božičnih praznikih veljajo ki> rasli bodo uživali ob lepih spominih na zoni opereta »Marnzelle Nitouche«. Zve-| poni.
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 24. dec. zaprto.
četrtek, 25: dec. ob -35. ’ »Ptfterfekove.poslednje sanje«. (Kuponi) Mladinska predstava. — Ob 19JA »Pri -heh mladenkah«. (Kuponi).
Petek, 26. dec. ob 15. uri »MamVzelle Ni-touohe«; (Kuponi). — Ob 1,9 %. »Razporoka«. (Kuponi).
Sobota, 27. dec. »Trubadur«: Ab. C. .
: Kuponi.	.	v.
Nedelja, -28. dec. oh 15. uri »Peterčkove posledpje sanje (Kupon1). Mladinska predstava. Ob 1914. -'■Pri treh ml denkah«. Ab, E. (Kunonj), ■
BOŽIČNI PRAZNIKI V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU. Na Sv, dan dne 25. ’ dec. popoldne ob
15. uri se vprizori kot mladinska igra lepa Gdlieva Božična povest »Pcterčko-ve poslednje sanje«, V tej igri nam slika dramatik v nežno liričnem ionu življenje ubogega, bolnega Peterčka, ki zasanja čudovitolepc sanje: Čarovnik (Trčar popelje Peterčka v bajno dvorano, kjer spi kralj Matjaž svojo stoletno slavo. V tretji sliki, ki se dogaja na Sv. večer v gozdu, zapazimo najprej »Očeta Hrasta«, ki je že 200 let star, dalje 100 let staro,. »Čarodejko - Bukovo«-in prekrasno »Meglico --.Krasotico«;, ki krasi gozd za Božični večer. Potem nas prese-
r jjnl, svH&sti fasfe.
Do rednem umivanju glave j
n Blfida" Shampc on1
Podpirajte obupane slepe in darujte .Podpornemu društvu slepih
Ubiranje glasovlrjev in vsa
v to stroko spadaioča popravila prevzame hitro in po ceni Franc Saveršnik, Einspielerjeva ulica 26.	2808
Na prodaj posestvo v Sp.
Fbdvanju štev. 35 -i»di starosti prav po ceni. Vpraša pri posestniku.	2952
ČA3 V DRUŠTVU
Priporoča se ievijarska delavni-oa Ivan Pirc, Koroška cesta št. 1. prevzema vsa dela v to stroko spadajoča, in izvršuje hitro in po najnižji ceni. 2960
Za izdelovanje vsakovrstnih pletenin po ugodni ceni se pri porota strojna pletarna,
Splavarska ulica ,6. 29 ‘>4 -8-1
lssteih izdelkov ra spalne m je-.
•liki sake najceneje v zalegi Sereer in drHg, Maribor, Tetrinjska uliea štev. 2.	106
» ■	1	-.-	•*	*	i'	■
Pisalni stroji:
2 Ethpire 2 Ideal 1 Vost XX 1 Smith Premier 1 Noišeless thmeljito popravljeni, posamezno ali en bloc pri MEHANIKU IVAN LEGAT, Maribor, Vetrinjska ul 30, telefon int. 434.	2 967
Dobro ohranjen National Register blagajna se kupi Naslov pove uprava.	2962
•f:	'	.;..r	I:*
Malo posestvo sa deželi je na prodaj v zelo lepem stanju,
. z jesensko setvijo, pripravno za eno d rutino, v bližini postaje Cirkovce in po precej u-: godni ceni. Oglasite se pri Talšntin-u Wutolsn Mihovce It. 73, Cirkovce. 2983 2—1
j:	K '	'	- r • •
tipa sobica z ali brez hrane - ee edda solidni gospodični. .• -Vprainti; r tpbakarni Grajski trg. V	2886 2-2
Špecerijsko in ktilonilalno blagu ter deželne nriflelbe
na debelo nudi po 2 n a i n i ž i i c e n i -
MSI&š Oset
Maribor. Glavni trg.
r Vsaka gospodinja s
je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-. renč. cenami pri tvrdki
A. Požar
Maribor, Gosposka ul. 4. ,V n? verjamete, poskusite J
Flor nogavice
mn. 38•-
..»popolni,
ZATO V VPORAB! NAJ Z E N F Ja! IN OBENEM NAJ FINEJŠI
Grajski trg 1
kakor tudi drugo špecerijsko in ko-'onijalno blago nudi najugodneje
Franc Vrhunc f
Maistrova ulica 17.
Čltajte in razširjajte
povsod naš list TABOR"!
modna In manufakturna trgovina 2421
Maribor, Aleksandrova sest® 9«
I grafični umetniški jrcrood
MKtlCEVAU,ŠI4
TELEFON 24
|?(3tacijsVilisb Stauni stroji
Jito3nafijq
kamnotisk
tfn^otisk
tfrtjigoKjmca
plaktarshi
3LG'00d
V Mariboru, dne 25. decembra .024
»TABOR*
Sfraa
Spalne, jedilne sobe, kompletne kuhinje se prodajo radi opustitve prodajnega lokala
po lastnih, cenah
Mizarstvo Šercer in drug Maribor, Vetrinjska ulica St. 2
na i«
m
r. z. z o. z.
Maribor, Frankopanoma uS.2
obrestuie vSoge	P° dogovoru
tudi na manjše od ®	/Oenvent. več.
Daje stalne blagovne kredite proti nizki obrestni meri g 10°/0 za nakup robe diiektno pri trgovcih.— Odplačila blagovnih kreditov mesečno samo pri zadrugi.
243-1
PHi!WI€ &VAUAK
tovarna za izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov
m Maribora, Meljska cesta št. 3
Prinoroča predvsem svojo veliko zalogo najizbor-Vermuta, od najsloviteših zdravnikov kot splošno in najučinkovitejše sredstvo proti različnim notranjim boleznim ter zlasti re-konvalescentom in slabotnim priporočenega. Poleg tega se dobe in so vsak čas na razpolago najrazličnejši likerji, rum, slivovieter § sirupi, vse najboljše kvalitete. Zahtevajte cenike, g
prvovrstna moč. dobro vpeljan v Mariboru in okolici, zmožen slov. in nemškega .je ika se išče za veliko vinsko veletrgovin >. Ponudbo ie podati z navedbo referenc in zahtevki plače, pot nine i. t. d. na u navništ o lista pod .Stalna služba 10.000“
VoEna, trikotaža, perilo, noinviee, dežnike, palice, kovieke, rožne torbice, parfumerije, galanterija, drobnina, igra-že, Šolske potrebščina itd.
Vsa poirebieine za šivilje in kro-jace po najnižjih cenah.
Milil f IH. MIH
Aleksandrova cesta štev. 23
FRANJO FERK
SEDLAR IN LAKIRNIK
MARIBOR, Jugoslovanski trg 3.
VSAKOVRSTNI VOZOVI V ZALOGI 2924 Solidna postrežba!	Zmerne	cene!
STROJEPISNI ZAVOD
H. KOVAČ »
MARIBOR, KREKOVA ULICA STEV. 6
JOSIP NEGELE, MAHaeOR
CANKARJEVA ULICA STEV. 26
priporoča svojo zalogo premoga: trboveljski, ladanjski in velenjski. Mehka in trda drva. 2929 NIZKE CENE	NIZKE	CENE!
BI. ROGINA VDOVA
KRZNARSTVO	2925
Maribor, Gosposka ulica št. 25
kožuhovina, izdelovanje čepic, najcenejša popravljalnica
za kožuhovino.
□oaooinainain appiaoaapp
Halo
Dospelo pristno črno dalmatinsko vino kakor tudi belo in proseko. Garantirano pristno samo v
dalmatinski kleti
Maribor, Barvarska ulica SL 3
En gros 2970 En detail
ossaaasaaaaa®
a
Napni
božična in novoletna darila
za praktično vporabo: damske torbice,
Muza potovanje,
spite, Sole, tobak, smodke, denar itd.
se dobi v naj- , večji izberi pri
Ivan Kravos, Aleksandrova c. 6.
Lastna torbarska delavnica : SLOMŠKOV TRG 6.
ajboljša in giajcenejša darila
za Božič in Novo leto se dobi samo v galanterijski trgovini	3750
Josip Mlinarič, Glavni trg 17
Pri nakupu od 100 Din dalje 5% popusta!
■ VB
1
In sicer:
Locke ............ Ilin 1€5*.!50
kristal
14-50
Galoše in snežene čevlje popravi edino strokovno I. JUG0SL0V. POPRAVLJALNICA
MARKO NERAT
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 57
(POPREJ SLOVENSKA ULICA ŠTEV. 12) NABIRALNICA POPRAVIL:
ANICA
GRAJSKI
TRAUN 2922
T R G Š T E V. 1
S
Vesele božične praznike in srečno novo leto
Želi	2928
FRIDERIK ZINAUER
izdelovanje Štampiljk
MARIBOR, Aleksandrova cesta 43 (dvorišče)
2930
Damski modni saion
Mina Šunko — Mrozek
MARIBOR, VVildenrajnerjeva ulica štev. 8/II. MODERNO 1 ELEGANTNO I POCENI!
RESTAVRACIJA PUNTIGAM
MARIBOR, MLINSKA ULICA ŠTEV. 23.
Izborna vina, dobra meščanska kuhinja. Na novo predelani prostori, dvorana za družbe! Glasovir gostom na razpolago.	2926
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi ceni. odjemalcem
RUDOLF MONJAC
čevljarski mojster Jurčičeva ulica 9.
S965
OBČNA ZAVAROVALNICA
ASSICURAZIONI GENERALI V TRSTU GLAVNI ZASTOP MARIBOR 2620
Leta 1923 izdano 32.440 življensklh polic za kapital preko dvatisoi mil j ono v Dinarjev.
v podružnici
JHUO HEINL D. D.
Gosposka ulica 7.
2S47
ff* Poselite trgovinul 1A
B. VESELINOVIČ & KOMP.
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 26.
Ima veliki izbor: Košulja, kragua, sve sorte čarape, Secira, čopiča trik° spodnja rublje, vunene trikotaže, ialova i bluza, svilenih kravala. Fine francuske parfumerije: Coty, Hubigan. Gibs, Botot, Zermandie Piver. Simon Boger. Golet. Kol. vode 4711 i Maria Farmi flnih sapuna, Puder, Kaloderma, Odola i druge robe dobi-jete dobra robu i solidne znižane eijene.
Od oktobra t. g. nov princip uveden.	2735
^ala zarada
Veži obrat
NA OBROKE.
jVlanufakturo jn konfekcijo, obleke po meri za gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnlce proti ugodnemu odpiačavanju na obroke dobite edino-le pri tvrdki	2770
Davorin Johan in drugovi
družba z o. Z.
MARIBOR, Vojašniška 2, pisarna Gregorčičeva 1.
Vesele božične praznike in srečno novo leto
želimo vsem našim p. n. odjemalcem Parna pekarna
Straussitl dediči in drus
Glavni trg št. 9
2865
Dovoljujem si naznaniti cenj. občinstvu, da sem otvoril na novo preurejeno trgovino z mešanim blagom v Mariboru, Slovenska ulica štev. 16, ter nudim cenj. občinstvu vedno sveže špecerijsko, kolonijalno in delikatesno blago po najnižjih dnevnih cenah.
Postrežba točna In solidna. Na željo se dostavi tudi na dom. 2964
Za obilen obisk se najtopleje priporoča
M. Kert-Grzej
» A V A
0BCNA ZAVAROVALNA MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 42 požar	lom	stekla	lom	strojev
vlom avtotriptik
toča
avto kasko
2923
nezgode
jamstvo.
Popolnoma zastonj ne dobite
nikjer toda po zelo ugodni ceni dobite emajlirano posodo, znamke „Herku!e»‘ tetko in lahko, če-Skodovaškega proizvoda pločevinasto in lito posodo porcelanaste, kamenito in stekleno robo najboljše vrste sdinoi le pri znani domači tvrdki
A. VICEL, MARIBOR
Glavni trg št. 5.	1716
Preselitueno naznanilo!
Cenjemu občinstvu naznanjam, da sem preselil mojo delavnico iz Tattenbachove ulice štev. 23 v
2961
Uetrinjsko ulico 26
ter prosim, da se blagovolite obrniti na zgornji naslov
Franjo Karba, Vetrinjska ulica 26
obl. konc. uvoditelj vodvodov, galanterijsko In stavbeno kleparstvo
»E
Maribor, Koroška
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
Maribor, Frankopanova til. 1
in se priporoča nadslinji naklonjenosti! 2947
JURFW»
po izranrcdno nizkih c«* sah t zalogi pohištva
Maribor
Gosposka ulica St. 20
(Pirohano*. hil&)
fflfgr Svobod«« ogled Ceniki brezplačna 1
Korolka cesta St. 10
nž^u*. - KARO-CEVLJI
ceniki bzreplačno ■	^	v	šara	a#	H
JOSIP MISLEJ
PEKARN4
Maribor, Koroška cesta št. 21
mmmou 2752
Koroška c.19
IVAN KROIS
Čevljarska obrt
št. 18
' Velika Izbira ~
praktičnih in naicenejUh
m srečno novo
Makso 1. Vizjak
* mnJnnim hlsoom
kakor: manikure, ročne, potne opreme, kov-Ceki, dežniki, palice, galanterija, srebrnina, jedilno orodje, parfumerija, družabne igre
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
JAKOB LAH
Maribor - Glavni trs Stav. 2
in se priporoča nadaljnji naklonjenosti! 2947
Poseben oddelek za moško perilo: bele in modre srajce, spalne srajce, spodnje hlače, žepne rute. ovratnike, samo-veznice, nogavice, rokavice, dokolenice, trikotaža, ium-?848	perji,	svveaterji i.t. d.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
M. N a v e r i n I k
trgovina usnja in čevljarskih potrebščin Maribor, Aleksandrova c. 16 in se priporoča nadaljnji naklonjenosti 1 2947
lanaoKmviaini
Gaspari & Faninger
*aribor, Aleksandrova cesta 23
no*»rna W/**o,
Splošne stavbene družbe Maribor, Aleksandrova 12
Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino iz železa, bakra, medenine in aluminija. 2483
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi
J. L A U F E B
kolonijalno in špecerijsko blago. hišna in kuhinjska oprava Maribor, Aleksandrova o. 23 in se priporoča nadaljnji naklonjenosti! 2947
Vesele božične praznike in sreč’ E
no novo leto
želita vsem svojim cenj. odjemalcem
trsovec z južnim sadjem
Maribor, Glavni trg 4.	2866
Lepe božične kolekcije! # * Najnižje cene! # #
2314
se priporoča za dobavo vseh vrst čokoladnih izdelkov, kakor mlečna, grenka, fina topilna, za kuho, kavarniška etc.
aajnmuDtxirxmaaaan □Danannannnnnanannnc
Vesele božične praznike
želi cenjenim odjemalcem
ANTON TAVČAR
tovarna mesnih izdelkov Maribor, Jurčičeva 3.1
Tovarna kandltov
Fr. Rozman Co.
Maribor, Aleksandrova c. 57
priporoča svoje priznano dobre bonbone
d a o a c a a a d n o a a a v o
Ne pozabinaročnino!
Besedilo zaščiteno!
Besedilo zaščiteno 1
prepečenec Izvrstne kakovosti
M' Dobi se v večjih pekarnah, v špecerijskih in delikatesnih trgovinah
Specialiteta za božično namizje!
Cena zavitku 8 Din
steklarska delavnica
Cene ilzke!	PoslreP*58
Edina slovenska tvrdka 16 široke v Mariboru-
IVAN KOVAČIČ
marmor
in izdajatelj*, JKonsoceij »Tabor«. Glavni in odgovjcni jrednik: Vekoslav Snindlcr. — Tiska Mariborska tiskarna d. d