IshaJa mk Im rairf SttOl h
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
SSST i. Leiradak A**
OffM ol PnbUaatlosl M9V ftooth Lawndak Ara.
LETO—YEAR XXV.
Oni Usta j« $C 00
S. -^rr^r^ &£fJSUT8S CMcago, in.t petek, 24. junij« (June 24), 1»32.
Acctptanca for nmiling »t apoci«) raU of po.U*t> prortdad for U. »action 1103. Act uf Oct. 8. IV\1, authoi->»»d oa Juna 14, ItflH.
Bubscrlptlon 18.00 Vaarlr
6TEV.—NUMBER 149
i se kipita-izem leze proti dnu
Mnogi dvomijo v njegovo »možnost, da se dvigne i* lastnega ' kaosa. Industrijski barometer Se vedno pada. T
I	-
New York. — (FP) — "Ekonomski sistem ae je potopil globoko pod površino. Mogoče pride ven. Mogoče se potopi na dno. Da pride na površje še začasno, tedaj mork priti sprememba kmalu."
S temi besedami je neki finančni izvedenec komentiral konvencije starih strank, od ka-i*" ™
.. . ___..Lltl.nn«l>n Sa Iffiin. DICVICVI,
terih je republikanska že ignorirala vse probleme, demokratska jih pa bo prihodnji tedeh. Komentar se je predvsem nanašal na stalno padanje gospodarskega življenja.
Sedanjo krizo v Kapitalističnem sistemu je primerjal potapljaču. So zakoni premoči, katerim se ne more izogniti niti naj spretne jAi potapljač. Ako se pravočasno v vodi ne preokrene in prične plavati proti površju, tedaj ga zakon nadteže potiska vedno globlje in končno najde grob na morskem dnu.
Slično je s sedanjo krizo, ki lahko v splošnem upropaščenju ljudstva pomeni konec kapitalizma. Naslednji podatki pokazu-jejo, da se kapitalizem rapidno pogreza na dno:
V enem mesecu so se izplačila mezd v državi New York znižala za 10% in znašajo komaj 45 odstotkov od izplačil pred petimi leti. Jeklarska produkcija v pittsburškem distriktu je padla na 15%. Cena bombažu je najnižja v
Steel korporacija ima manj naročil kot kdaj v svoji zgodovini. Medtem ko se pridelek zimske pšenice ceni komaj na polovieo v primeru z lanskim, so cene pšenici nižje kot kdaj prej.
Cena farmskim pridelkom na splošno je 35.2% nižja kot 1. 1913. Cene v trgovini na debelo še vedno padajo.
Produkcija jekla v vseh Zdru ženih državah je padla v prvih dveh tednih junija za 4%, na 17 odstotkov kapacitete. Produkcija surovega Železa (pig iron) je 60% nižja Inf maja lansko leto in najnA od leta 1897. Youngstown Sheet & Tube kompanija ni prvič v 80 letih izplačala dividend — slično tudi mnoge druge korporacije. Rock-efeilerjeva Consolidated Coal kompanija, ena največjih premogovnih družb, je šla na kant. General Motors je od maja 1931 do maja 1992 prodala 60,000 manj avtomobilov kot v istem času prejšnje leto. V istem čaau so padla gradbena dovoljenja za 73% v 315 meetih. Indeks New York Timesa z 12. junija poka-zuje padec bizniaa in industrijskih aktivnoatl na 55% od nor-male.
Vse gre proti vragu, tudi avt-na in gradbena Industrija, ki naj bi po sodbi nekaterih "izvedencev" velebizniaa potegnili
kapitalizem iz krize.
Hoover predlaga Nižanje tretjine oboroženostl
Pravi, da dežele lahko prihranijo 15 milijard dolarjev v de. aetih letih. Anglija in Italija sprejeli načrt, Francija pa zahteva garancije
Ženeva, 23. jun. — Prvi odmevi med delegati razorožitve-ne konference glede Hoovrove-ga razorošitvenega načrta
so
Ameriška delegacija izjavlja, da so delegacije 26 dežel odobrile načrt. Francija je odprto sovražna in imenuje načrt "ultimat." Japonska je hladna in o-čitno kaže, da ne odobrava nadaljnjega znižanja mornaric. Anglija se zanima. Italija, Nemčija in Sovjetska unija odprto hvalijo načrt. Francoski premi-jer Herriot je apeliral na Američane, naj potrpe, da Francija pojasni svoje stališče; pravi, da razlika med Ameriko in Francijo ni v principu, temveč v metodah. '
Washington, D. C. — Pred-sednik Hoover je v sredo predložil razorožitvenl konferenci v Ženevi načrt redukcije oboroženih sil za eno tretjino. Po njegovem računu ta načrt lahko prihrani narodom do petnajst milijard dolarjev v prihodnjih desetih letih; IZdrutene države same bodo prihranile dve milijardi.
Načrt, ki je bil istočasno ob-en v Washingtonu kakor^v
žive vseh velesil Francija je najbolj nasprotna; Francija zahteva garancije za svojo varnost. Italija ga je takoj sprejela in za njo je prišla Anglija. Nemčija se je tudi zavzela zanj.
Hoovrov razorožitvenl načrt določa v glavnem, da se odpra-vijo vsi bojni tanki, vsako vojskovanje s kemikalijami in vsi veliki, mobilni topovi ter vsi aeroplani za bombardiranje; vse armade na suhem se zmanjšajo za tretjino nad "policijsko komponento" (to je nad onim številom vojaštva, ki je potrebno za vzdrževanje ^miru); bojne mornarice se reducirajo 25 do 33 odstotkov vse tonaže. Vsa redukcija mora biti pozitivna in prineeti mora deželam ekonomsko olajšavo. Vse dežele morajo stopiti na "defenzivno bazo." Vsako orožje, ki služi za ofenzive, ae mora odpraviti.
Iz angleških oficielnih krogov je prižla vest, da Velika Britanija ugovarja le toliko, ker ni Hoover uvrstil podmornic med totalno odpravo. Hoover speci fično ne omenja podmornic. Anglija je za popolno odpravo podmornic v vojskovanju.
Ako bo načrt sprejet, tedaj bodo Združene države odpravile 300,000 ton bojnih ladij, čez 1000 velikih topov, 900 tankov in 300 bombardnih letal.
Obravnava proti rudarjem
Slika a prejšnjih obravnav ae
ponavlja proti Bratcherju.
Drugi rudarji pridejo pred
sodnika po trije skupaj
Harlan, Ky. — (FP) — Kot na prejšnjih, obravnavah, tako so tudi proti rudarju F. M. Bratcherju obrnjene karte in vse izgleda, da bo tudi on dobil dosmrtno ječo. Okrajni proae-kutor in šerif paradirata držav-ne priče, ki so skrbno naučene kako naj nastopajo.
Vse državne priče so izjavile, da ae je Bratcher udeležil unij-ske aeje in bitke lansko epo-mlad, v kateri so bili ubiti trije podierifi in eden rudar. Na obravnavah ne gre za uboj rudarja, ker to je v očeh "postave" povsem legitimno, ampak le za uboj treh operatorsklh čuvajev, ki so provocirall stavkarje.
Na njih izjave je Bratcher reagiral popolnoma hladnokrvno. Kriv ali nekriv bo tudi njega doletela operatorska justica kot je že tri rudarje, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo in kot bo najbrž tudi ostale.
To je razvidno tudi s postopanjem i obrambnimi pričami, od katerih sta bila aretirana neki rudar in brivec. Namen tega je intimidacija obrambnih prič. Zanimivo je tudi to, da ao izjave državnih prič verodoetojne in ae jih smatra za čjsto resnico. Ker sta omenjena dva pobijala njihove izjave, sta bila vsled tega aretirana, Čež, da sta krivo pričala.
t, Obrambo vodi odvetnik Rob-sion. Sodišče je naproefl za pro-tekcijo, ker se mu je zagrozilo, da ga spravijo s poti, ker zagovarja Bratcherja in druge ru-darjfttMBeiona je najela U.M.-W. in odkar je zbolel odvetnik Golden od Oeneral Dafense, je vsa obramba odvisna od njega. Sodnik MacGregor je sicer imenoval štiri odvetnike, da mu pomagajo, ker pa so na strani o-peratorjev in eden izmed njih odprt sovražnik rudarjev, bi o-hfamba z njihovim sodelovanjem ničesar ne pridobila. - Odvetnik Pope, zastopnik o-peratorjev iz Knozvilla in glavni proeekutor, je naznanil, da namerava pospešiti obravnavo proti ostalim obtožencem, katere namerava poetavitl na zatožno klop po tri skupaj.
TF
PONOVNO MILI CA MOTI DARJEM
Stavko ohljakih rudarjev eku šajo zdrobiti ia vsako ceno Dljakove izkušnje med atav kar j i dobra šola
Komanfttičiiega agitator fa poslali v ječo
Trote«! proti akciji sodnika, ki je smatra) agitatorja "redu
nevarnega**
Madison, Wla. — (FP) — Na odk>k tukajšnjega sodnika S. B ficheina so oblaatf poalale v dr žavno otfr.Šnlco voditelja konci la brezposelnih Elmerja Luch-icrhanda in a tem ustvarile pre-eedent, da v bodoče na aličen način spravijo a poti slehernega radikalnega agitatorja.
Luchterhand je bil aretiran, ker je delal a svojo notorično s gi taci jo preveč preglavic oblastem. Poslan je bil k zdravnikom, ki ao dognali, da "Ima fanatične politične nasore ... in fiksno idejo, da je peraekuti-
Braailaka vlada padla
Rio de Janeiro, 28. jun.—Val člani federalne vlade v Braziliji so včeraj podali ostavko. Ge-tulio Vargas, provlzorični pred sednik, ni hotel sprejeti ostav ke in prisilil je vse člane vlade, da so ostali v službi. Vzrok vladne krize so notranje homa-tlje.
Cambrldge, O. — (FP) — a hijski governer White se je so pet odzval prošnji operatorjev in ponovno poslal Štiri kompa ni je milice v Hocking Valley kjer a<f rudarji na stavki že ve/ mesecev. Milica je bila poslan* v Gloucester potem, ko ao stav kar j i pretepli nekaj kompanij. skih čuvajev.
Miličniki ao takoj stopili v akcijo in pri Millfleld premogovniku odprli ogenj is strojnih pušk na stavkarje, ki so v ve likem številu piketirali rov. Pri tem napadu je bila hudo ranje na mrs. Pete Cole, žena rudarja
Teroriziranje ohljskih rudar jev se veliko ne razlikuje oc persekucij rudarjev v Vest Vir ginlji ali Kentuekyju. Kjer Jih ne morejo ustrahovati šerifi t svojimi deputiji in kompanij skimi čuvaji, jim pride na po moč pa demokratski governer i milico. Vendar pa ne morej« zlomiti silnega odpora rudarjev ki so ga javili v tej atavkl.
Skozi dobro šolo je šel tud dijak Samuel Levinger, ain pro fesorja na Ohijski univerzi, k je v skupini študentov priče! prelskavat razmere stavkarjev Ker se je preveč sanimal aa rudarje, so ga oblafeti v Cambri dgu vrgle v zapor, kjer je do živel nove eenzacjje. V jetni-škam prostoru, kiju štiri čevU«, širok ln 20 dolg, je našel 3? stavkarjev, ki ao bili zaprti ž« deset dni brez vsake obtožbe Pri spanju so se vrstili, ker je bil prostor premajhen In tudi niso imeli dovolj blazin — od začetka le tri.
Levinger je bil priveden tudi pred zveznega deportacijekega inšpektorja, ki se nahaja v stav kovnem okrožju. Doakovemu a-gentu je dokazal, da je bil rojen v pravi detel I — Ameriki — in torej ni bilo nič z deportacijo. Slabše ae je pa zgodilo šestim tujezemskim etavkarjem, ki ac pridržani za deportacijo. De zvezni agent dokate svoje človekoljubje, Je Levlngerju vse eno rekel, da Je vreden 20 klo. bas po hrbtu.
Za Levlngerja je bila preiskava v stavkovnem okrožju boljša šola kot pa petletno trga nje hlač po višješolaklh klopeh
IUlnolakl radarji pred aodlftčem
Springfleld, III. Prizadeva nja (Ulnoiakih rudarjev, da or-ganizirajo premogovnik v Greenview, okraj Menard, rezu i tirala v tem, da Je 18 ru darjev obtoženih šestih različnih prestopkov. Med obtoženim so tudi uradniki 4. poddistrikta
Lauaanne, Švica, 23. jun. — Na tukajšnji reparacljakl konferenci kar delujejo argumenti in načrti, toda sprejeli še niso nič definltivnega.
Nemška delegacija je včeraj predložila oanutek petletnega e-(onomakega pakta, katerega namen je. da odškodl Francijo aa izgube na vojnih reparacijah. Načrt določa, da ae vee dešele, ki ao zastopane na konferenci, s>bvežejo, da v prihodnjih petih stih ne bodo storile ničesar, kar bi škodpvalo zunanji, trgovini Mtahh dežel,
Anglija predlaga, da mora ta konferenca končno ln deflnitiv-no* rešiti vprašanje reparacij ne glede na vojne dolgove Ameriki; vprašanje teh dolgov naj /saka dežela Individualno rešu-e direktno a ameriško vlado. Dalje predlaga, da se ne smejo 3d Nemčije zahtevati nadaljnja plačila reparacij toliko časa, dokler ae Nemčija goapodarsko ne opomore.
S koaveneljo N. B. Z.
Francija pripravlja novo posojilo za Avstrijo
Ženeva, 28. jun. — Herriot je včeraj obvestil finančno komisijo Lige narodov, da je "Francija pripravljena poeoditlkl ae nahaja v Južnem delu dr Avstriji sto milijonov šilingov, > žave. Izpuščeni ao bili pod poro ako ji druge dežele poeodijoj štvom, ki ga je dala diatrlktnr dvesto milijonov šilingov. organizacija.
Nemci zahtevajo petletni pakt
Reparacijeka konferenca v zastoju. Nobenega konkretnega načrta še nlao sprejeli
Debate o izrednem
eeaa iss nad aiJR asi orUKr Nt vttlI
<Jary, Ind., 22. jun. — Zada-ve bolniške podpore ao se nadaljevale na današnji predpoldan-skl seji. Veliko pregovarjanje, kdaj postanejo nova pravila ve-Javna ln kdaj se odpravi Izred-nI asesment v razrede bolniškega sklada.
Neki delegat Je predlagal, da točka glede bolniške podpore pridejo v veljavo mesec dni po konvenciji in da prenehajo Izredni asesmenti. Drugi ao ugovarjali, da ee ne more delati lak jem; točke bodo veljavna, kadar bodo veljavna vaa pravila.
Predlog, da ae Izredni aaes nenti takoj odpravijo, je propadel .—Porošefalee.
Senat zavrgel ilkaiko prošnjo za pomoč
Lewiaov amendment poražen
WaahIngton, D. C. — Apel za
federalno pomoč dlkašklm ne-»lačanlm nameščencem je bil v iredo zavržen v aenatu k veliko večino. Senator LenHe Is 1111 nolsa ja predložit amendment k A^agnerjevemu pomožnemu na Jrtu, da bi rekonstrukcijaka fi-lančna korporacija lahko poeo-ievala tudi državam ln občinam, (i so v finančni atiskl. Amsnd nent je bil poražen.
Nekaj senatorjev je vneto a-•»tiralo m sprejetje amendmen ta. Svarili ao, da je krlaa v Cht :agu resna In da se prav lahko tgodl, da tam izbruhnejo Izgre-II, ki ae razširijo po vaej deželi Senator Borah Je pa rekel MWelI, če sta Chicago In IIH-nois na koncu, tedaj Je res slabe."
Francija ima In nima denarja!
Pariz, 23. Jun. — Francija nima densrja, da bi nadaljevala plačevanje svojega dolga A-mtrikf, imi pa dovolj denarja za posojila svojim milltaristič-nim zaveznikom. V letu 1081 Je Franc.ja posodils Poljski 121,-' 560,000. RumuniJI $22.540,000, Cehoslovskiji $2.1,520,000 in Ju-goalavljl $86,220,000. Skupaj vsem tem je posodila $ f06340,-000.
NOII ■EHIŽKI ZAKONI PLAŠIJO BANKIRJE
Mehiško valuto ao etrmoglavili na polovico prejšnje vredno-at I. Novi zakoni pomenijo konfMiecljo. Kaotične raz-mere In politične Intrige vara-JaJo dešeio
■Mesleo ORy. — (FP) — Radikalna zakonodaja v Mehiki in revolucionarni Izbruhi v Latinski Ameriki eo dobili odeev v naglem padcu mehiškega denarja. Bankirji ao valad tega pognali ceno peeotu od 60c na 25c ameriške vrednoati.
Bankirji ao najbolj vzrujeni vsled nova zakonodaje, ki eta jo sprejeli državi Hktalgo in Vera Cruz, ker pomeni toliko kot konfiskacijo, ako delodajalci ne dajo delavstvu prilike do dela ln zaslužka. Zakonodaja Je bazirana na ideji, da Induatrija eksl-stlra za blagoetanje ljadstva, da mora delavcem dati priliko do življenja In ne le profltov lastnikom.
Med mehiškim prebivalstvom se rapidno širi ideja, ako laat-nlkl ne morejo alt nočejo obratovati tovarn, katerih produkti so ljudstvu potrebni, jih bodo prevzeli pa aamt tn obratovali v splošno korist. Ta Ideja ae zrcali tudi v novi zakonodaji omenjenih držav.
Upoštevajoč zgodovino Mehike in potek dogodkov je zaenkrat še nemogoče, reči, ali ta aa-konodaja pomeni novo revolucionarno stremljenje ali pa predstavlja politične intrige m* blških vpdlteljev. Tisti ki ao pričakovali nov družabni rad kot rezultat revolucionarnih gibanj med 1110-1920, so nad se-danjiml razmerami razočarani. Mnogo reform je bilo uvedenih, nobena pa izvedena. Rezultat Ja velik kaoe,
Dežela ja v pastah tako ivane narodne revolucionarne stranka, katero domlnlra Calles. Ta stranka je brez programa ln prešeta a stremljenjem njenih voditeljev aa zadušitev vsake o-pozlclje. Vsdržaya se lz forslra-nih prispevkov vladnih usluž bencev. Ia teh prispevkov kupu jejo atranklnl voditelji uporne governerje in opozicijske vodi-
Hip
Dežela pa Ja tudi v pasteh velike brespoaelnoetl. Važne Indu strije Iščejo dovoljenja za redukcijo plač, v nasprotnem slu< Čaju pa groze zapreti tovarne Kot drugje po zvetu tako tudi tukaj revni vzdržujejo revaie. V nekaterih slučajih priapeva-jo tleti, ki Imajo še dalo, polovt-
ran." Namesto v Ječo ga Je sodnik poslal v državno norišnico v Menandoti.
Ta akcija pa Je vzbudila o-gorčenje med liberalnimi in radikalnimi študenti, profeaorji in delavci v Madisonu. ki so svoj gnjev Izrazili na javnem shodu. Valed agitacije proti sodnikove mu postopanju ao bili armirani štirje Stodentje.
eo svojega zaslužka sa vzdrževanje njihovih brezposelnih tovarišev.
Tekstilna induatrija Je para-lizlrana; tovarne v vaeh važna J šlh središčih ao ali zaprte al pa delajo le a polovično paro.
2elezničarjl eo v boju, da o-hranijo svoje delovne pogoje. Na Južnoaapadnl mehiški želen-nld so zagrozili a stavko, ker kompanija krši točke Vlovolje-nja, s katerim JI je vlada prst šestimi meeeci dala pravico do "reorganiziranja" oaobja.
V procesu formacije je tudi nova delavska fedsrseljs. Voditelji tega gibanja, ki ga spon-sorira r«afc«Jonarna narodna revolucionarne stranka, si prizadevajo, da bi v nJem združili vse unije, ki ne spadajo k Mehiški jr,,l< delavski lederarljl, katere voditelj je Mnrom**, nekdanji Cel-j lesov zaveznik.
Delctjo le za hrano
tn
eobo
Ctkaike učiteljice Mejo službe bres plače — samo aa hrano In stanovanje
Chteago. — Tragične storije ia privatnega življehja čikaških učiteljic, katerim mesto dolguje plačo že več meeecev, ao pri-žle celo v kapitalistične dnevnike, ki navadno ignorirajo take stvari.
V glavnem stanu učltaljake unije, 506 S. Wabaah ave., je allšatl te storije vsak dan. Zdaj. ko je šolsko leto zaključen* ln je prišla doba počitnic za neplačane učiteljice, je veliko število učiteljic, ki išflajo ne počitka ln razvedrila* temveč službe, ki jim prinese vaaj hrano In ata-novanje. Učiteljiee ao Še tako obupana, da ne vprašujejo več za službo a plačo — aamo d« bo kak grižljaj ln streha.
Neka učiteljica ai Je našla posel dekle pri drušlni, kjer dela le za hrano in sobo; druga Je dobila brezplačno službo oskrbnice sUnovanja čes poletja, ko Je drušlna odšla v letovišče.
Tretja Jemlje šivanje. Naučila ae je Šivati ln adaj šiva šen-eke obleke, če jI kdo saupa blago ln pokloni par oqftitov odškodnine.
Doatl učiteljic je, ki na morejo več priti na asjo svoja organizacije, ker nimajo vozrilne sa ulično Šelesnloo. ■Znan Je primer učiteljice, katere oče ne dala več kot dve leti ln vaa njena drušlna — oče, mati, brat in aeetra — zavisi od njene plača. Kar plače ša dolgo ni bilo, strada vaa drušlna In hiša, ki Jo imajo, bo prodana m davka.
na dnevnem radu. Vsa druHao
učiteljic ao aadolšeae do grla. Nobenega kredita več nikjer. Blagajna organlsaclje je pa tudi prašna; le sa akrijno silo ja
Okžsdsž alaala m AMm y,
Vlada Davllove Jun te je g ličnimi narodbami ustavila Is-grede
Santlago, Chlle, 88. jun. — Stroga uvedba obsednega stanja a prekim sodom Ja naredila mir v republiki CU§. Val nemiri so ponehali. Tudi vojaške, mornariška in letalake enote mhru« Jejo In isviiujsjo vladne odredbe.
Vea promet v meetih je u-stavljen In prebivalcem nji dovoljeno na ulice, raaen če hnajo dovoljenja od oblasti, ftola so tudi zaprte do konca tega
ca In železnice, ki so pod kontrolo vlade, obratujejo le podita-vu. Prodajanje alkoholnih pijač Je prepovedano sa dobo 60 dni, izvzemšl v mestnih centrih, kjer Je dovoljena omejena trgovina.
Javna poslopja ao močno zastražena po z4nealjlvli četah. ZaČaanl predaednlk Csrlos Davila, voditelj socialistične jua-te, Je apeliral na ljudatvo, aaj pomaga utrditi Javni red in mir, ki sta poglavitna pogoja sa ls-vajanje ekonomskih reform, katere ima vlada v programu.
Bem eo prišli zastopniki socialistične shranke Is Kolomblje, Kkviniorjs In Peruja, da opesu-jojo drlo soc.alistlčne vlade v
Dviganje žlvljenskegs standarde v K oni jI'
Moskva. — Dviganje živ-
Bivši jugoslovanski
NIŠ, Jugoslavija, 28. jun. — Vaaa Popovlč, bivši poslsnec v belgradskem parlamentu, je bil včeraj napaden In obetrelJen v
Nova naselbina je Mvtlk vojakov,
Ijeneksga standarda v RualJI je
razvidno tudi v naraščanju po- ^Pf^f* "J*1 km#lov rabe sladkorja, ki Je več kot i« P^o napad dvakrat tako velika kot pred vojno. I>eU 1914 je znašala porabe sladkorja ha osebo 16 funtov ns leto. lansko leto js bila 26 funtov In letos bo znašala 86j | funtov.
Pit tabu rg h, Pa. — Frlek E-ducat iona! CommMen je dala 660.600 sa naalčšvaaje lačnih šolskih otrok tekom
PETEK, 24. JUNUA,
ggPBVJft
THF 2NLIGHTKNMKVT m laMIna srtvtons ma|oomk rooroa-
Kodartke jaumere
West Frankfort, HI. — Umi
je bUa tukaj atavka pri dveh rovih in organizirala ae k and fllč" organizacija, ki pa ni uapela. Kdo jfc v prvi vrati odgovoren ia to? Diatrljttnl od-borhJJtl. Puatm ao i: b. \mw\-m v- Illinois. v prvi vrati ? W.
** ■
(VETA * caa
Bm maloga vao vlade latinskih republik v J učni Ameriki ao bite v zadnjih par letih atr-moglavijeno droga aa drugo v nasilnih revolucija*- temperamentna latinaka Amerika od Mehike doli do A*#snttne se ie od nekdaj po-al u tu je nasilnih prevratov; režimi, navadno veJiMrt, so vatajalf In padali kar čes noč, ampak take parade rovoltttij od detele do dkMe ds dolgo ai bilo videti. V .nečem je pa ostalo po atarom: globokega preobraU ni bilo. • Vae jožnoamertltoe revolucije zadnjih par lot oo bilo po svojem anačaju politične in nacionalno; le ooobje je Mlo spremenjeno In pottttton ustroj jo bil malo popraskan.
Zadnje čase ae pa opaia v Južni Ameriki vrenje, ki poaega v aoclalne ln ekonomaka globine. Na primer v republiki Clle—ozkem pa dolgom pasu ozemlja, kl se vleče po zapadnem obtozju kontinenta—so bile U mesec kar fttlrl
Solucije In v tem £aau, ko Izide U članek, ruhne morda te peta. TI izbruhi v Cilu imajo sicer politično skorjo in tudi osebnih vplivov so ne manjka, vendar ae po svojem jedru razlikujejo od prej in jih. Cssniksrske brzojavke nas obveščajo, da ao na krmilu čilske vlade nekako "socialistične juntte," kl ao v konfliktu • "komunističnimi juntami." V Juinl ln Centralni Amerlld gre vse po "juntah" ali blokih.
Matej se tako hitro menja In poročila so tako povHna, da jo nemogoče vedeti z gotovostjo, kaj Jo pravzaprav tamkaj. Imeni "socialistična" in "komunistična jpnta" ne pome« ni ta alč. Glavno Ja, * so voditelji polteni in JsApstti in čo jo dalavska masa toliko zavedna, da ve kaj hoče. O Um pa dvomimo. Znano nam jo, ds ao ljodatva—maaa, ki gara—Jitino-amarUkih kakor srsdnjoaŽorUHh ropobHk
M. ftmddscfc, Pa. -i Dne 13. janfjn jo preminul po kratki bo-ftaaad gnani rojak Frank Ooho-vto. Vfcgreb ae jo vr*il v četrtek na Jitddock pokopalliče. Bil je *» +n*tva mu in 9BPZ. Za-p«Ma bratranca Franka Sotfao, v Lasnimi. Oblo, brata Jerryja
Olappn krajb pa atl kom In prijateljem
24. JUNIJA.
»a
Vesti iz Jugoslavije
p®ro*iU ti JncMUrik,)
XII.
LJubljana, 6. jttMja
Dne 4. junija je bil ob navzočnosti zastopnikov oblasti, trgovine, industrije, narodnih dam
fcor^je pa", pri takih paradnih
zkdevkU -r	jjjj'
!!*rdlki^<doWr pregled naše domače industrije in trgovine.
1,0 letos Obisk aelo sjab zaradi krize, a so ahmždrjl iirabili vse možnostii* to vsaj za :
tvene dni dobili
vali
žače!
Icev. J telo z
mnogo ooisko-dne se je namreč ovenje delegatov no-
ve stranke kakor tudi iupni^zlet
ed<
Eunija precej «ljudi v Lj
ljubljanskega Soko je bilo v soboto 4.
SqMa
idi župm zit a — tako d in v nedelj
da etio iub-
Višja r*m za MtH&ke MHiorfe
Ijsni. Del teh je iel pogledat tu di na velesejem. Ih tako se uprava velesejhia potfoeno pohvali, da Uko velikega obiska v prvih dneh velesejma še ni imela nobeno leto.
Razstavljal pa najbrž niso take volje. Njih kupčije bodo letos mnogo slkbše, fcter ni kupcev. Ker oni ne reestavljajo samo zato, de pridejo ljudje pogledat, ampak da obiskovalci tudi kaj kupijo. Kupčij pa bo malo
Dele veki mladinski večer. Šišenska podružnica Svobode je priredi!* v svoji ihajhni dvorani v Zadružnem domu v Šiški že več uspelih mladinskih večerov, na katerih so nastopili fan-tiči in dekleta z deklamacijami petjem in igro. In del tega ansambla je zdaj _ ' _____ __■_ večer še v veliki dvorani Delavske zbornice v centru mesta za mestno delavsko mladino. Ta je s svojimi ptarši in znanci na polnila veliko dvorano. Ifcvaja-joči fantje in deklice ao tudi za ta večer Črpali program iz čika-škega Mladinskega lista. Večina deklamecij in igrica "Zima la pomlad" je bila iz Mlad. lista. Deklamirali ao pesmi Ane P. Krasne, Katke Zupančičeve, Janka Samca, Utve, sa sakljur* Ček pa so uprizorili Klopčičevo prireditev drttnštske slike "Zima in pomrad" (izšla v Mlad. listu). Vse točke so bile sprejete od drobne publike s takim navdušenjem, da so morali nekatere ponavljati. Nastopil je tudi mladi Leo Krušič, ki je zapel več pesmi. Z odobravanjem so poslušali tudi nastop malega jazza, ki ga igrata otroka komponista Prelovca, Zorko in Vojka
Jetika — delavska poeeetrima
Ljubljanska bolniška blagajna \\ kateri pa niso včhmjeh! rudarji ter kovinarji) je sestavila statistično tabelo o gibanju tuberkuloznih obolenj članov in članic, zavarovancev ln zavarovank. Jetika ali tuberkuloza Je najstrašnejša bolezen, ki terja največ žrtev med delavatvom. Zato jo imenujejo tudi proletar-ska bolezen.
V	letu 1928 je bilo bolnih za tuberkulozo 2,278 članov bolniške blagajne (Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, ali kratko: OUZ!>) v LJubljani. Bolezensko-podpomih dol je za-, htevala tuberkuloza to leto 173,-919, kar znaša 18.43% vseh .bolezensko podpornih dni tega leta. Zafadi tuberkuloze je umrlo leta 1928 skupno 184 delavcev, kar znaša 34,64% vseh smrtnih primerov.,
V	letu 1929 je bilo bolnih za tuberkulozo 2,087, bolezensko-podpornih dni je sahtevala tuberkuloza 132,544, umrlo jih Je za tuberkulozo 135 delavcev in delavk.	'
Vseh podpor je izplačal OUZI) od 1. julija 1922 do 81. decembra 1930 v skupnem znesku 238 milijonov 637 tisoč dinarjev. Za lK>lno delavstvo je izdal OUZD "d svoje ustanovitve do danes te četrt milijarde dinarjev. Od t(*ga odpade za podporo tuberkuloznim krog 20%, to je okrog 50 milijonov dinarjev. Bolezen-»kn-podpornih dni je bilo v čaau "d ustanovitve OUZD-a do konce leta zaradi tuberkuloznih obolenj 1 milijon 1(8 tisoč.
Ce bi prišteli še tuberkulozne "taleaja zavarovančevih svojcev. če bi prišteli še tubericuloa-no bolne rudarja železničarje, privatne In državne nameščence - bi
o zločinskem delovanju tuberkh-oze. Lahko trdimo, da zahteva tuberkuloza v Sloveniji vsako eto tisoče Življenj In okrog sto milijonov Din izdatkov.
V katerih okoliših je največ tuberkuloznih obolenj? Podatki OUŽD-a dokkzujejo, da je največ tuberkuloznih delavcev v mariborskem okolišu (tekstilna ndustrija), njemu pa sledi ljubljanski, vendar je tu tuberkulozno obolelih skoro za 4by, manj. Najmanj jetičnih obolenj beleži Okrožni urad v svoji novomeški ekspozituri.
O izseljevanju. — Izseljevanje v prekomorske kraje je zadnji dve leti zelo padlo. Tako je letos odpotovalo iz Slovenije v USA in Kanado do 31. maja samo 123 oseb, a od *eh velika večina izletnikov, ki so prišli v Slovenijo le na obisk. Novih izseljencev je malo med njimi. Iz vseh raznih držav pa se jih je vrnilo v Slovenijo 151 oseb. Največ se jih je vrnilo iz Francije, namreč 109, kar dokazuje* kako zelo francoska podjetja žaradi krize odpuščajo tujezem-ce. Mnogo se jih je vrnilo tudi Nizozemskega, predvsem rudarjev. Precej teh je bilo odpuščenih ne zaradi krize, marveč zaradi političnega prepričanja. Tamkajšnji podjetniki zelo pazijo, da ne zaposlijo kakih socialistov, marveč si želijo predvsem klerikalcev. Tem primerno se tudi obnašajo klerikalni delavci: postali so ovaduhi, ki denuncirajo levičarje. Da jih je mnogo tudi med slovenskimi klerikalnimi rudarji takšnih, je Štara reč. In koga ovajajo? Slovenske rudarje, ki nimajo v svojih stanovanjih svetih podob in ne hodijo v cerkev. Ne omenjali bi tega, če ne bi bilo dejstvo, da se mnogo rudarjev vrača k nam Obubožanih prav zaradi tega ovaduštva in da je to ovaduštvo postalo edino ("strokovno udej-
brnskega teatra Blatt). Po gla aovih kritike je opera presoj dobro uspela. 'Ugotovili so.velik napredek od njegove prve opere "Suži ja" in po pjremljerl "Hlapca Jerneja" zapisali, da je n&ku
jo izgu-Ceškem
v brnskem nemškem gledališču. Komponist pa je pred nekaj tedni umri, ne da bi bil mogel dokončati instrumentacljo, ki so jo
dokončali trgeglasbeniki (Mars. Pwdled||4k Hoover je ravno.
fiaSLtfLitirih*. ^
razne spremembe glede ameriških potnih Mistov za ameriške drževljane, potujoče v inozemstvo.
Glavna točka je višja pristojbina sa paeport. T«kom zadnjih let je Department of State ae-hteval $6 sa peaport in 91 sa prošnjo, skupaj torej Po novem zakonu |e pristojbina poviša na $9, dodatno 91 sa prošnjo, tako da bo ves strošek znašal 91*
Izvirna veljavnost pas po rta ostane dve leti kakor do sedaj. Obnovitev se deljšo dobo bo »tale 95 ns mesto dosedanjih 9*. Department ot State more omejiti podaljšanje veljavnosti ne manj kot dve leti. ,
Obnovitev peenorta se tujsrod-nega državljana
Po navadi so smerižki konzuli, kadar je nathrallsirsn državljan profil sa obnovitev pas-porta, vedno povpraševali, da li ni isti izgubil ameriškega državljanstva, bodisi radi naturalizacije v inozemski državi, radi položitve udanostne prisege napram kaki Inozemski drŽavi aH vsled stalnega btvanja v inozemstvu. Novi zakon določa, da je dolžnost konzula preieket) take okolščine.
Ako naturallziran državljan biva dve letll v Inozemski deže-U, kjer se je rodil, oziroma pet let v drugI Inozemski deželi, se po zakonu ^omneva, da Je prestal biti ameriški državljan. Department pf State je Itdal navodila svojim diplomatlčnim ln konzularnim zastopnikom, kake dokaze naj doprinese natu-raliziran djršavljan, proti kateremu je nastala domneva, da je presta! biti amerlžkl državljan vsled prodojgega bivanja v Inozemstvu. Pogoji, ki odstranijo to domnevo, so ob krstkem sledeči:
1. Ds naturellzUran državljan
stvovanje" klerikalnih izseljencev na Nizozemskem.—-Izseljenski komisarji j ubljanske ban ske. Sprave se pravkar trudi, da pridobi neki slovenski materi dediščino, ki ji pripada po umrlem nezakonskem sinu v Ameriki. Fanta je vzel še mladega v Ameriko njegov oče, ki se je tamkaj oženil z drugo Slovenko. Fant je pridno delal in nekaj denarja prihranil, potem pa je moral v vojno ter je bil na francoski fronti tako težko ranjen, da je po nekaj mesecih hiranja v Ameriki umrl. Zapustil je okrog 4000 dolarjev v hranilnici. Zakoniti dedič je pokojnikova nezakonska mati v Sloveniji, vendar pa so sorodniki mačehe za-pužčlno zatajili ter si jo sami prilastili. Prav tako prejemajo še od države po 20 dolarjev mesečno, ker je pokojni umrl za poškodbami, dobljenimi v vojni. Nesekonska mati je zdaj zvedela za vse to in izseljenski komisar bo skušal, da pride dediščina v prave roke.—
Cankarjev "Hlepeč Jernej" kot opera.—V našem listu smo že zapisali, da je brnski operni dirigent ia komponist Alfred Wahow*ky komi »oni raj opero na tekst Cankarjevega 'Hlapca Jerneja,' ki si ga Je za operni libreto priredil po nemškem prevode komponist sam. Zapisali smo tudi, da Je bila premijera napovedana za april. Morala pa je o se je vrši-
biti preložena ln tako se je vj la premijera šele 30. majs t
zapisali bila nemška glasba na svojega najmočnejšega tvorca. Opero bo uprizorila v prihodnji sezoni tudi ljubljuuaka opera in bomo_tedaj več poročali o njej.
Našel smrt v planinah?—V Primskovem pri Kranju je živel v svoji hišici posestnik France Gašperlin, rodom iz Mlake pri Komendi* Ta se je 6. aprila poslovil od žene in doma, češ, da gre iskat delo v Logarsko dolino. Spotoma se je oglasil pri svojem bratu v Mlaki pri Komendi ter ga pregovoril, naj gre tudi on z njim. Odšla sta proti Kamniku, odtod proti Kamniški Bistrici in čez Sedlo. Toda tedaj je bilo v planinah še mnogo snega in brat se je rajši vrnil sredi poti domov v Mlako, Fran-ce pa je šel dalje. Od tedaj pa o Francett Gašperlinu ni nobenega glasu. Žena je naprosila moževega brata, naj gre iskat Franceta v planine; svak je res šel z dvema tovarišema, a so se vrnili brez novic. Zdaj pa je Gašperlinova vdova • zaprosil« kamniško podruftnico planinskega društva, naj pošlje v planine skupino iskalcev, da bi našla moža. Žena je namreč prepričana, da je mož v snežnih planinah našel smrt.
Koiesarjeva nesreče. — Kolesar Josip 2unko is Maribora se je nevarno ponesrečil na str mem klancu pri Zgornji Polska-vi. Ta klanec je zelo nevaren in je že marsikdo na njem našel smrt. Zunku je na tem ovinku brizgnilo blato v on, da za nekaj hipov ni mogel gledati, ln nesreča je bila tu. Z vso silo se je zaletel v kolo svojega tovariša, ki je stal ob poti ter popravljal svoje kolo. Oba kolesa sta se razbila 2unka pa je vrglo na cesto, kjer Je obležal nezavesten. Neki mimo vozeči av tomobšlist ga je vzel na voz ter odpeljal v Slovensko Bistrico k zdravniku. Ker pa so notranje poškodbe hude, so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Prva Žrtev Save.—V nedeljo 5. junija je zahtevala Sava v Kranju svojo prvo žrtev. Utonil je petletni Lado Ažman. S svojim prijateljem se je igral na obrežju Save, pa mu Je spodrsnilo in Je padel v vodo. Sava ga •Je odnesla proti sredini struje, kjer so valovi otroka pokrili. Prijatelj Je nekaj časa prepa-den gledal nesrečo, nato pa sts-kel povedat Lsdovl materi. Starejši sin je skočil naglo k Savi, a ni videl Lada vet Njegovo trupelce ho, našli Šele v pondeljek ponoči blizu zatvornic Mej-dlčeve elektrarne.
Vojakov samomor. — Trije prostaki pontonlrskega poibsta-ljons v Ptuju so vozili prazen voz čez dravski most v mesto. Sredi mostu se je prostek 2iva-din Htojanovič iz Požege nenadoma pognal preko ograje v Dravo. Dero« tok Drsve je vojska pogoltnil. Vsaka pomoč Je bila nemogoča. Zekaj Je šel vojak v prostovoljno smrt. ne vedo. Mogoče zaradi šikan rekrut-
Umrli so: V Celju je umrl sin profesorja na rudarski šoli Je-ločnik, v Drešlnjl vasi pri 2al-CU veleposestnik dr. Martin Sriber.
Razposajeni republikanski voditelji na fronvenciji, dokler Jim nI Hoovsr zetrdli sodčka ...

stanuje v inozemstvu kot zestop-
o
| Po«kt$ si onrtiMli r*
je dolival, ko J9 šsi a Clvll liker t le« skupino v Ke*t«irky
nik ameriške trgovine pod pogojem, da se namerava povrniti v Združene države/
2. Da stanuje v inozemstvu vsled zdrsvjs ali vzgoje ln to začssno.
' 3. Ds je prisiljen dslje osta ti v inozemstvu vsled nepri-čskovsne višje sile ln ds se povrne v Zdrulene države, čim odpade vzrok, ki ga pridržuje v
pmmhh
4. Da stsnuje v inozemstvu zsčssno kot zastopnik kake sme-rižke prosvetne, znanstvene, dobrodelne ali verske organizacije
6.	Da se v Inozemstvu bevt s prosvetnim, dobrodelnim, znanstvenim aH verskim delom, vsdr-žujc stike z Ameriko ln nsme-rava povrnit! se kedsj v Združene države.
16. Ako naturallziran! držav-(Jen biva v Kanadi, Mehiki, Ku-bi ali Centralni Ameriki, da Je učitelj ali Ašftavljsnec kake a-meriške tvivke.
7.	De Je naturallziran! državljan, dan je predolgo ostal v inozemstvu, ukrenil potrebne priprave zf takojšnjo povrnitev v Ameriko «a s« ln tudi za družino, ako J« poročen.
Iz zgornjih' sedmih točk Je razvidno, ds v nekaterih slučajih se naturalliirajii državljan Id stenuje v inozemstvu, nima bati, ds po dveh oziroma petih letih zgubi državljanstvo. Pa tudi, ako m on eden Izmed onih, ki smejo dalje ostati v Inozem
stvu, mu amerlžkl konsal darie lada ameriški peaport čim pokaže, da ima vse priprsvljeno sa takojšnjo povrnitev v Združene države.
Bivanje v Inozemstvu tekom petih let po naturalizaciji Dva meseca po svoji naturall-zaclji je neki tujerodec, stanu- N#w Vodi. — <FP) - Meto-joč v Chioagu, sprejel ponudbo dintldnl duhovnik Charles C. za stalno delo v Kanadi. Ko js Webber je v "Informstlon Serv-prišel v Montrsal, se js podal hCe'\ katero publikacijo izdaja is uljudnosti k ameriškemu 1 Fndmmbil oerkvsnl svet, objavil auluna oblek. Na veliko njego- Uenseoionelen članek, v katerem vo začudenje mu Js konzul rs- prlpovsduje, kako so ga v Lon-kel, da okolščins, da se js na- donu, Ky skušsll»"seksualnoM staail v Kanadi, nI v skladu s omrežiti in s tem dlskredltlrati njegovo prisego, jo je podal komHnJ Civil Liberjles unija M ob naturalizaciji lu da	se je pred nekaj tedni nepotll
zul primoran naznaniti to T>e-1 proti Kentuekyju, da preišče partmentu of State v svrho, da raamore rudarjev (n preizkusi se uvede postopanje za razve- ustavno pravico do svobode go-Ijavljsnje njegovega državljan- vora In sborovanja. skega papirja.	oien ta skupine Je bil tudi II-
■ Ts naturallslranl državljan beralni du^nlk Webber. Nje-je bil v dobri veri, ko as ja pr* g« so librafi "pregrešni" ljudje
selil v Kanado, vadpč, da natu- v službi planskih oblasti ln _ ^ _____ wiml.
raliziran i državljan sme bree operaterjev aa tarčo ln ga sku- "J*	» držm
strahu ostati dve le« V^lljjK kompromitirati « ženskeml/^ ^ ^J|h je vrnlTJ>
Mehiko, nakaMl prostovoljno, dragi so bili "ekepatrllimar, onih, ki so bili	n^turs-1 Webber: wn	' Opasovalcl eUvke se čudijo,
llalmnl, Ako ss namreč naturallziran državljan nastsni v
tmm
Nadaljnjih isat bank v Chlcegu »aprlo vrata <1
Chlcago. — Epidemija bančnih bankrotov je spet v teku. V sredo je šest bank propadlo. Te sol
Woodlawn Trust A Savlngs Bank, 1180 E. 63 st., 93,100,000 vlog; Kenwood 8tate Bank. 1159 E. 47th st., 9*M,444 vldg; Com-monwealth Trust k Savlngs Bank, 6847 Wentworth ave., 9540,000 vlog; First Rrt*lewood State Bank, 185 W. 68rd st., $ft8(),0(iCH Vlogj ChetfleM• Trust d Savlngs Bank, 7»iH« Cottage Grove ave., 9?n>0.000 vlog; Jef-ferson Park National Bank. 4784 MIKvaukee av«., 91,106,-000 vlog. '
Sladkorni delavci Is veta* } vatrajejo aa Hl|g||; ,
D. nver, Colo. Kljub temu, da Je malo upanja, na uspeh, eo dele vel na poljih sladkorns pese še vedno na slavkl. fttavkarjl so večinoma Mehikanci, ketertii se Je le male vmllp na delo pe-
rojstvs ln pet let v drugI Ino I ki prodajalo svojo "ljubezen" za zemskl državi, pozabil pa Je na denar. Nflena pa seje po-
drugo določbo s^kons, ki se tiče | nesrečila. T
tem pripoveduje
■ "Okrog p«lm>čl | vil k počitku v mi
sem ss
mojo sobo
odpra-
i^^H .„ „ ,	vj&u-
u pettk let po|itym nadtt^0pju hoU,la. SoU»
sva Imela hskupaj s pisateljem liSmestom #utherland Batesom. li najine dabe Je bil na desno
naturellsacijl, as to smatra, kot dokaz, da ob aaprlssgl ni Imel
poltenega namena živeti v Zdru-	m ltmjttt%, ^^ w
ženih državah. Ako nima teh-	vhod v -oMi„j0 »obo skozi na-
tnih protidokaaov, ta okollč na,	vtdna vrMt$i Ko „m m Bku4ll|
da Je začel stalno bivati v ino-	pPepHett| ^ ^ vriU »apahnje-
zemstvu, zadostuje, ds ss »veda	^ sam spoanal, da eo bila sa-
poatopanje za rasveMavlJenJe	Menjena It sosednje sobe. njegovega drževljanskegn pa- „okr0|f 1|jSo ivm y
tf!'«,^ U r / v lihio nI v tam	***	****
, 5Ž* ,r il ^Jk,n»lu tetam pa močno'trkanje slučaju določene nlkeke dobe	' v	Vb#m4«1
bivanje, merveč zadostuje le O- j „. , j^iii^ »». cid«iver ie
količina, d. ss Je v roku	iS h^fjsnje, K m
let po naturalizacij! nastanil v I •'■•'n. n^ijuuj«.	^
Inozemstvu z namenom, da tam stanuje. Ta namen b! bil rea« viden, ako Je Um sprejel kako slulbo al! ako se Je nastanil s svojo družino. Smatra se U*dsJ, da Je pridobil emeriško državljanstvo "by fraud",
Naturallziran državljan sme Iti v Inozemstvo, kolikokrat ss mu hoče, ako se poda tja začasno.—FLIS.
Vprašal
Ml
s_________^ r | r
obrnil ključ la vrata ao sa pri-
E
čsls odpirati.
"Zgrabil sem omero in Jo potisnil k vratom, katera is ml Je posrečilo zapreti. Medtem Je Betes odpri vrata na hodnik la videl sem korak ti nekega moškega is Merilne proti aejinl sobi. Drugo Jutro eo me hetetokl «-službene! informirali, ds Je bila aknpine moških in žensk, ki Je aranžirala poskušeno omreženje, silno oalovoljena vslsd poloma.
ker niso sta v kar J i Ml« parali« alrnnju te aajvežja industrije v Celoradu dosegli nobenih kon-eeslj. lastniki sladkornih plantaž bodo rajll utrpeli velike In-gube, k! Jih nekateri eto milijonov.
Hek»polU'l preprečili samarsks družiae
St. Louls. - Vsi pavojl iabruh plemenske vojne ao bili dani, ko Ja skupina 110
poitcev nastopila proti eamorcu, ki ss Je nameraval naseliti v njihov distrikt, nI 0810 Maple ave. Nastopiti Je morala policija la ss moreč je mirno odpelje) svoje opremo nasaj v črnski distrikt.
Ob koncu vojne so MH v St. liOuisu veliki plemenski lrgr»'dl. v ksterih Je bilo več ljudi ubitih sthlne unlfrei
i ne.
"Gospod profesor T v obvla- To se Je zgodilo v Londonu, dojete res skoro vse jezike tege kj#r ^^ ^ Llberiles
.	...	unije Iskele sodnljeke protekcl-
"Jezike sv je žene ne I'	,)r#d operatorsko Justieo v
ha r lanskem dlstrlktu.
Ns sllčen način so bili Isnsko jesen omražlll tudi Theodore Drelserja in skušali dlskredltlrati njegovo skupino In misijo fsmoznln1!! — aobotrebcl! V Webbrovefti slučaju pa Jim Je nakana izfkKfletela.
v ris vnem meida ki se Je dsls prspsealti od potlrlje. ds edpoiaje preti dem« • n H-b Jih odide—tolike ^ Jih pe pride dnevna
trek« M našlj ed Je veNIm akrk sa
2e«itvs In ločitve podaje pro-
Chlcagck — Uradne poročila okraja < W spričujejo, da Je v prvih p#t(h mesecih lega l«te sorazmerno padlo število leai-tvenlh \Kfflc ln rasp<iročnlh listin. Do 1. junija IM Je bilo izdanih j4»U7 ženitvenih lk ali 18.1% manj kot v prejšnjem letu v Um š«eu; Istočasne Je bi-Up ločealh 14** zakonskih parov piot i v prejšnjem let« Um tes«. Keamerje •»» rasi roke na vsalm Uri poroke Je stalo
In mnogo* last)
IMžnik «bll upnika In Chlcago. U Davki Rdeli, ki
t vodil jedilnico v Ogden Butld. ngu, 192 N. Clark st., Js v torek ustreld U. J. Hfnmane, sodnega oskrimlks omenjenega poslopja, nakar Je ubil le esbe. Hlnmsn Je obvestil Rdel Is, da dolguje že dva meseca stanarino za svoj rastevrant la da Je trebe plačati. Edell pe Js namesto stsnsrine prinesel revolver n začel strsljstl.
Pomembna vaat New VoA
■Haw York_____ York Times
js U dni obje vil sledečo veet: "Polletje se pripravljs na najbolj kritične periodo, odkar se Ja orgsntslrsls bonusna armada mi pariodu^ ko bodo začele lomastit! po deželi izolirane beade brezposelnih, ki so bras denarja In brez žlvsaa." Koslenter eej si vsakdo sam napravi.
IMeklarna uvedla šestnraH
Charlsaton, W. Ve. — Ni sU treh šihtov po osem ur Je O-_ Illinois (Uese Ca uvedla štiri šikte po šest ur. Pravi, da bo a t«*m upoalila volje iveev. Tovarne
«»*n stuje^jr

. I .;J*i
di sociali poročilo <
StOrinajsto poglavje Razumljivo, da meščanski časopisi American Citjrja niao traUli prodor« z zanikava-njem fantastične obdolžitve, ki je izhaja iz vrst socialistov, da policijske veličine mučijo ujete priče. A v American Citjrju je izhajal tu-listični tednik 1n U je prinesel dolgo o Petrovem doživljaju ter njegovo sHko. Trije nadaljnji socialistični časopisi so se zavieli za slučaj. Gooberjev hranilni komite je dal tiskati okroftnico, katero so razmnožili v tisoče izvodov ter razposlali po okrožju. To okroftnico je sesUvil mladi Gordon, jo prinesel Petru ie kot krtačni odtisek v pregled, da ae prepriča, so li vsi podatki pravilni. Peter je čital okroftnico, kar ga je globoko pre-treslo, ker je šele sedaj spoznal, kak junak je. O svojem prejšnjem ftivljenju ni pripovedoval in člani hranilnega komiteja, kateri so kaj vh-deli o tem, po previdno molčali. Peter se je smehljal, ko je to opazil. Zviti so ti ljudje, izrabiti znajo svoje karte — in pričel jih je kar občudovati. V Gordonovl okrožnici so izdali Petra kot revnega delavca; Petru je to ugajalo. Poznal je sicer besedo "delati", a razumel jo je vse drugače kot socialiati.
Petrov slučaj se je razvedel daleč naokoli in mnogi so si ga želeli spoznati, vsied česar so prihajali na stanovanje Toddove. Peter Je skušal izvedeti imena in zaposlitev vseh obiskovalcev in njih zveze s socialističnim gibanjem. Guffey mu je svetoval, naj ne dela ni-kakih beležk, ker ravno te navadno vse izdajo. Vsega ai pa ni mogel zapomniti, zato si je dozdevno vaftne podatke zapisoval na male lističe papirja in te skrivaj zaiil v podlogo suknja.
Zapisovanje teh podatkov je bilo tako lahko opraviti, saj je bil vendar vsak voljan govoriti o svojjh činih; včaaih se je Peter res kar prestrašil, ker njihove misli so bile tako odkritosrčne In issivajoče. Ne samo skrivaj in m*d ~ seboj, na, celo javno s govorniških tribun in s letaki in časopisi so razširjali svoje nazore. Niti slutil ni, kako močno in daleč se je razširila U organizacija. Pričakoval Jš, da odkrije tajno zaroto, morebiti ee mu bo posrečilo najti še kaki dve bombi — na, in sedaj je naletel na pravi vulkan! —
Peter se ja trudil po svojih močeh. Zvedel je imena in rasne podrobnosti kakih štiridssei do petdeset ljudi različnih stanov: neznanih delavcev ln delavk, judovskih krojačev, ruskih in italijanekih tobačnih delavcev, tudi "salon-skih socialistov," elegantnih, bleščečih dam, ki eo sa pripeljale v velikih, sijajnih avtomobilih, katerih šoferji eo morali čakati ure in are, med tem so pa one poslušale Petrovo pripovedovanje o mučitvi "tretja stopnje." Neka, s . sivim pajčolanom zagrnjena dama, sladka ln vonjava, Je mlalila, da trpi pomanjkanje ter je potreben podpore, pa mu je stisnila v roko dvajsetdolarskl bankovec. Peter je bil vzhičen nad čudovitimi motnostmi, katere krije U organizacija. Sklenil ja, da bo morebiti pozneje, če se zadeva s Guffeyjem srečno isteče, postal res še navdušen soelaliat
Med tem pa se mu je dobro godilo pri sestrah Todd. Sadls je vsako Jutro odšla fts pred oamo uro na delo, ob tem časa pa je Peter Še vedno leftal v postelji. Jennie je oetala doma, priprav-ljala zajtrk, odpirala vrata obiskovalcem in bila gospodinja. Bila Je bolehna in je morala dvakrat tedensko k sdravnlku, kateri ji je sdravil hrbtenico. Vaa oetali čas bi morala mirovati, a Peter je ni nikdar videl brez dela. Naalovljala Je okrožnice, prodajala letake, pi-eala pisma sa organizacijo in pobirala pri sestankih. . Ako nI imela drugega poela, je rada
razpravljala—pogosto tudi e Petrom—ter ga skušala pridobiti za socialistično organizacijo.
"Ubogi otrok," si je pogostokrat mislil Peter. Skoro slaboumna bo postala vsied namišljenih tetav proletariata. Ne privošči si počitka in to je bilo za Petra, Jd je cenil počitek nad vee, prav neprijetno, tam preko v Evropi so bili organizirani milijoni moft v armade in ae morili med seboj, to je bilo seveda obžalovanja vredno, ali kaj pomaga misliti na to. Saj se vojna ne more ustaviti in Peter gotovo ni temu kriv. A to ubogo otroče se je obnsšalo prav tako kot bi bilo odgovorno za dejanja onih Um v Evropi, in hotela je vojno prekiniti. Kolikokrat ste se o tem pogovarjala—in P<*tru se je dozdevalo, kot da ves dan ne govori o ničemur drugem—so se njene globoke sive oči napolnile s solzami in mehka bradica jI je krčevito trepetalk. Bila je mnenja, da bi konec vojne lahko povzročil samo upor evropskega proletariata. Mislila je tudi, da bo nastal ta upor prej ali slej, posebno še, ako Se proletariat American Cityja dvigne in s tem pokaže dober vzgled.
Petnajsto poglavje
Jennie je prav odkrito govorila o tem načrtu. Noella je v laseh rdeč trak, na prsih rdečo kokardo, hodila na zborovanja ln prodajala rdeče obrobljene letake, Vsied tega je bila tudi Petrova dolftnoet, da jo naznani šefu tajne policije železniškega trusta. To je sicer obžaloval, nekoliko se je tudi sramoval; saj je bila mala in ljubka deklica, vrhutega še lepa; ako le ne bi bila tako histerična, bi bilo prav prijetno kramljati s njo. Pogosto jo Je opazoval, ko je sedela pri pisalnem etroju. Imela Je svet-le svilene lase, enakomerne bele zobe, nežna rdečica je prihajala ln zginjala z njenega lica; prav srčkana bi bila, ako bi ee držala nekoliko bolj pokoncu, pazila na svojo obleko in zuna-njoet kakor delajo to druge deklice. Pa ne, vedno ae je valed vsake malenkosti prekomerno razburjala in najslabše je bilo, da je sklenila pripraviti Petra v prav tako razburjeno stanje. Vztrajala je pri tem, da mora Peter pristopiti k njeni proletarski organizaciji in je trdno upala, da se bo tudi zgodilo, kakor hitro bo o vsej stvari dovolj poučen. Pripovedovala mu je pretresu j oče dogodke ln moral se je kaseti ogorčenega, pri čemer se je vedno pretvarjal.- Posojala mu je brošure ln ga potem Izpra-ševala, da se je prepričala, če jih je res prečita!. Znal je čitati; Periklej Prlam ga je pripravil do te umetnosti,' ker ga je potreboval pri nadzorovanju okrožnic in Čaaopianlh oglasov. In vslsd tega je moral eedaj Peter sedeti v kakem kotu ln oeredotočltl vso svojo pozornost na "Abc socializma," "Kapital proletariata" ln "Pot k moči."
Peter se je tolažil, da fte njegova zaposlitev zahteva, da se sesnahi a temi brošurami. Postati mora socialist in govoriti v njihovem jeziku, a učenje je bilo dolgočasno. Seznaniti se je moral s kopo tehničnih izrazov, katere je sedaj prvič slišal. "Zakaj ne govore amerikan-sko," ee je jesil. Vedel je, da eo eoclallsti in anftrhisti, a domneval je, da je to Isto. Sedaj je zvedel, da obstojajo poleg teh še državni socialiati, komunisti, komunistl-slndlkallstl, anar-ho-elndikalisti, reformisti, Gulld-soclallsti, liberalci, naprednjaki in drugi, katerih imena si ni mogel zapomniti. Z vsemi temi ljudmi je pri šel v dotlko, razpredeliti jih je moral ter po-sorno poslušati. Vsaka skupina je povdarjala to, v čemer se je razlikovala ln trdila, da je le ona prava resnica. Peter se je nadvse dolgo-čaail—saj bi bilo veliko bolj enostavno, imenovati jih rdečkarje kakor sta jih nasivala Guf-fey ln McGlvney.
(Dalje srikodajM.)
L* Mrsei-PrifM:
Dnevi minevajo, kakor da so Is sivega svinca. Vsak večer človek leše spat, in ko se po sobi rasleše tiha Um* ln ga bela, akoraj sveža poeUlj vzame va-se, se mu slednji večer sasdi, kakor da bo polagoma vendarle še vse sa silo dobro in da bo fte vae prav. Nekaj čudnega je to, kakšna dobra, ftlva vera se zdrs ml v človeku akoraj zmerom, preden saspl. Blage, boftje ao skoraj vse noči: nič se ne zgodi v njih, RiČ ae pride od nikoder, noben kamen ne more več zadeti arca. — Sama neskončna, pralna tišina Je vae naokrog in ta tišina Je veak večer kakor mejnik med veem, kar je minilo, in veem, kar Še ba Kaj sato, če do adajle še ni bilo nobene svetle ure, nobene minute — saj nihče ae ve, kaj vee krije v sebi jutrišnji dan. Samo blagor nam, da anso bili Uko malo čeaa delež ni deelej; Uko vaaj fte nismo zapravili dedftčinr. ki nam po vee h sakonih gre, Uko vsaj še nismo sašelt svojih pravic. Vee. kar •aam pripada, mora fte priti.
Nekaj Čudovitega so večeri, ki veak dan padajo na naa. Vae <stvari, kar Jih je okrog naa, »o asa fte adevnaj poeUie al ve ta aftk Mnogo smo potrošili |jubes-•i Is eebe, mnogo, saj smo al pri-
zadevali s mislijo in s rokami smo ae dotikali vsega ln objemali vee svet — toda polagoma amo ae vendar malo utrudili, stvari so nam poetale pretežke, nič več ne moremo prenašati tega, kar je. SUne, sredi kaUrih prebivamo, eo vee odftkropljene od bede naftega ftlvljenja, stro-povi nad nami ee rušijo od obupa, ki nas v srcih duši, duše tn ustne nam skrunljo kletve. Lju-besen ee Je utrudila In je zadremala v nas; nobene stvari nI bilo mogoče s njo napraviti na svetu, ps smo Jo opustili ln smo rajši začeli sovrrfitl. Na kakr-žen koli način amo ee vendarle ! morali vzdržati pokonci, kar v nič ae tudi njamo mogli lagubl
Boga. Kdo ve — morda bo is tega sovraštva v resnici še nekoč prišel ns zemljo raj.
Ko pa zvečer človek leše, da bi saapal, takrat splahnl vse kar je bilo teftkega s njim. SU-ra resnica je, da je is Ume pr ftla vsa luč, kar je fte dandanes sije na svetu, da so se v nočeh epočele vee jasne mieli, kar ji kraljuje v srcih ljudi — ln nočeh eo ee do danes lsprale ln lajokale vee bolečine, kar jih je človek človeku pod solncem kda prisadejal, In vsa upanja, kar jih je kdaj zagorelo v naa, so ee eredl teme sklonila k nam. Vsak večer je v našem ftivljenju ka kor majhna zmaga ali pa kakor majhen prebit poras, nikogar n
ti in edina vejica, sa katero smo, več, pred komer bi m<yal polagati račune, aamo sam s sebo, se mora fte malo pomeniti, aamo saatrtim mislim, ki dremUejo njem aamem, mora fte malo pr aluhnltl in vae je Jasno in pre-prosto v človekovi dufti aamo fte tedaj, preden umre. O, kako brez konca ln kraja mora biti fte ftlvljenja v naa mimo tlatega malo, kar ee eredl dneva oglaša v naa! O, koliko moči fte mora biti v naa mimo tietih bednih, kar jih je lahko premagal In sa-vrgel čas! Ramo malo počakati je fte treba, aamo jutriftajega dneva je fte treba učakati In po-
se fte mogli ujetfc je bila. da smo začeli sovraftlti. Nekaj velikega, nekaj silnega je U sovraštvo v bednih ljudeh. Veak Ima svoje življenje, vaak ima svoj obraz. Komur Je mehko ln lahko, njemu je obras okrogel, svetel In rasemejav; kdor je Isgtihil delo
in
dolg, iruhll
težek prav
tn
vee, njemu Je lififabr pa je tsga njo trohico upanja ln vere. Umu ne kaše nič drugega, kakor da gre poaeati. gleda v izložbe, pri-sluftkuje truftču tovornih avto-mobttov in petju ildiraklh kla-dlv aa stavbah — la ao vraži. Morda je nekaj prav Uko velikega to sovraštvo pogaženlh ljudi« kakor je bila nekoč vera v
'*v	PETEK, 24. JUNIJA
moči, ki bomo z njimi Jutri aH pojutrišnjem'ftli do svojih zadnjih zmag.
In ko nam nazadnje trudne omahnejo veke, tedaj noč sklonjena ostane pri nas in bedi nad nami do zore ln samo na stenah fte monotono tikUkajo stare ure. Nekaj čudovitega eo te ure: človek je lahko doma, lah-je izgubljen kjerkoli sredi dneva — ure pa gredo kar naprej in kadarkoli udari nihalo, slednjo minuto, slednjo sekundo e na svetu čisto nov čas. Le kako neki bi mogel človek do konca obupati! Saj Je vse, kar je, samo za zdajle, saj bo že Jutri čisto nov dan: dan, kakrftnega nikoli ni bil deležen človek pod solncem. In skoraj Asto vseeno je, kako je z nami, ali bedimo, ali dremljemo — še sredi najbolj gluhe noči ure teko.
Potem pa ee izza noči zmerom začno spet svetlikati konture prvega dne. Kakor krajcar l raj carju 'so si jutra podobna med seboj. Stene so sUre in si-kakor so pač zmerom bile, sredi teh sten smo živeli morda že tisoč let ln vsa peza te davne, podedovane preteklosti lega vsako jutro na nas. Pa kaj bo to, če je za nami in nad nami Že tisoč let. Ali ne. smemo mar prav zavoljo Uga upati, da jih je tudi pred nami prav toliko in morda fte več? Vse, kar je doelej prišlo na svet, Je človek zmagal in presUl. Kaj bi si lahko kdaj kdo mislil, da človek nekoč nečesa ne bo mogel presUti?
Žalostna ao jutra, v katera se zmerom apet dramimo, sivi eo dnevi, v kaUre gremo. Toda na ulici zmerom še xaropoče nekaj voz, zmerom s& mimo pri-bežl kak avtomobil. Delavci na sUvbi onkraj ceste si v zadnje nadstropje mečejo opeko, skoraj vsi ljudje, ki gredo, »tirno, imajo še kak cilj. Is tovarniških dimnikov v predmestju se ksdi, sirena hreft# v zvonarni. Matere poftiljajo- otroke po kruh pekarno in jim še skozi okno naročajo, naj se podvizajo, da ne bodo prekaani v šolo. Naj bodo še tako Žaloatna vsa U jutra — zmerom se z njimi neka} žlv-
W. Juaouza-Szanlaarakl:
GOSPOD Z AKTOVKO
ljenja raztejjp v
svet.
In ko so ljudje -r- morda z delom, morda samo z golim obupom v duši — mudijo frredi dneva, po stenah v njihovih do^ movlh počasi ure teko.
AnekdoU
V Dumasovl drami "Antony" plane junak na koncu na oder ln veli:
"Upirala se je — pa sem jo umoril."
Pri neki predsUvi v Parizu je zastor prehitro padel in lepega sUvka junak nI mogel Izgovoriti. Občinstvo pa je bilo nezadovoljno ln je zahUvalo U stavek, zastor ee je moral Ipet dvigniti.
8edaj pa se je junak branil, da bi stopil na oder, boječ se, da bi ee osmešil.
Tedaj je skočila umorjenka kratkomalo izza kulis ln vzkliknila:
"Upirala eem ee — in on me Je umoril."
Med gromovitlm krohotom gledalcev je zaeUr ponovno padel.
NAROČNIKI POZOR!
<May SI, 1032) pomeni, da vam je naročnina pote dan. Poaovlte Ja pr*.
Ako
»ogoče aaUvlJen, kar al M Ako je vaš Ust plačan ln ga ae prejmete, je mogoče ustavljen valed napačnega aa ■lova, pišite aam deplanlm In navedite steri la novi naal»v.
Naši sestopaikl an val dr« štveal Ujalkl In drag« sa*lopni ki, pri katerih lahke plačate aa ročalno.
Naročnina sa cele lete je HM la sa pel leta pa 03.00. SNPJ doplačajo 04 .SO sa sa pel Isla 92.40.
Za MU Me 97.40, pel Ma 1171, aa Ha
|iM f lani
$1.70. 91.00 aa
Gospod z aktovko je vstopil v sobo tako samozavestno, da mu je plahi gospod Maclupeki brž ponudil stol in ga boječe vprašal, a čim bi mu mogel postreči.
Goet se je začel sklicevsti na skupne znance lz Zakopanega, toda ko je Maciupeki priznal, da žal še nikoli ni bil v tem prekrasnem gorskem kotičku, je spretjno napeljal pogovor dru} gam; zgovorno je ocenil vse slabe strani sedanje gospodarske krize in naglaeil, kako so ljudje hočeš nočeš prisiljeni pomagati si s postranskimi zaslužki, pa naj bodo fte kakršnikoli.
Nazadnje se je ponudil Ma-ciupskemu, da bi mu posredoval >ri nakupu vile ali poeeetva na imetih za smešno ceno, skoraj tonj.
Ko Je Maciupskl odkrito prlznsl, da na teke imovinske ransakcije niti ne misli, da b ne spravil skupsj niti are, da da trenutno eploh fte ne, kako se bo svojo reducirano plačo prebi do prvega, je goet očividno sklenil poplačati iskrenost z vzajemno iskrenoetjo. In priznal je, da je gUvni namen njegovega poeeU prošnja za skromno pomoč, ki je noben inteligent ne odreče inteligentu. Gre za malenkost, za desetak . . .
Tedaj se je Maciupeki končno osokolil: brez nadaljnje debate je potegnil iz žepa cekin, goet ga je hlastno pograbil in se z globoko hvaležnoetjo pripravil na odhod.
.Bil je že na pragu, ko ga je gospod Maciupskl usUvil z vprašanjem: —Kaj pa prav za prav nosite v tejle aktovki?
—	Kako mislite v aktovki? Nič. Nekaj novin, starih seveda. Makalatfira brez vsake vrednosti . . .
—	Cemu pa nosite to šafo?
—	Toda gospod! — je vzklik nll goet. Saj drugače ne gre. Ta aktovka mi dela neprecenljive usluge. Gladi mi pot in odpira vraU. Da, vsa vrata mi odpre . . . Sam ne vem, kaj bi počel brez nje.
Potem se je pa še enkrat spoštljivo priklonil in odšel.
Maciupskl je odšel v kuhinjo in nahrulil služkinjo: — Micka, ti gos neumna, kolikokrat sem ti že zabičil, da ne smel pustiti vsakega capina v mojo sobo!
Micka ga je debelo pogledala ln odgovorila:
— Kako bi ne puetlla takega gospoda? ... S tako lepo aktovko v rokah? To je vendar težka stvar . . . gospod mora to sam priznati.
Zikratsklas
Otroci se igrajo v mestnem parku. Samo eden od njih stoji Žaloetno ob strani in gleda igrajoče se tovariše.
Mimo pride upokojenec in pobara otroke:
"Zakaj pa ne pustite, da bi se onile z vami igral?"
'Ta pride šele čisto na koncu zraven."
"Kako to?"
"Igramo se razstavo in on je — deficit."
e e
Kaj je ahatraktno? ;
Zdravnik: — Nehajte piti in kaditi, pa si podaljšate življenj« za 20 let. .
—	Bojim se, gospod doktor, da je za to že prepozno.
—	Nikoli ni prepozno.
—	Torej bom pa počakal *e 10 let.
(PRESENETLJIVOSTI
I)ve-etoletniea Ceorge Waakiajto,11
Militaristična Tourneja
Sesti Oddelek United State« Ar«,
Jugoslovanski večer 27. junija.
Veak večer ob 8. uri OD Ž4. JUNUA DO 4. JULIJA
SOLDIER FIELD
Najhitrejše in najzanimivejše drama. tične predstave, ki se se ie kedaj videle v Ckieagu
V zaporu
Advolu^; Vaš zagovornik sem. Povedati mi morate v lastnem interesu vse, kaj in kako ste storili. \— Dobro, povem vam vse, sama ne, kam sem skril ukraden denar.
e e r
Sreča v nesreči
—	Janezek, ali te je papa kaj našeškal?
—	O ne, imam še pet s Ure j -ših brstov in prodno pridem na vrsto jaz, je papa že preveč u-trujen.
e e e
Ali je najin prijaUlj kaj pisal s svojega potovanja z novim avtomobilom T
"Da, dvakrat. Prvič iz policijskih zaporov, drugič iz bolnišnice."
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacije In ie posebno liat ProaveU za koristi, ter potrebno agttacijo avojih društev in članstva in sa propagando avojih Mej. Nikakor p« ae sa propagando drugih pod pornih organizacij. Vaalca or ganhsacija Ima običajno avoje glasilo. Torej agiUtoričai dopiai in naznanila drugih podpornih organizacij in njih društev naj ae ae pošiljajo listu ProsvsU. i.i
100 zrakoplovov prileti v akcijo Vojaki peiei v vojnih predstavah Raznobarvne stare kolonij »ke ulike Washington%v VaUey Forge Artilerija grmenje topov m pozdravi Krasne zrakoplovne slike iz dima
Dearbom trdnjava in vojna Konjenica dirkanje m galopiranje lesi, domače narodne pesmi raznih narodov Capture of Cantigng "Loteča zvezda repatiea"
r
KRASNI IZREDNO LEPI IN VKLItl UMETNI OGENJ OD THE AaJLE-DUFFIKLD
Dobiček se razdeli v skled brezposelnih in v pomožni vojaški sklad. VSTOPNINA—75«, $1.00 $1.50
TRINERJEV0 GRENKO VINO
- ^ aaeHJe. alakaara asattta. . bata. tanU «aaja. V vaak lakaraah.
NAROČITE SI MEVMKUST PROSVETA
Pe sklepa ft. redne konvencije ae seda) lekko naroči aa Ust Proevete h prišteje fden, dva alt tri člane Is eae druftlae la Is enega naslova k eai naročnini. List ProsvsU stane ss vas enako, aa člsae aU aeČlane $«.00 n ene letne narečaino. Ker pa člani fte plačalo pri aoeemeate $1 JO ss tedalk. ae 11» to Prišteje k naročnini. Ml prištejemo enega, dva ali tri člaas i« eae dražlae k eai aaročniaL Torej sedaj nI vsroka, reči, da Je list pre. drag za člane 8. N. P. J. Llat Prosveta Je vaša lastnina la gotove j« skoro v vsaki droftln! nekdo, Id M rad čital Ust vsak dsa. Torej sedaj Imsts prilike, da ae tadl VI naročite na dnevnik Prosvste. Cena Usta Proevete Je:
Zs Zdmft. država ia Kanado 0SJ9
1 tedalk Is.............. 4JI
S tednika la............
0 tednike ls............
Cktcago |e.

i...... *
.$7 J!
. ts
. 1.1$ , $ J$
Za Cleere la 1 tednik la. S tednika Is.
$ tednike Is.........1
Izpolnite spodnji knpen, priložite potrebne vsoto denarja ali Moaej Order v pisarn la si naročite Prosveta. Ust, Id Je vala lastalaa.
Pojasnilo j—-Vselej kakor hitro kateri tok članov preneha biti član SNPJ, ali če se ptosoU proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, boda moral tisti član is dotične družine, ki Je tako skupno naročsaa ns dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti npravnifttvu Usta, in obenem doplačati dotito vsoto listo Prosveta. Ako toga as store, tedaj mora npravnlitvo sniistl datum as to vsoto naročnika.
PROSVETA. SNPJ, 2657 So. Lawndale Ave* Ckleago. HL
Priloženo poiiljem naročnine aa list Proevete vsete $ -.....
Ime________________________ČL drufttvs ftt—
Država.
Naslov Nov
Ustavite tedalk la ga pripišite k meji aarečaial od sledečih ČUaev mejt draftlne:
Star naročnik.
ism..
.čl
ČL
društva društva
ftt~
TELEFON ROCKWKLL 4004
TISKARNA S. N. P. J.
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila sa v Itd. v slovenskem
In ahoda, vizttnice, časnike, knjiga, koledarje, letake hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jenih« la dragih	} I
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ClJ\N8TVO &NJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISK Alt N'
Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne	^
Cene smerna, unijsko delo prva vrsU
MladftnsftU
bo še vse prišlo na vrrto'Wta 91.20.
** ^ £ " UprtfRliev* "PROSVETA*
shirajo v naa ia veUjajo is naa |0f7 & Lavadak Ave,
mu po informacije na naalov:
S. N. P. J. PRINTERY
2657-69 So. Unmdale A vrane
CHICAGO; ILL.
TAM 8E DOBE NA ZELJO TUDI VSA U8TMENA POJASNILA
4','