PROLETAREC ŠTEV,—NO. 757. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO. ILL., 16. marca (March 16th), 1922. LETO—VOL.—XVII. UpravniStvo (Office) 363» WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. V Ženske v industriji. - Za enako delo enaka plača. V večjih industrijalnih mestih se vedno bolj opaža, da podjetniki najemajo ženske mesto moških. V enih tovarnah se ves čas po vojni sistematično odslav-lja moške delavce in se jih nadomešča z delavkami.\ Ženskam manj plačajo! V tem je vzrok. Med socialistične zahteve, ki veljajo za sedanji družabni red, spada tudi ta, da naj se plačuje moškim in ženskam za enako delo enaka plača. Ta zahteva ima mnogo nasprotnikov. Na eni strani stoje podjetniki, katerim se ni čuditi, da večinoma nočejo nič slišati o taki enakosti. Na drugi strani so še velike množice delavcev, katerim se je nekoliko bolj čuditi, da ne razumejo te zahteve. Za socializem je to stara točka. Odkar se more sploh govoaiti o socialističnem gibanju, je. bila vedno na programu. Razume se pa samo ob sebi, da je to del minimalnega programa, kajti kadar bo družba tako daleč, da se bo organizirala po socialističnih načelih, odpade vprašanje mezde v današnjem zmislu, prav tako kakor odpade tedaj gotovo tudi žensko delo v takih poklicih, ki niso primerni žeijski naturi in ki so škodljivi njenemu organizmu. S tem pač ne mislimo reči, da se uresniči v-socialistični družbi "ideal" tistih malih dušic, ki venomer trobijo, da spada ženska v kuhinjo in v otroško sobo. Po našem prepričanju bodo ljudje v socialistični družbi bolj napredni, pa ne bolj nazadnjaški, kakor v sedanji in zato bodo imeli tudi boljše pojme o ženski. Toda dokler še nismo v bodoči družbi, se moramo baviti z razmerami v sedanji, ker bi sicer postali puhli pridigarji, ne pa pionirji bodočnosti. V sedanjosti opravljajo ženske vsakovrstna dela, tudi taka, ki se jim prav slabo prilegajo; in prav v današnjih dneh se žeifc sko delo izredno množi. Izpremeniti ne moremo tega, torej moramo računati s tem dejstvom. Kapitalisti označujejo socialistično zahtevo po enakih mezdah za nepravično, pretirano, absurdno. Pri njih je bila od nekdaj navada, da so plačevali ženskam manj kakor moškim, tudi če so opravljale enako delo, Tako je v trgovinah, v pisarnah, v tovarnah in večinoma povsod. Kapitalisti skušajo varovati svoje interese, čim bolje morejo. Nič se ni čuditi, da iščejo cenene delavne moči, Če je mogoče, ustanavljajo podjetja v takih krajih, kjer še ni industrije in se dobivajo z dežele roke, ki ne jiajdejo zadovoljivega dela na kmetijah. Takih krajev je od dne do dne manj. Ampak najdejo se še kraji, v katere se je naselila industrija, kjer se pa še ni I razvila dobra delavska organizacija. Veliki kapitalizem, ki se svobodno gibljefpoišče rad take kraje, tudi če leže kje v Aziji ali Afriki. Vsako podjetje se pač ne da ustanoviti kjersibodi delavske moči iz drugih krajev, iz takih krajev, kjer se proletarci še niso podali v moderne delavske boje. V takem slučaju se ne vprašuje mnogo po narodnosti, po barvi polti, po veri in podobnih rečeh; merodajno je le to, da so importirane delovne moči cenejše od domačih. Enaka je tudi navadno tendenca pri nastavljanju žensk. Pravi namen si pač lahko nadene krinko, za katero se skrije. Tako so podjetniki pogostoma nastopali kot dobrosrčni človekoljubi. "Zakaj ne bi dobile tudi uboge ženske nekoliko zaslužka?" In ljudje so to "človekoljubnost" odobravali. Podjetniki pa so znali previdno zamolčati, koliko so imeli dobičkov od te "dobrote", izkazane ženskam. V splošnem so podjetniki le zato zaljubljeni v žensko delo, ker jim povzroča manjše izdatke. Dogodi se, da se položaj na delovnem trgu izpre-meni. V vojnem času je primanjkovalo moških moči, ker so bile pozvane v armade. Ženske so vzela njihova mesta v industriji, tudi v takih, v katerih prej ni delala ni ena ženska, razun morda v pisarnah. Toda načelo, da mora biti žensko delo cenejše od moškega, osta- * ne za kapitaliste veljavno v vsakem slučaju. Kajti taki so njihovi interesi. Toda kapitalisti niso osamljeni. Z njihovim stališčem se strinja še mnogo delavcev in sicer obojega spola. V ameriške strokovne unije le počasi prodira mnenje, da se naj ženskam plačuje za enako delo enako plačo kakor moškim. Marsikak 'linijski" delavec smatra, da je ženska manje vredna od njega, zato tudi ne sme imeti enake plače. Ženske same so dolgo smatrale in večalimanj še dandanes smatrajo za naravno in opravičeno, da zaostaja njih plača za mezdo enakega moškega dela. Odkar se je mož postavil za gospodarja v drvfžbi, se je priznavalo ženski manj pravic, kakor moškemu. Polagoma se je ženska v tem razmerju navadila, da se je sama smlatrala nekako za manje vredno. V javnem in v privatnem življenju je stala tisočletja v ozadju. In ko so se ji v kapitalistični družbi odprla vrata tovarne, se ji je zdelo, da mora to smatrati za nekakšno milost in biti hvaležna, da se ji sploh daje delo. Kdo naj se čudi temu, ko je še moških delavcev na kupe, ki mislijo, da morajo smatrati kapitalista za dobrotnika, ker jim daje "kruha"? Če so ženske tedaj še slišale, da je njih telesni organizem slabejši od moškega, da so njih življenske potrebščine manjše, da ne pijo in ne kade, da ne čitajo toliko, kolikor moški ali pa sploh nič, da se jim "ni treba" brigati za javne zadeve, ki tudi povzročajo stroške, so bile navadno popolnoma prepričane, da ne morejo zahtevati toliko plače kolikor moški. 2 proletaAec Moški delavci — ne le ročni, ampak tudi duševni — so smatali žensko delo enostavno za umazano konkurenco. Ampak tudi s tega stališča niso postopali dosledno. Da je žensko delo konkurenca, je seveda resnično. Toda pozabiti se ne sme, da je konkurenca načelo kapitalističnega sistema sploh. Edino sredstvo, da se zmanjša ta mora, je organizacija'. Konkurenca je med velikimi in malimi podjetji; konkurenca je med velekapitalisti samimi; konkurenca je tudi med delavci. Če se importirajo črnci z juga v severne države, je to konkurenca za domače be-lokožne in tudi črnopoltne delavce. Vse priseljevanje delavcev je konkurenca. In te konkurence ne bo kraja, dokler ne bo vse delavstvo do zadnjega proletarca organizirano. Le z organizacijo se more doseči, da ne gre noben član ceneje delat, nego je skupnpst sklenila; le z organizacijo se more doseči, da se skrči delovni čas tako, da ne ostajajo nikjer brezposelne roke, ki so prisiljene v konkurenco. Kapitalistični sistem se bo moral umakniti socialističnemu, kadar bo zadostna večina proletariata organiziranega. Delavstvo ne bo čakalo, dokler ne pride zadnji zaspani, duševno nesposobni ali neznačajni proletarec do prave zavesti, ampak si bo vzelo zmago, kadar bo dovolj sposobno, dovolj močno zanjo. Računati je torej s tem, da bo, dokler traja kapitalistični sistem, tudi gotova manjšina nezavednega delavstva. Ta manjšina bo vedno povzročala kolikor1 toliko konkurence. Organizacija pomeni obrambo proti kapitalističnemu izkoriščanju, pomeni pa tudi obrambo proti taki konkurenci. Ako vzamemo ta dejstva v poštev, moramo priti do zaključka, da postopa moško delavstvo skrajno kratkovidno, ako odobrava slabše plače za žensko delo. Prav s tem postaja konkurenca umazana. • Ako dobi podjetnik ženske moči ceneje od moških, je to nevarno moškim delavcem. V mnogih podjetjih namreč ne velja pretveza o sllabejšem ženskem organizmu nič. Delo pri neštetih mašinah zahteva veliko več inteligence, paznosti, prisotnosti duha, vztrajnosti, kakor pa robustne telesne moči. V takih slučajih nadomešča ženska moškega popolnoma. Ako se zadovoljuje ženska z manjšo plačo, je to za podjetnika očiten dobiček; naravno je, da bo tedaj rajši jemal ženske in s tem se za moškega zmanjša prilika, da pride sam do dela. Le ako izgubi podjetnik to možnost .dobička, to se pravi, ako ni žensko delo nič cenejše od moškega, se zopet zboljša prilika za moža. S tem se pa tudi zboljša prilika, da se pridobe ženske za organizacijo. Dva glavna vzroka vplivata na to. Prvi je ta, da se proletarci v najslabših razmerah najteže organizirajo. Predvsem jim manjka za to potrebne samozavesti. Beda tlači človeka v ponižnost. Čim manjši je košček kruha, tem večji je strah, da bi ga bilo mogoče izgubiti. Tudi za ženske velja to, da jim je ideja organizacije dostopnejša, ako dosežejo nekoliko boljši materijalni položaj, da morejo vsaj bolj razmiš-ljevati o njem. Drugi vzrok je ta, da bo smatrala ženska moškega delavca za svojega nasprotnika, dokler bo opažala, da ji ne privošči boljšega položaja. V delavcu, ki zahteva zanjo enako plačo, spozna svojega zaveznika, in tedaj bo razumela tudi njegov klic v organizacijo. To pa mora biti cilj moških delavcev. Da bi* se odpravilo žensko delo v kapitalistični družbi, je popol-^ noma brezupno. Preveliko je že število žensk, ki so odvisne od dela svojih rok. In plače moških so v mnogih Za industrijah že tako znižane, da morajo iti tudi njihove žene v tovarne, če hočejo preživljati družine tako, da izgleda vsaj malo človeško. Danes se vposljuje ženske, ker jim podjetniki plačajo manj,kakor moškim. Med vojno so jih vposljevali, ker je moških primanjkovalo. In, kadar se kolesje industrije zopet bolj zavrti, bodo zahteve po ženskih delavkah še večje. Da se pa iz tega ne izleže nevarna konkurenca, more preprečiti le organizacija, ki se ne sme ozirati na spol. Taka organizacija je logično le tedaj mogoča, ako priznava vsem svojim članom enake pravice i jih zagovarja in brani. Te enakosti pravic ne more biti brez enakosti plače. Napram ženskim delavkam je načelo enake plače za enako delo le pravično. In delavsko gibanje mora biti pravično. Razun tega pa vidimo, da je enaka plača delavk tudi v interesu moških de^vcev. Enaka plača je njih varstvo zoper nevarno konkurenco. Zaradi tega mora priti povsod, kjer je delavstvo zavedno razume svoje resnične koristi, do veljave načelo: enako delo enaka plača! Kameleonstvo v časopisju. Kadar hoče kapitalistični razred ene države napraviti "razpoloženje" za vojno proti drugi državi, se v to svrho posluži časopisja, tega najvažnejšega propagandističnega sredstva. Kadar hočejtt posedli či sloji ustvariti "javno" mnenje proti kakemu delavskemu gibanju, proti stavkam itd., vporabljajo za namen svoje časopisje, časopisje je torej najvažnejši propagandistično sredstvo; je najvažnejše poneun-njevafno sredstvo; in je najmogočnejše vzgojevalne sredstvo. 4 So še druga sredstva, kot na primer kino-slike, shodi itd. Toda časopisje je danes še vedno najvažnejši faktor. Uprave in uredništva \ buržvaznih časopisov zijo, da so urejevani tako, kakor najbolj prija mas Priobčujejo stvari na ta način, da zadovoljujejo čitatelje, namreč vse take, ki NE znajo misliti. Tal ljudstvo je v ogromni večini in od tod dejstvo, i ima delavsko časopisje tako malo zaslombo v široki ljudskih masah. Angleški listi so n. pr. tako urejevarii, da priol čujejo mnenja vseh važnih faktorjev in prominentr osebnosti. Napišejo sempatam kak članek ali priobčijo vest, ki izgleda prijazna delavstvu, na drugih stih v isti izdaji pa je vse polno poročil in člankoi ki so vsi pisani v protidelavskem duhu. Toda delaf stvo kupuje te liste, ker ima v njih obširna spori poročila, vesti o škandalih in o senzacionalnih ura rih, številne slike, zanimve konteste itd. Ameriško 1 pitalistično časopisje zelo dobro slika socialističi pisatelj Upton Sinclair v svoji knjigi "The Rrat Check". V njej razkriva gnilobo in korupcijo amer riškega kapitalističnega žurnalizma in navaja stva, s katerim dokazuje svoje trditve. Ker so jih 1 teli nekateri listi v kritiziranju te knjige, potem je ni bilo več mogoče ignorirati, utajiti, jih je Sin-J clair pozval, naj gredo na sodišče in mu dokaže sodnijskim potom, da je pisal neresnifco. Toda boj to ameriško časopisje ni skušalo na ta način ov Sinclarjevih razkritij. Nič boljše ni med našim časopisjem, razun katerih izjem. Newyorški slovenski dnevnik je ] zadnjih predsedniških volitvah agitiral v uredniških in drugih člankih za republikanske kandidate. Priob-čeval je zanje tudi oglase in dobil za svojo lojalnost kapitalizmu čedno vsoto. Toda on hoče obdržati tudi svoje naročnike, med katerimi je ogromna večina delavcev. In ker se pod republikansko administracijo delavske razmere niso izboljšale, nego poslabšale, je udaril list po — Hardingu. To pri masi "vleče". Masa ne razume, da so sedanje mizerne razmere posledica kapitalističnega sistema, pa verjame, da jih je povzročil Harding in njegova stranka. Prevaja članke, katere deloma spremeni, iz radikalnih in liberalnih revij, tako da dela pred čitatelji utis, kakor da je "list slovenskih delavcev v Ameriki" v resnici naklonjen delavstvu. Toda pri prvi priliki ga bo zopet zatajil. Pravzaprav ga zatajuje vsaki dan. List; ki se na eni strani laska delavstvu, na drugi pa napada vsako organizirano socialistično gibanje, ne more biti prijatelj delavstva. Priobčil je že precej člankov proti sovjetski Rusiji in jo — ne kritiral, temveč napadal. Da pa se ne zameri čitateljem, ki simpatizirajo z Rusijo, priobčuje tudi take člank^, ki izgledajo prijazni Rusiji. To je kameleonstvo, toda ljudem ugaja; drugače bi se gotovo ne naročevali na tak list. Imamo druge liste, ki so spreminjali barve že na vse strani. Veranič na primer je imel list, ki^\ie bil za socialiste v malih noticah in proti socialistom v člankih, ki mu jih je plačala kapitalistična propaganda. Bilje s katoličani in proti njim; bil je za svobodo-miselce in liberalce; in proti (Obojim; za socialiste in sedaj za komuniste. Tudi švigašvagarstvo u-gaja ljudem. Zato pa je tudi tako težko najti kreme-nite značaje. Ljudje, ki so odirali narod, s;0 danes premožni in "prominentni"; včasi napišejo tudi kak "članek", v katerem namečejo blata na poštene ljudi. Ljudje pa si mislijo "al' jih je Ameriško ljudstvo ima zelo malo pojma o medna-B-rodnih odnošajih in mednarodni politiki. Do .svetovne B vojne je vedelo zelo malo o tujih deželah, še danes mu v jc geografija španska vas. V šolah skrbe, da pozna le ■ svojo deželo. In vzgoja v znamenju patriotizma ni da-■nes nikjer tako afettivna, kakor ravno v tej deželi. ■Vse to se sedaj maščuje nad washingtonsko diplomant * * Kakor vse konference državnikov, bo tudi genovska konferenca, če se bo sploh vršila, kapitalistična'konferenca. Kapitalistične države sploh ne morejo imeti drugičnih konferenc. Toda svet si je od nje največ obetal. Obetal raditega, ker ji bo prisostovala tudi Rusija, Nemčija in nekatere druge dežele, ki so bile izločene iz dosedanjih konferenc. In da bi bila popolnejša, so želeli na nji tudi ameriško zastopstvo. * * * Konferenca v Genovi je odložena do 10. aprila. Italijanska vlada je pripravila za številne delegacije krasna stanovanja in vse druge ugodnosti. Evropa se bo morala skušati reševati brez Amerike. Genovska konferenca bo fiasko; vse druge konference so se končale z neuspehom; kal neuspehom je bila položena v Versailesu s kapitalističnim, imperialističnim mirom. Versailska konferenca je največ pripomogla k sedanjemu ekonomskemu in političnemu kaosu. Konference, ki so ji sledile, blaže ta kaos. In vsaka je dosedaj dosegla vsaj toliko, da če že ni kaosa omilila, ga ni povečala, razun ona v Sevresu, ki je razkosala Turčijo med imperialiste, te kose pa imperialistične sile ne morejo prebaviti. In ako bi prišlo danes do konference vseh socialističnih strank, pripadajočih k II. in III. inter-« nacionali ter k dunajski delovni skupini, bi se končala tudi s fiaskom. Današnje človeštvo je vulkanično in se bo le počasi umirilo. Kapitalisti zborujejo na kon-ferengah že ves čas po vojni. Mednarodno delavstvo se šele pripravlja na splošno konferenco; 21. moskovskih točk je imelo slabe posledice za delavski razred. In pri tretji Internacionali se pripravljajo na temeljito spre-menitev taktike, ker bi drugače "ostala tretja Interna-cionala le malo levo krilo v delavskem gibanju." Tako poročajo iz Moskve. Zato se množe glasovi za zedinje-nje fronte mednarodnega delavstva. Proletariat se je moral razdružiti, da je spoznal VREDNOST enotne organizacije. Socializem ni religija, ki bi predpisoval nauke in dogme po načinu religije, po katerih se nihče ne ravna. Krivda za sedanji kaos po svetu leži tudi na delavstvu vseh struj in naziranj. Mogočna fronta delavstva bi bila potrebna za balanciranje mednarodnemu kapitalizmu na drugi strani; ker te fronte ni bilo, je kapitalizem delal po svoji volji in s ten^ pahnil človeštvo s svojimi nemogočimi pogodbami v največjo nesrečo. Delavstvo sedaj ni dovolj jako napraviti preobrat v današnjih razmerah; in še manj je sposobno uvesti socialistični družabni red v teku 24. ur. Z dekreti se lahko pove marsikaj; toda če ni nikogar dovolj sposobnega napraviti iz dekretov meso in kri. ostanejo dekreti le mrtve besede, zapisane na papir. * * * I V Južni Afriki mečejo bombe na stavkujoče delavstvo; stavka se je spremenila v revolucijo, in vrše Se bitke, kakor v vojni. Mnogo je ubitih, veliko ranjenih in še več ujetih. Brzojavna poročila slikajo delavstvo odgovornega za upore. "Revolucionarne izbruhe se financira iz inozemstva." "Sindikalisti so izrabili stavko za svoje namene." "Fanatični voditelji hočejo sovjetsko vlado." Taka so dnevna'poročila, ki še dostavljajo, da bo upor kmalo zadušen. Najbrž bo. Na stotine, morda par tisoč, delavcev je že padlo v teh bojih. Veliko jih bodo zaprli in nekaterim bo justica vzela življenje. Tak je proces neuspešnih uporov. Za delavstvo v Južni Afriki, ki je angleška kolonija z obširno avtonomijo, ne vladajo sijajne razmere; ravno obratno. Afriško delavstvo je zatirano. Razmere tam se v marsičem ločijo od razmer v tej deželi in boji tamošnjega delavstva so prilagode-ni tamošnjim razmeram. Za upore so poleg izkorišča- nja še drugi motivi, predvsem borba za osvoboditev izpod angleškega vpliva; Južna Afrika je Lila nekoč republika, ki so jo podjarmili Angleži. Delavcem konkurirajo svojim cenenim delom črnci, ki so tam še napol divjaki, in pa kitajski kuliji, katere so naselili tja kapitalisti, ki črpajo afriška naravna bogastva. Toda Južna Afrika še ne postane sovjetska južnika Afrika, ker je kapitalizem tam danes vsled zunanje pomoči močnejši kakor pa delavstvo, ki tudi v Južni Afriki ni edino. * * * Mohandas K. Gandhi, voditelj gibanja za osvoboditev Indije izpod Anglije, je bil aretiran. Gandhije-va taktika ne pomeni kako direktno akcijo v našem smislu besede, ampak je zapopadena v "nekooperativ-nem" gibanju. Kdor ne pozna razmer v Indiji, mu je ta taktika težko razumljiva. To je nekaka pasivna resi-stenca, kakor se je je posluževalo avstrijsko delavstvo na železnicah, kadar je bilo v boju za svoje pravice. Sedaj so angleške indijske oblasti Gandhija aretirale in ta je pred odhodom v zapor izdal na svoje pristaše proglas, naj se zadrže popolnoma mirno. Indijsko cesarstvo s svojimi 320 miljoni prebivalcev je v nevarnosti za Veliko Britanijo. Del Indijcev, ki pripada moha-medanski religiji, hoče ena struja angleških, državnikov potolažiti s tem, da se naj vrne Turčiji nekaj u-grabljenih teritorijev in da naj se preneha s sovražno taktiko napram nacionalistični turški vladi v Anatoli-jo, ki je danes edina resnična predstavnica Turčije. Z nobenim sredstvom se ne bo trajno držalo 3&0 miljo-nov ljudi pod vlado cesarja Velike Britanije. Velika Britanija sama je v nevarnosti. Vedni upori v Indiji, revolucija v Afriki, težave v Mali Aziji, nemiri na Irskem, delavski boji v Angliji, majanje tal Lloyd George-vega kabineta, vse to dokzauje, da je Velika Britanija v veliki krizi. Poleg tega ima številne druge zapletljaje. Voditi kapitalistično državo, kakor je Velika Britanija, je umetnost. In voditi družbo socialističnih dežel bo v začetku še večja komplikacija. Mislite si dežele, ki so revne, kakor n. pr. Italija, in druge, ki so po naravnih bogastvih in na poljedelstvu bogate. In predstavljajte si sebičnost ljudi, ki ne dajo radi nekaj, za česar ne dobe povračila. Današnja Italija je zrela za revolucijo. Toda ona nima dovolj svojih bogastev, da bi se mogla vzdrževati, socialističnih dežel pa ni, ki bi ji mogle pomagati. Italija mora čakati na prebrat v drugih deželah, da bo potem sama mogla izvesti uspešen preobrat. * * * Fašisti na Reki so s svojim prevratom zopet napravili nekoliko zmešnjave in ljudstvu stroškov. Mobilizacija v Jugoslaviji, transportiranje italijanskih čet na jugoslovansko mejo, šovinistične demonstracije, navdušeni članki, in končno padanje dinarja ter povečana kriza v gospodarskem življenju, vse to sledi vsakemu vulkaničnemu izbruhu, ki se dogajajo po vojni in se bodo dogajali še nekaj let. Tudi Italija ima opraviti z revolucijo v Tripolisu. Tam ne marajo italijanske vlade; reški fašisti jo hočejo. Rusija ponovno svari poljsko vlado, naj se drži pogodbe in razžene kon-trarevolucionarne organizacije, ki nemoteno formirajo svoje čete za vpade v sovjetsko Rusijo. In malfTAlba-nija ima tudi svojo revolucijo. Grška vlada je morala odstopiti, ker ne more izvršiti obljub, ki jih je dajala grškemu ljudstvu. Tudi tam pride do revolucije. Vse to so naravni pojavi v razvoju človeštva. Iz tega vsesplošnega kaosa prodira med delavstvo spoznanje, da je v resnici pozvano spremeniti družabni red. In me-denj prihaja spoznanje, da bo izvršilo to nalogo le v ENOTNI organizaciji. Naš najprvi cilj je zedinjenji mednarodnega proletarijata v ena mogočno interna-cionalo, ki ne bo slonela na fantastičnih predpisih in dogmah. * * * Ljudje med našim delavstvom, ki mislijo, da so iznašli novo pot v preobrat, naj se podrgenjo po čelu, obrišejo oči in izpregledajo, kajti za rušenje so prišli prepozno. In če je v njih kaj razuma, bodo izprevideli, da ni na svetu ničesar takega, kar bi se imenovalo "nova pot" v družbo bodočnosti. Delavstvo mora delovati za socializem po stari, preizkušeni taktiki, ki se ravni po okolščinah, po znanju ljudi in gospodarskih ter političnih razmerah, ki vladajo v poedinih deželah. Sam za izveličanje v nebesa je mogoča ena pot, ki je v cerkvenih knjigah natačno opisana. Ampak mi ne verujemo v izveličanje po smrti, zato tudi ne verjamemo t dogmatične taktike. % Prebivalstvo Francije. Na podlagi ljudskega štetja iz jeta 1921 znašj prebivalstvo Francije, uključivši Alza^ijo in Lo-reno 39,209,766. Število prebivalstva predvojnih 8! departmentov (okrajev) znaša 37,500,017 kar pomeni znižanje od leta 1911 za 2,104,975. Sedanje prebivalstvo Alzacije-Lorene znaša 1,709,749. — Kot glavni vzrok nazadovanja navajajo v prvi vrsti vol no in zniževanje rojstev, epidemijo španske influe« ce ter izseljevanje v mesta, kar znači zmanjševaj nje rojstev, ki so v mestih proporčno manjša kakon na deželi. Kar se tiče posameznih departmentov, ji prebivalstvo povsod padlo, izvzemši v sledečih pra vincah: Pomorskih alp, Rodanske, Herault, Vzhodni Pireneji in vse. tri senske province (radi Pariza1. Kar se tiče gibanja števila rojstev, kažejo seme-stralne številke ugodnejši rezultat nego pred vojno, zato pa je problem bega z dežele za merodajni faktorje tem resnejši. % Statistika o številu družin in številu otrok i Franciji je sledeča: Vseh družin' imajo 11,315,000. Od* teh je 1,804-710 brez dece. 2,966,171 jih premore enega potomca; 2,661.988 dva; 1,643,425 tri; 987,392 štiri; 566, 768 pet; 327,241 šest; 182,998 sedem; 94,729 osem; 44,728 devet; 20,639 deset; 8035 enajst; 8507 dv* najst; 1437 trinajst; 554 štirinajst; 247 petnajst; 79 šestnajst; 34 sedemnajst; 45 ^osemnajst ali vee! V Nemčiji pa so obitelji s 6 do 12 otroci v večini Skoro vse vojne neveste negujejo baje že po dvoje dečkov, katere naziva jo "malčki za maščevanje." Prebivalstvo Italije znaša okoli 39,500,« torej je večje od števila francoskega prebivalstvi Toda Italija je revna, zato jo Francija kot kapital listična sila daleč prseega. Višina narodne kulture se lahko sodi po politic-nih uredbah naroda. Nizka stopnja kulture ne daje ljudstvu samozavesti; kjer vlada despocija in jo narod potrpežljivo preneša, je njegova kultura gotovo pičli Čim več ima kulture, tem.bolj si tudi zaupa, da bo zni sam voditi svojo usodo, tem odločneje se torej bori a večjo svobodo. HiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiniiiiniiiuiimiiiiiMmiiiiiiiiiiig ANTON ČEHOV: DUEL. Za "Proletarca" poslovenil Jože Vidmar. ;i)iT>illl(tl)lilti]iatiiiiiiii[ti[[|[ii[itilEiiii[E»itii>ilttiii[tii[icijifiiiijiiiifiiniiiiiiiaii«iitii(iiiiiatiaai]}iiit]iii>]iiiTiiiiiin>tTiiiiiiiiittiiii>iiiitii iTS (Nadaljevanje.) — Čakaj____0 čem pravzaprav govoriš? — Prižgi svečo. — Oh, oh.... — je vzdihnil Samojlenko in priž-I svečo. — Moj Bog, moj Bog.... Pa že na dve gre, bratec. — Oprosti, toda doma ne morem sedeti, — je re-, kel Lajevski, čuteč veliko olajšanje zaradi svetlobe in Samojlenkove bližine. — Aleksander Davidič, ti si moj edini, moj najboljši prijatelj---- Vse svoje nade stavim vate. .Ali hočeš ali ne, toda pomagaj mi, za božjo voljo. Ža vsako ceno moram stran od tod. Posodi mi denar! — Oh, moj Bog, moj Bog! — je vzdihnil Samojlenko in se popraskal. — Ravno sem imel zaspati pa slišim: pisk, parnik je prišel, potem pa ti.... Babiš ve- — Najmanj kakih tristo rubljev. Nji moram pustili sto in na pot moram imeti dvesto ... Okrog štiristo sem ti že dolžan, toda vse ti vrnem...vse.... Samojlenko je zajel v eno roko obe lici, razkora-žil noge in se zamislil: — Tako____ — je mrmral zamišljeno. — Tristo , Da____Toda toliko nimam. Moral si jih bom kje izposoditi. — Izposodi si, za božjo voljo! — je rekel Lajevski, ki je po obrazu Smojlenka videl, da bi mu rad dal denar in da mu ga gotovo da. — Izposodi si, čisto gotovo, da ti vrnem. Pošljem ti iz Peterburga, kakor hitro pridem tja. Kar se tega tiče, si lahko miren. Veš taj, Saša, — je oživel: — daj, popiva malo vina! — Tako____Lahko ga. Oba sta šla v obednico. — Kako pa Nadežda Fjodorovna? — je vprašal Samojlenko in postavil tri steklenice in krožnik bresk-vic na mizo. — Kaj ona ostane? — Vse uredim, vse uredim.... — je rekel Lajevski v nepričakovanem prilivu radosti. -— Potem ji pošljem denar, da se pripelje k meni . . . Pozneje si že razjasniva najine odnošaje. Na tvoje zdravje, prijatfelj. — Počakaj, — je rekel Samojlenko. — Najprej pij ale... Ta je iz mojega vinograda. Tale steklenica je iz Navaridzejevega, ta pa iz Amatulovega.... Poskusi vse tri vrste in povej odkritosrčno.... Moje ima menda majčkeno kislinice, a? Se ti ne zdi? — Da. Potolažil si me, Aleksander Davidič. Hvala,... Kar oživel sem. — Ima kislinico? — Hudič ga vedi, ne vem. Toda ti si imeniten, čudovit človek. Samojlenko je gledal na njegov bledi, razburjeni, dobri obraz in se je spomnil von-Korenovega mnenja, (daje treba take ljudi uničevati; in Lajevski se mu je zazdel slab, brezzaščiten otrok, ki ga lahko vsakdo oškoduje in uniči. —Ko prideš v Rusijo, se pa pomiri z materjo, — je dejal. — To ni prav. — Da, da, na vsak način. Pomolčala sta nekaj časa. Ko sta spraznila prvo [steklenico, je Samojlenko rekel: -—• Tudi z von-Korenom bi se pomiril. Oba sta prekrasna, silno pametna človeka, pa gledata drug na drugega kakor volkova. — Da, prekrasen, silno pameten človek je, — je priznal Lajevski, ki je bil sedaj pripravljen vsakogar hvaliti in vsakomur odpuščati. — Imeniten človek je, toda jaz se ne morem zbližati ž iljim. Ne! Najini naravi sta preveč različni. Jaz sem vela, slaba, podrejena narava; mogoče bi mu v dobrem trenutku podal roko, toda on bi mi pokazal hrbet.... s preziranjem. Lajevski je srknil vino, stopil iz kota v kot in nadaljeval stoje sredi sobe: — Prav dobro razumem von-Korena. To je trdna, silna despotična narava. Si slišal, neprenehoma govori o ekspediciji, in to niso prazne besede. Njemu je potrebna puščava, mesečna noč: okrog in okrog spe pod šotori in pod milim nebom njegovi gladni in bolni, od težkih maršov izmučeni kozaki, vodniki, nosa-či, zdravnik, duhovnik, in samo on ne spi in sedi kakor Stanley na popotnem stolu in se čuti kralja puščave in gospodarja teh ljudi. On gre, gre, bogve kam, njegovi ljudje stokajo in mro drug za drugim, on pa gre in gre, končno sam pogine in vseeno ostane despot in kralj puščave, kajti križ na njegovem grobu kraljuje nad puščavo in karavane ga vidijo trideset — štirideset milj daleč. Žal mi je, da ni ta človek vojak. Iz-boren, genijalen vojskovodja bi nastal iz njega. On bi znal potapljati svojo konjenico v reki in delati mostove iz trupel, a taka drznost je v vojski bolj potrebna kot vsaka fortifikacija in taktika. O, izborno ga razumem! Povej, kaj naj namerava s svojim bivanjem tukaj? Česa mu je tukaj treba.. — Morsko fauno proučuje. — Ne. Ne, brate, ne! — je vzdihnil Lajevski. — Neki učenjak, ki se je vozil skozi naše mesto, mi je pripovedoval, da ima Črno morje revno fauno, in da je na njegovem dnu vsled izobilja žvepllo-vodika organič-no življenje nemogoče. Vsi resni zoologi delajo po bioloških postojankah v Neaplju ali v Villefranche. Toda von-Koren je samostojen in trmast: on dela na Črnem morju, ker tu ne dela nihče; prekinil je zveze z univerzo, učenjakov in tovarišev noče, ker je predvsem despot in potem šele zoolog. Iz njega bo nastalo še kaj velikega, boš videl. On že sedaj sanja, da bo pregnal iz naših univerz intrigo in povprečnost, ko se vrne iz ekspedicije, in da užene učenjake v kozji rog. Despotstvo je tudi v vedi pravtako silno kot v vojski. V tem smrdljivem mestecu pa živi že drugo leto zato, ker je boljše biti prvi v vasi, kot v mestu drugi. Kralj in orel je tukaj; vse prebivalce drži v šahu in jih ugneta s svojo avtoriteto. Vsem je nategnil vajeti, vme-šuje se v tuje zadeve, vse mu je potrebno in vsi se ga boje. Jaz mu Uhajam izpod šape, on to čuti in me sovraži. Ali ti ni govoril da me je treba uničiti ali oddati v prisilno delo? •— Da, — se je zasmejal Samojlenko. Tudi Lajevski se je zasmejal in je odpil vina.* —Tudi ideale ima despotske, — je rekel in je smeje se prigrizoval breskvice. — Navadni smrtni ljudje, če delajo za splošno korist, mislijo s tem svojega bližnjega: mene, tebe, z eno besedo, človeka. Za von-Korena pa so ljudje — ščeneta in ničle, ki so premajhne da bi bile lahko cilj njegovega življenja. On dela, pojde na ekspedicijo in si tam zlomi vrat, ne v imenu ljubezni do bližnjega, temveč v imenu takih abstraktnih pojmov, kot človeštvo, bodoči rodovi, idealno pleme ljudi. On dela na izboljšanju človeškega rodu, in V tem oziru smo vsi . zanj samo sužnji, meso za topove, tovorna živina; nekaj bi jih uničil ali utaknil v ka- torgo, druge bi zvil z disciplino in bi jih prisilil kakor Arakčejev vstajati in leči spat na signal bobna, postavil bi evnuhe, da bi nadzoroval našo čistost in nravnost, velel bi ustreliti vsakega, ki bi prišel iz kroga naše ozke, konservativne morale, in vse to v imenu izboljšanja človeškega rodu.... Despoti so vedno verovali v iluzije. Prav dobro ga razumem, brate. Cenim ga in ne zanikam njegovega pomena, taki ljudje, kot je on, drže svet pokonci, in če bi bil svet izročen le nam samim, bi mi pri vsej naši dobroti napravili iz njega isto, kot muhe iz tele slike. Da. Lajevski je sedel poleg Samojlenka in je dejal z iskrenim čustvom: — Jaz sem prazen, ničev, propal človek! Zrak, ki ga vdihujem, to vino, ljubezen, z eno besedo, življenje sem doslej kupoval z lažjo, s praznostjo in maloduš-nostjo.l Doslej sem varal ljudi in sebe, trpel sem vsled tega in moje trplenje je bilo ceneno in vsakdanje. Pred von-Korenovim sovraštvom ponižno uklanjam hrbet, ker se včasih sam sovražim in preziram. Lajevski je v razburjenju zopet stopil iz kota v kot in rekel: — Vesel sem, da jasno vidim svoje nedostatke in da se jih zavedam. To mi pomore vstati in postati drug človek. Dragi moj, če bi ti vedel, kako strastno, s kakšno tugo koprnim po prerojenju. In, prisegam ti, bom človek! Bom! Ne vem, ali je zagovorilo vino v meni, ali je v resnici tako, toda zdi se mi, da že dolgo nisem preživljal tako svetlih, čistih trenutkov, kot sedaj pri tebi. — Čas je, da greva spat.... — je rekel Samoj-lenko. — Da, da.... Oprosti. Takoj grem. Lajevski je zabegal okrog pohištva in oken. Iskal je svojo kapo. — Hvala....— je mrmral, vzdihuje. — Hvala. .. . Tolažba in dobra beseda sta več kot miloščina. Ti si me poživel. Našel je svojo kapo, se ustavil in boječe pogledal Samojlenka. , — Aleksander Davidič! — je rekel s prosečim glasom. — Kaj? — Dovoli mi, dragi, da prenočim pri tebi! — Prosim, prosim..!, zakaj ne? Lajevski je legel spat na divan in se je še dolgo pogovarjal z doktorjem. X. Tri dni po pikniku je prišla nepričakovano k Na-deždi Fjodonovn^ Marja Konstantinovna. Ne da bi pozdravila in ne da bi snela klobuk, jo je zgrabila za obe roke, jih pritisnila k svojim prsim in rekla v silnem razburjenju: — Draga moja, razburjena sem, omamljena sem. Naš mili, simpatični doktor je včeraj povedal mojemu Nikodimu Aleksandriču, da je vaš mož umrl. Povejte draga.... Povejte, je to res? — Da, res, umrl je, —■ je odgovorila Nadežda Fjodorovna. — To je grozno, grozno, draga! Toda ni je nesreče brez sreče. Vaš mož je bil najbrž diven, čudovit, svet človek, taki pa so bolj potrebni v nebesih kot na zemlji. Na obrazu Marje Konstantinovne so zadrgetale Vse črtice in pičice, kakor da so ji pod kožo zaplesale majčkene iglice; nasmehnila se je mandlovo in love sapo navdušeno rekla: — Torej, sedaj ste svobodni, draga. Lahko nosili glavo pokonci in smelo gledate ljudem v oči. Od sedaj naprej blagoslove Bog in ljudje vašo zvezo z Ivanoi Andrejičem. To je očarljivo. Kar tresem se od veseljj ne najdem besed. Mila, vaša snubačica bom.... Tab sva vas ljubila z Nikodimom Aleksandričem, dovolili nama blagosloviti vaš postavni, čisti zakon. Kdaj, kdij se poročita? — Niti mislila nisem na to, — je rekla Nadeždi Fjodorovna in si osvobodila roke. — To je nemogoče, mila. Mislili ste, mislili! — Prav gotovo, da ne, -— se je zasmejala Nadeždi Fjodorovna. — Zakaj naj se poročiva? Nobenega vzr» ka ne vidim zato. Živela bova, kakor sva doslej. — Kaj govorite! — se je zgrozila Marja Konstan tinovna. — Za božjo voljo, kaj govorite! — Vsled tega, če se poročiva, nama ne poštam bolje. Nasprotno, celo slabše. Svobodo izgubiva. — Mila! Mila moja, kaj govorite! — je vzkliknili Marja Konstantinovna, stopila korak nazaj in vsplesi nila z rokami. — Vi ste ekstravagantni! Zavedite se! Upokojite se! — Kako mislite, da naj se upokojim? Še živela i sem, vi pa — upokojite se! Nadežda Fjodorovna se je spomnila, da pravzi prav res še ni živela. Končala je šolo v institutu in» poročila s človekom, ki ga ni ljubila; potem se je sešla z Lajevskim in je ves čas živela ž njim na tem dolgi časnem, pustem bregu >jn čakala nečesa boljšega. je to življenje? "Ampak poročiti bi se bilo pa res treba...."-je pomislila, toda spomnila se ie Kirilina in Ačimano va, zardela je in rekla: — Ne, to je nemogoče. Tudi če bi me Ivan Andre jič na kolenih prosil, bi se ne hotela. Marija Konstantinovna je sedela nekaj časa moli na divanu, vsa žalostna, resna, in je gledala v enote čko; potem je vstala in hladno spregovorila: — Zbogom, mila moja! Oprostite, da sem vas vzni mirjala. Dasi mi to ni lahko, toda reči vam moram, d je od tega dne med nami vse končano, in da so vrat moje hiše, vkljub spoštovanju napram Ivanu Andre jiču, za vas zaprta. To je povedala svečano in je bila sama premagal od svojega svečanega tona; njen obraz je zopet zadrg tal; navzel je mehak, mandlQv izraz, pomolila je pri plašeni, zmedeni Nadeždi Fjodorovni obe roke in proseče rekla: — Mila moja, dovolite mi, da bom vsaj eno sai minuto vaša mati, ali starejša sestra! Odkritosrii bom z vami, kakor mati. Nadežda Fjodorovna je začutila v svojih prsih U ko toploto, radost in usmiljenje do sebe, kakor daj v resnici njena mati vstala od mrtvih in stopila pre njo. Viharno je objela Marjo Konstantinovno in se obrazom pritisnila k njeni rami. Obe sta jokali. Sei sta nri divan in sta par minut ihteli; niti pogledati« sta mogli druga na drugo, tudi besedice jima ni bi mogoče izpregovoriti. — Mila, otrok moj, — je pričela Marja Konstant novna: — povedala vam bom surovo resnico, brez po zanašanja. — Le, le, prosim. (Dalje prihodnjič). -J® Kapitalistični sistem je loterija' socialistični I gotovost. DOPISI. Nekaj obvestil. CHICAGO, ILL. — Marsikdo, ki se snide tu ali tam s kakim članom našega kluba, vprašuje, kdaj bo prihodnja seja, ker misli pristopiti v klub. Tem naznanjam, da bo prihodnja seja kluba št. 1, JSZ. v petek večer 17. marca v dvorani SNPJ. na So. Lawndale Ave. in 27. cesti. Vsakdo, ki priznava razredni boj in je voljan delovati v JSZ. za socializem, nam je dobrodošel. Na naslov članov in članic kluba sporočam, naj se polnoštevilno udeleže seje. Na dnevnem redu imamo volitve dveh delegatov na socialistično konvencijo, ki prične zborovati dne 29. aprila 1922 v Clevelandu. Sodrugi v državi Illinois so opravičeni za to konvencijo do dveh delegatov. Kandidatje, izmed katerih sta dva nominirana od našega kluba, toda ne izmed klu-bovega članstva, so: Bernard Berlyn, Chicago; Samuel Block, Chicdgo; John M. Colljns, Chicago; Swan M. Johnson, Chicago; Seymour Stedman; Chicago; F. W. Wenschoff, Mount Olive; Oliver C. Wilson, Chicago; S. H. Zimmerman, Freeport. Glasovati morejo le člani, ki imajo konvenčne znamke. Kdor je še nima, naj si jo da prilepiti v člansko knjižico na prihodnji seji. Stane 50c. Sredstva dobljena potom konvečnih znamk so namenjena v pokritje stroškov konvencije socialistične stranke. Nadalje bomo na tej seji uredili še nekatere podrobnosti glede proslave pariške komune, ki jo priredi naš klub v nedeljo 26. marca. Sodeč po znamenjih, bomo imeli veliko udeležbo, kajti prodanih je že sedaj par sto vstopnic. Storite vsi kolikor morete, da bo dvorana napolnjena. Govoriti bo treba tudi o prvomajski slavnosti, ki jo priredi naš klub v nedeljo dne 30. aprila in napraviti potrebne zaključke glede proslave ruske revolucije, ki jo priredimo v nedeljo dne 5. novembra. — Tajnik. Pokojni Martin Konda in naše gibanje. Chicago, III. — Dne 8. marca je v Francis Willard bolnišnici v Chicagi umrl vsem slovenskim socialistom in svobodomislecem v Ameriki dobro znani M. V. Konda, lastnik in izdajatel "Glasa Svobode." Podlegel je neke vrste operaciji. Kot lastnika rečenega lista, je Kondatovo življenje zvezano precej s početno zgodovino socialističnega gibanja med slovenskimi delavci v Ameriki — ne sicer kot kakim voditeljem socialistične misli, pač pa v toliko, v kolikor je svoječasno kot lastnik lista dopuščal in vabil slovenske delavce, naj se poslužijo njegovega lista za socialistično propagando. To je bilo v letih 1902-1906. Če so*1 vodili Kondata do te dobrohotnosti idealni ali sebični motivi, je treba prepustiti sodbo tistim, ki so ga poznali intimnejše. Pisec teh vrst ga je poznal precej dobro; saj je delal leta 1904-05 za njegov list, okrog katerega so se zbirali tedaj socialisti; ali poznavanje Konde kot notranjega človeka, ni bila lahka reč. Konda je^ bil namreč človek, ki ni zaupal svojih namer ali načrtov nikomur. Imel tudi ni z nikomur intimnega prijateljstva. V tem smislu je živel Konda "svoje" življenje. Njegove vidne lastnosti so bile, da je bil praktičen, in da se je v vsakem slučaju svojih kretenj vprašal, koliko bo korak, ki ga namerava storiti, prinesel v njegov dobrobit. In prijateljstvo, ki ga je morda kje iskal, je bilo zvezano vedno z gornjim vprašanjem. Glede teh zadev se je ravnal Konda po znanem ameriškem pravilu: business je business — in da je vse za business. Na podlagi te filozofije je prav lahko mogoče, da je prišel Konda po tedanjih razmerah, ki so vladale ' v Ameriki glede socialističnega gibanja na splošno, do prepričanja, (takrat se je namreč mislilo, da bo zavladal socializem v Ameriki čez 25 let), da bi se mogel s pomočjo socialistov povspeti na stolec slovenskega socialističnega časnikarja in publciista ter si na ta način ustvariti ne le lepo ekzistenpo, ampak tudi u-gled. Zglede za to je jemal, v kolikor je mogel pisec teh vrst posneti iz njegovih privatnih pogovorov v tistih časih, od sedaj tudi že pokojnega J. A. Waylanda, izdajatelja in lastnika lista "Appeal to Beason", ki izhaja še danes v Girardu, Kansi Wayland je bil namreč za Kondata velika avtoriteta — največ za to, ker je bil oboje: pisatelj in izdajatelj lista, in brezdvomno je, da je bil Wayland Kondatov učitelj socializma in pro-vizacije za socialistično in liberalno literaturo. Po vzoru tega moža je nameraval postati Konda bržčas slovenski Wayland, njegov list pa slovenski "Appeal to Reason." To bi se mu bilo morda tudi posrečilo, da je imel tiste duševne zmožnosti, kakor jih je imel Wayland, vzlic temu, da se splošne socialne razmere med nami ne morejejo primerjati s splošnimi razmerami, pod katerimi je delal publicist in lastnik lista "Appeal to' Reason," Wayland. Zmožnosti za proviziranje to je podjetnost in vztrajnost za oskrbovanje započete stvari, je Konda 1 brezdvomno imel; manjkala pa mu je duševna zmožnost in poznavanje taktike, lyi bi mu služila za izogibanje neprilikam, ki so vsled različnih situacij nastajale. Po svoji naturi nedostopen, da najde pota, ki bi ga povedla iz raznih sitnosti sam, je moral imeti vedno nekoga na strani, ki j^ mešetarij zanj, in tako so bili vsi d,obri ali slabi načrti prej ali slej izpostavljeni večjemu ali manjšemu porazu. Samo njegovi žilavi vztrajnosti in pa peščici ožjih rojakov in liberalnih somišljenikov — na dnu je bil M. y. Konda namreč meščanski človek — ki si jih je bil pridobil vsled svojega lista, se je imel zahvaliti, da niso bili njegovi porazi, od kar je prišel navskrižje s 'socialisti, večji, kakor so bili. V spor s socialisti je prišel Konda, ko se je čutil da ne potrebuje več njihove duševne in gmotne podpore. To je bilo kmalo po tem, ko se je bila ustanovila S. N. P. J. in je postal Konda njen tajnik. Kot tajnik in izdajatelj lista, ki je bil jednotino glasilo, se je čutil sedaj gospodarja situacije ter je začel napadati socialiste, ki so se vtikali v "njegove" zadeve. Kmalo nato se je izkazalo, da so imeli socialisti prav, ko so se vtikali v "njegove" zadeve. Nastali so boji, tožbe, izključevanja, izredne konvencije in konpno so Kon-dovi pristaši organizirali svojo podporno organizacijo S. S. P. Z., socialisti so pa že preje ustanovili svoj list "Proletarec." Boji, ki so se potem nadaljevali, so znani vsem starejšim članom Jugoslov. socialistične zveze in članom naprednih podpornih organizacij. Poleg .teh bojev je imel Konda mnogo bojev s slovensko klerikalno duhovščino. V teh bojih je imel Konda socialiste vedno ha svoji strani, kajti slovenski klerikalizem je bil, in kolikor ga je še, je še danes tako nesramno usiljiv in poneumnjevalen, da ga morajo, smatrati vsi naprednejši elementi za skupnega sovražnika. To je bil vzrok, da so boji med "Glasom Svobode" in "Proletarcem" pozneje ponehali in končno popolnoma odpadli. Mnogo zasluge za to premirje gre gotovo taktnosti in previdnosti kasnejših 'urednikov "G. S.," ki niso mogli biti odgovorni za vsa dejanja svojega gospodarja. Če bi bil Konda po svojih duševnih zmožnostih in po naturi drugačen kakor je bil, bi bil postal morda res kak slovenski Wayland in njegov list res kak slovenski "Appeal to Reason," Toda kakršen je bil, ni postal to. In kdo ve,( kako bi se bile razmere glede socialističnega gibanja in razmere naših podpornih organizacij zaobrnile, ne le ako ne bi bilo teh bojev, ampak če bi se bili ti boji, ki so^se vršili v letih 1905-1907, za nekaj let zavlekli, in bi postal Konda že gospodar situacije. Kaj bi lahko nastalo iz tega, ni lahko reči, lahko pa si mislimo. Posebne sreče v svojih načrtih Konda ni imel, in prav ta njegova nesreča se lahko smatra za srečo v slovenski javnosti v Ameriki'. Ne da bi hotel koga žali- ti, je treba s socialističnega stališča namreč priznati, da ni želeti take "sreče" nikomur, ker je taka sreča prenevarna za interese večine. Zgodilo se je, kakor je bilo usojeno. In kakorkoli so bili ti boji za Kondata kot privatnega člpveka hudi in težki, je treba koncem konca priznati, da je ž njimi profitirala največ slovenska javnost v Ameriki, iz katerih se je mnogo naučila. Naučil se je iz njih brez-dvomno tudi Konda sam. V tem smislu je doprinesel Konda kot človek, ne glede na njegove motive, za slovensko javnost v Ameriki toliko koristnega, da od-vaga vse tiste slabosti, ki jih imajo ljudje njegove men-talitete. Vloga, ki jo je igral Konda v drami našega javnega življenja, kakorkoli preteča je morda bila, je bila odigrana brez kakšnih katastrofalnih posledic za našo javnost. Zato lahko rečemo brez vsake hinavšči-ne, da nam je žal, da ga ni več med živimi, kajti izkušnje, ki jih je imel mož v teku svoje provizacije za svobodomiselno propagando, za več luči in več spoznavanja o napredku in kulturi, so ga napravile brezdvom-no sposobnejšega, kakor je bil nekdaj. In kot tak bi bil storil v tem oziru, če bi živel, lahko še marsikaj. S temi dejstvi pred našimi očmi se bomo hvaležno spominjali pokojnika tudi slovenski socialisti v Ameriki. — Drskar. Ruski pomožni fond J. S. Z. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z za mesec februar 1922. Ii poročil, ki prihajajo iz Rusije je razvidno, da se razmere ob Volgi še vedno niso obrnile na bolje in da ljudje v dotičnih krajih še vedno umirajo lakote. Naša dolžnost je torej, da podpiramo stradajoče v Rusiji, dokler se ne obrnejo razmere na bolje. Kolekte ruskega pomožnega fonda .1. S. Z. od 26 augusta 1921, pa do 1. marca 1922 znašajo po revidi-raryh računih $3,367,70. Od te svote je bilo odposlano "New York Callu", ki skrbi za odpremo zdravil, hrane in obleke v Rusijo $3,242,77. $124,93 pa je bilo odšteto za prokritje stroškov, ii jih je imela J. S. Z., s kampanjo za ta fond, kakor za tiskovine, poštnino, oglase itd. Do 1. marca t. 1. je bil ta fond kvitiran do centa. V mesecu marcu se je nabralo še $65,95, kar bo izkazano s svotami, ki še dospejo, v prihodnji številki "Proletarca" in "Prosvete". Zbiranje fonda za stradajoče v Rusiji ne sme prenehati, dokler ne pridejo ugodnejša poročila iz Rusije. . Tajništvo J. S. Z. Država Mesto 2 c 6 •o S ti M Chicago, 111., 224 ...... 37 Chicago, 111., 20 ....... 13 E. Moline, 111......... 4 Spfingfield, 111......... 10 Chicago, 111., 1 ........ 50 Carlinville, 111......... 28 Madrid, Iowa ......... 8 Detroit, Mich., 114 .... 30 Detroit, Mich., 210 .... 30 Girard1, Ohio .......... 10 Cleveland, Ohio ....... 20 Glencoe, Ohio ....... . 12 Sygan, Pa............. 35 Bon-Air, Pa........... 12 Luzerne, Pa........... 5 Herminie, Pa.......... 13 Cuddy, Pa............ 8 W. Newton, Pa........28 Avella, Pa............— Greensburg, Pa........ 5 Lloydell, Pa. ..........,31 Lawrence, Pa..... Morgantown, W. Va. . . 50 Max Martz, Buhl, Minn. Member at large ...... 6 i - Totals...........445 •= s a s > i Q s £ S M S ss a « s Sol jf Jf h 10 2 4 20 1 15 — — 50 $12.85 4.95 2.60 4.75 15.00 9.09 8.10 9.00 9.00 3.00 9.50 7.80 18.00 3.95 1.50 5.65 2.40 9.80 7.00 3.50 9.30 .50 15.00 1.80 S16.10 $20.1! 1.00 lil / 16.78 2ti 5.00 iS .60 63 58 37 $174.04 $60.80 »62.79 Rednih Dualnih Izjemni Znamk na roki dne 1. februarja ..........418 134 Dobljenih od stranke v febr.............,800 200 ^kupai ..........................1.218 334 M| Razpečanih glasom računa . .............. 445 63 Na roki dne 28. februarja............... 773 271 MU Dobrostojecih članov v februarju 629. K on venčnih znamk razpečanih 37 in -plačano zanje gl. stanu $19.50. Tajništvo J. S. Z. Listu v podporo. V. IZKAZ. LA SALLE, ILL.: Pauline Ermenc, 50c; Leo Alpner, 50c, skupaj ....................$ 1.00 MORGANTOWN, W. Va.: W. J. Lazar.........55 POWER POINT, O.: Jack Bergant...........50 BESSEMER," PA.: John Požun ...............25 CHICAGO, ILL.: Chas. Pogorelec, $20.00, Fr. Gottlicher, $1.45, skupaj ...........-..... 21.45 COKETON, W. VA.: J. Kogoj.................50 CLEVELAND, O.: John Jankovich.............50 EVELETH, MINN.: Fr. Russell...............50 BELLAIBE, O.: Louis Pavlinich.............. 1.15 DETROIT, MICH.: Joe Anžiček .............. 2.00 AMBRIDGE, PA.: Anton Kirn ...............50 MEADOWLANDS, PA.: Matt Premrov, $1.00, A. Semec, 50c; skupaj .................... 1.50 MAYNARD, O.: John Zdolšek, $1.00; A. Zlato- per 50c; skupaj ........................ 1.50 IRWIN, PA.: Jugoslov. soc. klub št. 221, J. S. Z 5.00 VERONA, PA.: John Ban ...................50 BROOKWOOD, KATONAH, N. Y.: Ant. Grden 1.00 KELSO, PA.: Nabrano na seji dr. "Zavedni šta- jerc" št. 289, SNPJ ........................ 2.25 HERMINIE, PA.: John Arch .................50 Skupaj...............................$ 41.15 Prejšnji izkaz......................... 230.58 Skupaj..........................$271.73 Agitatorji na delu. Chas. Pogorelec, Chicago, 111...................Ii Anton Zornik, Herminie, Pa.....................5 Mihelich in Oblak, Pullman, 111...................1 Anton Lukancic, N. Chicago, 111...................3 Jacob Kunstelj, Gilbert, Minn.............•......3 Anton Ocepek, Clairton, Pa.............»•'••••j Lovrenc Gorjup, Chicago, 111................... Ernest Krusic, Nokomis, 111.....................!j Frank Mravljak, Livingston, 111...................t Frank Besjak, Springfield, ni................... Frank Udovich, Chicago, 111.....................Jj Sava Bojanovich, Chicago, 111...................1| Math Križman, Johnston City, 111............... A. Zlatoper, Maynard, O.......................I Leonard Lenassi, Meadowlands, Pa...............fl Stanley Pahor, Milwaukee, Wis.................1 Frank Čopi, Springfield, 111.................... Nace žlemberger, Glencoe, O.................... Peter Bukovec, Johnston, Pa.....................ti J. Bergant, Power Point, 0.....................1! John Teran, Ely, Minn.......................... Andy Bertl, Herminie, Pa.......................Ij r MARTIN V. KONDA. Priredbe socialističnih klubov. ; Carlinville, III. — Socialistični klub št. 213 JSZ. priredi v soboto večer dne 18. marca veselico. Del tistega dobička se porabi za razširjenje Proletarca. Ta priredba bo ob enem proslava pariške komune, j Chicago, III. — Socialistični klub št., JSZ., priredi v nedeljo 26. marca v dvorani ČSPS., 1126 W. 18th Str. veliko proslavo pariške komune z govori, pevskimi in godbenimi točkami, solospevi deklamacijami in igro. Poleg tega programa bo na sporedu ples in prosta zabava. Springfield, III. — Klub št. 47, JSZ. priredi dne 39. aprila prvomajsko slavnost. Govoril bo sodrug Jože Zavertnik. Nokomis, III. — Klub št. 128, JSZ., priredi prvomajsko slavnost dne 30. aprila na kateri bo govoril sodrug Filip Godina. Chicago, III. —• Klub št. 1, JSZ., priredi prvomajsko slavnost v nedeljo dne 30. aprila. Program bo pravočasno objavljen. I Chicago, III. — Socialistični klub št. 1, JSZ. pri-re veliko proslavo ruske revolucije z obširnom programom v nedeljo dne 5. novembra 1922' v Narodni dvorani na So. Racine Ave. in W. 18th Str. INFORMACIJE. P. S., Somerset, Colo. — Izmenjevalna cena kron v dinarje je 4 krone za 1 dinar. Padanje ali dviganje dinarja, oziroma krone, nima pri tej izmenjavi ničesar opraviti; to je, vsake 4 krone predstavljajo 1 dinar na podlagi naredbe jugoslovanske vlade. : Glede izmenjevalne vrednosti sovjetskega ruskega rublja nimamo zanesljivih podatkov. Pri rokah.imamo eno poročilo iz Londona z dne 11. decembra 1921, ki citira moskovski "Novi Mir" sledeče: "Ruska državna banka naznanja, da še bo izmenjavalo v Ruski državni tanki v Moskvi in v njenih podružnicah sledeče vsote a tuje vrednote: za angleški funt Sterling 450,000 rabljev; za ameriški dolar 110,000 rabljev; za nemško marko 500 rabljev." Ta naredba je bila objavljena v imenovanem moskovskem listu dne 7. decembra preteklo leto. » . Akcija za združenje hrvatskih podpornih organizacij. Dne 20. februarja 1922 se je vršila v uradu Hrvatske Zajednice od Illinois konferenca zastopnikov hrvatskih podpornih organizacij za združenje. Prisostovali so ji Tomo Besenič, Anton Katic, J. Mibaljevič, A. L. Lucas in dr. J. Grahek za Narodno Hrvatsko Zajednico; Anton Gazdič, M. L. Matanovič, B. Jonič, D. Masakato, P. Vlasič in M. Depeder za Hrvatsko Zajednico od Illinois; Josip Renko in D. Sambol la Narodno Podporno Društvb Sv. Josip s sedežem v Kansas Cityju; Marko Smiljanič in T. Ajdinovič za Mlado Hrvatsko Zajednico. Druge organizacije, ki se strinjajo z akcijo, toda niso bile zastopane na prvi združevalni konferenci, so: Bratska Sveža na Pacificu; Hrvatsko Bratstvo v Mon-tani: Slovenska-Hrvatska Zveza na Calumetu. Konferenca ni odločila ničesar definitivnega, ker je akcija komaj začeta. Izvoljen je bil ožji združevalni odbor, katerega tajnik je Božo Jonič, 1552 Wentworth Ave., Chicago, 111. Stvar je predana odborpm prizadetih organizacij, da preskrbe potrebne podatke, in odvetnikom, da bodo iskali praktična pota ^a združenje -Konferenci je predsedoval Tomo Besenič, gl. predsednik XHZ. V sredo dne 8. marca 1922 je prišla za našo javnost nepričakovana vest, da je Martin V. Konda umrl. Podlegel je na posledicah operacije vsled kroničnega katarja v nosu. Bolehal je na tej bolezni že dalj časa. Operiran je bil že preje in pozneje je hodil k zdravniku, ki mu je lecil njegovo bolezen. Umrl je v bolnišni-oi Francis Willard. Vest o njegovi smrti je bila nepričakovana raditega, ker ni bil nevarno bolan in je redno opravljal svoje posle, čule so se govorice, da so zakrivili njegovo smrt zdravniki vsled neprevidnosti pri zdravljenju, toda dokazov za te trditve ni. Tudi ce bi bile resnične, je zdravnikom težko dokazati krivdo. In kakor pri vsakem opravilu, se tudi v zdravniškem delajo napake in ponesrečbe. Pogreb se je vršil v soboto 11. marca iz Kondato-vega stanovanja na Češko narodno pokopališče, kjer je bil upepeljen. Pogreba se je udeležilo precejšnje število znancev in prijateljev. V hiši žalosti, predno je bila dvignjena rakev, je imel kratek govor Z. Novak. V kapeli na pokopališču je opravilo pogrebne ceremonije društvo angleške organizacije K. P., h kateremu je spadal pokojnik. Nato je kvartet pevcev, katerih ime-5a I??.n.ls° znana, zapel pogrebno žalostinko.—John Jurečic je imel pogrebni govor v imenu samostojnega podpornega društva Zarja, John Pokelšek v imenu društva st. 1, SSPZ., in Vincenc Cankar v imenu SNPJ, kateri je bil pokojnik eden izmed ustanovnih članov. Končni govor je imel Z. Novak. Martin V. Konda je bil rojen 1. 1872 v Osojniku pri Semiču v Belokrajini. V Ameriko je prišel leta 1886. Prva leta svojega bivanja v tej deželi je prebil v zapadnih državah. Leta 1902 je začel v družbi s Fr. Medico izdajati svobodomiselni tednik "Glas Svobode" v Pubelu, Colo. -Po preteku enega leta se je list in njegov lastnik preselil v Chicago, kjer "G. Š." še sedaj izhaja. Prva leta Kondatovega časnikarskega delovanja so bila zelo trnjeva. Na svoji strani je imel le malo peščico pristašev, kateri so si bili ledini le v boju proti mračnjaštvu, proti klerikalizmu, ki je takrat popolnoma prevladoval v slovenski ameriški javnosti. Nasprotnik je bil močan, imel je na razpolago precejšnja sredstva in močno organizacijo KSKJ. Slovenska duhovščina v Ameriki je bila tista leta mnogo aktivnejša v javnem delovanju kakor sedaj. In naše ljudstvo je bilo pobožno, živelo je telesno tukaj, z duhom pa v starem kraju; mislijo je le na "vero, dom, cesarja", o kaki napredni misli pa sploh ni 'Ijilo govora. Majhna je bila peščica pionirjev na prosvetnem in socialističnem polju med slovenskim ljudstvom in eden teh pionirjev je bil M. V. Konda. Prvi je bil, ki je začel izdajati svobodomiselni list, eden med prvimi, ki je gradil napredno podporno organizacijo ,današnjo SNPJ., in prvi, ki je dal svoj list na razpolago socialistični • propagandi. Glavna zasluga pokojnika je v tem, da je bil pionir dela za napredek v naši javnosti. V pogrebnih govorih se pripisuje pokojnikom navadno vrline, katerih niso imeli, in zasluge, katerih niso deležni. O Martinu se lahko reče,'da je bil eden ustanoviteljev SNPJ., toda v poznejših bojim med njim in nasprotno frakcijo je jednota trpela. Posledica je bila, da je M. V. Korida v teh bojih prišel v konflikt z odborom SNPJ., izvoljenim na tretji (lasallski) konvenciji, do katere je M. V. Konda opravljal posle gl. tajnika. Pred njim je bil gl. tajnik Fr. Medica. Vsled tega konflikta je bil izključen iz SNPJ. Pozneje je ustanovil SSPZ., katere glasilo je Glas Svobode. Prva leta so slovenski ameriški sodrugi sodelovali pri listu Glas Svobode; Konda sam je bil član soc. stranke. Toda spori, ki so sledili, so prisilili slovenske sodruge, da so pričeli izdajati svoj list, posvečen izključno socialistični propagandi, pod kontrolo socialistične organizacije. In tako je pričel izhajati Proletarec, ki je bil nato z Glasom Svobode, oziroma z M. V. Kondatom dolgo časa v polemiki, podobni bolj osebnim bojem kakor polemiki. Do tega bi najbrže ne bilo prišlo, da ni imel M. V. Konda v sebi preveč egostič-nega duha, kateremu se je moralo večkrat umakniti vse drago. Toda svobodomiselni propagandi je ostal zvest do konca. . Ime Martin Konda. je tesno zvezano z zgodovino ameriških Slovencev. Vsled svoje energije je uspel celo tam, kjer ne ,bi uspeli niti ljudje mnogo inteligentnejši od njega, ravno vsled pomankanja volje za delo in boj. Toda pozneje, ko so pionirji položili temelj na pravo podlago, so se organizacije našega naprednega zivlja razvijale. Kolosalnost napredka -med našim narodom morejo razumeti le tisti, ki so imeli vpogled v razmere pred'20. leti in jih primerjajo z današnjimi. In zelo zelo veliko nam še manjka do resničnega napredka. Na polju boja proti klerikalizmu med ameriškimi Slovenci ima Konda neprecenljive zasluge. Na polju podpornih organizacij je veliko storil in s svojim začetnim delom pripomogel, da se je slovensko delavstvo otreslo mračnjaških podpornih organizacij. Pomagal je, karkeli so bili pri tem že njegovi motivi, v razredni borbi slovenskega delavstva proti kapitalizmu, dasi-ravno se je poznejša leta, ko je imela JSZ. svoje glasilo odvrnil od tega boja; reči pa se mora, da njegov list Glas Svobode ni kazal delavskemu gibanju sovražnega lica; prišteval se je k zagovornikom delavskih pravic, četudi ni imel kakega definitivnega stalisca z ozirom na širšo dejavsko politiko. M. V. Konda zapušča soprogo in pet nepreskrbljenih otrok. Zadnje leto ga je doletela nesreča, ko mu je avtomobil ubil najstarejšega sina. življenska pot pokojnega Martina je bila posuta s trnjem, kakor vsakemu bojevniku napredne misli. Kot bojevniku in kot pionirju mu bo ohranjen med nami časten spomin. LUZERNE, PA. — Seje slov. soc. kluba št. 218, J S. Z. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 3. popoldne na domu sodruga Maticicha. — Rojaki delavci, pristopajte k socialistični organizaciji. — John Ma-ticicb. DETR01TSK1M SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., se vrše vsako prvo in tretjo soboto v mesecu v klubovih prostorih na 1432 Ferry Ave. E. — Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. MILWAUKEE, WIS. 5cje slovenskega socialističnega kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v dvorani ILIRIJA, 310 First Ave. — Ker se na klubovih sejab obravnavajo važne stvari, je dolžnost članstva, da se udeležujete sej. Pripeljite s seboj tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. John Kresse, 396—ith Ave. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27, JSZ., se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne ▼ klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpati-zirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletarijata. Prva naloga delavca je, da postane raizredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." — ZA CARLINVILLE, ILL. Somišljenikom v Carlinville naznanjam, da se vrše seje reorganiziranega socialističnega kluba St. l\3, JSZ vsako tretjo nedeljo v mesecu v unijski dvorani Tem potom vabim vse delavce v naselbini, da se udeleže teh sej in pristopijo h klubu. To je edini na: čin da pokažete delavsko solidarnost in zavest proti kapitalističnemu sistemu, ki nas zasužnuje. Seje kluba bodo vedno predpoldne. Z delavskim pozdravom ..... Jos. Korsic, tajnik. VAŽNO ZA ROJAKE V HERMINIE. Socialistični klub št. 69, JSZ, zboruje VSAK TRETJO NEDELJO V MESECU ob 2 popoldne v dv» rani društva Frostomisleci, St. 87, SNPJ. Rojaki, pristopite k naši organizaciji, da s tu ojačate naše vrste. Anton Zornik, Box 202, Herminie, Pa. DROBNOSTI. — Približno 20,000 ljudi je napravilo samom« v Zedinjenih državah leta 1921. Vzroki: beda,» srečna ljubezen, neuspehi y trgovini in financak blaznost, degeneriranost. Med samomorilci je bik nad polovico moških, drugi ženske in otroci. Let 1919 je napravilo 477 otrok samomor, leta 192! 707; in leta 1921 858. Med samomorilci zadnje leti je bilo 509 Veteranov svetovne vojne. Vzeli so \ življenje, ker niso bili zadovoljni z demokracijo! prosperiteto, ki so jo izvojevale zmagovite deželi Samomori so socialna bolezen. Omejili se bodi kadar se spremene ekonomske razmere; to se zgi di šele v socialistični družbi. Samomori so sedaj t veliki večini dogajajo vsled tega, ker ljudje omi gajo v boju za obstanek, postanejo malodušni. pi sami končajo življensko tragedijo. — Med vojno je napravilo 116 vojakov, prihi jajočih iz države New York, samomor na evropski bojiščih, večinoma v Franciji. Kakor poročajoč jaške avtoritete, so bili ti vojaki večinoma sinoi nemških starišev, pa niso mogli prenesti bolesti, d se bore proti svojim nemškim bratom. Najbrž p so tu merodajni drugi razlogi, predvsem šikaniri nje, ki pa jih vojaške oblasti ne marajo navajati — Leta 1921 je bilo v New Yorku smrtno povt ženih 1,981 oseh. — Do dva miljona otrok dela v industrijski obratih v Zedinjenih državah. — Nad 20,000,000 ljudi pohaja v kino-gledš šča v Zedinjenih državah vsaki dan. Neka cerki na statistika trdi, da jih pohaja ob nedeljah priblii no toliko v cerkve vseh ver. — Stoječa armada Francije znaša sedaj u 800,000 mož. Francija ima razun Rusije najveiij armado. "Flue" in njene žrtve. Akoravno se je "flu" letošnje leto pojavila mik še, so žrtve, ki jih je zahtevala precejšnje. Po porot lih zdravniškega komisarja Copelanda za New Yoi je zahtevala 544 žrtev v januarju in februarju. Poj njala je tam, toda po drugih mestih in vaseh se še« no bore proti tej zlobni bolezni. Vi lahko zavaruje svoje zdravje, edino ako se držite v dobrem stanj Vase odvajalne organe- morate držati proste, vse o varne snovi se mora vedno odvajat iz črevesja, in i to je Trinerjveo grenko vino-najboljše sredstvo. Preji li smo mnogo pisem, katera opisujejo dobre učinke,1 jih imajo ljudje v dnevih "influence." Miss Mary Si t.era iz Florida St. Elizabeth, N. J., nam piše: "Za ča epidemije influence nam je bilo Trinerjevo grenko i no najboljša pomoč." Ako je steklenica v vaši omari za zdravila prazna, kupite si ga takoj zopet pri vaše lekarnarju. Važno je, ne samo, da čitate, anipak kaj čitate. Ljudje, ki si izbreejo samo ene vrste čti-;vo, nimajo od njega mnogo koristi. Mnogi izmed takih, ki so se ndali samo čit^nju šund romanc v, so sc duševno skvarili in niso redki slučaji, da so nekateri tudi zbla-meli. Kdor čita samo klerikalne stvari, ga to napravi fanatika; kdor čila samo revolucionarne fraze, postane istotako fanatik. Gradivo mora biti izbrano; in mora biti tako, ki človeka zabava in vzgaja. Citati moraš list, iz katerega boš razvidel, kaj se godi po svetu; in Citati moraš tudi tak list, ki bo trezno motril te dogodke in jih komentiral s socialističnega stališča. Nadalje moraš čitati zabavno čtivo; in pri tem ne pozabi poseči tudi po leposlovnih stvareh. Le tako si boš vežbal možgane, da boš postal človek, ki zna sam misliti in presojati. Proletarec je list, ki bi ga moral čitati. In v zalogi literarnih del, ki jih ima Proletarec, boš gotovo našel precej knjig in brošur, ki jih boš z veseljem čital in imel od tega tudi koristi. UČNE KNJIGE. V zalogi imamo tudi nekaj učnih ' in znanstvenih knjig. Za delavca I niso toliko važni romani in povesti, kakor pa učne knjige. Povesti j so v prvi vrsti zabavno čtivo. Toda učne knjige so potrebne za duševno hrano delavcu. Izmed brošur : čita j te "Pot k socializmu"; "Ali je [ religija prenehala funkcionirati?" /'Svetovna vojna in odgovornost socializma"; "V novo deželo"; "Ka-oliška cerkev in socializem"; "Kdo uničuje proizvajanje v ma-em?" / Nadalje: "Zakon uiogeneze"; "Za staro pravdo"; "Psihične mot-: nje na alkoholski podlagi"; "Spol, [ ljubezen, materinstva". Ce boste prečitali cenik knjig I v tej izdaji, boste našli tudi kake [druge knjige in brošure, ki vas bo-) zanimale. Sodrugi in somišljeniki, ne zamudite nobene prilike, ki se vam nudi za pridobivanje naročnikov Proletarcu. Program proslave pariške komune1 katero priredi SLOV. SOCIALISTIČNI KLUB ST. 1, J • S • Z • v nedeljo 26. marca 1922 V DVORANI Č. S. P. S., 1126 W. 18th St., v bližini Racine Ave. Dvorana odprta ob 2:30. Pričetek plesne zabave ob 3. popoldne. Pričetek programa ob 7. zvečer. SPORED: 1 Godba igra Marseljezo 2 Otvoritveni govor, govori F. Zajec 3 Govor o pomenu in zgodovini pariške komune, govori Jože Zavertnik 4 Igra godba 5 Ivan Molek: "Čemu si rodila sina?" deklamira Mary Udovicji 6 Marseljeza, poje pevski zbor Sava 7 E. Kristan: "Po neustavni poti", deklamira Joško Oven J 8 Internacionala, solospev, poje Lalie ■ Nemanich; S spremlja na glasovir Mary Dolenz 9 Oto Župančič: "Otroci molijo", deklamira Tillie Udovich "10 Solospev, poje Fred Zalaznik 11 "Planinska Roža" (S. Premrov), poje mešan pevski zbor Lira 12 Godba 13 igra: "ZADNJI D AN" Drama v dveh dejanjih. OSEBE: Jean Pieux.............................Filip Godiila Jacques Sauterelle....................Fred Zalaznik Francois............................Frank Udovich Anton ( .....................Mihael Ratovšnik Bernard l dijaki................Martin Mihelich Bonot ' ........................Andrej Kobal Margot......,.'.....................Frances Tauchar Sainte Jeanne..........................Minka Aleš Alfons Labanne.............'...............J. Oven Guy d e Puissey......,....................John O lip Genij..............................Chas. Pogorelec Vojaki, delavci, ženske. Vrši se v Parizu 25. maja leta 1871 zvečer na barikadi Menimoltant in rue de Belleville. Po končanem programu ples in prosta zabava. Polovica čistega prebitka gre v ruski pomožni fond. Vstopnina 50c (vojni davek vštet.) HSMMBMiMniliM naročnike, ki jim je naročnina potekla, prosimo, naj jo takoj obnove. Ne čakajte tirjatve iz upravništva. S točnostjo nam prihranite delo in ob enem pomagate listu, ki v Časih te draginje tako zelo potrebuje pomoči. Naročite! Ali je religija prenehala funkcionirati? ....................... .$ .30 Svetovna vojna in odgovornost socializma . .. ....................80 Katoliška cerkev in socializem.....30 Skupaj ....................$1.40 Ako naročite vse tri ob enem samo $1.00 za vse tri. y^vwwwwwwwwwvwvs Slovencem priporočamo v posedanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S. R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj. 5EVER0VA ZDRAVILA VZQRZUJEJQ ZDRAVJE V DRUŽINAH. Y o 5EVERAs e 5 KO ArjiTseplfcqo iqdzilo Priporočljivo zd odponjoč pri zdravljenju srbečice iq razrjil] l^ožr|il] bolezrp. CENA 50c Vprdšdjie pri vtišetrj le^tirjli. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA DR. RICHTERS 'PAIN- j SXPEL^a Dobro zdravje je vredno zlata, vsak plačilni ček je potrdilo dobrega zdravja. Odženite mučne bolečine s pravim Pain-Expelerjem, starim prijateljem družine. Zahtevajte ga z našo varstveno znamko "SIDRO". Cena 35c in 70c v vseh lekarnah ali pa pri: . / Ako «i želite nabaviti knjige socialne, povestne ali kake druge vsebine, jih naročite od Proletarca. Eventualni dobiček od prodaj* knjig se porabi za pokrivanje stroškov pri listu. John Plhak & Co. 1151-1153 W. 1801 Street Chicago, Illinois. Modna trgovina. Velika zaloga moških, ženskih oblek, izde-1 a n i h po n a j modernejšem kroju. Cene nizke. "THE MILWAUKEE LEADER" Največji Ameriški socialstični tfcu-vnik. Naročnina: $6.00 za celo leto, $3.00 za pol leta in $1.50 za tri mesece. Naslov: 532 Cbestnut Street, MILWAUKEE, WIS. WWWWUWVWMMMUWVW _L CARL STROVE« LAWYER and COUNSELLOR 133 W; Washington Street, CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. Naročajte najboljši in najbolje širjen socialistični dnevnik v Amerl 'THE NEW YORK CALL 112 Fourth Avenue, NEW YORK, N. Y. Naročnino za dneme in nedelji izdaje $12 za celo leto; $7 za pol Id $4 za tri mesece; $1.50 za en mew samo nedeljske izdaje $3 na lit Samo dnevne izdaj« $9 na leto; | leta $5; en mesec $1.25. Kadar... Kadar mislite na potovanje i stari kraj; kadar želite poslati svojimi rokrajskim sorodnikom, prijut ljem ali znancem denar, ali kadar imate kak drug ] s starim krajem, obrnite se na tvrdko ZAKRAJŠEK & CESAREI 70—9th AVE. NEW YORK, N. Y Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOI0ISTOWN, PA.