PoSInKna platana v gotovini, LETO V. LJUBLJANA, 2. APRILA 1927. STEV. 14. VtAPOČNlNAZAlVCdSLA-VIIO ČETRTLETNO DIN I5‘ CELOLETNODl N 6O/Z A INOZEMSTVO 1EDODATI POŠTNINO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA It E VILK A PO DIN * 150, POŠT. (EK. KAt 13.188 /A\ vredniItvoinvprava V'VČITEL}JKI‘TISKARNI/ 'ROKOPISI 'SE - NE VRA-'CAJO/ANONlMNlDO-„ 'Pl Ji • JE • NE • PRIOBČV -k 1E10/P0{TNINA'PLA-% XANAV-GOTOVINI TELEFON STEV. 90«. Razpust Orjun Vojvodine. Napovedovali so že dolgo, da bodo zaustavili pokret jugosloven-skega nacionalizma v ravni Vojvodini z ‘ odločno akcijo proti .vedno bolj se krepeči Orjuni. Dolgo so gospodje grozili prav od hipa, ko je na obče zaprepadenje pljunil prvi v obraz vojvodinski Orjunaš največje-tnu korupcionistu te zemlje in pokazal, da ima v tem narodu še pravde preko slučajne parlamentarne večine pa do tega hipa, ko sprejemamo vest, da je železni kancler odobril razpust Vojvodinskih Orjun. Greh, ki so ga storili bratje Vojvodinci, odgovarja onemu, nas slovenskih razpuščenih Orjunašev, ki je: Prevelika ljubezen do Jugoslavije in brezpri-merna požrtvovalnost v teh časih, ko gospodujeta sicer neomejno egoizem in najodvrajtnejži materializeim. Mi spričo tega nasilnega akta ne protestiramo in ne dvigamo pritožb, ker vemo, da v zemlji, katero vladajo črnožolti kandelaberski govorniki in v kriminal spadajoči pljačkaši države, da za nacionaliste ni-pravice. Akt o razpustu, ki ga je podpisal nesud-ženi diktator Jugoslavije odgovarja stanju, v katerem se nahaja država in sedaj samo pričakujemo še razpusta ostalih nerazpuščenih oblastnih odborov Orjune. Razpuščene Vojvodinske Orju-naše pa iskreno pozdravljamo v naši ligi ponižanih in razžaljenih v neomajni veri, da pride i za nas ura, ko.si bomo pričeli sami krojiti svojo s tolikimi žrtvami drago plačano pravico. Gozdovi zelene in Djurdjev dan se bliža. Pa da vidimo nato, kje šo Svi po pušči i krvavoj ruci, koj od rane jauknuti neče, ni kraj sebe uplašiti druga, koji može stiči i uteči i ranjenog iznesti druga. Razpuščeni slovenski Orjunaši. Čuvajmo borbeni duh vojske! Mussolinijeva izborno zamišlje-diplomatsko - vojaška .ofenziva Proti naši državi je sedaj v celoti Popolnoma propadla. Jugoslovenski lahkoverni diplomat, ki je bil ddslej še vedno nemilo prevaran v neenaki borbi z rafinirano diplomacijo palače Chiggi, je to pot prvič dosegel znaten uspeh in udaril s kladivom po glavi lokave jezuitske rimske diplomate. - Udarec namenjen Beogradu je padel nazaj na Rim. Nas predlog o anketi celega sveta je do dobra dokazal neovržno svetu, kje so miroljubni pacifisti in kje rato-borni elementi, ki. hočejo pahniti po svetovni vojni izmučeno Evropo v novo nesrečno krvoprelitje. Grdo pa bi se varal oni, ki bi po tem velikem neuspehu diktatorja Pričakoval izmirjenje med Jugoslavijo in fašistovsko imperializma presto Italijo. Mrzlična dela ha reorganizaciji vojske caporetskih herojev in nekrvavih reviHucionističnih črnih košulj pričajo, da je spopad neminoven in da je pripisovati le naši brezprimemi miroljubnosti pro-longiranje zapadlosti menice izstavljene na živo telo naše nacije v Londonskem paktu. Ukrepi posameznim edinfcam, o katerih govorimo na drugem mestu, jasno pričajo, da se Itaiija resno pripravlja na ta trenutek in da bodo dogodki bližnje bodiJčnosti za našo zemljo vse preje, kakor prijetni. Mir, ki vlada danes v Italiji in nad celim svetom, je le privid pod katerim se nemoteno pripravlja spopad Iztoka L ISTE K Iz dnevnika Koste Pečanca. (Dalje.) Prva operativna naredba vojvode Pečanca. Že prve dni po okupaciji je pri-čel sovražnik na po mednarodnem Pravu nedovoljen način, pritiskati na nezaščiteno prebivalstvo ponižane Srbije. Samo ob sebi je razumljivo, da je tako postopanje večkrat naletelo na odpor. Ljudje so uskočili med od-fnetnike, bežali v goro in tam živeli, eni kot beguni, drugi sti se priključili manjšim četam po par ljudi, prihajali od časa do časa s planine iin povračali divjemu neprijatelju milo za drago. V času, ko je vojvoda Pečanac dospel v Srbijo, je ofjtojaio že več takih četic. Ena najglasovitejših je '"'la c2eta vojvode Koste Vojinovi-Ca» katera je operirala okrog Ko-Paonika in Jastrebca. in Zapada, pri katerem bo moral eden podleči popolnoma. Na ta spopad se moramo pripraviti i Jugosloveni, ako ne maramo doživeti, da bo v prvih dneh pregažena naša zemlja do neprija-teljih. In kakfTr bi nam bilo stokrat ljubše, da bi kov&li namesto mečev in nožev pluge in lopate ter vlivali namesto topov destilacijske kotle, tako pa danes z največjim veseljem žrtvujemo za kanone, o katerih hoče nekaj mlečezobcev govoriti kot o nepotrebni šari, ker vemo, da leži v njihovih ceveh spas naše zemlje ter svoboda, kultura in napredek bodočih naših rodov. Zato so bile eno-dušne manifestacije ob priliki sprejetja proračuna vojne in mornarice povsem razumljive in viden znak, da ve ceniti skupščina vrednost naše vojske, ki se jači vidno od dne do dne. Ob tej priliki pa moramo obrniti pažnjo merodajnih krogov na čini-telje, katerim posvečajo vse premalo pozornosti. Naš narod je preživel vso strahoto Kalvarije dolgoletnih vojen in spoznal v najtežjih urah borbe za obstanek in osvobojenje vse posledice vojevanja. Saj je poleg vzhodne Francije in Belgije skoro ni zemlje, preko katere bi se razbesnela vojna vihra, kakor se je baš na naši. Porušene hiše, popaljene vasi, po granatah in strelskih jarkih razrita polja, posekane šume, sadni vrtovi, vinske loze, demontirane tovar- Pečančeva naloga pa je med tem potrebovala obširno organizacijo, ki bi zavzela kolikor mogoče velik del zemlje, a bi pri tem obdržala karakter čvrste celice, sposobne, da izvrši eno edino voljo, in da z združenimi silami doseže en edini cilj. Brž, ko je Pečanac stopil z letala, je, kot smo to že pisaii, pričel z organiziranjem. Od 16, do 21. septembra je organiziral že ves srez kosanički in iz njega sestavil dva popolna bataljona vojnikov, od katerih je bil eden oborožen, drugi pa brez orožja. Petindvajseti september je izkoristil v to, da je obiskal svoje, a takoj na to se je zopet z vso vehemenco povrnil na svoj organizatorični posel. Treba je pripomniti, da je Pečanac vse svoje deli* zasnoval na temelju ene prepozicije in ta je bila; Skorajšnje prebitje solnnske fronte in umik sovražnih čet s te fronte. Na vsak način si Pečanac ni sam sebi sugeriral tega dejstva. Nedvomno so ga napotili na to oni, po želji katerih je krenil na ta smr- ne, z vodo zaliti rudniki, strahote sovražnikovih artilerijskih in letalskih, ognjev, grozote umikov, ip begov z rodne grude v mrzlo tujino, umiranje gladu, umiranje v masah zavo-ijo eg-ideim, so dejstva, ki so globoko zapisana v dušah našega naroda in ga plaše že samo ob misli na to, da bi moral še enkrat izpiti ta kelih gorja do globokega dna. Poleg tega pa v naših družinah še vedno oplakujejo izgubljene očete, brate in sinove, ki so padali kakor zrelo žitno klasje pod koso Smrti in prepuščali syojce temni usodi. In tu je jedro bodočega vprašanja moralne kakovosti naše vojske. Jugosloveni so v teku svetovne vojne dokazali, da znajo heroično in brez prigovorov umirati darujoči svoja življenja na oltar domovine, rfd katere pa so pričakovali najmanj toliko, da ni skrbela za preostale njihove svojce. Domovina pa jih je ogoljufala in grdo prevarila. Dočim so prelili oni zanjo kri, prepušča le ta vdove, sirote in majke v vojni padlih počasnemu umiranju gladu ob 15 in 20 dinarjih mesečne pokojnine. Slučaji majk in onemoglih očetov, ki spe po hodnikih ministrstev, katera jim v zameno za padlo deco izstavljajo potrdila, da smejo prosjačiti po' zemlji, kriče do neba in ustvarja i" vse preje, kakor ugodno duševno razpoloženje med bodočimi branilci države, ki deveto leto po za- ključku premirja prepušča slepe in pohabljene invalide, da umirajo po peronih .kolodvorov, kjer s svojo strašnp bedo tisočkrat bolj rušijo moralo v vojski, kakor vsi mračni elementi, ki skušajo to storiti z živo besedo. Narod je pozabljiv. Ne pozablja pa, če se mu s kraljevo besedo zagotavlja zemlja in če mu nato, deveto leto p(5 njeni podelitvi z bajoneti Božovih žandarjev le to zopet nasilno odvzemajo in jo podeljujejo onim, proti katerim se je boril na življenje in smrt. Sramotno postopanje z dobrovoljci, ki v letu 1927. doživljajo skoro isto usddo, kakor bi jo, če bi zmagala Avstrija, tudi bije marsikoga v obraz, ki bi bil sicer pripravljen storiti za državo vse. O postopanju z reparacijami, ki so se poizgubile po tajnih kotih po-rodice v Švici, Francui in Angliji, niti ne pišemo. Dovolj je le, da človek pogleda palače te gospode po Terazijah in zadolžene na pol popravljene kočice srbskih Seljakov, ki so imeli srečo, da so preživeli vse vojne vihre. So to dejstva težka, ali neovrgljiva! Z njimi morajo računati krmarji države, ako ne žete. da doživimo dan, ko bomo imeli tehnično izborno opremljeno vojsko ali brez vojakov, kar je že doživela opeto-vano naša zapadna soseda!! A. V. Še k jubilejnemu letu. Zgodilo se je, kakor je bilo pričakovati. Jubilej sv. Cirila je prevzela cerkvena oblast in ga skuša izkoristiti v svoje namene. Tudi naša država je —r vsaj po naših krajih — odredila, da naj se v šoli omeni pri slovenski oziroma pri zgodovinski uri ta jubilej. To so smatrali šolski krogi, da je dovolj, s tem bi bile potem odveč vse večje proslave, kjer bi se globlje in obširneje govorilo o pomenu slovanskih apostolov. Medtem je izšla papeževa okrožnica, ki govori samo o verski oziroma cerkveni strani tega vprašanja in se skrbno ogiblje glavnega vprašanja — slovanskega bogoslužja. Mi katoliški Slovani naj bi bili poklicani, da posredujemo med pravoslavno in katoliško cerkvijo; da delujemo za cerkveno edinstvo. Češki listi protestirajo proti tej rimski propagandi, ki naj se vrši po naših državah in v naših cerkvah letošnje leto v imenu naših apostolov. Jako primerno omenjajo, da je bilo od dela slovanskih bratov samo en korak do Husa, proti kateremu protestira Vatikan, da bi ga češki narod časti! kot svojega narodnega mučenika. Ker 'se bliža prihodnjo leto (829) tisočletnica sv. Vaclava, če- škega patrona, se zavaruje češka javnost že sedaj, da bi cerkev izrabljala slovanske jubileje za svoje namene. Povedali smo že, da je vsaka proslava, ki ne povdarja temeljnega principa slovanskih apostolov, namreč narodnega bogoslužja v cerkvah, neiskrena, enostranska in le katoliška propaganda proti pravoslavju. Mislimo, da ni naša dolžnost delati propagando za katolicizem, dokler sami čutimo njegovo protinarodno in protidržavno tendenco v lastni državi. Zato češki listi opravičeno odklanjajo tak jubilej in propagando na rimsko povelje. Posebno na Moravskem in Slovaškem, kjer je med narodom še mnogo cirilmetodejskih tradicij in kjer klerikalizem izrablja vsako stvar za svoje namene, je treba preprečiti rimsko propagando v imenu slovanskih blagovestnikov. —. Komur je do cerkvenega edin-stva — naj deluje zanj *— in Rim ima druga sredstva nego zlorabljanje dveh imen, ki sta dala Slovanom narodno bogoslužje in 'zato trpela dovolj preganjanja od cerkvenih krogov. Ali ni čudno, da so n. pr. nemški škofje imeli Metoda dve in pol leti zaprtega in1 papež baje d Stroji za špičenje svinčnikov. THE REX CO., Ljubljana. tem »ni vedel«. Šele ko je izvedel, ga je oprostil. Tik pred tem pa ga je posvetil v škofa, mu dal važno misijo v moravsko - panonski nadškofiji — in dve in pol leti ni imel časa zvedeti, kje je Metod! Naravnost zanimivo je čitati v zgodovini, kako idealno sta vršila svoje delo slovanska apostola, kako pa je cerkev zraven špekulirala na vse drugo nego na to, da bi vršila svoje krščansko delo. Ravno« isto se ponavlja sedaj. Sv. Ciril je predvsem predstavitelj narodnega apostola, ki se ne straši truda za širjenje krščanstva, pri tem pa ne pozna nikakega fanatizma, ki ga pri vsaki priliki obsoja, posebno pa jezikovni kon-servatizem, ki ga je nazval »troje-zično herezijo«, ker so si le trije jeziki lastili pravicd do bogoslužja. Ciril je dobro spoznal, da s tem postane drugim narodom vsebina verstva nedostopna, obenem pa se s tem onemogoča enakopravnost narodov, kar ni v smislu krščanske pravičnosti. In s tem je za nas pomemben letošnji jubilej. Odklanjamo ga kot agitacijo proti pravoslavju, kot propagando rimsko-latin-skega katolicizma, in ga hočemo slaviti v duhu naših apostolov, kot jubilej slovanske krščanske kulture, ki je ravno s cerkvenim narodnim bogoslužjem položila temelj slovanskemu slovstvu. Obenem pa z njim povdarjamo zahtevo, da se vrne v naše cerkve glagolsko bogoslužje, kakor so to obljubili tisti jugoslovenski škofje, ki iščejo pred sodnijo zadoščenja za žaHtvie, namesto da bi z dejanji dokazali, da so za narodno bogoslužje. Kakor češka javnost, mora tudi naša jugosJovenska letos dokazati, da se ne dattio izrabljati Rimu, da se zavedamo svojih pravic in dolžnosti in zato naj bi narodna društva v tem smislu prirejala proslave, ki naj izzvene v odločno zahtevd, ki .sta jo utemeljila s svojim delom brata, ko sta vkljub vsem oviram uvajala narodni jezik v cerkev med slovanskimi narodi. I. L. JANEZ POHARC: Češki fašisti. NEKAJ MISLI O ČEŠKEM FAŠIZMU! Kakor kažejo znamenja se je pričel v bratski Češkoslovaški republiki v zadnjih časih širiti nacionalen pokret, ki si je ne le nadel ime, nego tudi prevzel program fašizma. Daleč smo od tega, da bi se vmešavali v notranje borbe v drugi državi, ko se nam vsem že gabi naš tonosni podvig. A ko je Pečanac uvidel, da je ta predpostavka ofcta-la neizvršena, je s svojim bistrim umom in s pomočjo dolgotrajnih 'izkušenj prilagodil 1 svojo organizacijo in svojo akcijo okolnostim v katerih se je kretal in v katerih je živel. Po 26. septembru je vojvoda Pečanac prehodil s svojimi četniki ves prostor Timoškega in Vranj-skega okruga in ves teritorij, ki je nekdaj pripadal kosovskemu vila-jetu. Povsod je organiziral in sklepal zveze s svojimi prijatelji, kate-ril je imel nemalo tudi med Arnav-ti. Naši ljudje so ga povsod pričakovali ne samo radostno, temveč tudi z neprikritim patriotskim odu-ševljenjem, ' kateremu so dajali duška. Sestanek Vojinoviča s Pečancem. 19. septembra se je Pečanac pojavil v šumi sela »Više«. Opoldne je dospel s Kopaonika v Više selo tudi Kosta Vojinovič s svojo trideset mož broječo Četo. Na tem sestanku je Vojinovič na 'kratko opisal zgodovino fcvojega odmetništva in delo, ki ga je pri tem vršil. »Ušel sem Avstrijcem na Ko-paonik ter sem zbral okrog sebe nekoliko četnikov in si zadal nalogo, da ščitim tamošnje prebivalstvo pred Turki in Arnavti. To je bil moj glavni cilj. Ko pa je bolgarska komanda izvedela za mene, je izdala nalog, da me ujamejo*. Tedaj sem bolgarskemu komandantu poslal pismo, v katerem sem mu pojasnil cilj svojega odmetništva. Pisal sem mu, da hočem samo ščititi nezaščiteno prebivalstvo pred neusmiljenim ropanjem Turkov in Arnav-tov. Bolgari mi pri tem ne morejo nasprotovati. Brez razloga ne bom udaril nanje, toda če bodo podvzeli -količkaj proti meni, se bom boril na življenje in smrt.« Dalje pripoveduje Vojinovič, da je dvakrat premagal avstrijske preganjalce, ki so ga že skoro dosegli. Prav do poslednjega moža je potolkel i prvo i drugo četo. Potem so krenili proti njemu združeni Av- strijci in Bolgari, a tudi te je potolkel do zadnjega in jim je povrhu zaplenil ves pratež in konja, ki ga je jezdil bolgarski komandant. V poslednjem času, ko je prispel v Srbijo tudi Pečanac, je prišel k njemu Vo>jinovič, potem, ko se je prebil skozi čete, ki so ga obkolile. Od takrat sta ostala Vojinovič in Pečanac do izbruhi splošne vstaje, skupaj. Bratska pomoč. 4. oktobra 1916. je dospela k vojvodi četa ^Črnogorcev* broječa devet ljudi. Vodi! jih je kapetan Milenko Vlahovič. Tem ni uspelo pravočasno dospeti do meje in pobegniti iz dežele. Okupacijska vojska jim je presekala pot ter jim ni prelistalo drugega, kot pobegniti v planine. Nekoliko mesecev so se tako skrivali po planinah, dokler se jim ni posrečilo pobegniti v Srbijo. In po tridesetdnevnem mučnem poho-du preko Sandžaka so prišli končno vendar v stik s Pečančevimi vsta-škimi četami in z njim samim. Vojvodi so bili ti ljudje dragoceni so- jalov parlamentarizem z izrodki naj^ odvratnejšega partizanstva, korupcije in osebnostne politike čaršije in smo siti večHih kriz v lastni državi — toda kot nacionalisti, ki preko jugoslovenstva streme k realizaciji vseslovanske ideje in ker žele češki fašisti stopiti v stik z nami — treba, da tudi pred našo javni?stjo izrečemo svoje odkrito mišljenje. Gotovo je, da tudi v Češkoslovaški razmere niso tako idealne, kot si jih širša javnost predstavlja po slavospevih v naših dnevnikih. Res je, kar se tiče gospodarstva, smo-trene uprave in zunanje političnih uspehov — o tem nam služi bratska država kot vzor — toda so tudi tam doma razne afere, politične intrige in predvsem se vrši že vsa leta po vojni prikrit boj med odločno narodnimi elementi in strujo, ki želi izpremeniti državo v nekako Švico ter skuša zato napram močnim narodnim manjšinam voditi politiko najširokogrudnejše koncilijantnosti ter jih celo pritegniti v aktivno udejstvovanje pri vodstvu države, kar se je z delom Nemcev že zgodilo. Ta struja teži torej za tem, da izgubi Češkoslovaška svoj izrazit naroden značaj, čemur pa se velik del — zlasti meščanstvo in kmetsko prebivalstvo upira, ker vidi v sedanji državi ustvaritev stoletnih nacionalnih teženj. Je pa še na drugi strani boj med levico odnosno popustljivostjo in prikritim koketiranjem s komunizmom ali vsaj precej ekstremnim internacionalnim socializmom ter nacionalistično meščansko socialno strujo, ki zahteva odkrit boj proti komunizmu in njega zatrtje, ker ga smatra nacionalnim interesom države in naroda kot plod židovskega intemacionalizma nevarnim. Ker pa obstoje tudi takozvane razne narodne stranke iz strankarskih koristi in so vodile politiko v smislu želja nacionalistično razpoloženega dela naroda in so bile neodločne napram komunizmu, ali pa so celo z njim koketirale — rodil se je v Češkoslovaški pokret, ki stremi za obsežnimi reformami, za uničenjem komunizma, ki želi dati državi odločno /nacionalen ' značaj lij tudi stremi za ustvarjenjem slovanske Ideje. Do sem se moremo s tem pokretom docela kot nacionali- sti strinjati, a drugo vprašanje nastane glede taktike in metod, ki se jih ta nacionalni pokret poslužuje. Že iine fašist more zaboleti vsakega Slovana, ki vidi v tem imenu ne le objektivno vzeto red ustvarjajočo silo, ampak tud! nasilje, imperializem v najizrazitejši izdaji ter nečuven nacionalni šovinizem, ki sto-tisočem naših bratov jemlje in gazi najel ementarnejše pravice, vrši nasilja, požiga in vsak hip rožlja v naduti bahavosti z orožjem iztezajoč roke po neodrešeni Dalmaciji« slovenskih šumah in premogovnikih itd. Ne gospoda — Slovani moremo biti nacionalisti, a nikdar 'šovinisti in imperialisti ter nasilniki — nam se upira vse to in naj smo baš mi oni, ki najbolj posredno in neposredno trpimo od fašizma, ki bomo kot opice zvesto posnemali največje sovražnike Slovanstva. In z demokratično psiho Slovanov se tudi prav malo sklada nasilniška diktatura po receptu g. Mussolinija — dasi tudi mi v času potrebe ne odklanjamo zdrave, okrepčilne, a le začasne diktature. Tu je predvsem točka, ki tvori prepad med našim nacionalizmom in češkim fašizmom. In končno vse piav lepo, ako se Mussoliniju priznavajo zasluge za Italijo — toda ir.i Slovani imamo od tega bore malo, če ne izgubo in človeku se gnusi ono poveličevanje in hvalisanje Du-ceja, ki bi Slovane, kot svinjske nekulturne pastirje najraje izbrisal z zemeljske površine ali vsaj iz bližine dežele 2000-letne kulture z ogromnimi procenti analfabetov in sužnjev kolonov garajočih za zapravljivo aristokracijo. In često pošiljanje pozdravov g. Mussoliniju tudi ni najbolja garancija za sodelovanje z nami in se prav rnalo strinja s programom: Vladivostok- T rsl. In tudi, kolikor je bilo poveliča-vanja fašizma, tako malo smo črtali o našem primorskem problemu,, o zatiran.h naših bratih. Gospoda, predvsem revidirajte svoje mišljenje — pustite Mussolinija, fašizem in njega metode Italijanom — sami pa osvojite pravi slovanski demokratični in socialni nacionalizem in mi bomo prvi, ki Vam nudimo roko in srce ter »včmost za vžrnost!« Primorsko pismo. Idrijsko delavstvo in fašizem. Z uvedbo fašistovskih sindikatov je bila pokopana tudi socialistična federacija rudarjev in gozdarjev v Idriji, ki je imela organizirano ogromno večino delavcev. Ostalo liberalno delavstvo se je potikalo brez glave okoli, klerikalno pa je imelo svdjo organizacijo. Federacija rudarjev je zastopala povsod delavstvo in se borita do zadnjih trenutkov"? dokler ji ni bilo s iašistovskjm zakonom odžagano deblo in odbor, je kar predal imenik svojih članov sindikatu. Delavstvo je tako prešlo v večini v sindikat, vendar je še nekaj desetin onega delavstva, i ki ni (pristopilo tja in za katero so v veljavi nared-be o neorganiziranem delavstvu. Značilno za zadnje je to, da se jim |e odtegnil tndi znesek za znak. Zanimiv je v tem oziru slučaj, da je djelavec nastopil *>ri (rudniškem komisarju proti temu, a ta mu ni ugodil, na kar je prišla zadeva v roke advokata. Prejšnja federacija je bila tudi izdelala nov plačilni načrt za izboljšanje plač delavcem, ki so mizemo plačani, dočim pa država vleče milijone iz rudnika. Toda te zahteve niso bile ugodene. Delavstvo je pozneje ponovilo svode zahteve, toda tudi sindikat ni dosegel teh zahtev, in po dolgih bojih in prošnjah so bile pridane drobtinice, ki so jih milostna vrgli raz mize fašistovski patrijoti. Omeniti moramo tudi tukaj, da se bije že dolgo boj za prevzetje delavstva v državno upravo, s čemer bi to doseglo stalnufet, boljše plače in pokojnino. Toda zaman, in svoj čas se je govorne*, da se bo odbralo le gotovo število najzanesljvejših in ti se priznajo za državne, drugi ne. Trd in črn je kruh, ki ga reže fašizem našemu delavcu, ki pa kljub temu še ni padel niti pod Vla-covichem, ki je pritiskal do skrajnosti, da bi delavstvo molilo faši-stovskega malika in se uklonilo in padel je sam. Kar lahko trdimd o starejših delavcih, ne velja za mlajše, ki so deloma v borbi za kruh prodali svoje duše in se udinjali fašizmu. Pri sprejemanju brezposelnih k delu so se upoštevale v prvi vrsti prošnje miličarjev, s katerimi je rudnik dobil brezplačno policijo. Sistfem kolonizacije italijanskega delavstva med našim delavstvom se ni obnesel. Rudniškemu ravnateljstvu je bila predložena lista delavcev 23 po številu, katere naj se v najkrajšem času odpusti iz službe. Lista je nosila podpis treh delavcev. Rudniški komisar je pogledal listo in izjavil, da ne more pristati na to, ker za odpust iz službe morajo biti dani tehtni vzroki. Da pa vsaj nekoliko zadosti zahtevam, je'določil za vsakega delavca, ki je na listi posebnega špijona. Težki časi so prišli nad našega delavca; molče mora tolči kamen, da ga čujejo le skale, molče mora zapustiti rov in se podati domov, molče mora rezati'in jesti črn kruh, molče mora biti doma, da ga ne čujejo stene... L. Tuini glasi. »Jaselce« pred sodiščem. Z novim letom je začel izhajati v Gorici versko-otroški mesečnik »Jaselce«, ki prinaša male povestice za šolske otroke in razne odlomke verskega nauka. Mesečnik je seveda kakor »Prvi koraki« in »Kolački« vzbudil pri italijanskih učiteljih in fašistovskih voditeljih največje razburjenje, ker vidijo v vsakem takem pojavu podj,etje, ki bi znalo vsaj ovirati njihovo raznarodovalno delo med slovansko mladino. Radi tega se je pričela tudi proti temu mesečniku gonja v velikem obsegu. Tako sta se morala v soboto 12. t. m. zagovarjati radi širjenja »Jaselc« pred sodiščem v Ajdovščini monsignor Rejec iz Križa pri Ajdovščini in župnik Debevec iz Budanj. Oba sta bila po § 114. obsojena na 200 Lir globe, ker nista imela dovoljenje iza prodajanje listov. Proti razsodbi sta, naravno, vložila utok. — Ta dva slučaja ne bosta osamljena, temveč je bilo vloženih že cela vrsta ovadb proti raznim drugim duhovnikom po Goriškem. Iz dežele svobode. V petek 25. marca se je vršila pred sodiščem v Ajdovščini razprava proti Josipini Trekmanovi iz Podkraja,pri Vipavi, češ, da je proti policijs^tim odredbam prodajala knjige »Goriške Matice«. Italijanski učitelj v Podkraju je nekega dne dejal učencem, naj prinesejo v šolo knjigo »Prvi koraki«. Ko so jih prinesli jim jih je zaplenil. Obenem pa jih je izpraševal, kje so knjige dobili. Ko sc/ otroci izjavili, da so jih prejeli od poverje-nice »Goriške'Matice« Turkmanove, so se karabinjerji nemudoma zglasili na njenem stanovanju in ji zaplenili vse knjige. Povedati pa je morala, komu je knjige že dala, nakar so tudi tem knjige zaplenili. Ona sama pa je bila ovadena sodniji. Pri razpravi se je ugotovilo, da je »Goriška Matica« pravilno priznana zadruga, ki sme imeti svoje poverjenike po deželi in da so bile vse knjige od oblasti že cenzurirane. Radi tega so jo morali oprostiti. Istega dne se je vršila razprava tudi proti župniku iz Podkraja, češ, da prodaja brez potrebnega dovoljenja mesečnik za mladino »Jaselce«, pflsebno pa radi tega, ker je dal nabiti v cerkvi listič, da se dobe pri njem »Jaselce«. Bil je oproščen. Pred tednom pa jfe isto sodišče obsodilo dekana Iz Križa in župnika iz Budanj radi enakega prestopka na 200 Lir globe. »Popolo dl Trieste« nadaljuje boj proti slovanskemu tisku. Oglasil se je zopet »specialist« za slovanska vprašanja Francesco Venturini, tokrat bolj skromno samo z začetnicami F. V. Izbral si je za temo ko‘-iedar »Goriške Mohorjeve družbe«. Članek je tako paralitično idiotski, da se čudimo urednikom pri »Popo-lu«, da so takt/ klobasarijo sploh objavili. Tako očita koledarju, da ne navaja raznih fašistovskih praznikov in da rabi dosledno samo slovanska imena za kraje v Julijski Krajini. Da, F. V. se je razsrdil celo nad tem, da ima kdledar sqznam krajev s slovanskimi imeni in novimi italijanskimi spakedrankami, s katerimi je koledar hotel pomagati čitateljem pri pisanju naslovov, kakor jih zahtevajo sedanji barbarski predpisi v »svobodni in civilizirani« Italiji. Tudi mu ni prav, da govo*ri koledar o kralju1 in Mussoliniju. Rajši bi videl, da tega ne bi bilo, da bi tem l^žje mahnil po koledarju. Končno udriha po slovanskih duhovnikih, ki da skrbijo za to, da se širi koledar med zabito in nazadnjaško druhal. Milica ob meji. Načelnik vlade Mussolini je kot vrhovni poveljnik milice odredil, da se odcepi miličar-ska legija »Tagliamento« od tržaške cone in priključi beneški. Tržaški »Piccoio« pretaka radi tega svoje mačje solze in skuša uveljaviti vse možne argumente proti tej odcepitvi. Pri tem omenja, kaj je bil vzrok, da so svdječasno podredili to legijo Trstu. Prisotnost velikih tujerodnih skupin v kraških in istrskih oddelkih milice je nasvetovala agregacijo legije »Tagliamento« v Julijski coni. Vse td ne morda radi varnostnih vzrokov, kajti zvestoba, tako piše »Piccoio«, slovanskih miličarjev je najboljši dokaz za globoko disciplino, ki veže Slovane pod Italijo z rimsko vlado in z idejo italijanske države, temveč radi etni-škega ravnotežja, ki je nujno potreben v vrstah milice, ki so porazdeljene ob meji. Obenem se je s tem olajšalo asimilacijsko delo, duševno in mentalno med obema plemenoma, ki živita na istem ozemlju. Toda tudi ti argumenti niso nič izdali. Tudi posredovanje generala milice Monesija v Rimu so ostala brezuspešna.’ Legija »Tagliamento« je bila priklopljena Benetkam. Zopet pa se je pokazalo v javnekti, da je za Italijane vprašanje Slovanov zelo dobrodošel argument v boju med posameznimi pokrajinami in z mesti. Nacionalisti i Kupujte pri trgovcih, ki lnserira/o v „Orjuniui Streliačke družine. Strelske tekme mednarodnega strelskega Saveza v Parizu se vrše tekoče leto v Rimu. Tekmovalo se bo z vojaškimi puškami na razdaljo 200 metrov. Zadnji izbor za jugo-slovensko reprezentančno strelsko moštvo se vrši dne 25. in 26. aprila. Izbora se udeleže že določeni strelci in vsi, ki imajo precizne puške in ki še niso tekmovali pri zadnji izbirni tekmi dne 18. oktobra 1926. Vsak strelec bo oddal po 40 strelov v vseh treh položajih. Izbranih bo sedem strelcev. . Naši strelci pojdejo v Cehoslo-vaško. Letošnje leto bodo imeli naši strelci priliko sodelovati pri treh velikih inozemskih strelskih tekmah. Prva po redu je Čehosloven-skih streljačkih družin v dneh od 14. do 15. pr. m. Streljalo se bo z vojaškimi puškami in t O po pet Če-hoslovakov in pet Jugoslovenov. Kot reprezentanti jugoslovanskih strelcev pojdejo na tekmovanje pu-kovnik M. Miličevič, poznani Dra-giša Stojadinovič, inšpektor iMini-starstva trgovine i industrije, kovač Mata Markovič, kmet M. Čolo-vič in odvetnik dr. V. Gereg. Pričetkom avgusta bo priredii Savez streljačkih družin v Beogradu veliko državno nagradno streljanje, na 'katerem bodo itekmovali člani streljačkih družin cele države. Po dosedanjih predpripravah izgle-da, da bo ta strelska prireditev ena največjih in najinteresantnejših od vseh dosedanjih. Dopisi. Guštani. Naši slovenoborci imajo polna usta ljubezni do slovenskega ljudstva in se neprestano iz-prsujejo kot edinopatentirani branilci stoletnih tradicij tega. Dejstva pa govore, da slovenoborci zelo grdo lažejo in da so jim slovenski interesi deveta briga. Lep primer temu je izvolitev predsednika mlekarske zadruge Guštanj, za katerega so eselesovci izbrali poznanega Gustava Hrubescha, grofovega nadgozdarja, ki je vse preje kakor zaveden Slovenec. Kako je ta izvolitev vplivala na plemenske somišljenike tega vrlega gospoda si pač ni težko misliti. Dovolj je poslušati njih 'pritajeno govorjenje in posmehovanje za vogali na račun vindišarske zaupnosti. Kaj bi rekel k temu postopanju stari pokojni narodni borec Dominik Kotnik, ni težko predvidevati. Ostal ne bi najbrže samo pri besedi, nego bi njim, ki jim je narod samo objekt za izkoriščanje, pljunil v obraz in jih nazval z imenom, ki jim pritipe. Potem pač niso čudni slučaji, da ljudje, ki so že 20 let v Gu-rštanju, še vedno ne marajo znati slovenski, kakor tudi ne dejstvo, da taki lojalni Nemci zahtevajo v nemščini vozovnice za v »Marburg«. Karlovški 'škandal. Ko Vsa država trepeče mrzličnega pričakovanja radi nadaljnjega razpleta odno-šajev z državo nekronanih morilcev in ko se že vsakem jugosloven-skemu detetu stisnejo ročice, čim čuje besedo — Italija in fašisti — pa igrajo v »horvackem Karlovcu« v kinu nemoteno »GiovinezzO«. Po tem seveda še Karlovčani trdijo, da v Karlovcu ni potreba Orjune, ki bi vsaj malo prezračila njegove zaspane u5ipe. delavci. Bili so mu dobrodošli kot starešinski kader. * Pečanac je potem nadaljeval svoj posel neumorno in brez pre-stanka. Njegov posel je bil težak in ogromen, a poleg tega jako delikaten. Istc&asno je moral izvesti organizacijo in se čuvati pred podlimi ljudmi in špijoni, ki bi mu mogli ovirati posel. A vse to je premagala železna volja izkušenega četniškega vojvode. Organiziral je levo stran Morave in pdtem pričel z desno, in ko je tam dovršil, se je podal v ka-čaniško dolino, katero je organiziral s tem, da je privedel v svojo organizacijo tudi Arnavte, na katere ga je vezala osebna vez in so mu sledili radi tega in radi pisem in priporočil Esad-paše, katera je prinesel s seboj. Že 3. novembra je izdal Pečanac svojo prvo operativno naredbo. Iz tega njegovega prvega akta so točno razvidne osnove, na podlagi katerih je pričel svojo akcijo. Glavni motiv, ki ga je zasledoval ves čas, je bilo prebitje solunske fron- te. Pri tej priliki je treba omeniti, da je bil Pečanac v vseh krajih, preko katerih je potoval, sprejet z nepopisnim oduševljenjem. (Pri organizaciji so pomagali vsi. kolikor so vedli in znali. V svojih beležkah on sam najbolj hvali gospo llijo Ili-čevo in trgovca Nestorja Vukojčiča iz Kuršutnlije. Gospa Iličeva je hd-dila po selih in na sestanke, ki jih je skliceval Pečanac ter navduševala s svojimi govori narod, da je vstopal v Pečančeve vstaške čete. Nestor Vukojčič pa ni samo podpiral Pečanca pri organiziranju, temveč je že pred njegovim prihodom nagovarjal narod naj skriva in ne predaja orožja, ker Ibodo prišli še naši in ga bodo rabili. 3. novembra na Djurdjevičev dan je vdjvoda s četo dospel v selo Vrelo v hišo Radisava Filipoviča, ki je imel tega dne tudi krstno slavo. Naredba, katero je vojvoda tu tega dne izdal, se glasi: Naredba Centralnega Komlteta. 1. Ibarskemu odredu bo komandiral vojvoda Kosta Vojinovič. Nje- gova naloga bo, da preseka umik sovražniku, ki se bo umikal preko Kosovske Mitroviče na Novi Pa-zar in Raško. Ta odred se razdeli na dva dddelka, katerih prvi bo zasedel Banjško Klisuro, drugi pa Ibarsko sotesko pri Jerinju. Tu se mora počakati sovražnika, da prodre kolikor mogoče gkJboko v sotesko in se ga potem z več točk napade. Tako ga je treba prisiliti k predaji ali pa uničiti. Skrbeti je, da se mu najprej uniči pratež in se s tem zapre sotesko in onemogoči umik. 2. Zvečanski odred bo pod komando prote Andjeikoviča iz Kosovske Mitroviče. Njegova naloga bo, da s pomočjo ArnavtOv napade zaflnje dele neprijateljskih čet pri umikanju, dalje, da napravi red v mestu in okolici in najde zvezo s pečkim odredom. Ta odred mora počakati na prvo srbsko ali zavezniško vojsko, ki bo dospela. Ar-navtska sela, ki so napram sovražniku v prijateljskem razmerju, mora ta odred s pomočjo vojske premagati, razorožiti in prisiliti k po- korščini. Z menoj bo ta odred ohranil zvezo preku Ibarskega, Ibarski preko Rasinskega, a ta preko Blat-skega. Vsi ti bodo po možnosti kot konjeniški odredi na straži. Vojvoda Kosta Pečanac, Bolgari izzovejo z nabori splošni upor. Vsi bolgarski napori, da se rešijo Pečanca ali pa mu vsaj preprečijo organiziranje, so bili brezuspešni. Organizacija je vzplamtela z vso močjo nacionalne zavesti potlačenega in tiransko zapostavljenega naroda. Ko pa se je ta prenesla tudi na Sokobanjski srez in od tu v ves knjaževački okraj, so Bolgari pričeli motriti po(ek dogodkov z veliko resnostjo. Okrog 15. januarja je imela bolgarska vrhovna komanda vojni svet, kateremu je prisostvoval i general Protogerov. Na tej skupni konferenci je bilo sklenjeno, da se proti tej organizaciji izvede akt, ki bo obenem vojnega i političnega značaja. Izdana je bila proklatnaci-ja na vse od Bolgarov okupirane kraje. Ta proklamacija govori, kako je vse Pomoravje po štiridesetletnem suženjstvu končno vendar osvobojeno sovražnega jarma. Obenem poziva vse »svobodne« prebivalce, da naj se stavijo na razpoloženje svoji domovini in da naj branijo to dolgo pričakovano in tako težko osvojevano svobodo. Radi tega poziva vse moško prebivalstvu' od 17. do 50. leta, da naj se javi rekrutnim komisijam in da se oni, ki so še nevešči v streljanju tega priuče, drugi pa naj sc napotijo na bojno polje in »branijo« Pomoravje in novo domovino. To bolgarsko naredbo je dostavil Pečancu 1. februarja župan občine Žitno Potočke, Veselin Djor-djevič. Devetega februarja se je vršil v hiši narodnega poslanca Mihitlna Dragoviča v Obiličevu zbor vseh četovodij. Na tem zboru so bili prisotni: Vojvoda Pečanac, votivoda Vojnovič, vojvoda Dimitrije Dimi-trijevič, svečenik, Jovan Radovič, profesor, Gligorije Kojašlevič, svečenik iz Knjaževca, Milan Drljevič, Stev. 14. »O R J U N A« Stran 3. Naš pokret. VSEM M. O. IN POVERJENIŠTVOM MARIBORSKE OBLASTI. Opozarjamo na okrožnico 300/27 z dne 26. februarja 1927 glede Kongresa Orjune v Zagrebu, ki se vrši dne 10. aprila 1927. Mariborska oblast mora biti častno zastopana. Določite takoj delegate in jih javite .oblastnemu odboru. O. O. Maribor. Gorica. Radi predvidenih važnih dogodkov sklicujem za torek, dne 5. aprila ob 20. uri v običajnih prostorih obvezen sestanek vseh članov. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. — Vodja. Orjnna Ruma je imelt dne 12. marca redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen novi odbor na čelu s .-predsednikom Radivojem Žigičeni. Za Žicov fond so darovali: N. N., Kočevje 10 Din,Kastelic Prane, Stična 20 Din, Vekoslav Kremaršek, Stična 10 Din, Šamperl, Stična 10 Din, Ivo Tratnik, Kočevje 10 Din, N. N., Kočevje 10 Din, Franc Hrovatin, Dol. Logatec 10 Din, Franc Marinko, Dol. Logatec 5 Din, Albert Uršič, Gor. Logatec 5 Din, Anton Lenarčič, Dol. Logatec 5 Din, Ivan Čuk, Dol. Logatec 5 Din. Roman Šmuc, Dol. Logatec 10 Din, Fanči Riharjeva, Dol. Logatec 5 Din, Anton Marinko, Dol. Logatec 5 Din, Petar Antičevič, Dol. Logatec 20 Din, Kravčunkelj Gregor, Dol. Logatec 5 Din, Rado Hrastnik, Dol. Logatec 5 Din, Fran Lenassi, Dol. Logatec 30 Din, Matija Vrabec, Dol. LcJgatec 5 Din, Miroslav Pupiss, 30 Din, Rihar Fr., Dol. Logatec 20 Din. Tevž J., Dol. Logatec 10 Din. Skupaj 245 Din. Od preje 560 Din. Vsega skupaj 805 Din. Zunania politika. Romunija je igrala ob priliki zločinskih insinuacij Italije proti Jugoslaviji nadvse klavrno vlogo. Do-čim je vstala bratska in vitežka francoska nacija kakor en mož proti nakanam krvavega poglavarja apeninskih roparskih band in se izložba vsa za Jugoslavijo, pa so kupljeni romunski zavezniki že napovedovali, da bodo pritekli v slučaju potrebe na pomoč — ogroženi latinski sestri. Romunom ni dovolj, da so oropali matjuški Rusiji slovansko Besarabijo, nego se jim hoče menda še jugoslovenske krvi, potem ko sta jih kupila knez od Športa in maršal Badoglio za vrečo lir. Junaki izpod Sibinj grada pa naj bodo že v naprej uverjeni, da so sedaj slabo zastavili in da jih bodo Po manifestacijah v počast rušitelja svetovnega miru Benita še močno bolela rebra, potem ko se bodo Slovani z njimi porazgovorili čigava je Besarabija, Bukovina in Do-brudža in rojstno mesto Dositeja Obradoviča. Angleški konzul iz Tirana je po znanem jerihonskem trobentanje fanfaronov takoj obšel vso alban-sko-jugoslovensko 'imejo in naletel pri tem vsega skupaj na 5 jugoslo-venskih 'vojttikov. To radostno dejstvo je seV-eda objavilo vse naše časopisje z mastnimi črkami. Ker čitajo novine menda i kačaki, so naglo izkoristili uradno utrjeno ne- prisotnost jugoslovenskega 1 vojaštva in upadli v prespanski srez. Prebujajoča Kitajska povzroča »civilizirancem« silne skrbi, ker se je pričela odločno otresati jarma izmozgovalcev z zapada. Sedaj, ko ‘•bije 12. ura umirajočim koncesijam, skušajo najti koncesionisti razne kompromisne formule s Kitajci. Pred par leti pa so po reformah proseče sinove cesarstva sredine osorno metali na cesto in oznanjali, da bo ostalo i po svetovni vojni vse po starem. »Civiliziranci« dolže sovjetsko Rusijo kot glavno netilko mongolskega požara. Ne pomislijo pa, da so bili oni tisti, ki so prilili prvo olje na ogenj in pritirali prebujajoče se Kitajce do tega, da so posegli po karabinkah in dinamitu, s katerimi danes rušijo evropsko civilizacijo ob »Janktsekiangu«. V dobi razorožit-venih konferenc se sicer čuje neprijetne vesti o pokoljih mas, toda kaj morejo Kitajci za to, če jih Evropa drugače ne mara čuti. Rusija vstaja. Med tem, ko se ruši komunistična stranka in lomi njihova vlada, se vrši v Rusiji evolucija v smeri k nacionalizmu, ki objema vedno širje sloje naroda. Nacionalizem pridobiva na terenu celo med komunisti sporedno z željo seljaštva po svobodni, demokratski in narodni Rusiji. Kronika. CENJENIM NAROČNIKOM, ki Še niso poravnali naročnine, smo podali opomine s priloženimi poštnimi Položnicami in jih vljudno naproša-m°. da izvrše napram »Orjuni« svojo dolžnost! »Orjuna« nima fondov in se vzdržuje samo z naročnl-no ter iitserati. Novi incident pri Sv. Petru na Krasu. Po številnih aretacijah v Št. ‘Petru je bilo sklepati, da se je moral v tem sicer tako idilično mirnem kraju pripetiti zopet kak nov incident. Da je temu v resnici tako priča »Piccolo«, kateremu je bilo edino dovoljeno pisati o tej zadevi. Poročilo se glasi: »Ko je v noči od 25. na 26. t. m. železniški miličnik Ottilio Apolito okoli 23. ure stal na straži na kolo- dvoru v Št. Petru na Krasu, in sicer na strani proti Postojpi, je bilo oddanih več strelov iz puške proti njemu iz bližnjega gozda. Ko se je miličnik zopet zavedel, ;je otidal dva strela iz puške. Na te strele so prileteli na mesto manipelni vodja Aido De Giusto, ki je obenem novi komandant manipeina, ki ima obmejno stražo, karabinjerji in drugi. Pridružil se jim je manipelni načelnik Prisco Di Stasio, ki se je pripe-lal s posebno lokomotivo. Preiskali so kljub hudi megli in dežju gozd, seveda brez uspeha. Ustavili so le nekatere železničarje, ki so bili radi svojih prekucijskih idej odpuščeni iz službe.-« Tovrstni dogodki značijo, da Prihaja potrpljenje h koncu in da Mili—jlhlg podpuručnlk-pravnik, Toško Vlaho-več, filozof, Sinadin Jankovič, narednik, Milič Lakičevič, podporočnik, Dimitrije Begovič, podporočnik, Miloš Djurovič, Djordje Belo-yič, dijak in narednik. Zanimivo je, da je prisostvoval temu zboru tudi Ramadan Azirovič, ki je bil preje v bolgarski žandar-meriji, a je pozneje stopil na stran naših ustašev in postal adjutant v Jablaničkem odredu. Prisoten je bil Judi Djordje Kenev, Bolgar in šef bolgarske tajne peticije, ki pa je Prešel na stran naših vstašev. Razpravljanje je trajalo osemin-štirideset ur. V glavnem se je na tem sestan-Ku razpravljalo o tem, da li naj se dovoli nemoteno rekrutovanje naših prebivalcev. Vsi prisotni so bili za to, da se rekrutacjja prepreči. Treba jo je bilo preprečiti že iz popolnoma razumljivih ! vojaških /razlogov, ker so bili ljudje potrebni za vojsko in za izvedbo naloge, radi katere je prišel Pečanac v Srbijo. A to preprečevanje je imelo tudi £voj politični značaj. Bolgari so reputacijo vršili pod pretvezo, da re- krutirajo svoje državljane in rojake, katere so osvobodili iz dolgotrajnega »srbskega robstva«. Vseeno pa bi vstaši ne mogli preprečiti rekrutacije, ako bi v narodu samem ne bilo nacionalne zavesti ter prirodne mržnje do zatiralca. Ko je bil ta sklep sprejet, je bilo treba napraviti načrt za nadaljnje delovanje. Vsi vojvode s Kosto Vo-jinoivlčem na čelu so pledirali za to, splošno vstajo na življenje in smrt. Vojvoda Pečanac in njegov poboč-nik Milan Drljevič pa sta bila nasprotnega mnenja in dokazovala, da še ni pripraven čaš za vstajo in da bi predčasna izvedba te mogla narodu precej škodovati. Predlagala sta. da se rekrutovani narod makne v gore in da tam čaka na boljše in prikladnejse trenutke z vstajo, ali da Bolgari prekličejo svojo naredbo o rekrutiranju. Ko je ta Pečančev prediog propadel, so prešli na splošno predpripravo za vstajo. Za vojvodo pirotskega odreda je bil soglasno izbran Jovan Radovič, profesor, a za vojvodo krajin- pričenjajo obupani poedinci v borbi proti nasilnemu fašizmu posegati po sredstvih, s katerimi hočejo italijanski ubijalci zatreti naš rod. Pred nedavnim je Mussolinijev minister Fedelle javno v parlamentu indirektno pozval fašiste v Primorju, da še pojačijo pritisk na Slovence. Zakon prirode pa je, da mora kotel brez ventilov prej ali slej eksplodirati. Gorje pa tedaj Italiji in vsej civilizirani Evropi, ki danes ne mara pomoči našemu na smrt zgnavlje-nemu primorskemu ljudstvu. Avstrija je v Bosni zvarila svetovno vojno! in ne daj Bože, da bi Italija kot njena verna naslednica ne pod-netla novi svetovni požar baš v Julijski Benečiji. Slovenoborski rekruti. V nedeljo so se vršili pred Mišičevo vojašnico ob priliki nastopa rekrutov-Slovencev dogodki, ki so močno spominjali na dobo odhajanj pijanih slovenskih trup na Kordško. Pri nas je sicer že razpasena grda razvada, da se »morajo« rekruti opiti pri nastopu vojaške službe. Tako živinsko pijanih, kakor so bili sedaj, pa še nismo imeli prilike videti. Značilni in konstaticije vredno pa je dejstvo, da smo imeli med temi pi-jandurami priliko videti mnogo mla-denčev z znaki »Orla«, ki so tako preklinjali, da so se nam kot starim borcem, preživelim grozote sve-tdvne vojne, ježili lasje. Nam je to konstatiranje neprijetno, vendar nismo mogli molče preko tega dejstva z željo, da bodo duhovni in svetni gospodje, ki vzgajajo* v Bogu dopadljivem duhu to mladino, le to opozorili, da naj s svojo šnop-sarsko kulturo ne sraimJtj našega ljudstva pred celo državo, ki se upravičeno zgraža nad toliko podivjanostjo sicer tako megalomansko civiliziranih Slovencev. Ako moramo že v resnici hoditi po zemlji pijani kot vešče, potem naj ostane ta prelepa čednost ohranjena vsaj za plotmi naših »naprednih in kulturnih vasi«, ne kažimo pa se z njo »analfabetskim srbskim divjakom«! Odvetniški izpit sta položila zavedna Orjtmaša brata dr. Dominik Drnovšek in dr. Janko Drnovšek. Čestitamo. Brezglavo reduciranje, ki je bilo izvršeno te dni, je izročilo gladu stotine družin, ki to uro ne vedo kako in kaj. O potrebi redukcije nesposobnih in partizansko proteži-ranih elementov sm.o že govorili. Dejstva kažejo, da so vsi naši nasveti naleteli na gluha ušesa in da so bili reducirani zopet les najsposobnejši in najmarljivejši; ki so imeli le Jo napako, da nimajo pri nadležnih beograjskih krogih partijskih ali sorodniških zaščinikov, ki bi jih očuvali pred pretečo redukcijo. In tako meče država iz svojih uradov ;uradhike. z najboljšo kvalifikacijo;1 ker /so ti žrtvovani v inte* resu vladnih' partij, katere ščitijo svoje partizansko opredeljene pristaše državne uradnike. Kam bo dovedloto herostratsko početje ni težko predvideti. Eksplozija v novosadski .madžarski kazini. V noči od 26. na 27. marcaj: je bilo okoli 3. ure zjutraj Čuti siien pok z ulice v kateri leži pred kratkim z intervencijo radikalov otvorjena madžarska kazini Neznanci so položili na okno le te zavojček ekrasita in ga zapalili, da je'sledila velika eksplozija.- Detona-i—■ j —a—a skega odreda je bil izbran Toško Vlahovič, filozof. Tako je bilo pod upravo Centralnega Komiteja združenih več odredov s točno določenim ozemljem.' kretanja in delovanja. Centralni Komite z vojvodo Pe-čancem na čelu je imel sedišče in teritorij v srezu kosaničkem. Čebarsko - Kopaomički bdred je stal pod vodstvom vojvode Koste Voj i n o vi ča-Košo vca. Jablanički odred pod kapetanom Milenkom Vlahovičem je dobil v oblast občini dobrodolsko in invan-kulsko, dalje srez jablanički in gi-ljanski, levo obale reke Morave od sreza dobričkega do izliva reke Surdulice, a za tem desno obalo Morave v smeri proti trojni meji in po možnosti tudi preševski in ku-manovski srez. Pirotski komitetski odred profesorja Jovana Radoviča je držal v oblasti ves pirotski okrug. Krajiški odred Toška Vlahoviča je dobil teritorij med Moravo, Donavo in Timokom. Skupaj z Vlahovičem je bil tudi pop Milan Dimi-trijevič. cija je bila tako jaka, da so zavoljo zračnega pritiska popokale vse šipe na sosednih hišah. Poslopje kazine pa je znatno poškodovano. Eksplozija je pobudila veliko vznemirjenje med meščanstvom. Mnogi so po poku prileteli na ulico v samih nočnih srajcah, ne vedoči, kje tiči vzrok eksplozije. Policija je izvedla takoj preiskavo in aretirala dva Orjunaša. K tej eksploziji pripominjamo le, da so bili vsi nacionalistični krogi ne malo ogorčeni proti radikalni koncesiji Madžarom, katerim so za par grošev dovolili deveto leto po osvo-bojenju otvoriti v srbskih Atenah madžarsko kazino. Zato je smatrati eksplozijo gotovo kot dušek, temu ogorčenju proti koruptnim radikalnim kramarjem, ki bi očeta prodali in mater zatajili za par srebrnikov. Nova avt. telefonska centrala in reparacije. Javnosti je znano, da se je glede avtomatičnih central v naši državi, ki jih na račun reparacij imontira znana tvrdka Siemens, marsikaj slišalo in se je vodila tudi neka »preiskava«. Tvrdka Siemens bi posamezne aparate dala za 800 Din, sedaj pa stanejo državo precej več! Poštnd ministrstvo bi dobro storilo, če bi to zadevo in zlasti potek preiskave pojasnili) javnosti. Dolžnost naših »narodnih« zastopnikov pa je, da se za take zadeve tudi sami malo bolj pobrigajo. Cvetka Iz kraljestva 2000-letne »kulture«. V Višnjeviku pri Kojskem {Brda) je dal znani trgovec in go*-stilničar Kristančič adaptirati svoje poslopje. Deta je prevzel inženir Italijan. Kristančič mu je izplačal večji znesek v naprej. Pri obračunu se je pokazalo, da mora sprejeti od Italijana precejšnjo vsoto nazaj. Ko ga tirja, naj mu .preostali denar vrne, mu odgovori, da bo že. In res se neke noči »inženir« — capo-banda pripelje z avtomobilom v družbi več fašistov, vdere v hišo, vrže Kristančiča iz postelje, prei še so pa njegovega sina zrini!) na cesto in jim je komaj ušel. Starega Kristančiča pa so na mrtvo ime pretepli, da se komaj ob palici, kot senca okrog vlači in najbrže vkljub vsej zdravniški pomoči ne bo dolgo ostal pri življenju« — Gosp. Spalajkovič gotovo ne pozna Italijanov od teh strani. Ako pa jih — potem naj izvaja potrebne konsekvence, če je sploh kaj moža. »Treba čuvati parlamentarni režim, koji je bolji od sviju drugih režima, koji su u ovi zemlji vladali« je dejal g. predsednik Marko Trif-kovič na predavanju o »ProŠlosti i budučnošti radikalne stranke«. Lepo se glasi ugotovitev sivolasega Marka, ki ima pa to napako, da je baš v radikalni stranki iskati krivca za propadanje našega parlamentarizma in da so zopet mračne sile okoli železnega kanclerja one, ki v tej zemlji;danes najbolj strežejo po i ze itak šib k e"m življenju »SHS narodne skupščine«. Parlamentarizem in demokracija sta v resniči neprecenljivi vrednoti za*zrele narode in države, v katerih nhMjo'gfevne T)er sede elementi, kakor naši radikali, V rokah njim sličnih elemeptpv pa značijo naravnost katastrofalno opas« nost za državo in nacijo, ki ju za-morejo čisto na legalen način priti-I rati na rob propada.,. Gospod poslanik Bodrero obrekuje in laže! Pd pozrfanem odločnem nastopu poslanca VVilderjg proti gospodu Bodrero, je smatral potrebnim, da i on katero reče. In tako je izjavil dopisniku »Petit Pa-rlsiena«, »da tvorijo obmejno prebir valstvo Jugoslavije komltaške bande.« General Bodrero je danes še poslanik in bi moral precej drugače tehtati svoje besede, kakor hujskaške ndvine države, katere zastopnik je in kateri hočejo izvestni tepci pripraviti »Caporeto druge izboljšane in še spopolnjeite izdaje.« Obmejno prebivalstvo Jugoslavije so kemitaške bande! Vsaj tako trdi gospod general. Dejstva pa govore, da so bande iz kriminalnih kala-breških tipov sestavljene laške fi-nancarske fn miličarske obmejne čete, ki nekaznovano upadajo med mirno jugosldvensko obmejno prebivalstvo intrmi! uničujejo premoženje in življenje. Komaj s .prvo travo ozeleneli grobovi naših po laških financarjih zavratno umorjenih obmejnih stražnikov, pohabljeni .Pavle Žigon, kot tipičen primer iz tisočev ostalih govore, kje so rušilci obmejnega miru. In kakor nas zlobne/ te-denciozne laži gospoda generala re-voltirajo do dna duše, tako pa priznamo našo globoko željo, da bi bile vsaj deloma osnovane, ker bi po- tem pri do neba kričečem slučaju a la Žigon in ponovnih (napa< vs\ed 3vojtV> dobrin s/o /osno priljubljena CIKORIJA- ZRNA SNUBEC — DUCE. Dražestna Albanija, Duce se tebi kla-rti-ja, D’Avenzagna, zvest prijatelj moj, me seznanil je s teboj. Kar se je končal predpust, gre le glas oti nst do ust, ti najlepša si deklet, kar jih zmore širni svet. Kar Evropa imai princes, ti najboljša si za ples. Vem, da enega nimaš le snubača, barantača in bahača, toda vedi le jaz Beftito tebe ljubim iskreno in odkrito. Starodaven- je naš rod, spoštovan je vsepovsod. S stritem Bullom sva si kakor eno, vkup dobljeno, vkup zgubljeno. Meni plane vse pokaže, zraven seve tudi one kitajske baže. Ninčič tudi ima me prav rad z njim sem dober, kakor roUni brat, za bodoče najno gospodarstvo, preskrbi nam celo svoje carstvo. Jaz sem tudi plemenitaš, ako roko meni daš, ti postala boš kraljica, ako celo ne ne impejratorica, ves tvoj rod albanski, bc. enak, kot conte italianski. Izgubljene milijarde. Naša država je sprejela do sedaj na reparacijah okoli 50 milijard dinarjev, kar pomenja za naše finančne prilike nepopisno ogromen kapital, ki bi N AC1JON AL1ST1, INSERIkAI TE V »ORJUN1«' Književnost zdi, ampak se nazivijemo tako s ponosom. Gospodje pri UJU, veste zakaj ste pridobili člane bivše »Slomškove zveze«. Naglašate, da niste privrženci nobenega režima. Vprašamo pa, kaj ste storili v obrambo krivic, ki so se zgodile v zadnjem času baš učiteljstvu?! Ni dovolj, da trdite, da je sedaj vse učiteljstvo v vašem taboru, treba, da se izkažete kot solidarna organizacija v pozitivnem delu. Seveda ljudi, ki niso preživeli časa klerikalnega nasilstva in strahovlade, ki so sedeli vedno na ugodnih topi ih mestih, ki so se bo rili najčešče in v prvi vrsti za lasten »jaz«, ni možno prepričati, da je sedanji pokret med učiteljstvom zelo škodljiv ugledu stanu, posredno pa tudi mladini in narodu. Čuditi se je le starejšim članom UJU, da so pozabili na svoja načela in sc dali preslepiti donečim »frazam« nekaterih deklarašev. Ali mislite de-klaraši, da boste dosegli, ker stojite samo na stališču kruhoborstva, v tem oziru kakih uspehov? Sedaj o tem še ni ničesar videti, in prepričali se boste, da ste na napačni poti. — Dieklaracija je povzročila razkol med učiteljstvom, to naglašamo ponovno. Mnogo »bivših« tovarišev in prijateljev se danes med seboj več ne pozdravlja, ogibljejo se drug drugega. Kje je ostala prejšnja kolegijalnost in zaupljivost?! Znak nestrpnosti in napetosti, da ne rečemo sovražnosti med nekaterimi bivšimi in sedanjimi člani UJU so pogoste tožbe. Kdo je temu kriv? Gospodje pri UJU, potrkajte se na prsa! Niste upoštievali razsodišča in nihče vas ne more oprostiti delne krivde. Ne tako. »Tedaj tak, se daj pa tak« — to ni doslednost, to »Ženski svet«. Izšla je 3. številka s sledečo vsebino: Zofka Kve-der-Demetrovičeva. (Minka Gove-karjeva). Junakinja zvestobe. (Lea Fatur). Nepoznani materi. (Antonija G.). Očka. (Janec Rožencvet). itd. List, ki stane za Jugoslavijo letno 64 Din, toplo priporočamo. IVAN JAX IN SIN LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 2. ŠIVALNI STROJI izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne. 15. letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ..ADLER" Kolesa iz prvih tovarn, Dtirkopp, Kayser, Styria, Waffen-rad (Orožno kolo). Pletilni stroji vedno v zalogi. — Posamezni deli koles in Šivalnih strojev. Daje se tudi na obroke! Cenike franko in zastonj. * FRANC BAR, Ljubljana opustim ter jih razprodajam za vsako sprejemljivo ceno, posebno ugodno za trgovce. Hodna trgovina PETER ŠTERK Ljubljana, Stari trg 18. Postizava se najsigurnije upotrebom originalne is slovenskih premogovnikov vseb kakovosti.v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov aa dometo vporabo kakor tndi aa induatrijaka podjetja in razpoSava na debelo inozemski premog in koks vaaka vrete In vsakega lavora ter prlporota po-aebno prvovrstni ieškoalovalki In aagletki koka za livarne in domaio vporabo. kovaiki premog, iral premog lo briket*. NASLOV: hočejo zlatnik, ki se nahaja v v veliki izberi po ugodni ceni dobite v občno znani nad 50 let ob* stoječi manufakturai trgovini R. M1KLAUC ' ,,pri Škofu", Ljubljana. < (Zunanjim naročnikom se po&ilja tudi po pošti.) Poskusite tudi Vašo srečo in prepričajte se o nedosegljivi kakovosti tega res čudovitega mila! FRANCUSKE VINOVICE. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 151 LJUBLJANA Bohoričeva ulica St. 24 GRADBENO PODJETJE ING. DUK1Č IN DRUG CABA oime ocHrypaBajyhe ahohh-iiapcKO ApyuiTB0 y 3arpe6y opde osiguravajude dioni-čarsko društvo u Zagrebu Odgovorni urednik: JožeSpatt* Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Za konzorcij lista »Orluna« odgovarja Dreiče Verbič,