poštnina platem^gbioitnl Štev. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1932. - : - • ■ • 2 1 i L. Posameznaftev. Din f^ Upravništvo „Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 'Uredništvo „Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tnzemitro: četrtletno t Din, polletno IS Din, celoletno 38 Dli; za tat« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dlrli Amerika letno 1 dolar. — Račun poStne hranilnice, podružalee t LJibljani, it 10.711.' Veličasten praznik kmečkega ljudstva na Krškem polju Slovesnost je obiskalo okrog 10.000 ljudi — Velike manifestacije za kralja in državo Medtem, ko se je na razstavnem prostoru vršilo premiranje konj in goveje živine, sta godba in mnogo občinstva odšla na kolodvor k Vsakoletni kmetski pohod na zgodovinsko Krško polje je z brigo Jahalnega in dirkalnega društva v Krškem, osobito pa po prizadevanju podjetnega predsednika g. Antona Glihe, ki ga sprejemu gostov. Vlak je pripeljal ogromno mno- konjenikov je jezdil župan g. Jožko Pfajfar z veliko zastavo, za njim pa strumno in ponosno četa fantov, ki so kljub temu, da je živalim nagajala godba, kakor uliti sedeli na konjih. Strumno iti ponosno je s praporom na čelu korakala četa Zveze kmetskih fantov in deklet in prepevala pesmi. Za gasilsko godbo, ki je pridno svirala koračnice, so se pomikale skupine olepšanih voz, prikazujoč kmečko življenje v najrazličnejših oblikah. Velikovaščani so na širokem vozu imel! postavljeno pravcato hišo in so skupino nazvali «Zimski večer». Temu primerno je bilo porazde- je z delovnimi člani pred leti obudil k življenju, j žico kmetovalcev in prijateljev. Med gosti je Je?° delo.v J.®- Dekleta so luščila fižol in Postal eden najlepših praznikov našega kmet- bilo opaziti senatorja gg. dr. Ivana Hribarja jn^MaSoS dobSStoS skega ljudstva I dr. Valentina Rožiča in narodne poslance gospode Kaso- ™anJKal° f™ ni dobrega dolenjskega cvicka Prežet ljubezni do rodne grude in domovine' Iv. Prekorška, dr. Staneta Rapeta, Ivana Ureka, <",z vred tudl ne dobre volje k, so jo izra-i rezet ijuoezni ao roane gruue m uurnovme in Antona Klinca ter hivšesra no- zal» z ubranimi popevkami. Za temi so se posta- hiti vsako leto narod k proslavi svojega velikega Albina Komana in Antona K, mca ter mvsegapo dekleta z nrnoveeas nredicami in nreioovi-rinp na Krško nnlie ravedaioč se da so nrav na slanca župnika g. Janka Barleta. Pozdravil jih je V1ja aeKieia 2 trnovega s preoicami in prejoovi-dne na Krško polje, zavedajoč se aa so prav na . , , doma?! noslanec e Aloizii Drmeli Jalkami- ki so kar tekmovala v pridnosti pri delu. tem pol u naši pradedje doprinesli prvo krvavo na kolodvoru domač poslanec g. Alojzi urmeij.. g § . r.rikaza]j škroDlienie v vinosrradu žrtev 71 naše osvoboienie Ta oreleo Draznik ki Del številnih gostov je odšel takoj na ogled konj- l^enusani so praazan sKropijenje v vinogradu, žrtev za nase osvooojen e. i a preiep prazni«, k živinorejske razstave drne-i na sn čakali kl so ga Prav posrečeno napravili na svojem je združen z zanimivimi razstavami, konjskimi ske in živinorejske razstave, drugi pa so čaka in kolesarskimi dirkami ie no svoiem nomenu na prihod zagrebškega vlaka ob 10.20, ki je dobil ;0ZVaruJe 12 Dr®zja Pa so za m™' vozili prav in kolesarskimi dirkami je po svojem pomenu v banovin Na kolodvoru'tako živahno gostilno. Za gostilno je ropotalo v doslej še vedno prekašal in znatno nadkriljeval se novin gostov iz drugin oanovin. in a kolodvoru stonah Smedničannv 7 voza knvaškee-a vse drusre oodobne nrireditve letos Da ie izzve-'so se zbrali gg. senator , poslanci in banovinski, ml,m" ',n stopa'1 smeomcanov z voza kovaškega vse druge poooone pr reaitve, teios pa e izzve , , Pfaifar dekan v Kurent I rokodelca iz Hrastia pa je odmeval glas železa ne\ še v veličastno in mogočno manifestacijo svetniki, krsk župan g t tajtar, dekan g. Kurent, trgatev so v skuoini prikazale de- iurnslovenski misli sreski načelnik dr. Vrečar in drugi, 3,eKW- f rY? \r»ajev so v sKupini prikazale ae- jugosiovensiu mu.11. | | kjeta in fantje iz Hrastja, ki so z rano dozorelo V nedeljo že navsezgodaj so se pričele po- da sprejmejo in pozdravijo ministra dr. Alberta (črnino okusno ozaljšali voz. Sledili so zopet mikati v Krško neštevilne množice ljudstva, ki Kramerja in druge goste. so se ogromno povečale s prihodi dopoldanskih Ko je vlak zavozii v postajo, je godba za- ,vlakov in avtobusov. Vse ceste so kazale praz- igrala koračnico in ko je izstopil g. minister s nično lice. Mesto je bilo v zastavah, v zelenju posjancema gg. Dimitrijevičem iz vardarske in in cvetju, vzdolž savskega brega pa so silili v, Milutinovičem iz drinske banovine, sta jih pri- srčno pozdravila in jim želela dobrodošlico predsednik banovinskega odbora senator g. dr. Janko trije vozovi stasitih Drnovčanov s kosci in posrečenimi krojači. Učinkoviti v sprevodu so bili vrvarji iz Bučke. Postavili so se pa tudi z lepim petjem, s katerim so spremljali svoje delo. Prav z uspehom sta sodelovala v skupini lončar od Sv. Križa in skupina «Vinska trgatev*. Veniše so letos nastopile pod geslom «Slive lupile« prav- Rajar in krški župan g. Jožko Pfajfer. G. minister posrečeno. Manjkalo seveda ni «kmečke ofceti», modrino prekrasnega jutra številni mlaji z jugo-slovenskimi trobojnicami. Na velikem in prostornem živinskem sejmišču ob Savi, kjer se je vršila _ _ I se je za sprejem iskreno zahvalil in se nato v! ki so jo pristno podali na svojem vozu Skopi razstava konj in goveje živine spremstvu domačih funkcionarjev napotil na čani. Razen teh so nastopile še številne druge pa je bilo v vsej dolžini in širini natrpano polno' razstavo. G. minister in drugi gostje so si z za- zanimive in posrečene skupine, zaključili pa so plemenite živine, ki so jo naši umni gospodarji nimanjem ogledali razstavljene lepe živali. Oso- sprevod drnovsk, mlatici, ki so vztrajno mlatili in kmetovalci dovedli iz vseh krajev. Krasna bito so bili vzradoščeni konjerejci, ko se je med na pripravljenem podu voza. živina, ki so jo posetniki občudovali na razstav-J P°iavil minister g. dr. Kramer in prisostvo- Pestri sprevod je krenil skozi Krško mimo nem prostoru, je bila vsem vidna priča skrbi, ki vaI premiranju konj. bolnišnice po glavni cesti v Leskovec, nato pa jo naš kmet posveča vzgoji bikov, krav in telic j Po ogledu razstave se je g. minister delj mimo Koritnika na Celino, kjer je v zadnjem dolenjske sive pasme. Ljubitelji konj so s prav| časa razgovarjal s kmeti iz okolice, ki so mu po- j tednu zrasla cela naselbina s številnimi paviljoni, odličnim uspehom razstavili veliko število zelo'tozili sv°je križe in težave. Gospod minister jim ( okrepčevališči, dirkališčem in vsem, kar je po- iskrih konjičev, saj je splošno znano, da je oso-; ie v razgovoru pojasnil dosedanje ukrepe države - - ' bito po tej dolini konjereja zelo razširjena in po'v zaščito kmečkega prebivalstva ter jim zago-vseh dolinskih vaseh menda ni gospodarja, ki bi'tovil- da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, se ne mogel izkazati vsaj z eno diplomo ali:da Pomaga predvsem kmetu v sedanjih hudih kolajno za umno konjerejo. casih- Nato & P°vabil senat6r dr- ™ar mi" Na razstavnem prostoru, ki je bilo podobno'"istra S- dr. Kramerja, senatorje in poslance na * mimo ^ senatQrja g dr Rajarja b„0 ne pravemu mravljišč^ sta imeli ocenjevalni ko- k0Si°edVt'J0;®mo^T-drevored za krško farJkonca ne kraja ovacijam ministru dr'. Kramerju, misiji obilo posla. Pod predsedništvom inž. Je- medtem je oživel drevored za krško tarnOj t f ; noslanreni ki sn 7 nken Hedal lačina se je vršilo ocenjevanje goveje živine po cerkvijo. Od vseh strani so prihajali strumni ko-|^™em m P°slancem> kl so 2 oken gledali živinozdravnikih g. Vizjaku in g. Varlu, kmetij-' "Seniki, možje in mladeniči iz okoliških vasi, na skih referentih g. Ambrožu in Mahorčiču in gg.lčlllh konjičih, vsi lepo okrašeni s šopki in pisa-Resniku, Grebencu, Stovičku, Strgarju in Pircu.!nimi trakovi. Obenem so se zbirale pestre sku-Ocenjevanje konj pa je izvršila koiflisija pod Pine okrašenih voz, da se izkažejo v sprevodu, predsedstvom narodnega poslanca g. Lovra Pe-1Sama zdrava mladina veselih in zadovoljnih tovarja in so sodelovali še gg. Zupančič, veteri- obrazov prepevaje narodne pesmi. Do pol 12. ure narski inšpektor Pavlin, zivinozdravnik dr. Čeh,! Se bil ves Prostor okoli farne cerkve podoben ži-Skuhala in Grad. Kljub temu, da se je na tem!:vemu Pisanemu obroču okrog božjega hrama, prostoru gnetlo ljudi in živine ni bilo beležiti no-! Rediteljstvo z g.Vičičem na čelu je imelo obilo bene nezgode. I posla, da je pisane skupine oblikovalo v učinko- Gasilska godba je pod vodstvom strokovnega^4 sprevod, učitelja g. Jožka Žabkarja že v ranih dopoldan-] Sprevod skih urah dvignila praznično razpoloženje in ves ie otvorila mogočna skupina preko 200 kolesar-dan neumorno sodelovala pri prireditvi. 'jev, ki so počasi vozili pred konjenico. Na čelu trebno, da so se mogle razmahniti silne množice, katere je privabil na Krško polje ta veličastni kmetski praznik. Vso pot so pestri sprevod občudovali tisoči gledalcev in pozdravljali skupine. Ko je sprevod Svečani sprevod se je ustavil na slavnostnem prostoru, katerega vhod je krasil velik slavolok z napisom: «Dobrodošli in pozdravljeni sinovi in hčerke naših kmetskih hiš!» - Popoldne okrog 14. je prispel z avtomobilom minister socialne politike in narodnega zdravja g. Ivan Pucelj, ki se je dopoldne mudil na proslavi gasilcev v Brežicah. Odpeljal se je takoj na Krško polje, kjer se je sestal z ministrom dr. Kramarjem, senatorji in poslanci. Med zborovanjem, ki je nato sledilo, je prispel tudi ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič, ki je bil dopoldne na proslavi jubileja Rogaške Slatine. Zbor je otvoril predsednik sreske organizacije JRKD gosp. Anton Gliha, ki je predlagal za predsednika kmečkega tabora senatorja g. drja Rajarja, kar je bilo sprejeto z velikim odobravanjem. Senator g. dr. Rajar je nato v kratkem govoru pozdravil došla ministra in vse senatorje in narodne poslance. Vihar navdušenja je nastal, ko je posebej pozdravij tudi bivšega narodnega poslanca župnika g. Janka Barleta. Nato je kot prvemu podelil besedo domačemu poslancu krškega sreza g. Alojziju Drmelju. Narodni poslanec g. Alojzij Drinelj je v svojem govoru med drugim dejal: »Vsako leto se zbiramo na Krškem polju, da obudimo spomin na velike dogodke pred 360 leti, ko so se naši predniki borili za svojo staro pravdo. Na tisoče in tisoče slovenskih in hrvatskih kmetov je padlo v tej borbi. Njihovo trpljenje ni zajezilo razvoja junaškega napora nagega kmeta, da bi se otresel tujega jarma, toda v srcih in dušah našega naroda ni bilo svobode, dokler se nismo otresli Srbi, Hrvati in Slovenci zadnjih ostankov gospodarske in narodne suž-nosti in si priborili svojo lastno državo. Narodna država nam je porok, da bomo postali tudi na gospodarskem polju svobodni. Zemlja, za katero So se borili naši predniki pod vodstvom Matije Gubca, prehaja zdaj na ukaz našega modrega vladarja (dolgotrajne ovacije kralju) v last našega kmeta po agrarni reformi. Danes pa je prav pomemben dan tudi zato, ker praznujejo na ta dan kmečki praznik po vsem slovanskem svetu, na Češkoslovaškem, na Poljskem in v Bolgariji, a v Bratislavi je pričel zasedati zbor slovanske kmečke mladine. Na milijone kmečkega prebivalstva slavi danes svoj praznik. Le v slogi je moč in zato končujem svoj govor z vzklikom: Naj živi v slogi združen jugoslovenski kmet!» Besedo je prevzel nato navdušeno pozdravljen minister g. Ivan Pucelj, ki je med drugim dejal: «Ena reč je, za katero hrepenimo najbolj, ki je vsakomur sveta, ki jo vsi ljubimo in vsi spoštujemo, to je naš dom, ki nas je hranil, ki nas je učil jezika in vere, ki nas je napravil za človeka. Med vsemi domovi pa je brez dvoma najlepši, najpomembnejši in najsvetetjši kmetski dom. Na Krškem polju praznujemo že leta in leta naš kmetski praznik, praznik kmetske hiše in1 kmetskega dela, kmetskega doma in kmetskega1 življenja v spomin na borbe za svobodo kmeta na lastni grudi. , Mi nismo imeli lastne države in zato so, žal, v našem preprostem človeku čut, smisel in razumevanje za veliko državno vrednoto tako slabo ve, istočasno pa manifestirate narodno vzajemnost in složnost vseh stanov, ki.le z medsebojnim sodelovanjem lahko dajo narodu in nam vsem ono, kar potrebujemo. Zato se mi zdi, da je najlepša manifestacija današnjega dne še nekaj dru- razviti. To je ono nezdravo v naši dosedanji gega, namreč manifestacija našega ljudstva za vzgoji. Naloga kmetskega praznika je, da vzbudi pravo ljubezen do rodne grude, do domače zem-| lje, ljubezen do našega skupnega velikega doma, do naše države. Ni obstoja, ne življenja posameznika brez velikega skupnega doma, kaj šele napredka na gospodarskem, socialnem, prosvetnem in političnem polju brez močne in velike skupne države. Zato mora biti naš kmetski praznik ognjišče velike ljubezni do države in vzgoja ono veliko narodno in državno misel, ki nas vse druži v veliko, skupno jugoslovensko državo. Je to manifestacija treznosti in pameti preprostega slovenskega človeka, ki se zaveda, da izven mej te države ni ne njemu, ne njegovi hiši, ne njegovemu narodu obstanka in življenja. Prijatelj Pucelj je že povedal, da se narodna svoboda plačuje z najdražjim, s krvjo. Naj nadaljujem to misel: narodna svoboda se plačuje s za pravilno razumevanje te največje vrednote, j krvjo, toda se ne prodaja za nobeno ceno. Mi, Živeli smo v tuji državi, ki nas je smatrala za[ ki smo si skupno s srbskimi in hrvatskimi brati hlapce. Ni čuda, če zaradi tega v nas nekdaj ni bilo prave državne zavesti in državne ljubezni. Prišli smo slabo pripravljeni v naš novi dom. Toda naloga takih taborov je prav ta, da zažgemo velik plamen v dušah in srcih, da bomo izvojevali to narodno svobodo, ki smo si priborili svojo lastno narodno državo, te države ne damo nikomur (dolgotrajno vzklikanje: «2ivela Jugoslavija!), ne prodamo je za nobeno ceno, tudi ne za ceno lastnega življenja; vemo, da , znali ceniti, kaj je to lastna država, lastna na- j lahko na oltarju domovine pogine vsakdo izmed rodna svoboda. Vse dobite na svetu za dena.r in nas, vemo pa tudi, da bodo kljub temu rešeni zlato, narodne svobode pa ne morete kupiti z denarjem in bogastvom, marveč samo s svežo, vročo krvjo, ki teče na bojnih poljanah. Če bomo znali ohraniti svojo narodno svobodo, se bo vse drugo lahko uredilo. Potem bo- naš narod, naša družina, naša vas in naše mesto v okviru naše velike skupne jugoslovenske domovine. Odkar je naš prevzvišeni kralj (gromovite ovacije) 6. januarja s svojo salomonsko sodbo mo imeli lahko tudi versko svobodo, svobodo, ustavil usodno kolo naše zgodovine, ki se je raz-vesti, politično svobodo, stanovsko svobodo in vijala v nesrečno smer, odkar je naš kralj izpre-vsako ostalo svoboščino, ki je sploh možna. Da-! govoril one velike besede, da je treba pozabiti nes se moramo razhajati s Krškega polja s svetoj prejšnje strankarske razprtije ter žrtvovati vse zaobljubo, da bomo povsod, kjerkoli bomo in narodne moči za rešitev naroda in države, od karkoli bomo delali, vzgajali vse in vsakogar v tistega časa ves trezni in pametni del sloven-tem duhu. Če bomo mladino tako vzgajali, po-1 skega ljudstva z iskreno voljo sodeluje pri ve-tem bo zasijala nova doba, ko bomo lahko rekli:, likem delu za obnovo naše mile domovine. Vi Sedaj sem na svoji zemlji res svoj gospod!« | ste se danes zbrali tu, da izpričate pred vsem Ko so se burna odobravanja polegla, je dobil svetom, da je vse, kar je na Slovenskem trez- besedo minister g. dr. Kramer, in znOva so za-doneli navdušeni pozdravi. Minister g. dr. Albert Kramer je med drugim izvajal: «Prvič sem na starem kmetskem prazniku na Krškem polju. Tako so prilike nanesle, da mi do nega, kar je resnično narodno čutečega, v onih vrstah, ki hočejo preko vseh starih sovraštev in razprtij zediniti naš narod v eno veliko in močno falango v borbi za blagimjo naroda, države in nas vseh. Ni dvoma, da živimo v izredno hudih razmerah. Gospodarska kriza je zajela tudi nas in danes ni bilo dano, da se v vaši sredi veselim naš človek ječi pod težo gospodarskih križev in velike misli kmetske vzajemnosti, ki vas vse nadlog, toda če pogledamo po ostali Evropi, od preveva, a tudi nas vse, ki nismo kmetje, pa se | Španije na skrajnem jugozapadu pa vse tja gori zavedamo, da sta bila naš oče in naš stari oče j do boljševiškega «raja» v Rusiji, in primerjamo prava domača slovenska kmeta, in ki smo zato'to stanje s položajem pri nas, vidimo, da smo v z vami ene duše in enega srca. Vi manifestirate j Jugoslavji navzlic vsem nevšečnim prilikam ven-danes vzajemnost kmetskega ljudstva vse drža-1 dar še v nekakem zatišju in da nam oni vihar. .. i f ** C i *• . ' 'i Qustav Strniša: Ljubezen in strast ii. Pregovor trdi, da čas celi rane. Res jih celi. tfudi zaceli jih skoro vedno, toda grapasti obronki ostanejo. Preko njih ne more človeška misel tako gladko kakor preko drugih spominov. Kadar se zbudi spomin nanje, začutimo, da je v ercu nekaj ostalo, kar ga na mah spet zbode in ivznemiri, da zatrpi. ^ Slično je bilo s Cilko. Njen mož ni bil slab človek. Le nekaj preveč si je domišljal, da se je Sel ženit na stara leta. Bil je pač za trdno prepričan, da ga bo Cilka vzljubila. «Možje smo večno mladi!> je rad poudarjal in poredno pomežiknil. Cilka se mu je smejala. Bil je kar prikupljiv človek. Lahko ga je trpela poleg sebe, čeprav se ni nikoli zagledala vanj. Mož pa ni bil vsiljiv. Res je imel že šest križev na plečih, toda bil je čvrst in mladeniški. K delu je ni nikoli priganjal. Delala je sama še preveč, kar mu pa ni ugajalo. Večkrat ji je rekel: «Zenska si. Ne boš preveč garala! Če bo treba, pa dobimo še eno moč v hišo. Toliko imam že, da bomo lahko živeli, pa če danes prodam!» Ona je vedela, da ne bo posestva nikoli prodal, saj sta oba ljubila svoje polje, ki jima je bilo kos življenja samega. t o.h".-. In tako sta prav lepo shajala drug z drugim. Vse bi bilo šlo, če bi ne bilo v Cilkini duši spomina na Kregea in če bi ji Bog dal otroka. Tilen je bil še vedno Bregarjev hlapec. Gospodar je včasih rad pomodroval ali pa povedal kakšno veselo. Tilen se je kar režal in gledal gospodinjo, ki je samo molčala. Pa si je hlapčon pričel domišljati, da ga gospodinja rada gleda. Mislil si je: «Zdi se mi, da ribica prijema. Kar čestitati si moram. Cilka pač postaja vedno bolj osamljena. Dolgočasi se pri svojem možu in koprni za mlado ljubeznijo!) t Ko ni bilo nekdaj gospodarja doma, jo je kar stisnil k sebi in ji zašepetal: «CiIka, bodi no pametna! Ti in stari bi rada otroka. Imejta ga! Bodiva midva prijatelja, pa bo vse dobro in prav!) Zaušnica je bila odgovor. Gospodinja ga je lopnila tako močno po ustih, da se mu je kar kri pocedila. Ko se je Bregar vrnil, mu je vse povedala. Prosila ga je, naj hlapca takoj zapodi, ker je tako nesramen, da se ji ponuja. Ko je Bregar to slišal, je Tilna takoj postavil čez prag. Cilka se je oddahnila in dejala možu: «Menda je ta cepec opazil, da postajam nekam zamišljena, pa si je to po svoje razlagal. Zdaj ti lahko povem, ker nič več ne dvomim. Oče sL Če pojde. po sreči,', dobiš otroka.) Gospodar je kar zavriskal, tako je bil vesel. Čez pet mesecev je res pestoval ljubko hčerko, ki sta jo kupila prav za njegov god. Tilen je odšel v sosedno vas. Pričel je kar pohajkovati. Preživljala ga je Kregčeva žena, ki je zanj bolj skrbela kakor za svojega poštenega moža. Godec je dolgo molčal. Vse je videl, toda trpel, ne da bi rekel besedo. Bil je kakor slep. Ko je pa opazil, kaj počenja Marina z njegovim denarjem, ki si ga on sam prisluži, ko je spoznal, da kupuje živež za onega lenuha Tilna, se je razhudil. Zavrela je v njem kri. Tega ni maral molče prenesti. Tudi ni maral, da bi njegova žena dajala temu človeku še potuho in da bi ga redila. Ne, nikoli ne! Poklical jo je v sobo. Zaprl je vrata, da bi otroci česa ne slišali, in ji rekel: «Zdaj je konec. Ločila se bova. Vem, da si mi nezvesta. Vem, da hodiš k onemu nevredne-žu. Toda z mojim denarjem ga pa ne boš podpirala. Tvoja strast je res popolnoma flepa. Skromni prihranki, ki jih spravljam za bolezen in za najino deco, ne bodo za onega !> Ona ga je zavrnila: «Bodi no pameten! Kaj sem ti vendar storila? Kaj te je pa pičilo? Kar takole me menda ne boš odpravil? Otroke imava!) «Imava jih. Dva sta moja. Najmlajši ni moj, ♦emveč tvoj in Tilnov, da veš! To ti povem zato4 ki razsaja po vsem ostalem svetu, vendar še kolikor toliko prizanaša. Če je v nas kaj pameti in če je v nas dovolj resne volje, potem bomo združeni te težkoče laže premagali kakor katerikoli drugi narod v Evropi. Ne damo in ne bomo nikdar več dopustili, da bi se pri nas zopet razvile stare razprtije, ker vemo, da bi bili v sedanjih okoliščinah strankarski boji nesreča za narod. Če pogledamo v Nemčijo, kjer dan na dan v političnih umorih padajo žrtve in kjer se bije prava državljanska vojna, če pogledamo po drugih državah, vidimo, kolika nesreča je, če se narod ne more zediniti na eno veliko misel, ki združuje vse dobro hoteče sile. Ker nočemo, da nam notranje razprtije otežijo delo za gospodarsko ozdravljenje, zaradi tega so se vsi trezni in pametni kakor en mož pridružili veliki vsedržavni stranki, ki od Maribora do Djevdjelije zedinjuje vse naše kmetsko In delavsko ljudstvo skupno z izobraženci in drugimi sloji v borbi za srečno bodočnost. Med vami hodijo ljudje, ki mislijo, če ne gre po njihovi volji, da svet brez njih ne more obstajati. Ti ljudje širijo vesti, da sedanje stanje ne bo več dolgo trajalo. Bodite prepričani, da bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo Jugoslavija v znaku te nove narodne in državne politike popolnoma prerojena, pa če je to njim prav ali ne. Verjemite pa tudi, da smo vaši pooblaščenci, ministri v vladi in drugi v narodni skupščini in senatu, pri tem delu z najboljšo voljo pa tudi z najboljšimi nadami na uspeh'svojega dela. Mi se čutimo in smatramo za vaše branitelje, za prave vaše zastopnike, zavedamo pa se tudi vse odgovornosti, ki jo imamo pred vami. Verjemite nam, da si prizadevamo in si bomo vselej prizadevali, da se tej odgovornosti pošteno oddolžimo. Mi bomo izvedli tudi ono, kar so nekdanji voditelji slovenskega ljudstva celih deset let obljubljali, o čemer so samo govorili, na kar pa so vselej pozabili, kadar so bili na vladi. Mi bomo resnično izvedli najširšo samoupravo, ki so jo oni neprestano samo obljubljali. Banovine, bano-vinske skupščine in bani bodo v resnični samoupravi urejali svoje lastne pokrajinske potrebe, bodo neposredno odgovorni ljudstvu svojih banovin ter zastopali koristi tega ljudstva. V izpolnjevanju velikega gospodarskega, političnega in prosvetnega programa se ne bomo plašili onih vprašanj, ki so ostala v preteklosti nerešena. Do kraja bomo izvedli vse potrebne Da - tu se živi v zdravju in sreči. Snežnobelo perilo -čisti nepovani otroci - vsa hiša se sveti od snage in svežosti. A najboljša pomoči -za to je zares dobro milo/ to zajamčeno čisto in nežno SCHICHTOVO MIL ZNAMKE JELEN SCH J 5/33 vzgajate bodoči naš kmetski in izobraženski naraščaj, pa prosim: Čuvajte budno našo mladino, svojo deco, ne dopustite, da jo zastrupljajo in da bi se izneverila velikim mislim naše narodne in preureditve in do kraja izčistili državno upravo, državne politike. Vzgajajte deco v zvestobi do Vas, kmetske može in matere, ki v svojih hišah naše velike narodne misli, do naše jugosloven- ske misli, ki je rešiteljica bodo in ki bo, očuvana omogočila tudi gospodarsko, cialno osvobojenje.» «Hočemo! To prisegamo!« je zadonelo z vseh' strani, ko je minister dr. Kramer končal svoj go- ki nam je dala svo-v okviru te svobode, prosvetno in so- da ne boš mislila, da sem res tako slep, kakor bi imel deske na očeh. Dobro vidim. Vse vem, morda še več, kakor je treba. Mnogo moči in volje sem žrtvoval, da sem ostal miren in trden. Vse sem storil iz ljubezni do otrok. Zdaj je konec.* «Ne boš mi mogel dokazati, da je najmlajši otrok Tilnov. Ničesar slabega nimam z njim.* «0 ne, samo dobro! Sicer se pa motiš. Ko nisem mogel spati, sem včasih lazil ponoči okoli. Naletel sem tudi na tebe in Tilna, ko sta bila tako malo preveč prijatelja! Ali se še spominjaš, kako si silila predlanskim prvo avgustovo nedeljo k teti. Zvečer se nisi vrnila. Saj veš, kje si prenočevala. Od tedaj se te nisem več dotaknil in se te tudi nikoli več ne bom. Da te le sram ni!> Trenotek je pomolčala. Nato je jela kričati: «Da, da, Tilna ljubim, tebe pa sovražim! Res je, res! Sovražim te, odkar te poznam. Sama nisem vedela, kako te sovražim. Tvoja krepost in tvoje poštenje se mi zdita neumna. Smejem se ti in preziram te. V svojem grehu te preziram, ker ljubim res le Tilna, a ti si mi odvraten!* Sline so se ji nabrale na ustih. Divje je gledala svojega moža. Najrajši bi bila skočila kar vanj in ga razpraskala kakor divja mačka. On ji je bil pač težka vest, ki jo je svarila s poslednjo silo, čeprav je bila že tako globoko padla. Potem sta oba molčala. Marina je pričela pospravljati svoje reči. S seboj je vzela obleko in nekaj perila. Drugega se ni doteknila. Odšla je, ne da bi bila koga pozdravila. «Mati, kam pa greste? Ne hodite vendar s culo od hiše, je zavpil Franček in jo zvedavo pogledal. V njegovi otroški duši se je dvignila nejasna slutnja, da jih mati zapušča. In tedaj jo je nekaj zabolelo. Materinsko čuv-stvo se je v nji oglasilo, ki ga strast še ni zamorila. Nekaj genljivega je začutila v sebi. Grlo ji je stiskal jok. Ko jo je otrok vprašal, kam gre, je zardela. Pred hišo je nekoliko postala. Hotela se je vrniti. Vedela je, da ji mož odpusti, če ga prosi in mu obljubi, da se poboljša. To se ji je zdelo preveč poniževalno in misel na Tilna ji ni tega dopustila. «Morda mi Kregec sam reče zaradi otrok, naj ne hodim. 'Zdaj je vse povedal in mu bo laže. Pokliče me nazaj!* si je dejala. Kregec je molčal. Mrko je gledal predse. V srcu se mu je porajalo že tisočkrat obnovljeno kesanje: «Z|ikaj sem se oženil? Zakaj sem stopil s to žensko pred oltar? Komaj sem jo spoznal, sem jo že poročil. Ljubezni ni bilo ne v meni ne v njej, ki pozna samo strast. Menda sem tudi sam nekaj kriv. Če bi jo bil ljubil vdano in globoko, bi bil morda zanetil tudi v njej iskro ljubezni. Zdaj je vse prepozno! Ljubezen se ne more naseliti na pogorišču!* Ko je to premišljal, ni pogledal za svojo ženo. Ni zaklical za njo, naj ostane. Preveč ga je peklo, da se je tako ponižala s hlapcem Tilnom. Marina je počasi šla ob reki. Megla je legala na vodo. Dolgočasna sivina je pokrivala okolico. Ona je stopala sama. Trenotno se ji je zagabil ves svet, a najbolj sama sebi. Potem je spet začutila divje valujočo strast, ki ji je pričela buriti telo. Misel na Tilna jo je vzdramila iz zamišlje-nosti. Slike njenih nedolžnih otrok, žalostne oči njenega moža in misel na dom, vse je izginilo. Le Tilnova slika je zasijala pred njeno dušo in zatemnila vse drugo. t Pospešila je korak. Kmalu je bila v sosednji vasi. Povzpela se je na hrib. Hrupno je odprla staro leseno Tilnovo bajto in stala pred njim. «Kaj je s teboj? Zakaj prihajaš?* se je hlapec začudil. i «On me je zapodil zavoljo tebe. Zvedel je, da te podpiram. Tega ne more prenesti. Povedal mi je, da vse ve, kako je med nama, in da je molčal samo zaradi otrok. Najbolj ga je ujezilo, ker sem jemala denar, češ, da hočem zdaj še otrokom vzeti, kar jim je namenil. Ve pa res prav vse. Sam naju je enkrat opazoval. Bila sva preveč neprevidna.* «Naj ga vzame hudič tam, kjer je!* se je jezil Tilen, ki mu je na mah postalo neprijetno, da je Marina prišla k njemu. Počasi jo je vprašal: «Kaj pa hočeš zdaj pri meni?* «Ti pojdeš v službo, a jaz ti bom gospodinjila.*; «Dokler ne pridejo orožniki in te ne odvedejo kakor prešestnico.* «Kaj vendar naj storim?* «DOMOVINA» št. 34 župnik g. Janko Barle. Dolgo ni mogel pričeti svojega govora. Ko pa je povzel besedo, ki se-je jasno in razločno slišala tja do skrajnega konca zborovališča, je bilo kakor v cerkvi. Vroče poletno solnce je oblivalo prostrano ravan s svojimi zlatimi žarki, župnik Barle pa je pridigal ljubezen in slogo. Takole je dejal: «Srčno ljubljeni narod moj! Iskreno sem želel videti to Krško polje in narod, ki ga obdeluje. Danes se mi je izpolnila ta srčna želja. Dopoldne sem gledal vašo kmetsko kulturo, to je vašo lepo živino in vaše krasne konje. Čestitam vam in vesel sem, da tako lepo napredujete. Sedaj je drugo, sedaj vidim, da je tudi vaš duh vzvišen in močan za današnji čas. Mi smo na prelomu stare dobe in pišemo novo zgodovino; nov čas je pred nami. Ta novi čas zahteva ljudi močnih živcev in velike ljubezni. Hvala Bogu, mi Slovenci smo iz krvi in železa. V naših srcih bije ljubezen do te države in njenega kralja, v naših pesteh sta železo in moč in če bo potrebno, bomo zastavili tudi svoje življenje za državo in kralja. Narod moj! Bodi čuječ in ne daj se zapeljati od nikogar! Slovenci, Hrvati in Srbi! Čujte, bodite budni in združeni ramo ob rami, da obvarujete narodno državo, ki nam jo je dala božja previdnost, proti vsem sovražnikom na zunaj in znotraj! Če bomo tako čuječi, bratje in sestre, potem gremo nasproti lepi in slavni bodočnosti jugoslovenskega nafoda.» «Živel Barle! Živela narodna duhovščina!» so klicali z vseh strani g. Barletu, ko je končal. Medtem je prispel na zborovanje . .j , ban g. dr. Drago Marušič, ki je s kratkim govorom pozdravil tabor: «Naj bo današnji praznik spomin na tiste junake, ki so rajši posegli po cepcu in meču, kakor pa da bi bili hlapci tujcu. To naj bo tudi opomin nam vsem, da moramo z vsemi močmi in tudi z žrtvami delati na to, da se uresniči kmečka pravda. To je praznik kmečkega dela, praznik žuljavih rok, praznik, ki naj nam da novih moči, da bomo združeni in složni prenašali vse težkoče in si priborili srečo in blagostanje v naši lepi, dragi domovini Jugoslaviji, ki je samo ena in ki je ne more nič nadomestiti.® Predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet g. Kronovšek je pozival kmečko mladino, naj se združi, naj se organizira, ker samo v slogi je moč in zmaga. Samo združeni bomo dosegli cilje, za katerimi hrepenimo vsi. Kot zadnji govornik je J poslanec g. Ivan Urek v ognjevitem govoru podčrtal potrebo kmečke samozavesti in je med drugim dejal: «Še nikdar se nismo zbrali tukaj v hujših prilikah, kakor so dandanes. Ne bom razlagal kri-j žev in težav, ki jih kot kmetje vsi dobro pozna-! mo. Vsi vemo, da je sedanje gospodarsko stanje nemogoče in nevzdržno. Ne pomaga pa nobeno vzdihovanje, nobeno hujskanje. Samo en lek je, i ki more pomagati, a to je delo in sloga, popolna | sloga celotnega jugoslovenskega naroda. Če za-i dene kmečko družino nesreča, če pobije toča ali uniči poplava polje ali zgori hiša, nihče ne drži križem rok. Takoj primejo za delo, sosedje po-| magajo in kmalu je vsaj za silo popravljena i škoda. Tako je tudi z državo. Zločinci hodijo ! okrog, ljudje, ki žive od žuljev kmečkih rok, pa ! hujskajo in ščuvajo, če hočemo ozdraviti naše | bolno gospodarstvo, potem ne pomagajo nikaka hujskanja, ampak samo složno delo. Zato pa vi vsi, ki ste tukaj, ponesite duh narodne, kmečke sloge po vsej naši domovini. Vsi se združite v organizacije, da skupno zastavimo vse svoje sile. Vsi morate pomagati in sodelovati! Če boste to storili, ste lahko prepričani, da bomo danes leto dni, ko se zopet sestanemo na Krškem polju, lahko ugoto.vili lepše čase.» Pred zaključkom zborovanja je predsednik senator g. dr. Rajar prečital še pozdravno brzojavko ministra g. Ivana Mohoriča, ki se je mudil na velikem trgovskem shodu v Mariboru, in poslanca g. Mravljeta, ki se je odpeljal na kongres slovanske kmečke mladine v Bratislavo. Po zahvali vsem govornikom je predsednik gospod dr. Rajar ob navdušenem pritrjevanju in viharnih ovacijah prečital vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju: «Na svojem vsakoletnem kmečkem prazniku na Krškem polju zbrani kmečkf narod iz vseh delov dravske banovine zagotavlja Vašemu Veličanstvu svojo neomajno zvestobo in vdanost z zagotovilom, da bo tudi v bodoče, kakor doslej vedno, neomajen steber velike in močne ujedi-njene Jugoslavije. — Predsednik zbora senator dr. Rajar.» Pozdravni brzojav je bil poslan tudi ministrskemu predsedniku gosp. dr. Milanu Srškiču: «Kmečko prebivalstvo dravske banovine Vam ■■. ■ • .-.■■ ■ Stran 4 ===== vor. Vedno znova so se dvigali v zrak klobuki, robci in zastavice. Vzklikanje kralju, Jugoslaviji in narodni slogi kar ni hotelo prenehati. Toplo pozdravljen je nato povzel besedo narodni poslanec iz vardarske banovine g. Hadži Todor Dimitrijevid, ki je med gromkim ploskanjem množic sporočil pozdrave kmetskega prebivalstva najjužnejše banovine in je med drugim poudaril, da se nam ni ničesar bati tako dolgo, dokler bomo složni, dokler nas bo družila iskrena bratska ljubezen. Mi smo en narod, a vsak izmed treh delov na-: šega naroda ima svojo zgodovino, svojo kulturo. Drug od drugega se moramo učiti. Mi Makedonci in Šumadijci se moramo od vas Slovencev še marsikaj naučiti, a tudi vi se morate naučiti od nas marsikaj, zlasti pa to, kako je treba spoštovati in čuvati narodno svobodo. Prav tako toplo pozdravljen je narodni poslanec iz drinske banovine g. Mileta Milutinovič v svojem govoru omehjal, da se je že leta 1918. in 1919. kot srbski vojak boril na koroški fronti in vzljubil slovensko zemljo in slovensko ljudstvo. Govoreč o manifestu Nj. Vel. kralja je poudaril, da je edina rešitev iz krize v narodni slogi. Senator g. Ivan Hribar, sivolasi borec za narodno osvobojenje, je v svojem govoru med drugim dejal: «V naši tisočletni zgodovini imamo malo lepih spominov. Vendar jih je tudi nekaj. Najlepši je spomin na Gosposvetsko polje, kjer so nemški knezi morali v našem jeziku prisegati, da bodo čuvali staro pravdo. Zal je to lepo polje po nesreči prišlo pod tujo oblast. Na mesto tega izgubljenega polja stopa po mojem prepričanju Krško polje, ki je v naši zgodovini imelo tako veliko vlogo. Kmečki stan je tisti, ki je med nami ohranil slovenski jezik, slovensko zavest. Če ne bi slovenski kmet stal tako trdno na braniku svoje rodne grude, bi nas bili že davno ponemčili. Prav je, da se zbirate tu vsako leto, da obnavljate prisego zvestobe svojemu narodu, svoji državi, da prisegate zvestobo našemu ljubemu vladarju, ki z nami enako čuti, ker je sin kmečke hiše. Bog naj živi njega in vas!» Iskreno pozdravljen je stopil nato pred zborovalce pripravljali inflacijo, ki so jo nekateri ljudje res prav željno pričakovali. Govorice o -ponarejanju denarja pa i že izgubljajo privlačnost in sedaj nas zanima samo še to, kakšno mnenje bo izreklo sodišče. V Moravčah priredi v nedeljo 21. t. m. Društvo kmetskih fantov in deklet iz sosednjih Vač zanimivo tekmo koscev na Kavkovem vrtu. Prireditev bo združena z govori, godbo in drugo primerno zabavo. To bo v moravški dolini prva proslava kmetskega dela in bo nedvomno prav številno obiskana. Pričakujemo, da nas bo kaj kmalu obiskal naš narodni poslanec g. Lončar z drugimi svojimi tovariši, ki nam bodo podrobneje razložili naš politični in gospodarski položaj ter nair dali upanja v boljše čase. POLJANSKO PISMO. O s e 1 i c a, avgusta. Tudi nas tarejo skrbi in težave. Morda nas še toliko bolj, ker so vsi viri naših dohodkov usahnili. Živine, ki je bil eden glavnejših virov, niti pod ceno skoro ni mogoče spraviti v denar. Drugi dohodek smo imeli od lesa. Mnogo smo dobili za les in precej smo zaslužili z obdelovanjem in prevažanjem lesa, a danes počiva ves lesni promet. Žage čakajo boljših časov. Že res, letina najbrž ne bo slaba. Posebno v višjih legah je bila žetev prav dobra, a slabša v ravnini, kjer je rja zaradi prevelike moče napravila dokaj škode na pšenici. Popis kmetskih dolgov je do malega dovršen in kaže kaj slabo sliko. Pa vendar se tolažimo, saj tu ob meji šele vemo, ,kako na oni strani tlačijo še vse hujša bremena naše rojake. Nekaj lepega pa imamo zapisati pri vseh križih in težavah. Naši vrli fantje vedno bolj opuščajo grde razvade, ki so se bile razpasle med nami posebno med vojno. Ko so šli zadnjič na nabor v Poljane, so si pač dajali duška s petjem in sviranjem harmonike in z vzkliki «živio», «zdravo» in po naboru «sposoben>, Ni bilo slišati nikakega «tavbliha» več, za kar gre vse priznanje fantom. Bili so pa fantje tudi po večini trezni. LEP SOKOLSKI PRAZNIK V RIBNICI. Ribnica, avgusta. Sokol je v nedeljo slavnostno otvoril svoj dom. Že v soboto je skoraj s slednje hiše za-plapolala državna trobojnica, kar priča o tem, da so Ribničani narodni ljudje. Slavnostna seja se je v soboto ob najlepšem razpoloženju vršila že v prostorih novega doma. Starosta lekarnar Ančik je podal obširno zgodovino vsega dela, ki ga je ribniški Sokol imel za postavitev lastne strehe. Ker se nahajamo v Tyrševem letu, je tudi ribniško društvo zidavo svojega doma posvetilo temu spominu. Starosta Ančik se je spomnil umrlih bratov, zlasti prvega staroste ribniškega Sokola dr. Schiffrerja, ki je bil vnet sokolski delavec ter je ustanovil tudi vsa druga sokolska društva v kočevskem srezu. V nedeljo se je zastopstvo ribniških Sokolov s cvetjem poklonilo na grobu dr. Schiffrerja, podstarosta dr. Oražem pa je imel kratek spominski nagovor. Po seji se je vršila telovadna akademija, ki je izredno ugajala občinstvu. V nedeljo dopoldne se je vršil najprej sprejem gostov na kolodvoru. Med sviranjem sokolske godbe se je sprevod od kolodvora napotil proti Sokolskemu domu, ki je res lepa zgradba. Popoldne se je vsa množica narodnega občinstva, Sokolov v krpju, naraščaja, dece in gasilcev zbrala na dvorišču novega doma k otvoritveni svečanosti sami. Ko se je I pojavil minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič s šopkom suhe robe v rokah, ki mu je bil poklonjen v Ribnici, ga je množica ob-sula z iskrenimi pozdravi. Starosta Ančik je v kratkem nagovoru podčrtal razliko med nekdanjimi časi, ko je moral naš narod hrbte kriviti pod knuto, in današnjim časom, ko predstavnik vlade prihaja med nas, da se z nami razveseli ob veselem dogodku. Minister doktor Kraljevič je v zelo lepem odgovoru izrazil svoje veselje, da lahko prisostvuje temu prazniku našega sokolstva. Sokolski dom naj bp žarišče bratske ljubezni! Samo v ljubezni lahko rase zdrav, močan rod. «Jaz ti iskreno čestitam, brat starosta,» je zaključil minister, «za lepo, veliko delo, ki ste ga izvršili sredi tega hudega časa, ter kličem našemu vrhovnemu sokolskemu predstavniku Nj. Vis. prestolonasledniku Petru naj ga živi Bog!» Za tem govorom, ki je bil deležen splošnega odobravanja, je starosta Ančik podal pregledno poročilo o borbi za dom in o njegovi zidavi. Nabirati so Ribničani pričeli pred 25 leti. Člani in prijatelji društva so podpisovali in vplačevali kamne, ki so bili po 200 kron. Vplačanih je bilo 48 kamnov. Svetovna vojna je potem započeto delo prekinila. Nabiranje se je po vojni pospešilo in je nabrano premoženje ob otvoritvi doseglo 396.000 dinarjev. Potem je starosta Ančik prečital prispele pozdravne brzojavke in pozdravil sokolske in druge predstavnike. Ko je naposled pozval gospodarja, načelnika in načelnico predse, jim izročil ključe ter jim z ganljivimi besedami naročal, naj skrbno čuvajo svetišče in skrbijo, da se bodo v njem vzgajali samo značaji, ki bodo zmerom na razpolago kralju in domovini, so marsikomu solze zablestele v očeh. Kakor so s seje v soboto odposlali brzojavko Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, je zdaj na starostov predlog množica z navdušenjem sprejela še vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru, godba pa je zaigrala državno himno. Po govorih saveznega predstavnika doktorja Fuxa, župnega staroste dr. Pipenbacherja, sreskega načelnika dr. Platzerja in trškega župana Novaka se je sestavil lep sprevod po ulicah in na trgu defiliral pred ministrom doktorjem Kraljevičem in predstavniki. Nato se je na telovadnem prostoru poleg doma vršila javna telovadba, pri kateri je bila zlasti vzorna .vrsta Sokola I Ljubljana deležna odobravanja. Po telovadbi se je na prostoru začela prijetna, dostojna zabava. Minister dr. Kraljevič se je pred svojim odhodom v Brežice o vsem prav pohvalno izrazil; zlasti je bil vesel, da-so se tudi gasilci udeležili sokolske svečanosti. VELIČASTNO GASILSKO SLAVJE NA SEVERNI MEJI. Slovenjgradec, avgusta. V nedeljo je proslavil starodavni Slovenjgradec praznik bisernega jubileja slovenjgra-ških gasilcev, združen z zletom [ugoslovenske gasilske zveze. Že v soboto popoldne si je na-, del Slovenjgradec praznično lice, razobešale so ce zastave, okrasila okna in postavl jali slavoloki. Svečanosti so se pričele v soboto zvečer. . Ob 10. uri je odšlo gasilstvo v sprevodu z godbo na čelu na postajo, kjer je bil slavnosten sprejem zveznih funkcionarjev. Z vlakom se je pripeljalo zvezno načelstvo s starosto gospodom Turkom in blagajnikom in tajnikom gg. Pristovškoma, starejšim in mlajšim. Sprehod je krenil po mestu in se ustavil pred stanovanjem mestnega župana g. dr. Bratkoviča, da priredi kumicam gospem dr. Bratkovičevi, dr. Vošnjakovi in dr. Pirnatovi podoknico. Pri jpodoknici je sodeloval tudi moški zbor slovenj-graškega Pevskega društva. Po bakladi se je podalo občinstvo v Sokolski dom, kjer se je ,Vršil prijeten zabavni večer. Med napitnicami, ?>repevanjem moškega zbora, ki je zapel nekaj epih koroških pesmic, in marljivim sviranjem salonskega orkestra iz Mežice je večer minil v pajlepšem razpoloženju. Zjutraj v nedeljo se je že na vse zgodaj /vršila budnica, nato pa je bil ob 8. prvi sprejem gostov na mestnem postajališču. Po prihodu jutranjega vlaka se je razvil mogočen Bprevod gasilcev koroškega okrožja iu dravske 'doline pred Gasilski dom. Od 9. do pol 11. se ;je vršil pred mestnim magistratom koncert »nežiške rudniške godbe. Ob pol 11. se je po-Idalo gasilstvo na glavni kolodvor k sprejemu posebnega vlaka. Na postaji se je zbrala velikanska množica občinstva, ki je nestrpno pričakovala nove goste. Pri prihodu vlaka je jgodba zaigrala koračnico. Iz vlaka je predvsem stopilo šest narodnih poslancev iz Srbije, »ato pa velike množice gasilstva in ostalih | «Še več pa seveda na onem.* Najnovejie dvokolo z motorčkom l1/, K. S.. dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za igral in posamezni deli najceneje. Ceniki franko, .TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles In otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta St. 4. v teh hudih časih lahko vsakdo dobi s tem, da si ustanovi na doinu domačo pletarno. Damo vsakomur tekoče delo s tem, da smo mu od-< jemalci za izgotovljene pletenine, dobavljamo mu prejo in izplačujemo mezde za pletenje, kar izpričujejo mnoge zahvalnice. Pišite še danes za gratisprospekte na tvrdko Domača pletarska industrija, oddelek 6. Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica štev. 2. Brezobrestno posojilo dobi lahko vsakdo! Pišite na naslov: A. II. Klančnik, I Mojstrana. > 258 Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino;, Sestava živalskega telesa, zdravila, ^thj kladki, masiranj,; drgnjenje, o načinu; kako se žival prisili da je mirna, o dvi« ganju padlih ali bol-, nih živali, o ranah ter kaj je storiti v, raznih slučajih nagle obolesti, kol pri poškodovanju rogov, poškodbi ko« pita in zakovanju. pri prišiu medc! parklji, opeklini}? streli, zlomu kosti} zvitju, izčlenjenjui izpadu porodnic« in maternice, i z« padu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, napenjanju goved it ovac, pri tujih predj metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ne^ varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd) Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigoJ Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Selenburgova ulica št. 3