Za poduk in kratek čas. Spoinini va jutrovili dežel. Piše V. IS. Segula. (I)aljo.) VI. R azgled po K ali i r i. Ge iiočem ladije v Aleksandriji zainiiditi, da moji romarski tovariši brez mene v .leruzaleni odplujejo, iinani v Kahiri na razpolaganje le tri dni. Skušpn dragoinan pa je čas tako razdelil, da sern bil kaj zadovoljen in liočem Vam pokazati Kabiro v treb dnevib. So vp utriijpnja človpk np snip e.uliti in se mora zanašati le na brzonogpga konja. Peš ne bodeš mnogo opravil. Mesto je glavno Egipta in šteje 500.000 moškib (tedaj pač čez milijon) prebivalcev. Krasni boteli, kavarne posebno avstrijska AlbaiiTbra, plin, električna luč, vse to nas ne zanima, mika nas bolj arabski živelj Eno nro po pribodu sem tedaj žp na poli skozi arabski bazar. Po časi se pomika voz skozi ozke ulice šeria Kasobat liadivan in druge. Kak slrašen vrišč in krič! Vse, kar spin pripovedoval o pouličnem življenji v Aleksandriji, je le senca tega, kar se godi v arabskein bazaru. Mukari z lepirai belimi in navadnimi osli kričijo, črni, žarno-oki in velikoustni zamorci tu, tam zopet vozovi s predle- laleeni, tu v krogu eoperniki, "-berači, drviši, tam skaee divji na«i Siidanez z ovejo kožo okoli Ipdja fii po bedrili. Koža zoppt je navešena z zvončki iz ovejili parkIjpv, urnub pa nei)renehoina skaue, da škrebeta njegova burna ohleka, ler sp 8iiip.jp, oli, lako zadovoljneg-i se puti, 8aj ga vse obriidnjp! V prodajalnk-ab na obcli slraneb pa spdijo prodajalci s podkrižanimi nogaini in uuvajo 8vojo robo. l'ot nas pelje niiino ninogib nioskej, razvalin z giinibami na slcni, iz katerih otroci sesajo vodo iz notranje šlerne. Anglpški vojaki z rtideuo suknjo, z zeleno-niodro prekrižanimi blačami in bcliin klobukoin, nas spoininjajo, da smo blizo našpga cilja. Miino flasan-inoske.je — niojslprko delo čisto arabskpga sloga z neverjetno Ipnkiini in visokiini peterimi minareti ¦pridemo na slavni grad nipsla Kaliire. Trdnjava stoji iz 12. sl.oletja, njo in Kabrun-inoskpjo postavil je .luzuf Salah-ed. I)in (Saladin). 1823 se jp po naključji (?) sprožil sinodnik in razdjal nioskpjo. Na njp nipslo postavil ,jp Melimed-Ali z velikanskimi slroški avojo slavno alabastrovu inoskpjo. To je res krasola! Toliko zlata, toliko dragoeenega mrainurja, alabastra, toliko krasnib nmzaik-napisov! Podobe in kipe prepovedal je Moliaiued. To tedaj je p(Ipii Ireb slavnili niohainedanskili božjili brainov! Prvi je Aja-Solija v Garigradu, drugi Omar-moskeja v .leruzaU-iiiu, Iretji ,jc tu. Poleg vboda na dp8iii znolraj je grob Melimed-Alija. Niti allarja niti klopi jp videti. Vsaka nioske.ja iina Ip svoj niibrab t. j. dolblino, ki zniiraj kaže proti sveteinu inestu Meki, tukaj tedaj na izhod. rl'u sein se ozirajo pri niolitvi. Razven tega sta še dve prižniei, da pri velikib slavnostih oni v nižji prižniei ljudstvu ponavlja to, kar je zgovoril zgoraj glavni pridigar. Z grada jp krasen razgled čez celo niesto tje do slavnili pirainid. Mesto iina 400 starib in 100 novib mosknj, 24 neznatnib kristjanskib cerkvic. Na izhodu je oni slavni Maiiiclukov skok in grobovi Mainplukov, beduinskib vojcvodov, katere je dal Mplimpd-Ali pii obedu po svojib janitijirjih posekati, ker so mu bili s svojimi napadi nadležni. Le eden se jr rcSil z vratolomniin skokoni čpz zid. Konj jp niricv obležal, junak pa je živel in ga je Melnned-Ali poinilostil. Na sever je ko snog bpla gola gora Mokatam. Tuiška pravljica basnjuJR: Ko je Bog uatvaril svet, botel je poskusiti, je-li niu rps vse pokprno, ler zapove, naj se inu naklontjo vse gore. In zgodi sp, le gora Mokatam jp ostala trdovratna, a v kazpn je od Boga prokleta postala nerodovitna. Vidi 8R ninogo podrlin, nioskcj in prpbivališč. Kar pada, niora po stari navadi oslati na niesdi, ker to je odslej božja lasl. (Dalje prili.) Si.iešnica. Neki gospod zapazi v mesečni noči lal.ii /. naslavljpno leslvo, ko boče ravno zlcsli skozi (ikno npkp biše. »Kaj delaš tu gori, lopov, glej, da se mi takoj doli spraviš!« kriči gospod nad njiin. »Pst! gospod«, odgovori tat, »pst! np draniite ine, jaz spin iiiespčen«. A. K.