Jxhaja IritarcdnaiecUtt: v iorek, četrtek, soboto. ass u e ti three times awe«t-Tu claij, Thnrs d a v Saturday. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) is. X+4- * 4- **<4-* **<*"***** ** X CHICAGO, ILL.. SOBOTA. 3. FEBRUARJA — SATURDA {, FEBRUARY, 1323. LETO (VOL.) IX. + * + * + * + + + + + + + * * + + + + + + 4* + + 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 V OFENZIVI! Ameriški katoliški Slovenci so pričeli te dni voditi močno ofenzivo za katoliški tisk. Prva poročila že prihajajo iti naznanjajo, da je cela vojska na pohodu za večji in močnejši katoliški tisk. Boj se bije in naša vojska je v ofenzivi. In ko se glavna armada, cvet slovenskih katolikov bori in žrtvuje za,katoliški tisk. bo li kdo med nami, da bo te dnitgledal izza plota, ne da bi tuci sam prijel za puško in odšel na bojno polje za blagor vere. "ki mu jo je dala njegova očetnjava? Bo kdo? M i upamo, da ne! Možje-ocetje in fantje ter žene-matere in dekleta se zavedajo, da je krščanski časopis tisto, ki najuspežnejše pobija versko mlačnost, brezvernost, surovost in podivjanost, ki jih z velikim vspehom, čeprav polagoma zanaša brezverski časopis v družine in ljudi. Da ie v francoskih družinah vedno več mladostnih samomorilcev in hudodelcev, je velik vzrok v tem. ker je francosko družino zastrupil brezverski časopis, ki ima odločno moč na Francoskem. Uboga mati uboga žena v taki -družini. Usmiljenja vreden oče v taki družini. • Mi naj dopustimo tudi mi ameriški Slovenci, da bo zgodilo z nami tudi tako? Ne! Tisočkrat ne! Mi moramo ohraniti vero svojemu narodu, pa na: nas to stane kolikor hoče. Ohranili jo pa ne bomo z nikomur drugim, kakor edino z močnim in velikim katoliškim tiskom ! Zato na delo te dni. vsak in vsaka v svojem okrožju za katoliški tisk! ROJAKI IN ROJAKINJE VSAK V SVOJEM OKROŽJU POGUMNO NA DELO ZA KATOLIŠKI TISK! Da se pa marljivi agitatorji (ce) ne bodo popolnoma zastonj mučili (e"), razpisujemo za tiste, ki nam bodo pridobili tekom tega časa kakega novega naročnika sledeče nagrade: ZA ENEGA CELO-LETNEGA NOVEGA NAROČNIKA pošljemo vsakomur, ki ga nam pošlje z naročnino vreči, eno izmed sledečih knj i g: "SOSEDOV SIN" krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča. 44TURKI PRED SV. TILNOM," zanimiva povest iz turških časov. "DVE SLIKI1' krasna povest iz pod peresa pisatelja K. Meškota. ZA DVA NOVA CELO-LETNA NAROČNIKA, pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in pripraven molitvenik "MOJ TOVARIŠ" s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški molitvenik mu pošfjemo ''KEY OF HEAVEN." ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade fante in dekleta. ZA PET CELO-LETNIH NAROČNIKOV pa damo vsakomur, ki jih pošlje, krasno knjigo "Življenje svetnikov," ki velja: $4.75. Sedaj pa noge! Zavihajmo rokave in korajžno na delo za novimi naročniki! Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si zaslužite še krasne dafOve, ki so razpisani za nove naročnike. VSEH NAS NAJ BO PAROLA, DA MORA LIST "EDINOST" DOBITI iooo NOVIH NAROČNIKOV! (Izpolnite ta kupon in ga pošljite nam!) ZA EDINOST, 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Priloženo pošiljam $........ za naročnino ...... ........naročnika (kov) za dobo................ NASLOVI: ... • Ime naročnika.................................. Naslov ali (Box) : .............................. Mesto ................ Država ................ Ime naročnika.............................. Naslov ali (Box) .............................. Mesto ................ Država ................ + + + * * * + ♦ * * * * * * + * 4 + * 4 + * + * * * + + * + + * + * + + * * * * * + + * * * * 4* * * * * * + KRATKE N0YICE — Glasom poročil iz Mexico Citv ie nastal med vladnim vojaštvom in delavci pouličnih železnic boj. Stavkarji so hoteli na vsak način ustaviti stavkoka-ze. ki jih ie vlada najela, da bi vodili obratovanje pouličnih železnic nemoteno naprej. V prvih' bojih ie padlo 14 stavkariev. A-retiranih jih ie nad sto. —- V vshodni Prusiji poročajo poluradna poročita je izbruhnila meščanska vojna. Komunisti imajo pod kontrolo že več mest. — Nekakih 12 milijonov nemških strokovno organiziran i hi delavcev ie poslalo kongresu Z. ; D. posebni apel; da nai slednje podvzamejo korake proti Franciji, ki potiska Nemčijo v obupno stan i e. — Nemška Austria bo dobila 1 od zaveznikov 100 milijonov 'Jo- AGITACIJA ZA ODCEPITEV PORENSKE OD NEMČIJE. I največ Anglija in Italija. — Med mestoma Indianapo j lis in Martinsville, Ind. sta u-j stavila dva bandita poulično karo in oropala potnike za $1000.00 I v gotovini in drugih vrednostih. Policija ie pridno na delu. a d >-ertna i iim delničariem Francoski vojaki dezertirajo. — Kancelar Cuno izjavlja, da Nemčija ne bo pričela nikakih uradnih pogajanj, dokler Francija ne umakne svojega vojaštva iz Rura. — Francozi ne morejo doseči nikakega vspeha. Berolin, 2. febr. — Kmalu po odhodu ameriških vojakov iz Coblenza, se je vršila konferenca lokalnih pooblašečncev iz cele Porenske, ki so razmotrivali o upostavitvi Porenske republike, kot samostojne in neodvisne JUGOSLOVANSKE NOVICE RUSIJA NE PODPIŠE NOBENE L0- Naše škofije po Tugoslaviii so , še vedno prazne. Govori se, da I pride Dr. Srebrnič na Krk. Volilna borba se začenja. 18. marca so volitve. Italija bo v kratkem anektira- ZANSKE POGODBE, Lausane. 2. febr. — Rusk i delegacija je danes zopet uradf-la Reko in nadalje bo zahtevala no nastopila in javno izjavila, da pfclo dalmatinsko obal. To zna provocirati odpor. Kaf bo, ne vemo. Stolnica Ljubljanska je dobila za božič tri velike zvonove c, d. e, ki pa niso popolnoma posrečeni. Livarne delaio noč in dan. petek in svetek. Dragi so zvonovi (bronasti so po 2;o kron kila), a ljudje jih hočejo imeti. Vlije veliko iekle- nih tudi na Jesenicah. Naš g. knezoškof bo imel le- doslej. se sedaj ne zmenijo mnogo za agitiranje za Porensko republiko, vsa i tako dolgo ne. larjev posojila. Posodile ii boste dokler ne izčrpajo naravna bo- republike. Francozi, dasi so to tos zlato mašo. pripravlia se ve-gibame zelino podpirali vedno' iika siavnost v škofiji. Boeoslovska fakulteta se leno razvija. Letos je Dr. Ales U- gastva v Ruru. po katere so prišli s svojimi vojaki. Vendar pa pravi berolinsko poročilo, ni u-oati. da bi naši rojaki ob Reni pozabili na svojo očetovsko domovino. Francozi postajajo nezadovolj- i stvu. ^eničnik rector m^nificus in izvrstno dela. G. župnik Finžgar ie prevzel tajništvo Družbe Sv: Mohorja. Izdaia družinski list "Mladika/1 30 vagonov koruze je povodom rojstnega dne naklonil kralj i Aleksander revnemu prebival- Ess en. ni v Ruru. 2. febr. — kom i si i a postaja ne- ciividende. Na! v . Rurski navadne delnice ie pkičala t in ; Nemški pasivni odpor i eno četrt odstotka na "vreferretti^^20"1. vclike "darce da si stock"'pa i in tri četrt odsToT^^^'^^ ^vet ne T\,(h j,ov va nroizvaiania v Ruru brez — V San Luis Obispo, Cal. je zapadel debel sneg. Občani pravijo. da ie to nekaj nenavadnega. Snesr ie Dokončal vrtnarjem velike množine cvetlic in raznih rastlin. — V Washingtonu, D. C. ie nevarno obolel za pljučnico kongresu ik Tohn M. Rose. Nahaja se v kritičnem položaju. — V Rockfordu. III. se ie po-'avila ^zloglasna "flu". Zdravniki so stopili pridno na delo, da zaustavijo napredovanje te bo-'ezni. — Tudi v Chicago je že bilo iad ^00 slučajev za "flu". Zdravniki pripisujejo zlo vlažnemu vremenu, ki že trnja več dni. — Mesto Champaign. 111. be dobilo novo železniško postajo za potnike. Zgradila jo bo železniška družba Illinois Central in bo stala $6;o.ooo.oo. — V Cedar Rapids, Ia. se je ored par dni pojavil neki spretni ponarejalec čekov. Lokarlne trgovce ie nafarbal za kakih $70.000.00. Oblasti ga iščejo, toda doslei še brez vspeha. — V Waseca, Minn, je pogorela tamkaišna visoka šola, ki Skrlatica v Celju. Po celj- FrancoskaIskein mestu zelo razsaja skrlatica. Oblasti so izdale potrebne odredbe, da se bolezen zatre. Prosvetne zahteve v Sloveniji. (>l> nastopu nove vlade so poslanci lug. kluba Pr. Korošec, dolini, zadaja ie zastonj misliti, da bi Rasi i m podpisala kako. mirovno pogodbo, ki bi dajala, kateri evropef-ski državi posebne priviligije z:l kontroliranje dardafteskih ožin_ Čičerin ruski zunanji minister ie izjavil, da je bilo pogajanje v Lozani pravcato privatno "gli-hanje." kjer hoče vsak nekaj koristnega dobiti za sebe negjede-. ie li,to v korist, ali škodo njegovega bližnjega." Nadalje napada zaveznike v svoji iziavi, zakai niso vzeli na dnevni red niegoVega predloeai, v katerem je zahteval za vse narode in t vsakih prejšnjih informacii dela »rosvete obrazložili obupno komisiji velike sitnosti. Vsi rekordi proizvajanja po rudnikih in industrijskih tovarnah so bi- j li predno so Francozi dospeli odpeliani v notranjost Nemčije. Francozi so v Ruru ne samo radi narodnosti tuici. ampak tudi dede proizvajanja. Predno bo komisiia, ki vodi proizvajanje '»rišia do potrebnih informacii na podlagi prakse v delu. bo vzelo precej časa. Sedaj so še le prijeli spoznavati Francozi, da njih 1 a loga ni tako lahka stvar, kakor so si jo predstavljali poprei. Francoska komisija importira stavkokaze v Rur. Duesseldorf. 2. febr. — Sinoči so nričeli dohajati v Rur prve skupine importiranih stavkoka-zov iz Poljskega, ki iih bodo Francozi zaposliili v Rurskih rudnikih. Med domačimi nemškimi rudarii nastaja neka posebna mržnja in bati se je splošne geiveralne stavke po vsem zasedenem ozemliu. Francoski generalni štab sicer izjavlja, da Vezposelnih lenuhov se ne bo froe1o v zasedenem ozemlju, in -In se jih bo takoj deportiraH iz nje prosvete v Sloveniji v bud- se v drugih besedah povedaT-. \ngliji. da Francija noče imer." žetnem oziru. Predvsem so zah-. n^esar skupnega z Anglifo rrr . "KI t T »1 1 O trt 1'f H n^li« r\ VM T. -T___ __ bližnjem vshodu. ampak, da st bo že sama poiskala vse. kakor bo njej prijalo in kazalo s Turčijo. Londonski kitigi so vsTed le Intervencija ie doslei j note sAlno razJ,H1L1,eni' ker Je te val i. da se nujno pomore si. •t ni verzi, ljudski šoli. zasilnim žolam, tečajem za ženska ročna dela in omogočijo katehetske plače, ki so zastale že od 1. 1. I02r. ____ _______ ■ ^ J uspela, da ie otvorjen pri dele-l T7rnn.ci'a v °dIočilnem trenutki! '^riii v Ljubljani kredit, po ka-i ,nistila popolnoma na cedilu. tereni se plačajo razne zastale j ;ekatfri.h krogov se^ celo slfs-'. •Hveznosti, katehetom se v smi- a misli Anglija napraviti sfič-slu sklepa višjega šolskega sveta j ne Horake z.Nemčiio glede reorr-»lačajo ure od t. 1. igsi. do ^o. r.ncn.® ,n vo'ne odškodnine. Kr -\TI. IQ22. Plače se počneio na- 111ar,i Sl* »ostajajo čez dalje bo?i kazovati v kratkem. . nevožčliivi: nevoščljivost jih h< > Komunistični proces v Celju.'pripeljala še tako daleč, da .'ie stala občino še pred desetimi, kraia. Minolo soboto se iev Celju vr šila glavna razprava proti trbo-eljskim komunistom Manfredi in tovarišem. Obtoženi so bili adi komunistične propagande Mli nfreda je priznal, da ie delal za komunistično stvar, ostali so tajili. Manfreda je bil obsojen no čl. 1. o zaščiti iavne varnosti na 2 leti težke, poostrene ječe. ■ -— Slovenska društva, jeano-te in župnije se bodo krepile in rastle, ako bomo pridno razširjali katoliško časopisje! bodo nekega lepega dne pričeli še sami lasati med seboj. -o- RUŠITA PROTI TIHOTAPSTVU DRAGOCENIH KOŽ V Z. D. Moskva. 2. febr. — Rusko w -nanie ministrstvo namerava hrr~ ie v kratkem poslati v^ Washing ton protestno*noto. radi narasč '-;očega tihotapstva dragocen;r? kož od divjačine, ki so ie v njem času v velikem številu rt -hotaplja skozi Bering ožine mr- i' Alasko in Sibirijo. *eti nad $1 qo.ooo.oo. Po sedanji — dnosti%se ceni škoda do $2=;o.-000.00. — Med mestoma Hibbing in eewatin. Minn., prično v krat- - graditi konkretno cesto. O-občne zbornice so odglaso-ale, da se cesta grp^i. Prihodnji bodo razpisali ponudbe. — V Chicago so te dni zaprli -vdikalca Tommy-a * O'Fl^ther- tv, ker ie baie hujskal proti vla-Zedinjenih držav. >0'Flather-tv je bil svoiečasno urednik socialističnega lista "Voice of Labor." — V Vallev Junction, Ia. je Izbruhnil požar v kurilnici železniške družbe Rock Island in je docela poškodoval za vsako rabo ti velikih železniških lokomotiv. *— V Muscatine. Ia. ie bil obsojen farmar O. F. Nichofs na $300.00 denarne sdobe, ker je nrodajal opojne pijače mladoletnim fantom. 7— V Pointiac, Mich, bodo pomladi pričeli graditi novo veliko tovarno, kjer bo zaposlje-n aim an j kakih 2:500 delavcev. Tovarno bo zgradila Fishers Bodv Korporacija. Francija misli izdati posebni denar za zasedeno ozzemlje. Pariz. 2. febr. — Francoski finančni minister je baje dobil navodila od vlade, da nai priredi za zasedeno ozemlje .posebni denar, ki bo nosil vrednost francoskih franko.v. Londonski bankirii iz-;avliaio, da bo to Francijo silno finančno udarilo. Franki stop-niema padaio že sedai. kaj bo še *e, ko bo Francija založila enih 8 milijonov 1 i udi z denariem v zasedenem ozemlju. Izvoz iz Rura v Nemčijo popolnoma ustavljen. Kssen. 2. febr. — Odredba, ki ore povodu je vsak izvoz iz zasedenega rurskega ozemlja v neo-kupirani nemški teritorii, je postala oolno-močna sinoči o polnoči. Odslej ne bo smela nobena stvar v Nemčijo iz Rura. ako ji bo dovolila izvoza francoska ^blast. Železničarji v Ruru povečini na stavki. Mavence. 2. febr. — Železni-i čarska stavka v zasedenem o-zemlju ie skoro polno odstotna.j Med Mayence in Parizom vozil dnevno le en vlak, ki ga vodijo| francoski železničarii. DENARNE POŠ1LJATVE. Koristno je za Vas, ako se pri pošiljanju svojega denarja v staro domovino obrnete vedno le na naše podjetje.- To pa zato, ker naše nove zveze z staro domovino nas omogočajo, da dostavljamo po-šiljatve v stari kraj najbolj točno in najhitreje. Denar dostavljamo na najbližnjo domačo pošto prejemnika. Pri nas dobite vedno najnižje borzne cene svetovnih valut. Pri večjih svotah. ki presegajo dvajset tisoč kron ali tisoč lir, damo še posebni popust. GLEDE DOLARSKIH POŠILK GLEJTE OGLAS NA ^DRUGEM MESTU. Cene denarju se večkrat menjajo, mi računamo po ceni istega dne, ko denar prejmemo. VČERAJŠNE CENE SO BILE: 5oo — K. ali 125 D..$ 1.55 so — Lir ....$3.00 1.000 — K. aH 250 D. .$ 2.70 100 — Lir ____$ 5.70 5,000 — K. ali 1250 D..$13.50 500 — Lir ....$26.00 10,000 — K. ali 2500 D..$26.00 1000 — Lir ____$52.00 Vse pošiljatve naslovite na: BANČNI ODDELEK "EDINOSTI" 1849 west 22nd Street, CHICAGO, ILL. ____ _ 'EDINOST" EDINOST , . (UNITY.) Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday and Saturday. - PUBLISHED BY:' edinost Publishing Company v 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo^ Advertising Jates on^appHcTtion. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto.............. Uoo Za Združene Države za pol leta................ $i.5o " Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .. $350 ;UBSCRiRTrnMZa £hicaT^°-. K,a"ado in Evtr°P° za Po1 •••• $1-75 »U 15 SC RIBTI ON: For United States per vear . C, 00 For Un ited States for half year ........• $1^0 1 Fof ™cago, Canada and Europe per year.. $3.50 ----------Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE PLAČAN LIST. . K'ad.ar s5 ^ročite takoj vaš NOVI naslov inpTleg If!_l vas STARI^aslov. S tem prihranite nam mnogo dela. Dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez _____podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo. Dopisi za torkovo številko morajo biti ^uredništvu najk^si^jedo 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne vjorek jn za^obotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-cago. 111., under the act of March 3rd 1879. za vse to. Kdor more še po vsem tem pristopiti v tako organizacijo, se z njo družiti in ako jih toliko, kolikor pravijo, da je že Klanov, potem Stric Sam, zakrij svoj obraz sramote, kajti daleč si zašel, daleč. Bodi pripravljen na najhujše. Pomilujemo te! "Tržaški cerkveni problem blizu rešitve. Xl.JLXJ.J.J.J.-I . ■ , , Trst> 24- oktobra. — Mesto Trst slavnoznana luka bivšega avtrijskega cesarstva je.sicer vsled vojne in političnih nemirov mmm __i v .SreHrtii Kvrnni fvrf»r«#»i rninir^nn vanA »• ca nJi^«,- —____ i . IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * \ Bridgeport, Ohio. — Vem, da ko požrtvovalnosti od strani i-ste mislili, aa v Bridgeport ni gralcev. je upati da bojo rojaki nikoli nic novega, ker se nobe- " "" den ne oglasi iz na«e naselbine. Sramoto Amerike. "" KuKluksklani je našim starim znanim rokovnjačem podobna organizacija. Vsaj v prvotni izdaji. Pojavila se je po državljanski vojski Sedanji obnovitelji te organizacije so vzeli ime in obleko te bivše organizacije, da so »lažje dosegli velik vspeh in sicer hiter vspeh. Organizacija je zrastla skoraj kar črez*noč in se takoj pokazala v velikem obsegu. Predno se je državljanstvo ko skupina zavedlo, je že nastopilo Klanstvo kot stotisočno organizacija. Toda sedanji Klanizem je velikanska sramota za Ameriko, 'lasi trdi ta organizacija, da stoji pred vsem za stoprocentni a-merikanizem in sicer čisti amerikanizem. Nastopa pod posebno krinko, skrita za maskami (larfami). Vsi člani prirejah nastopajo oblečeni v dolge bele halje, na glavi imajo veliko kapo, ki za- j kriva cel obraz. Samo kjer so oči. iiTia izrezani dve luknji, da j član vidi skozi nje. To seveda prepreči, da člani drug druzega ne vidijo, kdo so. Tako sta dva lahko člana skupaj, pa ne vesta drug za drugega. Glavni namen te organizacije je "amerikanizem," seveda ka- < knršnega si ti fanatiki mislijo, boj proti katoličanom, proti ži-! lom in zamorcem. Imenujejo se nevidno kraljestvo in-njih namen je s tero- j rizmom in nasiljem doseči, da bodo občinstvo kot tako. kakor tudi p* Nimezni oblastniki upoštevali njih mnenje in ukaze in se jih bali in storili, kar žele. Meri pametnimi inteligentnimi ljudmi, je ta organizacija nesmisel in nemogoča. Toda mogoča in jako vabljiva je pa tam, kjer je še velika ignornnca. nevednost in nazadnjaštvo, to je po jugu, kjer še ljudstvo ni toliko izobraženo, kjer še vlada strašno nazadnjaštvo, la se mora človek čuditi, da je kaj takega mogoče v tako moderni državi, kakftr je ravno Amerika. Veliko privlačno silo ima tudi v vrstah raznih protikatoliških fanatikov in katolikožrcev po raznih večjih mestih. Imamo tudi že več slovenskih Klanov v Chicago. o katerih bomo skušali poizvedeti natančneje podatke. Sploh se tu zbira vsa sodrga: od fanatičnih omejenih protestantskih ministrov do največjih kriminalnih kreatur, ki iščejo svojega zavetja v tej organizaciji, od raznih naših slovenskih Lawn-lalskih protikatoliških sleparjev do kakih histerično bolnih in moralno izmozganih takožvanih bogatejših krogov. Ta organizacija je sramota Amerike, kajti pomenja nestrpnost. pomenja nasilje proti vsem, ki niso prepričanja, kakor ti JOani. ki ne mislijo, kakor ti narekujejo. Po« mnenju teh* fanatikov, bi ne smel nihče drugače misliti, nihče biti druge vere. nihče flrugače govoriti, kakor samo tako, kakor ukazuje to '£ne-vidno kraljestvo." Da ie pa to v diametralnem nasprotstvn s pravim idealnim amerikanizmom, kot kakoršnega smo ga do sedaj vs? poznali, amerikanizmom. ki spoštuje prepričanje, vero in mišljenje vsakega, ki ne pozna nasilja, ki pusti prostost vesti in vsega vsakemu je jasno. Kaj prav za prav namerja in kak amerikanizem ta Klanizem hoče uvesti v naže javno življenje, je pa jasno pokazat brutalni umor dveh amerikancev v Bastrop županiji v Louisiana državi. Tam je nek bivži župan, zdravnik McKeon, velik fanatik in ignorant prve vrste, nastopil -s tem Klanizmom. Ker sta mu bila dva someščana posebno napoti v njegovih ambicijah in njegovih namenih in se nista uklonila volji."kralju nevidnega kraljestva Klanov," bila sta sredi belega dne na javni cesti od Klinov vieta in potem umorjena na tako grozovit in krut način, da vsaka človeška zgodovina ne pomni tolike krutosti. Vse kosti sc jima polomili preje, šestdesetkrat so bile kosti živima zlomljene. nesramno so jih razmesarili, vse muke na njiju poskusili, predno so ju umorili. Preiskava je dognala, da je Klanstvo v tej občini res upostavilo nadvlado nevidnega kraljestva, da je terorizirala občane na najkrutejši način, da je nastopala z maskami, kakor so bili maskirani morilci teh dveh mož in da je toraj organizacija kot taka vsaj neposredno odgovorna za ta dva umora. Sedaj pride vsa stvar pred poroto. Videli-bomo, kako se bo vse rešilo. Gotovo pa je po dokazih, katere ima vlada sedaj v rokah, da lahko^ rečemo, da je ta organizacija sramota, največja sramota za Združene države, da kaže jasno, kam bo privedel naduti proti-ka to lis k i fanatizem in protikatoliško šču vanje med državljani naše ljudstvo, da bo popolnoma podivjalo. Sramota tudi za one clrugoverske ministre, ki se istovetijo s to organizacijo in jo zagovarjajo. Posebno velika sramota, ki kaže. kako Je značaj amerikaniz-ma padel na nizki in podli nivo, je pa to, da se organizacija širi kljub temu. da se vse te strašne stvari odkrivajo in da javnost ve Pa ni tako tudi tukaj je vedno kaj novega, če drugega ne, je to, ko nimamo to zimo. nič snepa. Dosedaj ga ni bilo še nič ii. vsled tega* gre čas hitro naprej, še en dober mesec pa bo zime konec in prismejala se bo v deželo lepa spomlad. — Z delom gre pa bolj slabo. Po 4 do ^ dni delamo za vsako nI ačo, kar je veliko premalo za dandanašnje potrebščine. Upamo, na boljše čase spomlad. Saj. kakor govore stavke letos ne bo, smo saj za tisto preskrbi. — Tukaj bomo imeli sedaj dve fare. Ena se imenuje sv. Antona. Bridgeport, O. druga pa se imenuje sv. Tožefa. Wolferst. O. Na Wolferst je že del j časa šola, pa je dosedaj vse spadalo pod Bridgeport. Ker pa je vedno več ljudi in cerkev je že premajhna, ie škof sprevidel, da bo boljši, da s^ fara razdeli in se še eno cerkev zaradi. Tako imajo na Wolferst že svojega duhovnika in začasno mašuie v šoli. Ako bo zadosti dohotkov. bodo pričeli delati na spomlad cerkev. Seveda odvisno ie od ljudi kako bodo hoteli plačevati, ker iz nični nič. Kakor se govori, eni so i ako veseli, ker jim sedaj ni treba hoditi tako daleč in kare nla-čevati. Ljudje so ponajveč Poljaki na tudi Slovencev ie precej. Duhovnik razume angleško in nolisko. slovenskega ne saj za Slo vence se težko dobi duhovni-1 ka. da bi ca razumel, no saj za silo ie tudi slovaško dobro, saj \ ečina naših ljudi razume slovaški iezik priuči. — Na J še omenim zabavo, ki jo je imela družina Hočevar. Namreč dne 14. januarja bi bila imela biti obhaiana zlata poroka Mr. Andrei in Tozefa Hočevar. Ker pa nista hotela nobene ceremonije. posebno mati ni hotela nič sfišati o zlati poroki, so se pa sinov je in hčere sami posvetovali,'kako bi obhajali tako DomenFfivi dan. Sklenili so, da bodo vse kar potrebno pripravili brez materne in očetove vednosti in res na 14. januarja popoldan so pa kar na enkrat vsi v Srednji Kvropi precej ruinirano, vendar se polagoma zopet dviga ter zopet dobiva nazaj svoje trgovino. S katoliškega stališča ie zelo važno, ker V njegovem območju živijo Slovani in Latini, shizmatiki in katoličani drug poleg drugega in narodna nasprot-stva se tu zelo čutijo. Mesto Trst je sedež škofije, ki ima ca. 300.000 prebivalcev in njen teritorij obsega prejšnje škofije Koper, Pedena, Novi-grad in Pazin, ki "so pa sedaj odpravljene. Ta mesta imajo še vedno svoje kolegiatne cerkve. Mesto samo ima ca. 330.000 prebi-> tukajšni okolici še v obilnej- valcev. med katerimi zavzemajo eno tretjino Hrvati in Slovenci, nejsem številu igre udeležili, ker Ima 6 župnij in še 4 druge v predmestjih Rojan, Barkovlje, Gu-gotovo ne bo nobenemu žal. za- arcriella in Servola. to. ki bo pnsel. „ . . ... . , , * , - t . . p , . Ko se je italijanska vlada polastila mesta, je bil škof, ki ima Edinost?' VSCm Cltatel,em ,is-taj naslov barona. Andrej Karlin, Slovenec. Vsled svojih nepresta- Poročevalec sPorov z italijansko vlado je moral resignirati ter iskati za- -o--vetja v Ljubljani. Njegov naslednik je bil vojaški škof italijan- Barberton, Ohio. — V tukajš- ske armade Mgr. Angelo Bartofomasi. Razmere v škofiji so iz- ni cerkvi se je poročil dobrozna- redno težke vsled nacijonalizma slovanske duhovščine, ki ni ho-. ni mladenič Mr. lohn Klančar, tela g.ovoriti s škofom italijanski, dasi je jezik znala, ter je zah- loma iz Cerknice z Miss Marie , . ...... . ' J . . J. Penko doma iz Postojne, ttovo- tevala- da se J,m Q°P1S1 ,z pisarne pošiljajo v slovenskem jeziku. noročencema želimo obilo sreče Opozicija slovanske duhovščine je bila tako močna, da je v novem stanu ! ( škof Bartolomasi skoraj resigniral. K sreči se je vznemirjenje ne- — Dne 1 februarja na pustni koliko poleglo in duhovščina se po svoji najboljši moči prizade- torek pa priredi tukajšno "Pev- va, da bi izvrševala svoje pastoralne dolžnosti. Še celo v Trstu » -o 111 Dramatično drušvo" svoj se slišijo pridige v slovenskem jeziku in pri slovenski maši se v -.abavni banket. Pricetek zaba- , - - , , • T, • cr . . . . . . ve in banketa bo točno ob 7 cerkvi v slovenskem jeziku. Italijani in Slovani obiskujejo uri zvečer, v slovenski dvorani *sto božjo in čeprav so razdeljeni po političnem mišlje- na Mulberv Street. Vstopnine niu- vendar tako kažejo svoie bratstvo v cerkvenem oziru. To so prosti samo člani in članice bratstvo pa včasih vznemirjajo ekcesi fašistov, ki s silo prepove- drustva. Ker bo to pustni torek, duiejo pridige v slovenščini ter so nekatere stare duhovnike ce-se bomo ta večer zabavali prav 1 -i r 1 i- - • t- j- no kranjsko po domačem vzo-' P ' da S° m°™U zaPustltl svo,e zUPn,Je ,n IJudl' ni. Občinstvo se vabi k obilni u-| Pod avstrijskim režimom je imela duhovščina privilegirano deležbi. . stališče v javnem življenju in upravi. Italijanska vlada ni mogla Vse" tukajšne rojake opozar- t:,koj vpeljati laicizacije v šolstvu kot obstoji v Italiji in dose-iam. ki še niso člani, kakor tudi\ da« se duhovščina v tem oziru ne more pritožiti. V ljudskih šo- ki se niso člani-^ lah se ie verouk pridržal, le kateheti na srednjih šolah so bili ^ene in dekleta, ce tega društva da pristopijo v odpravljeni. Trst je dobil svojo Giordano Bruno Družbo in svo-nieeove vrste. Zlasti mladeniči • , , ....... . f in mladenke bi morale biti vse' Sh le ^ k1enkal,ZTTUt- klJ"h propagandi in frama- v tem društvu. Pridružite se v s°nsknn ložam je neko tako zborovanje privabilo samo 300 Iju-tiaše vrste in pomagajte tistim.' d i in ffejboliši elementi v mestu so protestirali proti temu nači-ki so sedaj v društvu in se tru-l nu in tem poskusom, da bi se sejalo versko sovraštvo. Trst je dijo. da se dramatika in lepa katoliško mesto, čeprav izgleda kot se izraža neki odličen prelat gne^v n a š r^i a se I b hi i ^^^^'akor da bi bilo pogansko. Cerkveni obisk je slab in ljudje so ze- lo prnznoverni. čeprav se mnogi držijo svoje stare vere in časti-■ • * " * 10 svoje zavetnike svetnike in mučenike sv. Tusta. Sergija in Ser- , /. .... ... " w * črne v naši naselbini. Naše pevsko društvo ie ustanovljeno popolnoma samo za se-; . ^^ in v njem bi se lahko združi- vtlla (]Z 2• stoletja) in podpirajo cerkvene institucije. Škoda ie vse m<3Či l>rez razlike. \'se Pač- da mesto nima tako lepih cerkva kot^jih imajo shizmatičr.i I* le če ne se ga pa l malu ! kar 'e p^tTeba' ie nekoliko več Grki in Slovani, židie in protestantje. ^ ' ^^"d^^-pe^h^! - podpirajo kot drugcxl po Itali- vsi skupaj in bomo kmalu dose- J' ni^todlst' « Amerike. Nemški katoličan, tvorijo majhno družili na polju petja krasne vspe-' ( erkve stccr n,mai°- jezuiti so prosili za dovoljenje, da he. da bomo lahko javno nasto- ,,ni odprejo majhno kapelico. Dili, kadarkoli bo slučai nane- Aktiven element katoliškega življenja so tudi razni cerkve-seI: ; ni" redovi in konpregacije. V Trstu sta dve cerkvi, ki jih uprav- Se enkrat povabim vse Slo-, Ijajo frančiškani iz tridentinske in beneške province: potem ima- binTdT na?V^otovo prfd^na T ^ ^ ki "^vljajo kapelico, ka- -ustni torek v slovensko dvora- era ]e preCe' ob,skovana : ^azentega imamo jezuite, kapucine in no na zabavo našeea Pevskega Benediktince v [ rstu, Pazinu, Kopru in Daili. Salezijanci vršijo zelo energičen apostolat ter so zgradili cerkev Srca Jezusovega, ustanovili gledišče, klub, oratorij in organizirali lastno godbo. Izmed kongregacij vzgajajo Sionske sestre (50 po številu) html ki iih i. K I t 1 ' I New Duluth, Minn. — Cen je- l"^-^0 n^estu. Imajo šolo z 250 učenkami ter poučujejo - kl },h 10 b,1° nekako ^Ino uredništvo: - Dospel sein ltahJanski. francoski, nemški in angleški jezik. Med Slovenci skr- in Dramatičnega društva. Frank Zupančič. Na svidenje! -o- po številu šli na očetov dom, t ie sinovi, hčere in sinahe. posi-novl jenci in vnuki čestitati za pet - deset-Ietnico zakonskeg-a življenja Mr. Andreiu in Tozefi Hočevar, ki sta ta dan praznovala svofo zlato poroko. Potem pa če hočeš, nočeš, moraš ohcet držati s svojimi otroki. Ganljiv ?e bil eovor, ki ca je i-mel najstarejši sin Mr. Mihael Hočevar. Mei drugimi ie tudi rekel: "Res niste nam mogli dati bocrastva, vendar dali ste nam neka i. ki ie veliko več, kakor bogastvo. Dragi oče in mati. dali ste nam vero. To ste nam zasadili eloboko v srce, tako. da jo noben še tako močan vihar ne more omajati in zato smo Vam iskreno hvaležni vsi. Zaraditega smo se danes skupaj zbrali, da vam skažemo ljubezen, ki je go- do Vas vsa Vaša številna družina. Bog vas živi še mnoga leta r Zabava ie trajala do drugega dne zjutraj in potem so se razšli iz te izvanredne veselice vsak na svoj dom z zavestjo, da bo ta dan ostal vsem za vedno v spominu. — Nevarno ie obolel za pljučnico Mr. Tohn Gregorčič. Njegovo stanje je precej opasno. Želimo mu zopet prav kmalu okre- Zdai se pa je moj dopis že orecej razširil in bo treba skon-čati. Samo to naj omenim, da nas čaka zopet zabavni večer dne 10. februarja, ko priredi dramatično društvo igro "Brat Sokol." Kakor se čuie imajo igro V- ronah najboljši igralci in kakor vselei tako bo gotovo tudi sedaj nudilo gledalcem obilo zabave. Ker igre potrebujeta veli^ srečno v Minnesoto in se usta-1 sestre Sv. Križa za povzdigo verske zavesti, dočim se peča-vil najprvo v Newdulutski na- jo z vzgojo poleg Si jonskih sester tudi benediktinke iz Lombar- selbini pri tukajšnemu našemu1 dije. Katoliš. gibanju načeljuie gen. vikar Dr Karol Afacchia dobremu zastopniku Mr. M. ------i_ Spehariu. kateri me je z velikim veseliem sprejel in vsestransko pogostil. Takoi še tisti dan smo se podali na delo in pomagala sta mi sin in soproga Mr. Špeharja in dosegli smo krasne vspehe in listu Edinosti pridobili zopet precej novih naročnikov. Zahvaliti se moram tudi tukajšnemu blagemu gospodu župniku Rev. Fathru Pirnatu. ki so mi pomagali s svojim priporo-či1nem«pismom in drugim. Hvala jim in Bog jini naj stotero poplača. • Posebne zahvale sem pa seveda dolžan Mr. in Mrs. Špehar-ievi družini, ki sose trudili z menoj po naselb'ini. da mi je bilo fpko mogoče doseči večji vspeh. Hvala tudi za izborno postrežbo. Bog stotero plačaj! Snega imajo tukaj gori še orecei, vendar kliubtemu zima ni ravno prehuda, tako si mislijo Duluthča*ii. da so že bolj na jug orišli. Delavske razmere so primeroma, kakor po drugih naselbinah. Pozdrav vsem Duluthskim Slovencem! Leo Mladich, pot. zastop. Stoletnica Antonia Canova 2. n}. m. so v Vatikanu proslavili stoletnico znamenitega kiparja in arhiekta Antonia Canova in mu v muzeiskem kabinetu, ki hrani niegova slavna dela, odkrili spominsko ploščo. Prireditvam ie prisostvoval papež Pij XI. osebno. Ta članek je pisal katol. informacijskemu birou v Washing-tonu nek njegov dopisnik iz Trsta z očevidnim namenom, zlora- , biti kat. tisk, da bi potom njega očrnili našega rojaka škofa Rt. Rev. Dr. Karlina in slovensko duhovščino in škodil nam Slovanom. Mi smo ta članek takoj poslali na pristojno mesto, in pro-sih pojasnila in odgovora. Danes smo dobili od nekega bivšega Višjega cerkvenega dostojanstvenika iz Trsta sledeči odgovor, katerega smo prevedli na angleščino in ga bo katoliški informacijski biro enako razširil po celi Ameriki med katoliškim in ne-katoliškim časopisjem, da se spozna resnica. Odgovor se glasi: "Od prijateljske strani mi je bil doposlan dopis iz "The New World" z dne 10. novembra T922., v katerem neki dopisnik pod zglavjem "Trieste Church problems are near solution" opisuje tržaške cerkvene razmere. Prebral sem ta članek, a nisem mogel razbrati, kaj z njim pravzaprav dopisnik namerja. Vsaj jaz iz njega nič ne morem spoznati, kako. da so tržaški cerkvem problemi blizu rešitve. Pač pa sem opazil v dopisu samem toliko netočnosti, da ne rečem, neresnic, katere je treba pojasniti iz raznih strani, da trezni čitatelji ne bodo verjeli tega, kar se ne sklada z resnico. Omen jam takoj, da sem bil devet let v Trstu in so mi ondotne cerkvene razmere bolj znane kakor malokomu, pa tudi voljo imam, poročati resnico in sicer samo resnico. ' . Dopisnik začne najprej s tem, da je mesto Trst vsled vojne in političnih nemirov v Srednji Evropi precej ruinirano, vendar se polagoma zopet dviga ter zopet dobiva nazaj svojo trgovino. Temu poročilu nasprotno postavljam nastopna dejstva. Mesto Trst 'in okolica sta vsled vojske primeroma jako malo trpela. Italnani so z viška vrgli na škofijsko palačo in na magistrat bombe, kar pa ni povzročilo škode, ki bi v oči bodla. Pač pa l)i bil moral dopisnik to povedati, da je nekdanja snaga tržaške^ mesta v enem letu čisto izginila, odkar so Italijani v mestu gospodarji. Kako je dopisnik mogel spoznati, da Trst dobiva nazaf svojo trgovino, to mi je nerazumljivo. Saj vendar vsak, ki je tam bival v prejšnih časih, očito pripoveduje, da je pomorska vozni--in iz nje izvirajoča trgovina popolnoma na tleh. Prej toliko ladi v pristanišču tako živahno gibanje na pomolih, sedaj pa pus praznota, po pomolih pa trava raste. fDatje sledi.) "EDINOST" neodresene DOMO-I^rsa^r^,1^ YJMP se ie v zadnjem času med pri- ! staši 4tIstrskega pododbora pol društva Edinost v Trstu" in pristaši "Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri" dosegel nov sporazum na temelju popolne enakopravnosti obeh skupin. Sklenili so, da se namesto dosedanjih političnih društev in listov ustanovi za Istro nova politična organizmija in novo skupno politično glasilo. ''Ptički Prijatelj" in ''Stara Naša Sloga" prenehata izhajati, namesto tega bo skupni konzorcij štirih članov izdajal nov politični tednik. "Tiskovno dru-žie. revolver, ricinovo olje, to stvo v Pazinu" pa bo namesto jc fašistovski arzena!, kjer nai i" Pučkega Prijatelja" izdajalo se skujejo narodne manjšine v!nov nepolitični kulturno-gospo-Italiiane. jdarsVi list pod naslovom "Is- tra." Tužna Istra. Y nedeljo dec j Rediek jubilei. Bivši šturijski ie okoli ure zvečer povozil župnik in tovariš dekana Gabri-kamijon s tolpo razboimkov- iana Simona Gregorčiča in dr. fašistov z neko fasistinio iz Lav^a __ Karel KUnar ob. Mil, v Dekane pred zupnisce. haja prihodnie leto -G d Divia-ki so poskakali iz kamno- mantno sv mašo v dob{ narod_ nih taborov se ie z vso vnemo in u- £a častnega vojaškega škofa . Jtaliianska vlada imenovala t^aškeea škofa Bartolomasija. Šolstvo v Istri. " Era Nuova" ve poročati, da istrske občine ■jjar tekmujejo mew seboj, kate-ra ho prei dobila šoto, to se pra-yj šolo z izključno italianskim •eZikom. Baie zahtevajo take najoddaljeneiše gorske va-slCe. Če ie to res. potem približ-no vemo. s kakšnimi sredstvi so fašisti ubogim, brezbrambnim Hudem vcepili take zahteve: po- Z ZGODOVINE TOBAKA. ' (Dr. Fr. Trdan.) Divj na zaprli vse dohode v župni- . • - - - - - 1 • * r tint HlUUl u v 3t | C £. v SU \ ^llm l: n^odneea dela župnika Antona S.amjča. iz^i kozarec ricinovega olia. mu je neki baraba nalil v kozarec. ie čašo dvignila fašistinja :n ponudila župniku, rekoč: "Piite ta kozarec olja na zdravje Italiie!" Očitali so mu. da noče krščevati na ime "Italia." in da grozi otrokom, ki bodo šli v laško šolo. da jih ne bo pu Hh društev. Sedaj je oslepel in živi ob borni pokojnini 40 lir v Ribnici. Primorci se pripravljajo, da niegov redki jubilej primerno proslave. SITNEŠ TRKA NA VRATA. Morebiti se bo mladi čitateli že naslova zbal in v njem slutil kako pohlevno pridigo o škodljivosti tobaka, o njegovem kvarnem vplivu na mladino ali o podobnih lastnostih, o katerih navadno razpravljajo te vrste članki, Da odvrnem in preprečim vsako nepotrebno bojazen, moram precej v začetku iziavit. dai nimam nikakih postranskih misli. Pričujoča razprava ima samo namen, seznaniti priiatelie in nasprotnike nikotina z njegovo usojdo v starem svetu, posebno v prvih Stoletjih. Zdi se. da nima nobena rastlina tako pe-strobojne zgodovine kakor tobak. Od prvih početkov do danes oboževan in preganjan, si je vendar znal priboriti naklonjenost učenih in neizobraženih stanov v taki meri, da ga je država vzela v svojo zaščito in ga nagradila s posebnimi predpra-vicami. Dne 12. oktobra 1. 14Q2, na petek ziutrai. je stopil Kolumb na otok Guanahani, ki mu je iz hvaležnosti do Boga nadel ime San dihovanja, zelenim listom givi-ie pa so pripisovali izredno zdravilno moč. Po preteku dveh desetletij je tudi v Evropi začela vzbujati splošno pozornost in občudovanje. Gonzalo Hermandes de O-viedo, nadzornik zlatih polj, se ie 1. i ^iq. vrnil iz Amerike in s seboj prinesel seme cohobe. Iz-prva so jo gojili le kot vrtno rožo zaradi lepih cvetov, toda kmalu so se jeli zanimati zanjo tudi zdravniški krogi. Naslanja-ie se na čudodelna pripovedovanja iz novega sveta vrnivših se Bernu, ki je imel v svojem vrtu zasajen tobak. Tako ie nekai tobakovih listov zaposlilo skoro vse večje takratne znanstvenike. Mnogim priznani učenjaki so kmalu poslali med svet krajše ali dal i se spise o tobaku. Zanimivo je, da ie imela ta rastlina izprva skoro toliko imen kolikor občudovalcev; imenovali sc 10 Nicotinovo zelišče, indijanska trava, indiiski zobnik, zdravilna roža i. dr. Vendar tobaka kljub velikemu ugledu, ki ga je imel med zdravniki, še niso kadili. Prve kadilce nahajamo med . ---.o. vi ill V alll SC . .---- """Uiumu 111CU bpancev. je postal tobak to. kar ! sPanskimi in portugalskimi mor-"kroglica" starim homeopatom "ani °krO£T srede 16. stoletja. — zdravilni lek za vsakovrstne Prvotne svaljčice so bile zelo bolezni. Ricolo Menardes, vse- oreproste. V lijaste cevke, na-učiliški zdravnik v Sevilli, je ?r?.vl,ene iz Palmovih peres ali priporočal tobak kot najbolj iz- 1>lc'a- so natresli zvitega in na-datno sredstvo zoper glavobol f..no. zrezanega tobakovega in želodčni krč. revmatizem in lst,a in vse skuPai prižgali, otekline. Sok svežih tobakovih1. nenavadna prikazen ie na-listov povzroča po njegovem,šla nešteto posnemalcev. Ko se ----- • < -je dne 27. iuliia leta iq86. Fran- "Flu" se ie zopet poiavila v stil ne k sv. obhajilu ne k sv. j Chicago. Veliko slučaiev še ni birmi! Vse zlagano! Ko so od- prijavljenih, vendar zdravstve-šli fašisti, ie pritekel karabinjer j n\ komisar svari občinstvo. Med kot ie navadno, ko ie prepozno, [navodili kako se obvarovati flu takrat prideio. Hinavsko ie iz-otaševal. zakai ga niso poklicali. Take lepe čase imajo slovenski duhovniki v Istri, a Mussolini pa strogo prepoveduje vsako kazensko ekspediciio! Ali ne bi mogla jugoslovanska vlada malo boli energično nastopiti v on podnia sledeče: "Držite noge suhe! Če imate prehlad, ostanite doma in počinite vsaj 24. urT Vaš sistem nai funkcijonira in če treba vzemite kaka laksativna sredstva!' 'Trinerjevo zdravilno grenko vino je zdravilo, katerega hvaliio odjemalci kot najbolj- zaščito slovanske manjšine v I-jše in naj^nesliivejše laksativ-tahii ce se v Dalmacni nobene- r sredstvo in želGdčna tonika. mu Italnanu niti las ne sme^ izčist; črev$sie pomaga do- (^ri prebavi in oživlja ves sistem. cO!d vojno t-.__* ... - ,— . v nevarno: "kih v^Tpivm^th ^'"n e- ? W T ™\Za t0' da „nvJ ■■ ^ v f,.n\e se ta hisa ohrani. Skrb za njo govi mornaru svoje priiatelie in znance že obdarili s prvimi pi-nami. Vojaki in delavci, častniki in dvorniki so v kratkem kar tekmovali v veselju nad "indijsko rožo." Zato se Canden. sloveči zgodovinopisec kraljice Elizabete. že pritožuie nad zlom, ki ga povzroča "pitje tobaka." V ostali Evropi se ie udomačilo kajenje za Karla V. in za tridesetletne vojske. Španski in angleški .portugalski in nizozem Velik požar v Trstu. 26. m m. zvečer ie v Trstu nastal požar v manufakturni trgovini. Taval« »tovih naslednikov na tr- C itaite sledeče pismo: Forge. Pa., o. dec. TQ22. Zadnja Atiri leta imam Trinerievo zdra-'Ino grenko vino vedno pri hi- gu 1 loldini. .^koda znaša 800.000 • bil sem skoro pri koncu, ko ur |je razsajala "flu", ampak Tri- Otroška sreča. V Trstu -ie 26. Krievo zdravilno grenko vino m. ni. padla z okna v tretjem -ne ie rešilo in radi tega ne bom nadstropju na cesto 2 in pol-i"^'011 niega. Michael Gull, letna Viktoriia Polacco. Vsi 'sO '218 Sussex Str." — V slučaju mislili, da ne bo več kai pobra- prehlada vzemite Tnnerjev "ti. toda deklica ie obsedela na Cou^h Sedative. Pri vseh lekar-tleh brez naimanjše poškodbe, 'nariih in trgovcih z zdravili. Td-Krilce ii ie pri padcu služilo kot j seph Triner Companiv. Chica-radalo. j go. III. mneniu redno pretakanje krvi in pospešuje ozdravljenje. Zato je razumljivo, da se je novica o "čudotvornem zelišču" po vsej Evropi širila z bliskovito naglico. Francoski poslanik v Salvador. Presenečenje rdeče- Lizboni. Tean Nicot, ki je givi-kožcev je bilo tako veliko, da so io gojil na svojem vrtu. jo ie 1. zrli v prišlecih nadnaravna bit- 1^60. poslal na Francosko kraja. Tudi razočaranje admirala Iievi materi Katarini Medici, in njegovih spremljevalcev ni bi- Tu se i^ rastlina hitro priljubila 1o majhno. Ko se ie prvo izne- in udomačila pod imenom herbe nadenie nekoliko poleglo in so de la reine mere. Nicotu na čast utihnili mogočni zvoki "Te De- ie imenoval pozneje sloveči bourn," se pojavi novo čudo. Iz tanik Linne celo vrsto sem spa- ust in nosu orjaških indijskih daiočih rastlin nicotiana. - — m*u«cui- postav so se začeli dvigati ob- Pet let pozneje ie prejel A- vojajci so seznanili s toba-laki dima. Ko je namreč Ko- dolf Coco, mestni fizik v Augs- j Tillvieve in Wallensteino-Iumb med strmeče Indijance burgu, nekaj tobakovih listov od Ive čete. "Pitje tobaka" je po-» razdeljeval raznovrstna darila, svojega prijatelja iz Francije.. sta^a splošna vojaška strast, so jeli otočani prižigati tobak. Ker iih pa ni poznal, iih ie po-5 nekateri generali so bili na gla-Iz posušenega zelišča, ki so ga slal Ivanu Funku. zdravniku v Posebni moistri v kaje- zviiali v suhe koruzne liste, so Memmingenu. A tudi temu so niu. z veliko ročnostio napravliali bili neznani. Zato so listi roma-cilindraste svalke: en konec so li dalie in prišli v roko zname-potaknili v nos. drugega so za-;nitemu botaniku Konradu Ges-palili, dim so pa vsrkavali in ga sneriu v Curihu. Temu so tudi zopet izpuščali. Tako napravi ie-.bili rtovi, a ker se ie prav takrat ne svalke so imenovali tabaco. .veliko govorilo o tobaku, ie skle-Beseda tobak prvotno ne pome- pal. da so to naibrž tobakovi li- nia rastline, katere liste so ka- sti. Njegovo slutnjo je kmalu co, ki jo je nosil celo leto, jo obr-dili ampak iz posušenih listov''nato potrdil Benedikt Arecii v nil w jG zopet oblekel zvite svitke. I Prvi popis tobakove rastline ,ie poslal v Evropo puščavnik Fra Romano Pane. Le-ta se ie pridružil Kolumbu na njegovem drugem potovanju in se na o-*-oku Haiti posvetil misiionske- RAZNOTEROSTI. • ■ Papeževo delo za Rusijo. Sku- pin^. papeževe pomožne delegacije v Krasnojarsku je sporočila papežu, da potrebuje zdravil in sanitetnih potrebščin za pobija-nie tifusa in malarije. Papež je takoj naročil v Nemčiji za 4 milijone mark takega blaga in ga poslal v Krasno j arsk. Svoji pomožni delegaciji pošilja sv. oče redno po ^ miliione lir mesečno. Kralj Aleksander je naklonil sobojevniku pokoinega kralia Petra I. Osvoboditelja g. Viktorju Merlaku v Ljubljani kot božično darilo 1000 Din. Auguste Gouvain, znani francoski publicist, urednik uglednega "Tournal des Debats" in velik prijatelj Tugoslovanov, je bil te dni imenovan za člana a-kademiie političnih in socialnih ved v Parizu. Napoleonova hiša na Elbi je v nevarnosti, da se podere. Laš- ( Dal je sledi.) Čednost. — "Spodoben človek se mora včasih preobleči." dejal je Žid na novega leta d3n ; slekel je sraj- bo prevzelo italijansko ministrstvo. Potresi v Italiji. V toskanski provinci je v mestu Maesa Ma-riflima bilo občutiti potresni sunek. V Moiiterotondo je bil sunek mnogo močnejši, da so ljudje zapustili hiše. V Albaniji je zopet " nekaj". Srbski listi uoročajo, da je zadnji čas hodil po Albaniji Turkan paša. velik prijatelj Italije, ki zadnja leta trajno biva v Rimu. Mož je 00 želji Italije snoval doli iredenti§tično organizacijo, ki zahteva za Albanijo Bitolj, Metohijo, Kosovo in Skoplje. Pregovarjal je tudi tiransko vlado za svoje namene, a ni uspel. Znanega nadškofa dr. Szepti-ckega, velikega boritelja za narodna in verska prava ukrajinskega naroda, pričakujejo po daljši odsotnosti v Ameriki te dni v Lvovu, ker mu je glasom poročila "Ruskulte" poljska vlada dovolila povratek, ki mu ga je bila dozdaj branila. « Vabilo NA ZABAVNI VEČER V NEDELJO 11. FEBRUARJA 1923. ob pol 8. uri zvečer L V EWING HALL Veselični večer priredi "PEVSKI ZBOR" V SO. CHICAGO pod vodstvom organista Mr. Jakoba Smrekar. V S P O R E D: Kratek nagovor v slovenskem in angleškem jeziku. "Swanee River Monn" (zložil H/ Pitman Clarke) izvaja mladina. "NAŠA ZVEZDA" deklamira: John Franko. "ZVEZDA" (uglasbil A. Medved) poje mešani zbor. "MOJE GOSLI" deklamira: James Smrekar. "GERMAN SONG" igra na gosli James Smrekar. "ZNAMENJE" deklamira: Mary Zalokar. 8. "TRIGLAV MOJ DOM" poje mešani zbor. 9 DARITEV" deklamira: John Makovec. 10. "SPREMEMBA" (uglasbil P. Ji. Sattner.) poje naraščaj. 11. "V PEPELNIČNI NOČI" deklamira: Frank Prijatelj. - 12. "SWEET AND LOW" (music by C. L. Johnson) izvaja mladina. ^ 13 "SLOVENSKI SVET, TI SI KRASAN" deklamira: Jo- zefina Samotorčan. • / - H "KO BI SOČKOV NE B'LO" poje naraščaj. G O D B A sledi maškarada in ples Prireditev je v korist cerkve, da se osnažijo in zboljšajo 0r§:ije ^ ^».opnica za družino $1.00. Vstopnica za mladino 50c. SE PROSI ZA OBILNO VDELEŽBO! ODBOR. mu delu. Ko se ie naučil ondot-nega jezika in proučil šege in običaje otočanov, se je seznanil i tudi s "čudodelno rastlino." Domačini so jo nazivali cohoba. co-• hobba in givia. dočim ii je po-|bo-ni pisateli nadel latinsko i-' me herba inebrians. ker ie imela podobna svoistva kakor dandanes: pregoreče in neizkušene častilce je opojila in polagoma uspavala. A kljub temu so jo vražam vdani indiianci visoko čislali: sanje, ki iih ie povzro- I. 3- 4- 5-6. *7- NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Vsem cenienim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom po državi Minnesota in Michigan, naznaniamo. da iih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar je v zvezi z našimi listi Edinost. Ave Maria in Glasnik. Vsem naročnikom, prijate-liem in dobrotnikom ga najtop-leie priporočamo in prosimo vse prav prisrčno, da mu greio v vseh ozirih na roko pri razširjenju in agitaciji za katoliški tisk. Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonie-nost se najprisrčneiše zahvalju-iemo že v naprej. Tiskovna družba Edinost. EMIL KISS BANKIR 133 Second Ave. New York, City PRODATA Prepaida (vnaprej plačane karte} za dobivanje potnikov iz kraja preko VSEH LINIT Šifkarta (z železnico) velja od ZAGREBA —. NEW YORK A $105. — in $8. za davek. Pišite za nadaljne pojasnila EMIL KISS BANKIR i v»Second Ave. New York, City Pošilja denar v stari krai! JAZ PLAČAM 4% NA ULOGE! 4 5 Največja Slovenska Banka v Ameriki je v Clevelandu, O. kajti v dobrih dveh letih svojega obstanka izkazuje nad DVA MILIJONA DOLARJEV PREMOŽENJA. Malo je bank v Ameriki, katerih rast bi bila povprečno po milijon dolarjev na leto. POPOLNA VARNOST VLOŽENEGA DENARJA je poglavitni vzrok, da je postala naša Slovenska banka v tako kratkem času največji denarni zavod nove domovine. In kar je glavno: ustanovili so jo naši ljudje z našim denarjem. Vodstvo in vsa uprava je zopet v rokah naših ljudi. POPOLNO NADZORSTVO VSEGA VLOŽENEGA DENARJA nad našo banko ima država, potem posebni izvedenci in pa bančni direktorij, ki sestoji iz enaindvajsetih članov direktorija in šestih svetovalcev. Med njimi najdete sama naša imena, poznane in zaupanje vredne može. Zato nalagajo v tem domačem denarnem zavodu naše • JEDNOTE, ZVEZE IN POSAMEZNIKI iz vseh krajev naše nove domovine. Med vložniki je država sama, County, šole, knjižnice, mesta itd. Pomnite, da naša banka obrestuje vse vloge po i 4% OD DNEVA VLOGE DO DNEVA DVIGA. Denar prinesite lahko osebno, če stanujete v bližini, ali pa p-a pošljite po pošti in sicer z money ordrom, draftom ali čekom. Z obratno pošto prejmete hranilno knjižico, na katero zopet lahko dvignete svoj denar, kadar ga rabite. POŠILJA DENAR NA VSE STRANI SVETA in sicer po dnevnem kurzu, kakor je denar na svetovnem trgu, tako ga dobite vi. V zvezi je z najboljšimi denarnimi zavodi starega kraja in garantira vsako pošiljatev z vsem svojim premoženjem. NAJBOLJŠE IN NAJVAKNEJšE je vselej tam, kjer je naše. Ako zaupate denar naši Slovenski Banki, potem ste lahko brez vse skrbi zanj. Obrnite se osebno ali pa pišite na THE NORTH AMERICAN BANKING & SAYING CO. ST. CLAIR & 62nd ST. CLEVELAND, O . "EDINOST* ♦ ZADNJA PRAVDA ROMAN Spisal češki T. S. Baar. Poslovenil Voiteh Hvbašek. k nobenemu odvetniku, ne meči po nepotrebnem "denarja proč!" — Toda brez zagovornika ne gre pri sodišču. Izbrali so mu ga in določili gospodje sami, in kakor mu je stražnik dejal, je to menda najglasovitejši doktor prava v Plznju in baje se je še sam radovoljno ponudil. Ko je sedaj opomnil Adama, je ta takoj poslušno vstal. "Ali ste slišali obtožbo, Adam Porazil?" "Slišal, dobro slišal —* 4'Ste li krivi?" "Kriv sem, pa tudi ne, kakor se vzame." "Saj vendar priznate, da ste ubili brata?" Kdo ve. kaj še bom!" je bilo čuti mladi glas; — študenta "Priznam! Pa ne morem kaj za to. Nisem ga hotel ubiti, in samega že ni bilo več videti. Pospešil je korak in kakor jelen pri- sem ga vendar ubil." bežal na hrib ter pogledal od Rejkovic doli h Klenči. Nič poseb- "Povejte nam torej, kako je bilo! — Toda govorite "res- nega ni zapazil. Mislil je, da bo morda videl požar, da je stric nico!" mor zažgal hlev. da bi prišel do denarja. Ničesar ni videl. Le nad čemu bi pa lagal? Sedaj že tudi ne morem drugače, kakor Klenčim v gozdu - tam na njihovem travniku — je plamenela da govorim po resnici. Vse ste tam dobro zapisali, kakor je gos-' visoka grmada . . . "Kaj žgejo tam v gozdu danes, pred prošče- pod bral — Samo tega ni notri, zakaj sem ubil brata Martina." njem?" je ugibal dijak Martin Porazil. Pa ni mogel uganiti. Ka- , "Povejte torej, zakaj, odkrito, kot si mislite, nam vse raz-ko bi mogel slutiti, da tam pri tem ognju sedi stisnjen tretji orož- Jožite!" nik. stražnik ob očetovem truplu, da bi ga nihče ne premaknil.. -Dragi, gospodje, jaz nisem imel doma življenja, kot ga i-| imajo drugi, imel sem pravi pekel. Petnajst let sem prenašal, dok- |ler me niste pred pol letom zaprli za en mesec v temnico. Tam Prvo, kar je opazil Adam, ko so ga privedli v porotno dvora- mi jc va- gospod pater odpr, ^ jn kaza, kako živim in kak„ no okrožnega-sodisca v Plznju, ,e bila njegova lopata na mm, ka- w mora, in tudj moge, živetj Dr„R človek sem se vrnj, domov mor so jo bili položili kot corpus del.cti. Nasmehnil se je m po- ;„ se sveto odločj) žjveti y mir„ naj bo kaf hf>-e T ye mislil: "Lopatica, kje si se pa vzela? Kako pa s, pnsla semkaj? liko preizkušnja moja je bila siIna zatajeval sem se n ser, Taka si, kot si bila, niso te še nesli h kovaču, da te v jeklu pre- T5no~ ri~r ^ , . , ' ... . . j -i 1 za dar nioci m svete potrpežljivosti, govoril sem malo m kuie. Potem sele se ie ozrl na slavne sodnike. nic^m ____* :__* - , dokler ne pride sodna komisija-- XI. kuje." rotem seie se j "To je moja zadnja pravda na tem svetu," je pomislil, 4'pa je svečana. Kar živim, še nisem videl tako slavnostne." Pozorno je opazoval sodni senat, predsednika in svetnike in državnega zagovornika. Videl je črne uniforme z žoltimi, kakor zlatimi gumbi. Tedaj se je rahlo nasmehnil. Spoznal je za zeleno mizo gospoda Pražaka. "I, glejte si no! — Gospod adjunkt je tudi tukaj. Seve, sedaj ni več adjunkt. gotoVo ne! — Vem, da so ga že povišali. ko sedi tu pri okrožnem sodišču. Adjunkt je bil pred leti. ko si je pri nas vzel doktorjevo Tinko. Res pa je: spremenil se je precej. Včasih je bil tenak kot preklja in sedaj je debelušen; lasje in brada mu sive, in kakšna je pač neki sedaj njegova gospa? To vam je bila taka srčkana deklica, zelo mila gospodična, polna življenja, vse je kar igralo V njej in na njej. Hodila je včasih z mamo in z gospodom Pražakom skozi naše dvorišče proti gozdu, in rajni oče ji je vedno pravil: "Presneto, Tinka, Vi bi bili čedna kmetica; škoda Vas je za mesto." C.lei, tudi gospod Pražak je spoznal Adama : z joko mu je zamahnil v pozdrav. Spregovoril nekaj s predsednikom, se dvignil in pristopil naravnost k njemu, k Adamu. Celo roko mu ie stisnil in vprašal : "Prosim Vas. Porazil, kako je le prišlo do tega ? Vi, tak človek! Še pišče se vam smili, pa ste ubili človeka." 4'Kar je. to je!" je skomizgnil Adam z rameni. Izžrebani porotniki so vstopili, prisegli in sedli na svoja mg-sta. ' ' Pa zopet je čakalo Adama iznenadenje. Lastnim očem ni mogel verjeti. . . "To ie vendar on." si je ponavljal in v negotovosti je še enkrat hitro pogledal. Da. to je gospod Hausner, nadgozdar. Sedel ie. obrnil obraz k Adamu in se mu kakor staremu znancu ljubeznivo nasmehnil. "Ravno dvanajst jih je, kakor apostolov," je štel Adam porotnike. Gospod sodni predsednik je pozvonil, Adama so posadili na zatožno klop s hrbtom k občinstvu med dva stražnika; obravnava se je začela. Ko pa so začeli čitati obtožnico, je vzdignil glavo in z zanimanjem poslušal. Mirno, kakor da se ga zadeva prav nič ne tiče, je upiral oči na beročega in se čudom čudil, kako ie vse to lepo sestavil in izpeljal; marsičesa, kar stoji v obtožnici, niti sam ni opazil in zanima ga kakor novica. Do večera bi sedel in poslušal, tako lepo zna oni gospod citati. "Vstanite. Porazil, gospod predsednik Vas vpraša!" ga ie opomnil nenadoma njegov zagovornik. Adam si ni želel zagovornika. odločno je povedal Dodlički. ko ga je pred kratkim obiskala v Plznju: "Samo to te prosim, ne skrbi več zame, ne hodi s®®®®®®®®®®@®®@®®®®®®©@@@@@©@ PRAVKAR SMO PREJELI IZ STAREGA KRAJA nekaj krasnih koledarjev za leto 1923, ki jih je izdala družba sv. Petra Klaverja, za afriške misijone. Koledarček vsebuje 50 strani in je ilustrovan z jako lepimi slikami afriških pokrajin in domačinov, mej katerimi širijo kraljestvo Božje misijonarji družbe sv. Petra Klaverja. Zraven so nam poslali tudi nekaj lanskih koledarčkov za leto 1922. ki je tudi jako zanimiv in lep. Naročite oba koledarčka skupaj, sta jako zanimiva in staneta oba skupaj s poštnino vred samo 25 centov. En sam pa stane 15. centov. Denarno vrednost pošljete lahko v znamkah. EDINOST PUBLISHING, CO. 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. se nisem zmenil za Martina, najsi me je še tako dražil. Kar mi je mogel najhujžega narediti, je storil. Pa jaz sem molčal. Prepričan sem. da se tam na tistem travniku nisva sešla slučajno, ampak da naju je rajni oče spravil skupaj. Vzradostil sem se v srcu. ko se je iz megle korak od mene pojavil Martin. Pristopil sem k njemu, prosil ga, naj mi odpusti; povedal sem mu, da se ne jezim več, da hočem pozabiti \^se. samo da bo že vendar mir. Roke sem držal pred njim sklenjene na lopatinem držaju, in ko sem dogovoril, sem mu ponudil desnico. — Pa kakor da bi se imel dotakniti škorpijona, je odmaknil Martin roke.___laz na tebe s kruhom, ti pa mene s kamenom? sem pomislil in stari človek se ie vzbudil v meni. Zopet ne bo miru. zopet bo tepež in r van je ! Še bo pekel! Tako grozno se mi je zazdelo to v tistem trenutku, kakor še nikoli nobena stvar na svetu. Za naju oba ni več mesta na svetu, sem si mislili, eden mora odstopiti: glej, in veselim se. da bom jaz tisti. Življenje mi že ni bilo počenega groša več vredno. Videl sem Martina, kako je meril name z lopato, in sem čakal, da me pobifc in bo imel mir. on in jaz. Čakal sem smrti. Martin se je sklonil, čepica mu je padla z glave. Na temenu se mu je zasvetila mala okrogla pleša; v očeh: se mi je zameglilo, čul sem glas: ti ubij, ubij v Martinu srd. sovraštvo, maščevanje, kakor si io izrval iz sebe. Rog mi je priča, da nisem ubijal Martina, ampak ubijal sem ta greh ' Ko ga nisem mogel ubiti z dobro besedo, sem ga ubil z lopato. Kakor sršena radi-žela. tako sem podrl Martina radi I ni ego ve zlobne volje. Zase v tistem trenutku nisem mogel, nisem si mogel pomagati. Tako sem to storil, kakor sem zdaj-le povedal. Moral sem ga ubiti, da bi se mi olajšalo, moral sem se tega! tudi javno spovedati pred vami in pred vsemi: ničesar nisem prikril. povedal sem golo resnico. Sedaj mi je laze. ne bojim ridiati za vsako posamezno nino. '»ošiliatev centov za r> št- BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1840 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. I List Edinost t m Jf ft? ft? f|? f|? ft? ft? ft? ft? ft? f|? f|? f|? ft? ft? ft? ft? ft? ft? ft? ft? 3K * + + * + * * * + + * * + + + * + Dolžnost Slovencev v Chicago je. da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete. zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime., Pokličite nas po telefonu. SOUTH—WEST LAUNDRL CO. JOHN ČERNOVICH, lastnik. 255 W. 3ifct Street, CHICAGO, ILL. Telephone: Yards 5893. * * * * * * * * * * + * * * + * * * + + + + c* * * * * + je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njerr. najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI. Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti"- in prepričani smo, da bode* potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA. ako ob raznih priredit^-ah in kampanjah oglašajo v. našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat® Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj! NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem ir. posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi! Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo alt veliko. Poizkusite pri nasi + + + * * * * * $ TISKOVNA DR. 'EDINOST J 1849 W. 22nd Street Chicago. 111. ^ Phone: Canal 0098. + ,