oznanski oddelek
5
?ADNI vestnik 303
3.481(497 12 Ptuj)
505840,5
LETO IX


u & n d n i
POŠTNINA PUCANA PRI POSTI 2250 PTUJ
COBISS 0
TN I K
31. MAJ 2003

ISSN 1318-900X
ŠTEVILKA 5
Vsebina
38.	ODLOK
o predkupni pravici Mestne občine Ptuj
39.	PROGRAM
opremljanja stavbnih zemljišč v naselju Spuhlja s kanalizacijo
40.	ODLOČBA
o razveljavitvi 2. člena in 8. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gorišnica v delih, ki se nanašata na površino zemljišč pod dovodnim in odvodnim kanalom hidroelektrarne Formin in o zavrženju pobude za oceno določb 1., 4., 5. in 6. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj
41.	ODLOČBA
o razveljavitvi določb 2., 5., 6. in 7. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ptuj v delih, ki se nanašajo na površino zemljišč pod dovodnim kanalom hidroelektrarne Zlatoličje ter pod * akumulacijskim jezerom in drenažnim jarkom hidroelektrarne Formin in o zavrženju pobude za oceno določb 1., 4., 5. in 6.
člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj
42.	ODLOČBA
o razveljavitvi določb 2., 7., 9. in 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v delih, ki se nanašajo na površino zemljišč pod dovodnim kanalom, pod akumulacijskim jezerom in pod drenažnim jarkom hidroelektrarne Formin in o zavrženju pobude za oceno določb 1., 4., 5. in 6. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj
43.	JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja last Mestne občine Ptuj
44.	JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Mestni občini Ptuj za leto 2003
45.	JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov in projektov, namenjenih pospeševanju kulture, športa in rekreacije v Mestni četrti Center v letu 2003
38.
Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94,14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 6. seji, dne 24. aprila 2003, sprejel
ODLOK
o predkupni pravici Mestne občine Ptuj
1.	člen
S tem odlokom se določa predkupna pravica Mestne občine Ptuj kot predkupnega upravičenca na nepremičninah na celotnem območju poselitve in na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij ali na delu teh območij.
2. člen
Za območje poselitve v prehodnem obdobju se do sprejetja prostorske strategije in prostorskega reda Mestne občine Ptuj štejejo ureditvena območja naselij, ki so opredeljena v prostorskih sestavinah Dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94), Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Ptuj za obdobje 1 986 - 2000 za
fci H m
območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj ter za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/02) in Družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86,12/87, 28/90, 32/90, 25/91, 12/93, 16/94), Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Mestne občine Ptuj, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/97), Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj za odsek hitre ceste Hajdina - Ormož na območju Mestne občine Ptuj ter navezovalno in priključne ceste mesta Ptuj ter za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 1/02).
3.	člen
Območje predkupne pravice je določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. Za poselitveno območje je meja določena v natančnosti preglednega katastrskega načrta v merilu 1 : 5000. Za obstoječe in predvidene infrastrukturne vode je za določitev trase potreben parcelni načrt kot sestavni del strokovnih podlag.
4.	člen
Mestna občina Ptuj uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah iz 1. člena tega odloka zlasti za naslednje namene:
1.	gradnjo objektov in naprav za potrebe javnih služb s komunalnega podro-čja;
2.	gradnjo objektov za potrebe izvajanja javnih služb na področju zdravstva, vzgoje in varstva, izobraževanja, športa, kulture, znanosti in raziskovanja ter socialnega varstva;
3.	gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj;
4.	rekonstrukcije in rušitve po predpisih o graditvi objektov na objektih iz prvih dveh točk tega člena.
5.	člen
Kartografsko gradivo za območja predkupne pravice je na vpogled pri pristojnem organu Mestne občine Ptuj, lokacijske dokumentacije in gradbena dovoljenja pa na Upravni enoti Ptuj.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 015-04-7/03
Datum: 24.4.2003
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
39.
Na podlagi 141. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02), Navodila o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, [ št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 7. seji, dne 12. maja 2003, sprejel
PROGRAM
opremljanja stavbnih zemljišč v naselju Spuhlja s kanalizacijo
I. UVOD
1. člen
Predmet in cilji sprejema programa opremljanja stavbnih zemljišč v I naselju Spuhlja s kanalizacijo
S tem programom opremljanja stavbnih zemljišč v naselju Spuhlja s kanalizacijo j določamo, usmerjamo in koordiniramo vse potrebne aktivnosti na področju opremljanja, zagotavljamo potrebna sredstva za izgradnjo komunalne infrastrukture (kanalizacije) in zagotavljamo priklju-j čevanje kanalizacijskega omrežja na centralno čistilno napravo mesta Ptuj preko levoobrežnega črpališča na Poti k jezeru.
2.	člen
Vsebina programa opremljanja
Program opremljanja vsebuje:
-	splošni del, ki določa osnovne podatke o programu in območju opremljanja,
-	tehnični del, ki določa tehnične ele-j mente kanalizacije, njeno priključevanje
na kanalizacijsko omrežje in na centralno čistilno napravo mesta Ptuj in priključevanje stavb oziroma stavbnih zemljišč na kanalizacijsko omrežje ter
-	finančni del, ki določa oceno stroškov j izgradnje kanalizacije in način razdelitve
stroškov med občino in zavezance.
A.	SPLOŠNI DEL
3.	člen
: Program in območje opremljanja
Program opremljanja je izdelan za območje, ki je urejeno s prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje Mestne občine Ptuj izven mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 20/92 -popravek, 27/93, 26/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97, 12/97
-	popravek) in prostorsko ureditvenimi pogoji za območje mesta Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/94, Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 11/97). Dokončno je območje izgradnje kanalizacijskega omrežja in pogoji opremljanja območja s kanalizacijskim omrežjem določeno v lokacijskih dokumentacijah, ki jih je za potrebe izgradnje kanalizacije na tem območju izdelal v skladu z veljavnimi prostorsko ureditvenimi pogoji TMD d.o.o. s številkami 8/2002, 8/2002-d in 76/2002. V teh dokumentacijah je točno opredeljeno območje izgradnje. Območje izgradnje kanalizacije v Spuhlji je namenjeno izgradnji individualnih stanovanjskih hiš s pripadajočo družbeno infrastrukturo. V veliki meri že pozidano, kar pomeni, da se bodo po izgradnji kanalizacije na tem območju morali vsi objekti tega območja priključiti nanjo. Hkrati to pomeni tudi dvig komunalne opremljenosti za še nezazidana stavbna zemljišča na tem območju.
Sestavni deli programa opremljanja stavbnih zemljišč v Spuhlji s kanalizacijo so:
-	izsek iz planskih aktov Mestne občine Ptuj,
■ i m p|W i H H
-	izsek iz programskih zasnov za lokacijski načrt cest,
-	izsek iz veljavnih PUP-ov,
-	lokacijske dokumentacije,
-	projektna dokumentacija,
-	investicijski program.
B.	TEHNIČNI DEL
4. člen
Tehnično opis s pogoji izvedbe
Kanalizacija mora biti zaradi celotnega sistema, ki je navezan na čistilno napravo zasnovana kot ločen sistem, to pomeni, da predviden kanalizacijski sistem vsebuje le fekalno vodo. Kanalizacija mora biti izvedena v vodotesni obliki. Temu primeren mora biti tudi izbor materialov za izvedbo cevnega sistema s pripadajočimi jaški in črpališči.
Popis del
Je podan v projektni dokumentaciji, ki jo je izdelal TMD Invest d.o.o. Ptuj.
Opis etapnosti izgradnje
Izgradnja kanalizacije v Spuhlji bo izvršena v skladu s sprejetim načrtom etapnosti izgradnje, ki predvideva izgradnjo fekalne kanalizacije v Spuhlji v štirih etapah. Te etape so:
-	etapa	1A in 1 B,	L	=	2036	m
-	etapa	2	L	=	3100	m
-	etapa	3	L	=	2350	m
-	etapa	4	L	=	2350	m
C.	FINANČNI DEL
II.	KONČNA DOLOČBA
6. člen
Ta program začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 352-05-12/03 Datum: 12.5.2003
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
40.
5. člen
Investitor programa opremljanja stavbnih Obrazložitev
zemljišč v naselju Spuhlja s kanalizacijo bo Mestna občina Ptuj, ki zagotavlja tudi nadzor nad izvedbo projekta.
Zaradi posebnega interesa na tem območju ne bo razdelitve stroškov izgradnje kanalizacije med občino in zavezanci.
Ocenjena vrednost izvedbe celotnega projekta je 650.000.000,00 SIT
Predvideni viri za realizacijo so:
-	proračun MOP	159.500.000,00 Sli
-	proračun RS	367.500.000,00	SIT
-krediti-EKO sklad_________123.000.000.00	SIT
A.
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Maribor, na seji dne 10. aprila 2003
odločilo:
1.	Določbi 2. in 8. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Gorišnica (Uradni list RS, št. 101/2000 in 116/2000) se v delih, ki
| se nanašata na površino zemljišč pod ! dovodnim in odvodnim kanalom hidroelektrarne Formin, razveljavita.
2.	Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 1., 4., 5. in 6. člena
j Odloka o spremembah in dopolnitvah j Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 26/90) se zavrže.
SKUP/U
650.000.000,00 SIT
1.	Po navedbah pobudnice se na območju Občine Gorišnica nahajajo vodne ! površine, ki jih predstavljata dovodni in odvodni kanal hidroelektrarne Formin v skupni površini 736. 209 kvadratnih metrov. Pobudnica izpodbija v izreku navedene določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj (v nadaljevanju Spremembe Odloka), ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati. Izpodbija tudi določbi 2. in 8. člena I Odloka o nadomestilu za uporabo stav-
bnega zemljišča v Občini Gorišnica (v nadaljevanju Odlok), ki sta na novo uredili njeno obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pobudnica navaja, da je prepričana, da je bila po izpodbijanih določbah Sprememb Odloka in je sedaj po izpodbijanih določbah Odloka dolžna plačevati nezakonito dajatev v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje hidroenergetskih objektov SD 1 in SD 2 (za hidroelektrarni Zlatoličje in Formin). Po navedbah pobudnice so izpodbijane določbe Sprememb Odloka in izpodbijane določbe Odloka v neskladju z 2. in s 50. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ), v neskladju z Zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in nasl. - v nadaljevanju ZV81), v neskladju s Strokovnim navodilom o tem, kateri objekti se štejejo za vodnogospodarske,objekte v splošni in posebni rabi in kateri vodotoki se štejejo za umetne vodotoke in druge zbiralnike vode (Uradni list SRS, št. 27/84), v neskladju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-308/97 z dne 28. 10. 1999 (Uradni list RS, št. 98/99 in OdlUS Vlil, 232) in v neskladju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo.
2.	Občina Gorišnica odgovarja, da nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča predstavlja znaten vir njenega proračuna, zato ukinitev tega vira one-
: mogoča njeno poslovanje. Zaradi gradnje kanala za hidroelektrarno Formin naj bi izgubila veliko površino nezazidanih stavbnih zemljišč. Dokler Občini ni zagotovljen nadomestni vir prihodkov iz naslova koncesijske dajatve, naj bi morebitna razveljavitev Odloka v izpodbijanem delu povzročila njeno nezmožnost izvajati naloge, ki izhajajo iz Ustave in zakonov.
B.-l.
3.	Pobudnica kot zavezanka za plačilo nadomestila po izpodbijanih določbah Odloka izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo v tem delu sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v
; nadaljevanju ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
j 4. Po četrtem odstavku 2. člena Odloka se kot površine izven stavb štejejo tudi
površine, namenjene energetskemu izkoriščanju vod, in vse ostale zunanje površine, na katerih se opravlja poslovna dejavnost ali pa so del tehnološkega procesa. Po 8. členu Odloka se pri površini energetskega izkoriščanja voda točkuje celotna površina hidroenergetskega objekta SD2 (hidroelektrarna Formin z dovodnim in odvodnim kanalom). Površine, namenjene energetskemu izkoriščanju voda, se tako točkujejo z določenim številom točk.
5.	Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti je začel veljati Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 11 0/02 - v nadaljevanju ZUreP-1), ki v 5. točki prvega odstavka 1 79. člena določa, da je prenehal veljati ZSZ, vendar ne prva alineja 56. člena v delu, ki ureja podaljšanje začasne ureditve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot izhaja iz VI. poglavja ZSZ84. To pomeni, da je ZUreP-1 institut nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začasno oziroma prehodno podaljšal. Pri tem ZUreP-1 v 180. členu določa, da se do posebne zakonske ureditve plačuje nadomestilo le za stavbna zemljišča, ki jih kot taka določijo predpisi o graditvi objektov (gradbena parcela po predpisih o graditvi objektov). Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 1 10/02 - v nadaljevanju ZGO-1) v 218. členu določa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Pri tem so zazidana stavbna zemljišča tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 -EZ) za objekte, namenjene proizvodnji električne energije, v 57. členu določa le, da so infrastruktura. Ker so namenjeni proizvodnji električne energije, ki je tržna dejavnost, je treba pri odgovoru na vprašanje zakonitosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obravnavanem primeru, upoštevati pravno naravo objektov in zemljišč, ki jih izpodbijani določbi Odloka opredeljujeta kot poslovne površine.
6.	Ustavno sodišče je z odločbo št. U-l-308/97, na katero se sklicuje pobudnica, že razveljavilo določbo občinskega predpisa, ki je določala obveznost pla-
čevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v delu, ki se je nanašal na površino zemljišča pod akumulacijskim jezerom. ZV81, ki je takrat urejal vodna zemljišča, je namreč v 2. členu določal, da so vodna zemljišča dobrina splošnega pomena pod posebnim varstvom. Vodna zemljišča so bila dobrine v splošni rabi in družbena lastnina. Ker i lastninjenje vodnih zemljišč še ni bilo urejeno in so bila ta zemljišča v splošni rabi, ni bil opredeljen njihov lastnik, niti upravičenec do posebne rabe. Ustavno sodišče je odločilo, da je lokalni skupnosti za izpad prihodka iz naslova nado-j mestila za uporabo stavbnega zemljišča j pod površino akumulacijskega jezera zagotovljen drug vir financiranja, in sicer v obliki deleža od plačil za koncesijo j na vodi kot naravnem viru. Hkrati je Ustavno sodišče ugotovilo, da bi morala biti poleg koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala reke kot naravnega vira podeljena koncesija za posebno rabo vodnega zemljišča kot javnega dobra (četrti odstavek 21. člena Zakona J o varstvu okolja - Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - v nadaljevanju ZVO), vendar vsebina tega razmerja še ni bila | znana, ker ni bilo urejeno lastninjenje vodnih zemljišč.
| 7. Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Odloka j je začel veljati Zakon o vodah (Uradni I list RS, št. 67/02 - v nadaljevanju ZV).
J ZV med stoječe vode šteje tudi vodne j zbiralnike, ki so nastali z zajezitvijo tekočih voda, njihovo ureditvijo ali zaradi drugega posega v prostor (peti odstavek 10. člena ZV). Za vodna zemljišča se štejejo tudi zemljišča, ki jih je poplavila voda zaradi posega v prostor. Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava (četrti in peti j odstavek 11. člena ZV). Lastninjenje obstoječih vodnih zemljišč ter objektov I in naprav ureja ZV v posebnem poglavju, ki obsega določbe od 182. do 185. člena. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZV so vodna zemljišča | naravno vodno javno dobro, katerega pravni režim opredeljuje 21. člen ZV. Na podlagi citirane določbe ZV lahko nara- ' vno vodno javno dobro na način in ob pogojih, ki jih določa Zakon, uporablja I vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na j vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim \ (splošna raba). Posebna raba vodnega l
dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev splošne rabe, če bistveno ne omejuje splošne rabe. Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno med drugim zaradi posebne rabe, in hkrati predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju. Po 37. členu ZV na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v taksativno naštetih primerih v nadaljevanju te določbe. ZV v 44. členu ureja vodne objekte in naprave, med katere sodijo tudi objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni rabi vodnega dobra, zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Po 120. členu ZV mora imetnik vodne pravice v primeru, ko je za izvajanje vodne pravice potrebno tudi vodno, priobalno ali drugo zemljišče, pa sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejitev njegove lastninske pravice. Če je lastnik zemljišča država, se šteje, da je pravna ali fizična oseba s pridobitvijo vodnega dovoljenja ali koncesije pridobila tudi soglasje za omejitev njene lastninske pravice.
8.	Zgoraj navedeno pomeni, da se vodni objekti in naprave, ki jih v obravnavanem primeru predstavlja dovodni in odvodni kanal hidroelektrarne Formin, nahajajo na vodnih zemljiščih, ki imajo poseben pravni režim, opredeljen v 21. členu ZV. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za ta zemljišča, kot to predvideva izpodbijana določba Odloka, je zato v neskladju s citirano določbo ZV. Ker hkrati ne gre za zemljišča iz 218. člena ZGO-1, je izpodbijana določba Odloka v neskladju tudi s to določbo ZGO-1.
9.	Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče izpodbijani določbi Odloka razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da ima Občina na podlagi 10. člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 26/03) zagotovljen nadomestni vir prihodkov v obliki deleža od koncesijske dajatve za posebno rabo vodnega dobra. Hkrati je pobudnica kot konce-sionarka na njeni podlagi dolžna pla-
ŠTEVILKA 5
-------■!■»»_
LETO IX VESTNIK MAJ ^O03	STRAN 5
čevati koncesijsko dajatev. Občina bo imela tako z dnem razveljavitve izpodbijanih določb Odloka pravico do nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju hidroelektrarne od površine stavbnih zemljišč, ne pa tudi od površine vodnih zemljišč.
10. Ker je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka, kolikor se nanaša na površino vodnih zemljišč razveljavilo že zaradi ugotovljenih neskladij, ni presojalo še njene skladnosti s 153. členom Ustave.
B. - II.
11.	S sklepom št. U-l-29/00 z dne 20. 4. 2000 je Ustavno sodišče sprejelo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb Sprememb Odloka, ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati.
12.	Ker gre za določbe Sprememb Odloka, ki so na podlagi izpodbijanih določb Odloka med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati, lahko Ustavno sodišče o njihovi ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS. Eden izmed pogojev je tudi pravovar-stvena potreba pobudnice. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne neustavnosti oziroma nezakonitosti predpisa pobudničin pravni položaj izboljšal. Iz istih razlogov, zaradi katerih Ustavno sodišče ni odpravilo določb Odloka, temveč jih je razveljavilo, ne bi odpravilo niti izpodbijanih določb Sprememb Odloka, če bi ugotovilo njihovo neustavnost ali nezakonitost. Razveljavitev določb Sprememb Odloka bi na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS učinkovala le na primere, v katerih še ni pravnomočno odločeno. Ker pobudnica takšnih primerov ni izkazala, niso izpolnjeni' pogoji iz 47. člena ZUstS. Ustavno sodišče je zato pobudo v delu, ki se nanaša na določbe Sprememb Odloka, ki so med postopkom prenehale veljati, zavrglo.
C.
13.	Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 25. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Številka: U-l-29/00-17 Datum: 10.4.2003
Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj
41.
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Maribor, na seji dne 10. aprila 2003
odločilo:
1.	Določbe 2., 5., 6. in 7. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ptuj (Medobčinski uradni vestnik, št. 1 0/2000) se v delih, ki se nanašajo na površino zemljišč pod dovodnim kanalom hidroelektrarne Zlatoličje ter pod akumulacijskim jezerom in drenažnim jarkom hidroelektrarne Formin, razveljavijo.
2.	Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 1., 4., 5. in 6. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 26/90) se zavrže.
Obrazložitev
A.
1.' Pobudnica navaja, da se na območju Občine Ptuj nahajajo vodne površine, ki jih predstavljajo dovodni kanal hidroelektrarne Zlatoličje ter akumulacijsko jezero in drenažni jarek hidroelektrarne Formin v skupni površini 1.902.383 kvadratnih metrov. Pobudnica izpodbija v izreku navedene določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj (v nadaljevanju Spremembe Odloka), ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati, ker so določbe 2., 5., 6. in 7. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ptuj (v nadaljevanju Odlok) na novo uredile njeno obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in jih pobudnica tudi izpodbija. Pobudnica navaja, da je prepričana, da je bila po izpodbija-
nih določbah Sprememb Odloka, in je sedaj po izpodbijanih določbah Odloka, dolžna plačevati nezakonito dajatev v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območja hidroenergetskih objektov SD 1 in SD 2 (za hidroelektrarni Zlatoličje in Formin). Po navedbah pobudnice so izpodbijane določbe Sprememb Odloka in Odloka v neskladju z 2. in s 50. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ), v neskladju z Zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in nasl. - v nadaljevanju ZV81), v neskladju s Strokovnim navodilom o tem, kateri objekti se štejejo za vodnogospodarske objekte v splošni in posebni rabi in kateri vodotoki se štejejo za umetne vodotoke in druge zbiralnike vode (Uradni list SRS, št. 27/84), v neskladju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-308/97 z dne 28. 10. 1999 (Uradni list RS, št. 98/99 in OdlUS Vlil, 232) in v neskladju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo.
2.	Občina Ptuj odgovarja, da VI. poglavje prejšnjega Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. -v nadaljevanju ZSZ84), ki ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, še velja in zakonodajalec občinam ni naložil uskladitve odlokov. Izpad prihodkov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naj bi povzročil veliko zmanjšanje njenih proračunskih sredstev in resno ogrozil poslovanje in izvajanje nalog. Nadomestni vir naj ne bi bil zagotovljen, ker Vlada še ni izdala koncesijskega akta za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Drave. Ker še ni urejeno lastninjenje vodnih zemljišč, naj tudi ne bi bilo mogoče predvideti, ali bo Občina imela možnost pridobivati sredstva iz naslova koncesij. Občina pojasnjuje, da so na podlagi Odloka prenehale veljati Spremembe Odloka, zato predlaga, da se postopek v tem delu ustavi.
3.	Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje, da je drenažni jarek hidroelektrarne Formin namenjen njenemu obratovanju. Po 2. členu Strokovnega navodila naj bi bil vodnogospodarski objekt oziroma naprava v posebni in ne v splošni rabi. Drenažni jarek naj bi bil po 54. členu ZV81 vodno in ne stavbno zemljišče.
dSDODD^
8. - /.
4.	Pobudnica kot zavezanka za plačilo nadomestila po izpodbijanih določbah Odloka izkazuje pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo v tem delu sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5.	Po petem odstavku 2. člena Odloka se za poslovne površine štejejo med drugim tudi vodna zajetja za pridobivanje električne energije. Po točki B
5.	člena Odloka spadajo površine, na katerih so zgrajeni objekti in vodna zajetja za pridobivanje električne energije, v tretjo cono, kamor po sedmem odstavku 6. člena Odloka sodi površina kanala in vodnega zajetja, določenega z lokacijskim dovoljenjem. Odlok v 7. členu določa višino mesečnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po posameznih conah tako, da za tretjo cono znaša 5,78 SIT na kvadratni meter.
6.	Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti je začel veljati Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1), ki v 5. točki prvega odstavka 1 79. člena določa, da je prenehal veljati ZSZ, vendar ne prva alineja 56. člena v delu, ki ureja podaljšanje začasne ureditve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot izhaja iz VI. poglavja ZSZ84. To pomeni, da je ZUreP-1 institut nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začasno oziroma prehodno podaljšal. Pri tem ZUreP-1 v 180. členu določa, da se do posebne zakonske ureditve plačuje nadomestilo le za stavbna zemljišča, ki jih kot taka določijo predpisi o graditvi objektov (gradbena parcela po predpisih o graditvi objektov). Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZGO-1) v 218. členu določa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Pri tem so zazidana stavbna zemljišča tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 -
EZ) za objekte, namenjene proizvodnji električne energije, v 57. členu določa le, da so infrastruktura. Ker so namenjeni proizvodnji električne energije, ki je tržna dejavnost, je treba pri odgovoru na vprašanje zakonitosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obravnavanem primeru, upoštevati pravno naravo objektov in zemljišč, ki jih izpodbijane določbe Odloka opredeljujejo kot poslovne površine.
7.	Ustavno sodišče je z odločbo št. U-l-308/97, na katero se sklicuje pobudnica, že razveljavilo določbo občinskega predpisa, ki je določala obveznost plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v delu, ki se je nanašal na površino zemljišča pod akumulacijskim jezerom. ZV81, ki je takrat urejal vodna zemljišča, je namreč v 2. členu določal, da so vodna zemljišča dobrina splošnega pomena pod posebnim varstvom. Vodna zemljišča so bila dobrine v splošni rabi in družbena lastnina. Ker lastninjenje vodnih zemljišč še ni bilo urejeno in so bila ta zemljišča v splošni rabi, ni bil opredeljen njihov lastnik, niti upravičenec do posebne rabe. Ustavno sodišče je odločilo, da je lokalni skupnosti za izpad prihodka iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pod površino akumulacijskega jezera zagotovljen drug virfinanciranja, in sicer v obliki deleža od plačil za koncesijo na vodi kot naravnem viru. Hkrati je Ustavno sodišče ugotovilo, da bi morala biti poleg koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala reke kot naravnega vira podeljena koncesija za posebno rabo vodnega zemljišča kot javnega dobra (četrti odstavek 21. člena Zakona o varstvu okolja - Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - v nadaljevanju ZVO), vendar vsebina tega razmerja še ni bila znana, ker ni bilo urejeno lastninjenje vodnih zemljišč.
8.	Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe Odloka je začel veljati Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 - v nadaljevanju ZV). ZV med stoječe vode šteje tudi vodne zbiralnike, ki so nastali z zajezitvijo tekočih voda, njihovo ureditvijo ali zaradi drugega posega v prostor (peti odstavek
10.	člena ZV). Za vodna zemljišča se
'štejejo tudi zemljišča, ki jih je poplavila voda zaradi posega v prostor. Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava (četrti in peti odstavek 11. člena ZV). Lastninjenje
obstoječih vodnih zemljišč ter objektov in naprav ureja ZV v posebnem poglavju, ki obsega določbe od 182. do 185. člena. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZV so vodna zemljišča naravno vodno javno dobro, katerega pravni režim opredeljuje 21. člen ZV. Na podlagi citirane določbe ZV lahko naravno vodno javno dobro na način in ob pogojih, ki jih določa Zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (splošna raba). Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev splošne rabe, če bistveno ne omejuje splošne rabe. Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno med drugim zaradi posebne rabe, in hkrati predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju. Po 37. členu ZV na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v taksativno naštetih primerih v nadaljevanju te določbe. ZV v 44. členu ureja vodne objekte in naprave, med katere sodijo tudi objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni rabi vodnega dobra, zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Po 120. členu ZV mora imetnik vodne pravice v primeru, ko je za izvajanje vodne pravice potrebno tudi vodno, priobalno ali drugo zemljišče, pa sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejitev njegove lastninske pravice. Če je lastnik zemljišča država, se šteje, da je pravna ali fizična oseba s pridobitvijo vodnega dovoljenja ali koncesije pridobila tudi soglasje za omejitev njene lastninske pravice.
9.	Zgoraj navedeno pomeni, da se vodni objekti in naprave, ki jih v obravnavanem primeru predstavlja dovodni kanal hidroelektrarne Zlatoličje ter akumulacijsko jezero in drenažni jarek hidroelektrarne Formin, nahajajo na vodnih zemljiščih, ki imajo poseben pravni režim, opredeljen v 21. členu ZV. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za ta zemljišča, kot to predvideva izpodbi-
jana določba Odloka, |e zato v neskladju s citirano določbo ZV. Ker hkrati ne gre za zemljišča iz 218. člena ZGO-1, je izpodbijana določba Odloka v neskladju tudi s to določbo ZGO-1.
10.	Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče izpodbijane določbe Odloka razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da ima Občina na podlagi 10. člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 26/03) zagotovljen nadomestni vir prihodkov v obliki deleža od koncesijske dajatve za posebno rabo vodnega dobra. Hkrati je pobudnica kot koncesionarka na njeni podlagi dolžna plačevati koncesijsko dajatev. Občina bo imela tako z dnem razveljavitve izpodbijanih določb Odloka pravico do nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju hidroelektrarne od površine stavbnih zemljišč, ne pa tudi od površine vodnih zemljišč.
11.	Ker je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka, kolikor se nanaša na površino vodnih zemljišč razveljavilo že zaradi ugotovljenih neskladij, ni presojalo še njene skladnosti s 153. členom Ustave.
B.	- II.
12.	S sklepom št. U-l-28/00 z dne 20. 4. 2000 je Ustavno sodišče sprejelo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb Sprememb Odloka, ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati.
13.	Ker gre za določbe Sprememb Odloka, ki so na podlagi izpodbijanih določb Odloka med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati, lahko Ustavno sodišče o njihovi ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob j izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS. Eden izmed pogojev je tudi pravovar- | stvena potreba pobudnice. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne neustavnosti oziroma nezakonitosti predpisa pobudničin pravni položaj izboljšal. Iz istih razlogov, zaradi katerih Ustavno sodišče ni odpravilo določb Odloka, temveč jih je razveljavilo, ne bi odpravilo niti izpodbijanih določb Sprememb Odloka, če bi ugotovilo njihovo neustavnost ali nezakonitost. Razveljavitev določb Sprememb Odloka bi na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS učinkovala le na primere, v katerih še ni j pravnomočno odločeno. Ker pobudnica I
j takšnih primerov ni izkazala, niso izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS. Ustavno sodišče je zato pobudo v delu, ki se | nanaša na določbe Sprememb Odloka, ! ki so med postopkom prenehale veljati, zavrglo.
C.
14.	Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 25. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Številka: U-l-28/00-18 Datum: 10. 4. 2003
Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj
42.
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo družbe Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Maribor, na seji dne 10. aprila 2003
odločilo:
1.	Določbe 2., 7., 9. in 10. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Markovci (Uradni list RS, št. 123/2000 in 93/01) se v delih, ki se nanašajo na površino zemljišč pod dovodnim kanalom, pod akumulacijskih jezerom in pod drena-žnim jarkom hidroelektrarne Formin, razveljavijo.
2.	Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 1., 4., 5. in 6. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 26/90) se zavrže.
Obrazložitev
A.
1.	Pobudnica navaja, da se na območju Občine Markovci nahajajo vodne povr-
šine, ki jih predstavljajo dovodni kanal, akumulacijsko jezero in drenažni jarek hidroelektrarne Formin v skupni površini 3.185.335 kvadratnih metrov. Pobudnica izpodbija v izreku navedene določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Ptuj (v nadaljevanju' Spremembe Odloka), ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati, ker so jih spremenile določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju Odlok), ki jih tudi izpodbija. Pobudnica navaja, da je prepričana, da je bila po izpodbijanih določbah Sprememb Odloka in je sedaj po izpodbijanih določbah Odloka dolžna plačevati nezakonito dajatev v obliki nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje hidroenergetskih objektov SD 1 in SD 2 (za hidroelektrarni Zlatoličje, in Formin). Po navedbah pobudnice so izpodbijane določbe Sprememb Odloka in Odloka v neskladju z 2. in s 50. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - v nadaljevanju ZSZ), v neskladju z Zakonom o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in nasl - v nadaljevanju ZV81), v neskladju s Strokovnim navodilom o tem, kateri objekti se štejejo za vodnogospodarske objekte v splošni in posebni rabi in kateri vodotoki se štejejo za umetne vodotoke in druge zbiralnike vode (Uradni list SRS, št. 27/84), v neskladju z odločbo Ustavnega sodišča št. U-l-308/97 z dne 28. 10. 1999 (Uradni list RS, št. 98/99 in OdlUS Vlil, 232) in v neskladju s 153. členom Ustave, po katerem morajo biti zakoni in podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z Ustavo.
2.	Občina Markovci odgovarja, da VI. poglavje prejšnjega Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - ZSZ 84), ki ureja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, velja in zakonodajalec občinam ni naložil uskladitve odlokov. ZSZ84 naj bi Občini dovoljeval, da sama določi površine namenjene poslovnim dejavnostim, kot so delavnice na prostem in podobno. Občina navaja, da med takšne površine štejeta tudi akumulacijsko jezero in dovodni kanal. Izpad prihodkov iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča naj bi povzročil veliko zmanjšanje njenih proračunskih sredstev in resno ogrozil poslovanje in izvajanje nalog. Nadomestni vir naj ne bi bil
zagotovljen, ker Vlada še ni izdala koncesijskega akta za izkoriščanje energetskega potenciala srednje Drave. Ker še ni urejeno lastninjenje vodnih zemljišč, naj ne bi bilo mogoče predvideti, ali bo Občina imela možnost pridobivati sredstva iz naslova koncesij.
3.	Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje, da je drenažni jarek hidroelektrarne Formin namenjen njenemu obratovanju. Po 2. členu Strokovnega navodila naj bi bil vodnogospodarski objekt oziroma naprava v posebni in ne v splošni rabi. Drenažni jarek naj bi bil po 54. členu ZV81 vodno in ne stavbno zemljišče.
B.-l.
4.	Pobudnica kot zavezanka za plačilo nadomestila po izpodbijanih določbah Odloka izkazuje pravni interes. Ustavno ‘sodišče je pobudo v tem delu sprejelo in glede na izpolnjene pogoje po četrtem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5.	Po šestem odstavku 2. člena Odloka se za poslovne površine štejejo tudi vodna zajetja za pridobivanje električne energije. Glede na vrsto dejavnosti oziroma namen uporabe so zazidana stavbna zemljišča pod točko F 7. člena Odloka razvrščena kot stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti, med katere sodijo tudi proizvodnja električne energije in vodna zajetja za pridobivanje električne energije. Pri tem so po 9. členu Odloka vodna zajetja za pridobivanje električne energije ovrednotena z dodatnimi točkami zaradi izjemnih ugodnosti, vendar se ne točkuje njihove opremljenost s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami. Površino vodnega zajetja in kanala za proizvodnjo električne energije predstavlja po šestem odstavku 10. člena Odloka celotno zemljišče, določeno z lokacijskim dovoljenjem.
6.	Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti je začel veljati Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1), ki v 5. točki prvega odstavka 179. člena določa, da je prenehal veljati ZSZ, vendar ne prva alineja 56. člena, v delu, ki ureja podaljšanje začasne ureditve nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, kot izhaja iz VI. poglavja
ZSZ84. To pomeni, da je ZUreP-1 institut nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začasno oziroma prehodno podaljšal. Pri tem ZUreP-1 v 180. členu določa, da se do posebne zakonske ureditve plačuje nadomestilo le za stavbna zemljišča, ki jih kot taka določijo predpisi o graditvi objektov (gradbena parcela po predpisih o graditvi objektov). Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZGO-1) v 218. členu določa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. Pri tem so zazidana stavbna zemljišča tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista 1 zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja j začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 -EZ) za objekte, namenjene proizvodnji električne energije, v 57. členu določa le, da so infrastruktura. Ker so namenjeni proizvodnji električne energije, ki je tržna dejavnost, je treba pri odgovoru na vprašanje zakonitosti nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obravnavanem primeru, upoštevati pravno naravo objektov in zemljišč, ki jih izpodbijane določbe Odloka opredeljujejo kot poslovne površine.
7.	Ustavno sodišče je z«odločbo št. | U-l-308/97, na katero se sklicuje pobudnica, že razveljavilo določbo občinskega j predpisa, ki je določala obveznost pla- i čevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v delu, ki se je nanašal na površino zemljišča pod akumulacijskim jezerom. ZV81, ki je takrat urejal vodna zemljišča, je namreč v 2. členu določal, da so vodna zemljišča dobrina splošnega pomena pod posebnim varstvom. Vodna zemljišča so bila dobrine ; v splošni rabi in družbena lastnina. Ker | lastninjenje vodnih zemljišč še ni bilo i urejeno in so bila ta zemljišča v splošni rabi, ni bil opredeljen njihov lastnik, niti upravičenec do posebne rabe. Ustavno sodišče je odločilo, da je lokalni skupnosti za izpad prihodka iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ; pod površino akumulacijskega jezera j zagotovljen drug vir financiranja, in sicer v obliki deleža od plačil za koncesijo na vodi kot naravnem viru. Hkrati je ; Ustavno sodišče ugotovilo, da bi morala 1
biti poleg koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala reke kot naravnega vira podeljena koncesija za posebno rabo ^vodnega zemljišča kot javnega dobra (četrti odstavek 21. člena Zakona o varstvu okolja - Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. - v nadaljevanju ZVO), vendar vsebina tega razmerja še ni bila znana, ker ni bilo urejeno lastninjenje vodnih zemljišč.
8. Med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosfi izpodbijane določbe Odloka je začel veljati Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 - v nadaljevanju ZV). ZV med stoječe vode šteje tudi vodne zbiralnike, ki so nastali z zajezitvijo tekočih voda, njihovo ureditvijo ali zaradi drugega posega v prostor (peti odstavek 10. člena ZV). Za vodna zemljišča se štejejo tudi zemljišča, ki jih je poplavila voda zaradi posega v prostor. Vodno zemljišče je lahko v lasti osebe zasebnega ali javnega prava (četrti in peti odstavek 11. člena ZV). Lastninjenje obstoječih vodnih zemljišč ter objektov in naprav ureja ZV v posebnem poglavju, ki obsega določbe od 182. do 185. člena. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZV so vodna zemljišča naravno vodno javno dobro, katerega pravni režim opredeljuje 21. člen ZV. Na podlagi citirane določbe ZV lahko naravno vodno javno dobro na način in ob pogojih, ki jih določa Zakon, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vode, vodni režim in naravno ravnovesje vodnih ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim (splošna raba). Posebna raba vodnega dobra je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev splošne rabe, če bistveno ne omejuje splošne rabe. Vlada določi območje, kjer je splošna raba vodnega dobra omejena ali prepovedana, če je to potrebno med drugim zaradi posebne rabe, in hkrati predpiše način in pogoje splošne rabe vodnega dobra na tem območju. Po 37. členu ZV na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer ni dovoljeno posegati v prostor, razen v taksativno naštetih primerih v nadaljevanju te določbe. ZV v 44. členu ureja vodne objekte in naprave, med katere sodijo tudi objekt in naprava ali ureditev, namenjena posebni rabi vodnega dobra, zlasti črpališče, jez, odvodni in dovodni kanal ipd., vključno z objektom ali napravo, namenjeno njihovemu neposrednemu varstvu
pred škodljivim delovanjem voda. Po 120. členu ZV mora imetnik vodne pravice v primeru, ko je za izvajanje vodne pravice potrebno tudi vodno, priobalno ali drugo zemljišče, pa sam ni lastnik tega zemljišča, pridobiti to zemljišče s pravnim poslom ali pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča za omejitev njegove lastninske pravice. Ce je lastnik zemljišča država, se šteje, da je pravna ali fizična oseba s pridobitvijo vodnega dovoljenja ali koncesije pridobila tudi soglasje za omejitev njene lastninske pravice.
9.	Zgoraj navedeno pomeni, da se vodni objekti in naprave, ki jih v obravnavanem primeru predstavljajo dovodni kanal, akumulacijsko jezero in drenažni jarek hidroelektrarne Formin, nahajajo na vodnih zemljiščih, ki imajo poseben pravni režim, opredeljen v 21. členu ZV. Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za ta zemljišča, kot to predvideva izpodbijana določba Odloka, je zato v neskladju s citirano določbo ZV. Ker hkrati ne gre za zemljišča iz 218. člena ZGO-1, je izpodbijana določba Odloka v neskladju tudi s to določbo ZGO-1.
10.	Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče izpodbijane določbe Odloka razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da ima Občina na podlagi 10. člena Uredbe o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uradni list RS, št. 26/03) zagotovljen nadomestni vir prihodkov v obliki deleža od koncesijske dajatve za posebno rabo vodnega dobra. Hkrati je pobudnica kot koncesionarka na njeni podlagi dolžna plačevati koncesijsko dajatev. Občina bo imela tako z dnem razveljavitve izpodbijanih določb Odloka pravico do nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju hidroelektrarne od površine stavbnih zemljišč, ne pa tudi od površine vodnih zemljišč.
11.	Ker je Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka, kolikor se nanaša na površino vodnih zemljišč razveljavilo že zaradi ugotovljenih neskladij, ni presojalo še njene skladnosti s 153. členom Ustave.
B. - II.
12.	S sklepom št. U-l-31/00 z dne 20. 4. 2000 je Ustavno sodišče sprejelo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb Sprememb
Vestni k
Odloka, ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati.
13.	Ker gre za določbe Sprememb Odloka, ki so na podlagi izpodbijanih določb Odloka med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehale veljati, lahko Ustavno sodišče o njihovi ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob izpolnjenih pogojih iz 47. člena ZUstS. Eden izmed pogojev je tudi pravovar-stvena potreba pobudnice. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne neustavnosti oziroma nezakonitosti predpisa pobudničin pravni položaj izboljšal. Iz istih razlogov, zaradi katerih Ustavno sodišče ni odpravilo določb Odloka, temveč jih je razveljavilo, ne bi odpravilo niti izpodbijanih določb Sprememb Odloka, če bi ugotovilo njihovo neustavnost ali nezakonitost. Razveljavitev določb Sprememb Odloka bi na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS učinkovala le na primere, v katerih še ni pravnomočno odločeno. Ker pobudnica takšnih primerov ni izkazala, niso izpolnjeni pogoji iz 47. člena ZUstS. Ustavno sodišče je zato pobudo v delu, ki se nanaša na določbe Sprememb Odloka, ki so med postopkom prenehale veljati, zavrglo.
C.
14.	Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 25. člena in tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.
Številka: U-l-31/00-21 Datum: 10.4.2003
Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj
43.
Mestna občina Ptuj objavlja na podlagi 46. člena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS št. 12/03) in sklepa Mestnega sveta Mestne občine Ptuj sprejetega na seji, dne 28. marca 2003
MAJ 2003	STRAN 9
r
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo stvarnega premoženja last Mestne občine Ptuj
1.	Predmet prodaje so nepremičnine,
ki jih tvorijo pare. št. 151 6/T travnik, v izmeri 852 m2, 1516/2 dvorišče, v izmeri 8 m2, gospodarsko poslopje, v izmeri 14 m2, gospodarsko poslopje, v izmeri 60 m2, 1518 gozd, v izmeri 3959 m2, 1517 pot, v izmeri 852 m2, del pare. št. 1514 gozd, v izmeri 6386 m2, ki bo dobil po odmeri novo pare. št.____, v izmeri	m2, 1485 fun-
kcionalni objekt, v izmeri 1696 m2, 1490 travnik, v izmeri 2517'm2, funkcionalni objekt, v izmeri 32 m2, 1515 gospodarsko poslopje, v izmeri 62 m2, travnik, v izmeri 1094 m2, vse pripisane pri vi. št. 1 81 8 k.o. Ptuj. Navedene nepremičnine se prodajo kot celota za izgradnjo poslovno trgovskega centra s parkirišči, pri čemer je rok izgradnje najkasneje 1 (eno) leto po vpisu lastninske pravice uspelega ponudnika v zemljiško knjigo.
2.	Izhodiščna vrednost nepremičnin znaša 159.521.208.00 SIT Nepremičnine je možno priključiti na javno električno, vodovodno, telefonsko in kanalizacijsko omrežje. V primeru, da nekateri komunalni vodi ne bodo zadostno dimenzionirani za potrebe nove gradnje, stroški novogradnje komunalnih naprav ali njihove sanacije v celoti bremenijo investitorja - kupca nepremičnin. Slednjega bremenijo tudi vsi priključki na komunalno omrežje, vključno z izgradnjo cestnih priključkov. Investitor izvede zaščito in ureditev potoka Grajena in dreves v skladu z navodili in smernicami Agencije RS za okolje.
3.	Ponudbo za nakup zemljišč lahko dajo pravne osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Ponudniki za nakup zemljišča svoje pisne ponudbe v zaprti kuverti pošljejo ali osebno oddajo do vključno 16. junija 2003, na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, z oznako »Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnin.« Osebno prinesene ponudbe je potrebno do navedenega datuma oddati na Mestno občino Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, soba št. 36/2, najkasneje do
12.	ure.
Ponudba mora vsebovati:
-	Potrdilo o vplačilu varščine, ki znaša 10 % izhodiščne vrednosti zemljišča, ki se prodaja in mora biti nakazana na transakcijski račun Mestne občine Ptuj pri Banki Slovenije, številka 01296-0100016538. Neuspelemu ponudniku se varščina vrne brezobrestno v osmih dneh po končanem postopku javnega zbiranja ponudb, uspelemu pa poračuna pri plačilu nepremičnin po sklenjeni pogodbi o prodaji. Če uspeli ponudnik brez opravičenega vzroka odstopi od nakupa, varščina zapade v korist Mestne občine Ptuj.
-	Potrdilo o državljanstvu za fizične osebe, oz. originalni izpisek iz sodnega registra za pravne osebe, za samostojne podjetnike priglasitev na davčnem uradu. Dokazila ne smejo biti starejša od 30 dni.
-	Višino ponujene cene, ki ne sme biti nižja od izhodiščne vrednosti nepremičnin.
-	Rok izgradnje objekta, ki ne more biti daljši, kot je določeno v 1. točki javnega zbiranja ponudb.
-	Idejno zasnovo objektov in cestnih priključkov. V idejni zasnovi mora biti predvidenih vsaj 9000 m2 površin poslovno trgovskega centra.
-	Izvleček iz investicijskega programa z navedbo predvidenih virov financiranja.
-	Dokazila o finančnem stanju ponudnika: potrdilo poslovne banke, ki vodi ponudnikov transakcijski račun (v primeru več računov mora ponudnik predložiti potrdilo za vsak račun posebej), da le-ta v preteklih 6 mesecih ni bil blokiran - dokumenti ne smejo biti starejši od 30 dni.
-	Dokazila o zagotovljenih sredstvih za gradnjo.
-	Pisno izjavo, da se s pogoji javnega razpisa strinjajo.
4.	Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo odprla in pregledala komisija, ki jo imenuje župan Mestne občine Ptuj, dne 1 8. junija 2003, ob 12.00 uri, v prostorih male sejne sobe št. 2/1 na Mestni občini Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. Komisija ne bo obravnavala ponudb ponudnikov, ki nimajo do Mestne občine Ptuj poravnanih vseh morebitnih zapadlih obveznosti.
5.	Osnovni kriteriji, po katerih se bodo vrednotile ponudbe, so:
-	višina ponujene cene 70% (70 točk): število točk se izračuna po formuli:
(cena ponudbe ponudnika / najvišja cena ponudbe) x 70;
-	rok izgradnje objekta 10% (10 točk): do 8 mesecev - 10% oz. 10 točk;
do 10 mesecev - 3% oz. 3 točke;
do 12 mesecev - 1% oz. 1 točka;
točke oz. % se ne seštevajo, upoštevajo se najugodnejši % oz. točke;
[ - dokazila o že zagotovljenih sredstvih za izgradnjo 1 0% (1 0 točk);
-	dokazila o finančnem stanju ponudnika 10% (10 točk).
6.	Z uspelim ponudnikom se sklene pro-j dajna pogodba najkasneje v 15 dneh
po končanem postopku javnega zbiranja ponudb. V pogodbo se poleg vseh j že navedenih pogojev, vnese tudi določilo, da bo najmanj 300 brezplačnih parkirišč urejenih na nepremičninah, ki so predmet javnega zbiranja ponudb, namenjeno tudi javnemu parkiranju. V , primeru, da kupec v roku ne zgradi poslovno-trgovskega centra s parkirišči, se pogodba razdre, kupcu pa vrne 80% j kupnine brezobrestno.
7.	Plačilo zemljišča se opravi najkasneje I v roku 8 dni po podpisu prodajne pogo-j dbe. V kolikor uspeli ponudnik v dogovorjenem roku kupnine ne plača, se mu
i obračunajo zakonite zamudne obresti, ali pa se pogodba razveljavi.
8.	Kupec zemljišča, ki je predmet javnega zbiranja ponudb, mora plačati vse stroške sestave pogodbe, DDV in stroške zemljiškoknjižnega prenosa. Zemljiškoknjižni prenos se opravi po plačilu nepremičnin.
9.	Obveznost prodajalca, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena.
10.	Vsa pojasnila v zvezi z javnim zbiranjem ponudb dobijo interesenti pri Mestni občini Ptuj, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje, Mestni trg 1, soba št. 56/3, tel.(02) 748 29 68 - kontaktna oseba: Majda Bregar.
Mestna občina Ptuj
44.
Na podlagi Odloka o proračunu Mestne
občine Ptuj za leto 2003 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/03) in sklepa župana št. 414-04-46/02-4 z dne 15. 5. 2003 ter v skladu s Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS,96/02) in Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, ŠT. 6/03), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Mestni občini Ptuj za leto 2003 (v nadaljevanju razpis)
1.	PREDMET RAZPISA: Sofinanci
j ranje programov in projektov s področja kulture v Mestni občini Ptuj za leto 2003. Razpisana sredstva so namenjena sofinanciranju programov in projektov društev, samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, samostojnih pod-| jetnikov, ki opravljajo dejavnost s področja kulture in niso redno financirani j iz sredstev proračuna Mestne občine Ptuj.
2.	RAZPISNA PODROČJA: Mestna j občina Ptuj sofinancira programe in projekte z naslednjih področij:
J - ljubiteljska kulturna dejavnost s področja glasbe, gledališča, lutk, folklore, filma in videa, plesa in literature
: - programi in projekti samostojnih ustvarjalcev na področju kulture
| - programi in projekti alternativne in mladinske kulture
-	založništvo
; - likovna in galerijska dejavnost
-	sofinanciranje drugih akcij in projektov s področja kulture
3.	POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da program ali projekt omogoča vključevanje članov oziroma uporabnikov iz Mestne občine Ptuj
j - da ima program ali projekt pregledno in [ jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov in zagotovljene druge vire financiranja
-	da bo program ali projekt izveden v letu 2003
ŠTEVILKA 5
leto ix vestnik maj 2003	stran 11
4.	MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV: Za ocenjevanje posameznih programov in projektov bodo uporabljena naslednja merila:
-	kakovost predloženega programa ali j projekta
-	preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije
-	dosedanje delo in reference
5.	ROK IZVEDBE: Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2003 v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna.
10. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO: Razpi sno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti, soba št. 50, Zdenka Ristič. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite pri isti osebi ali na telefonski številki: 02/748 29 51. Prijava na razpis pomeni, da se predlagatelj strinja s pogoji in merili razpisa.
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
turna društva ter druge pravne osebe z ustrezno registracijo in samostojni kulturni delavci ali posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo; - da imajo sedež oziroma stalno prebivališče na območju Mestne četrti Center. Pod B.: - kandidirajo lahko športna društva ter druge pravne osebe z ustrezno registracijo in samostojni podjetniki ali posamezniki, ki se organizirano ukvarjajo s športno dejavnostjo; - da imajo sedež oziroma stalno prebivališče na območju Mestne četrti Center.
3.	Programi bodo sofinancirani po naslednjih merilih: - kvaliteta predloženega programa oziroma projekta -število sodelujočih in drugih udeležencev/obiskovalcev, gledalcev/ programa oziroma projekta - preglednost, ekonomičnost in realnost finančne konstrukcije.
4.	Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa: Pod A) 1.200.000 SIT Pod B) 1.200.000 SIT Posamezni program oziroma projekt bo sofinanciran največ v višini 50% stroškov projekta oziroma programa.
5.	Rok za prijavo na razpis je 30 dni od te objave. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »ne odpiraj - prijava na razpis Mestne četrti Center« na naslov: Mestna občina Ptuj, Mestna četrt Center, Mestni trg 1, Ptuj.
6.	Razpisno dokumentacijo lahko dvignete na sedežu Občinske uprave Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, vsak delovni dan med 8.00 in 12.00 uro, v pisarni mestnih in primestnih četrti.
7.	O izbiri izvajalcev in višini sredstev bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku roka za prijavo na javni razpis.
8.	Kontaktna oseba za dodatne informacije v Občinski upravi Mestne občine Ptuj: Marjana Toplak - Kokol (tel. 748
• 29 75).
Mestna občina Ptuj
Mestna četrt Center Predsednik
6.	OKVIRNA VREDNOST RAZPISA
je 3,500.000,00 SIT.
7.	VSEBINA PRIJAVE: Prijava na razpis mora biti izdelana izključno na j obrazcu, ki je spstavni del razpisne dokumentacije. V kolikor prijavitelj prijavlja več programov, mora za vsak posamični program izpolniti ločen obrazec. Prijava mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom izjave na razpisnem obrazcu soglašati s preverjanjem namenske porabe proračunskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa in sicer
s strani pooblaščenih oseb sofinancerja. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna. Nepopolne prijave ne bodo obravnavane.
8.	ROK ZA PRIJAVO NA RAZPIS:
Prijavitelji morajo prijavo oddati po pošti kot priporočeno pošiljko najkasneje do 1. 7. 2003 na naslov Mestna občina Ptuj, Oddelek za družbene dejavnosti, Mestni trg 1, 2250 Ptuj z oznako: NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS KULTURA 2003 (na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj) ali jo do tega dne oddati na Oddelku za družbene dejavnosti, soba št. 50 in sicer v času uradnih ur od 8 - 12.
9. IZID RAZPISA: O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati pisno obveščeni najpozneje v roku 30 dni. Z izbranimi izvajalci programov oziroma projektov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sred- j štev.
45.
Na podlagi 74. in 151. člena Pravil-[ nika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/01,53/02 in 88/02) Mestna občina Ptuj, Mestna četrt Center, Jadranska ulica 6, Ptuj, objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje programov in projektov, namenjenih pospeševanju kulture, športa in rekreacije v Mestni četrti Center v letu 2003
1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov in projektov, namenjenih pospeševanju kulture, športa in rekreacije v Mestni četrti Center v letu 2003, in sicer:
A. Pospeševanje kulture
Na tem področju se sofinancira: - organizacija seminarjev, tečajev in delavnic - kulturne prireditve - drugi projekti, ki i pomenijo bistveno popestritev kulturne j ponudbe v Mestni četrti Center.
B. Pospeševanje športa in rekreacije
Na tem področju se sofinancira: -športne prireditve in akcije - rekreativne aktivnosti.
2. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci: Pod A.: - kandidirajo lahko kul-
mag. Metod Grah
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občne Ptuj, Oblikovanje in teh. urejanje: Radio Tednik, d.o.o., Ptuj, Tisk: Florjančič Tisk, Miklavž na Dravskem polju, Uredništvo: Jurij barman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerl - ZE Ptuja, Mirjana Nenad - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Robert Švikart - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 9%.