LETNIK (VOL.) Lil,
Ruski parašutniki v Latviji
ŠPANSKA FALANGISTA I UDRLA V URAD AMERIŠKEGA KONZULATA
Washington, D. C. — Državni department je prejel poročilo, da se je v Valenciji na Španskem dogodil Ameriki neprijazen slučaj. V urad ameriškega konzula sta prišla dva španska falangista, pristaša Frankotove stranke in sta se začela izzivalno obnašati. Strgala sta s stene več slik in se nesramno izražala. Oba falangista sta se pred nedolgim vrnila iz Rusije, kjer sta se borila v "španski plavi diviziji", ki se je borila z Nemci na ruski fronti. Državni department je takoj zahteval od španske vlade pojasnila radi slučaja. Vlada odgovarja, da sta odgovorna povzročitelja a-retirana in da na strani vlade ni nikakih takih namenov za žaljenje Amerikancev.	s
BOŽIČ NA FRONTI
ANGLIJA IMA TE2AVE GLEDE TITA IN PETRA H.
Pri poskusu da bi zbližala Titovo in Petrovo vlado, Anglija ni prišla daleč. Kakor znano, so Angleži poslali posebno komisijo v Jugoslav ijo, ki naj bi se na lastne oči prepričala, kako stoje razmere. Rusi so za njimi storili enako.
NEMCI GROZIJO AMERIŠKIM LETALCEM
Letošnji božič bo našel na milijone naših mož in fantov na bojiščih po vseh delih sveta. Sleherni se bo spominjal božiča in svojih dragih doma. Njih molitev bo: Bog, končaj to morijo, da bomo drugi božič pri svojih dragih doma praznovali spomin Božjega Rojstva!
VSEM NAŠIM JUNAKOM SREČEN IN VESEL BOŽIČ!
KRIŽEM SVETA
IMEL ŽENKO V VSAKI "LETALSKI POSTAJI"
Los Angeles, Calif. — Neki L. R. Munday, star 25 let služ-bajoč v letalskem koru je izpovedal oblastem, da se je sedemkrat poročil. Zadnje štiri poroke je priznal, da so bili čisto mnogoženstveni slučaji. Ženil se je kar vsake kvatre z drugo. Povedal je tudi, da od par svojih žensk pričakuje naraščaja. Vojaško sodišče, ki ga je sodilo, mu je določilo kazen od 1 do 10 let ječe in $5,000.00 denarne globe. Poročilo omenja o tem ptičku, da je imel ženko v vsaki "letalski postaji". Sedem deklet mu je nasedlo. Prav brihtne niso mogle bit. Mnogim je dovolj, da le hlače vidijo . . .
Razmere na Hrvaškem
Stockholm. — Poročila popotnikov slikajo Hrvaško kot deželo smrti, kjer v okupiranem in osvobojenem delu vlada tako strahovito pomanjkanje, da major hrvaške vojske ne more živeti od svoje plače.
List Nya Daglight Allehanda poroča, da morajo častniki in uradniki prodajati svoje pohištvo, da se prežive; odrasli ljudje so izgubili povprečno 12 do 13 kg teže. Obed v gostilni stane na stotine dinarjev ali kun. Posebno težke so razmere v prestolnici, Zagrebu, ki je blokiran od gerilcev;
Ta blokada je povzročila, da gredo vlaki počasi in čisto nezanesljivo. Civilno prebivalstvo se sme sploh le malo posluževati železnic, ki ostajajo pred vsem na razpolago Nemcem. Pisec je potoval iz Budimpešte v Zagreb, kar vzame v normalnih časih 6 ur. Zdaj pa je trajalo potovanje 36 ur. Eno uro od Zagreba je moral vlak počakati do jutra, ker so se bi-; 1 x pokazali gerilci v bližini.
Vlaki vozijo pred lokomotivo po več vagonov polnih kame-jnja, da bi tako prestregli udar j eventualnih napadov.
OB KRSTI PRIJATELJA UMRL s
Carbondale, 111. — James Rhodes, vpokojen železniški strojnik je šel predvčerajšnjim pokropit svojega prijatelja, ki je umrl. Ko ga pokropi, se sam zgrudi poleg krste in je na mestu umrl.
MRZLI VAL ZOPET TUKAJ
Chicago, 111. — Starka zima je v sredo zvečer zopet pokazala svojo glavo po vsem osrednjem zapadu. V četrtek zjutraj je barometer registriral 2 stopinji mraza pod ničlo. V severnem Wisconsinu okrog 12 do 15 in v Minnesoti nad 15 pod ničlo.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH FANTOV PRI "VOJAKIH
BENEŠ SE VRAČA V LONDON
London, Anglija. — Poroča se, da se bo ta teden poslovil Eduard Beneš predsednik Ce-hoslovaške republike, iz Moskve in se bo vrnil nazaj v London. Odkar se je mudil v Moskvi je imel pet važnih sestankov z Stalinom. Nekateri pričakujejo, da bo Beneš posredoval med Poljaki, da tudi ti pristopijo v zvezo z Rusijo. ,■ —. * _
dneh bo zopet začel delati v svojem uradu, kjer ga nujno pogrešajo.
— Pearl Harbor, Havajsko otočje. — Ameriški letalci bombardirajo zaporedoma že devet dni maršalske otoke v Tihem morju. Več, kakor 25 tonov bomb so že zmetali na japonske pozicije na teh otokih.
MANJ POROK OD LANSKEGA LETA
Chicago, HI. — Okrajni klerk okraja Cook, Michael J. Flynn, poroča, da je do sedaj v okraju Cook vzelo letos 39,609 parov poročna dovoljenja. Lansko leto pa je vzelo 45,771 parov poročna dovoljenja.
GRŠKA VLADA SVARI GRŠKE GERILCE
Kairo, Egipt. — Grška za-mejna vlada je včeraj potom radio apelirala na grške gerilce in grške partizane, ki se koljejo med seboj, da naj jenjajo z medsebojnim pobijanjem. Nemci komaj čakajo, da se bodo Gr-sami med seboj utrudili, nakar jih bodo oslabljene uničili.
BUT DEFENSE STAMPS BONDS

Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	~
r Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage/
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
CHirAfiO H I PFTFif - OA rtcrPMPDA m.rv. »r ^ --------TT______'	1	=
Fwicrowr
fffiral VRITIB SffH »T*tM
j^Ksi5u2pf
KUPUJTE VOJNE BONDEI
"Amerikanski Slovenec"
DELA tE
52
LET ZA SVOJ NAROD AMEHIKL
ŠTEV. (NO.) 165
NOVI BUSKI USPEHL BOJI ZA NOVO BRITANIJO
London, Anglija. — Ruska ofenziva, ki je začela še koncem zadnjega tedna še vedno nadaljuje v pokrajini med Vitebskom in Nevelom. Njena ost gre proti Latviji in preko te do luke Ri-ge v Baltiku. Prva ruska baltiška armada je v okolici Vitebska
osvojila nadaljnih 20 mest in -—-
vasi, omenja zadnje poročilo.
Iz Stockholma na Švedskem poročajo, da so Rusi poslali več sto parašutnikov za nemško linijo v Latvijo, kjer bo njih namen pripraviti pot za napredujoče ruske čete. Ruski letalci so j včeraj ves dan trosili po balti-j ških državah posebne letake, s' katerimi Rusi pozivajo prebi- : yalstvo naj sodeluje z njimi in naj nastopijo proti Nemcem.j Nemško radio poročilo omenja, ia je bilo več ruskih letalskih padalcev aretiranih, kar torej /est o ruskih parašutnikih po-rjuje.
Rusko poročilo omenja, da -o
so Rusi prebili utrjene črte pred Vitebskom in da padec istega je pričakovati vsak čas. Skozi prebite črte pravi poročilo, da se razlivajo velike skupine ruskih tankov in oklopnih edinic, ki neprestano pritiskajo naprej v nemške pozicije. Ruska zimska ofenziva gre naprej po načrtu.
Iz južne ruske fronte ni posebnih poročil, kakor le, da Bolgari so ukazali izprazniti lu-ko Varna v Črnem morju. Odredba je najbrže zato, da bodo luko prevzeli Nemci, skozi katero bodo umikali svoje čete po morju iz Krimske, kjer je ka-
(Nadaljevanje na 6. strani)
London, Anglija--To, da so Rusi postavili tri nemške vojne zločince pred vojno sodišče in iste obsodili na smrt, je Nemce silno razkačilo. Sam Hitlerjev propagandist Dr. Goebbels podžiga v govorih na radio, da je treba nastopiti proti ameriškim in
angleškim vojnim ujetnikom, -
posebno letalcem, ki kršijo mednarodne določbe s svojimi napadi na Nemčijo. Ameriški poročevalec iz Berna v Švici pravi, da je ruski slučaj dal Nemcem priliko, da zdaj vodijo teroristično kampanjo in da bodo začeli posnemati svojega "rumenega zaveznika" (Japonca), da bodo začeli trpinčiti zavezniške letalce in iste kaznovati s smrtjo.
O Rusih klevetajo Nemci, da ujetnike "neusmiljeno" trpinčijo in da sploh izgine o ujetnikih vsaka sled, ko padejo v rusko uejtništvo. Švedski list "Dagens Nyheter" pravi v poročilu iz Berlina, da bodo ruskemu procesu sledile ostre re-presalije. Angleži in Amerikan-
i»
ci morajo biti soodgovorni za rusko postopanje v procesu v Harkovu. Nekateri pričakujejo, da bodo Nemci začeli postavljati zlasti ujete letalce pred vojaška sodišča. -
Drugo poročilo iz Londona omenja, da so ameriški letalci zadnje tri dni uspešno bombardirali luko Bremen, na katega so vrgli več kakor 1200 tonov bomb. Druga skupina pa je v zvezi z angleškimi letalci bombardirala francosko obrežje nasproti Anglije, kjer Nemci gradijo obsežne podzemske podstavke za velike topove, za iz-streljevanje velikih raketnih bomb, ki baje predstavljajo tisto napovedano nemško "tajno orožje".
Naši slovenski fantje služijo v ameriški vojski in mornarici vse križem sveta. Kakor so doživljali vojaki v vsaki vojski razne dogodke in doživljaje, tako tudi naši slovenski fantje doživljajo prav zanimive dogodke, nekateri prav zaslužijo, da se jih omeni
in zabelježi v našem sloven- -
skem tisku.
"The Cannoneers Post", ki izhaja v Kaliforniji objavlja skoro v sleherni številki razne dogodke, opisuje vojake, kako se vadijo vojaškega poklica, ali drugih poklicev, ki so potrebni vojakom v službi. Te dni je objavil omenjeni list sledeči opis o našem slovenskem mladeniču Private Johnnyu Gradisharju, star 19 let, sin ugledne slovenske družine Mr. in Mrs. John Gradishar, na 2029 W. Cermak Rd. v Chicagi. On služi pri 53. bataljonu 12. topničarskega polka. O njem piše omenjeni list:
"Pvt. Johnny Gradishar se tranira v A-56 in ga predstavljamo ta teden kot tipičnega vojaka. On je sin trgovca z mesom, ki prodaja meso na debelo v Chicagi. Pri vojakih je dva meseca in se ravno uči kuharske tehnike in umetnosti. Prvih pet tednov se je učil korakanja, streljanj a, vojaškega obnašanja in drugih potrebnih vojaških stvari. Zdaj pa začenja na njemu določenih posebnostih.
Ko je bil doma v Chicagi je pomagal svojemu očetu pri kupovanju in nabavljanju mesa za kakih 30 raznih restavran-(Dalje na 6. strani)
-u-
KEDAJ BO TURČIJA VSTOPILA V VOJNO JE VELIKA SKRB ZA NEMCE
Bern, Švica. — Nemški diplomaciji se je nekaj izjalovilo glede turške politike. Franz von Papen, nemški poslanik v Turčiji, zna radi tega pajbrže
zguiwRc	mmus: Moral bt
bil navezati turške državnike na razgovore z njim v istem času, pa sta jih potegnila nase Churchill in Roosevelt. Izjave turškega zunanjega ministra, da Turčija stoji z Anglijo in izjave samega predsednika Turčije, da bo slednja branila svojo nevtralnost, so direktne izjave proti Nemcem. Le kak hitri preobrat na bojnem polju bi znal ohladiti turško naklonjenost do zaveznikov, ker Turki so znani kot veliki oportunisti, ki se takoj nagnejo tja, kjer kdo zmaguje. Turško obnašanje dela Nemcem hude skrbi.
—	Lisbona, Portugalska. — Španski parnik Fernando Yba-ra je nasedel na pečine zadnji ponedeljek blizu portugalskega obrežja. V megli je zavozil v nevarni pečinski kraj. 23 mornarjev je pogrešanih.
—	Chungking, Kitajska. — Kitajci poročajo, da so vzeli Japoncem štiri mesta severno zapadno od Tung Ting jezera. Pri Cangtehu pa pravijo, da so Kitajci pomaknili naprej svojo bojno črto do blizu 40 milj.
—	Stockholm, Švedska. — Švedski list "Aftonbladet" poroča, da so bili v Drammenu na I Norveškem ustreljeni trije ge-stapovci, ko so preiskavah neko hišo. Naziji so se znesli nad Norvežani s tem, da so na to i ustrelili več talcev.
—	London, Anglija. — Ameriški in angleški zastopniki so sklenili z Brazilijo dogoyor, da bodo kupili od Brazilije ves riž-ni pridelek v letih 1944 in 1945. Računa se, da rižni pridelek v Braziliji bo znašal do 200,000 tonov.
—	Bern, Švica. — Poroča se, da je v Kopenhagnu , na Danskem pogorela največja danska orožarna Riffel Syndicate Works, kjer so izdelavali zdaj za nemško vojsko strojnice, puške in drugo orožje. Ogenj so povzročiil saboterji, omenja poročilo.
—	London, Anglija. — Winston Churchill, načelnik angleške vlade, ki je obolel pred nekaj dnevi za pljučnico je na potu ozdravljenja. V nekaj
Kralj Peter II. in Jugoslovani
Washington. — Mladi kralj Peter se ne bo vrnil nazaj v Jugoslavijo, oziroma, ako to stori, ne bo ostal dolgo na svojem prestolu.
To prerokujejo opazovalci, ki imajo jako ozke zveze s krogi, ki so bili blizu ustvarjanja moskovske konference — a po- j trjuje to prorokovanje vest, ki; prihaja iz Turčije, da se je Sov-1 jetska Rusija odločila, da prizna vlado jugoslovanskih parti-! zanov maršala Tita.
Akcije kralja Petra in njego-; ve vlade v izgnanstvu so v Kai-\ ru propadale z veliko naglico.! Prav kot grški kralj, bo morda j tudi Peter II. moral privo--liti, da ostane zunaj in poča-|
in voli, ter igra povabi, naj se vr-j ne — česar morda ne bo nikdar
storilo.
_ j j
Mnenje prevladuje, da bo kmalu prišlo do odločilnega spopada med Petrovim mini-sterskim predsednikom Božidarjem Puričem in začasno vlado, katera je bila pred kratkim ustanovljena zadaj za jugoslovanskimi gerilskimi linijami pod vodstvom Tita in dr. Ivana Ribara, ki je leta 1920 stal na čelu prve jugoslovanske konsti-tucijonalne skupščine. Cetniki j Petrovega vojnega ministra, generala Draže Mihajloviča, so ! često napadali partizane maršala Tita.
Petrova vlada je v preteklosti uživala ugodnosti uradnega : priznanja vlad Zedinjenih Na-i rodov, med njimi tudi Sovjetske Unije, toda že* zadnje čase sta Velika Britanija in Zedinjene Države dajale več podpore vojaškega materijala Titu kot Mi-hajloviču, ker so partizanske sile mnogo večje, silnejšč in številnejše, ter tudi bolj bor-! bene.
Velik je pritisk na kralja Petra, da se pobota z novo partizansko vlado, toda izgledi za možnost takega zedinjenja so videti jako majhni. Konstantin Fotič, Petrov tukajšnji ambasador, se bo najbrže kmalu podal z letalom v Kairo. Ako Fotič ne bo vrgel Mihajloviča ven — česar pa najbrže niti ne bi hotel storiti — se Ribar pač ne more pridružiti nobeni kraljevski vladi. Nekatera poročila trde celo, da je nova vlada že proglasila republiko.
Tukajšnji opazovalci so z zanimanjem slišali, da je sicer predsednik Roosevelt obiskal kralja Petra po objavi provizo-rične vlade, toda vesti, ki so prišle iz Kaira, vzbujajo vtis, da je premier Churchill prepustil vse jugoslovanske stvari zunanjemu ministru Anthony Ede-nu. To pa je zelo zanimivo, kajti Churchill je prej močno podpiral Petra.
Tukajšnji uradni krogi navajajo pred vsem 3 poglavitne
sf
sporne točke med Puričem in Ribarjem.
1.	Patriotizem. Partizani so se borili in trpeli dve in pol leti. Oni, ki so ostali doma, prezira-
I jo tiste, ki so zbežali.
2.	Politika. Ribar ima podporo Sovjetske Unije. Petrova zaslomba je politično na desni.
3.	Narodnost. Petrovo vlado dominirajo Srbi, Ribarjeva vlada in Titove armade pa imajo morda svojo težo nekoliko na hrvaški strani.
Lahko se zgodi, da pride do • odločilnega spopada v zadevi i jugoslovanskega zastopnika v italijanski komisiji. Peter se je .skušal sporu izogniti š tem, da 'je imenoval na to mesto bana Šubašiča. Izbor Šubašiča je naj-
—-»ray
pW|eftk>- je, da' bodo partizani
z njim zadovoljni. Poročila so trdila, da namerava Ribarjeva 'Vlada imenovati svojega lastnega predstavnika za italijansko ! komisijo, toda verjetno je, da ! imenovanje Šubašiča še ni bilo znano, ko je bila ta vest objavljena. Toda ako partizani ne bodo zadovoljni s Šubašičem, bodo zavezniške vlade morda prisiljene, da trdo nastopijo proti Petru II.
■
_n_
» Stran 2
AMERIKANSK1 SLOVENEC
Petek, 24. decembra 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak torek in psiek
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za eelo leto .........._....................$4.00
Za pol leta ______________________________• 2.00
Za četrt leta ________________________ 1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto ___________________________-...$4.50
Za pol leta __________________________ 2.25
Za četrt leta_______________________1.50
The first and the Oldest Slovene \ Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday
-
Published by
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _______________________________$4.00
For half a year ........................... 2.00
For three months ....................... 1.25
Chicago. Canada and Europe:
For one year ______________________________$4.50
For half a year__________________________ 2.25
For three months________________________ 1.50
Dopisniki so proieni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor zadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo bili dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —-Rokopisov uredništvo ne vrača.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at
Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	f
■ _
V TEŽKIH, ČUDNIH ČASIH
Hitler ni samo zmešal pamet Nemcem in jim osolil razum z nekim posebnim fanatizmom, marveč vpliv njegovega fanatizma je segal preko meja nemškega območja. Saj ni bila nobena tajnost še predno se je sedanja vojna začela, da so po raznih prestolnicah Hitlerja odobravali, češ, da je neki protiutež proti ruskemu komunizmu. Zapadni svet se je komunizma bal, zato mu je bil Hitler s svojim nazizmom kar dobrodošel kot nekak klin proti klinu, da bi z njim izbili ven drugi klin, komunizem.
Hitler je krenil s svojo narodno socialistično stranko j v radikalne skrajnosti. Iz "nazional socialistische Partei" so pozneje skovali kratico: "nazies" in so se na kratko imenovali le tako. Beseda nazij pomeni predvsem narodnega nemškega socialista Hitlerjevega tipa. Italijanski fašisti se po ideologiji od nazijev prav malo razlikujejo; le v toli- i ko, da so naziji svoj program bolj radikalno in trdo izvajali. Drugače so poveličevali narodnost kot neko zlato tele prav tako kakor naziji. V obeh ima prvo in zadnjo besedo diktatura.
Komunizem bi sicer moral stati na neki demokraciji. Toda v Rusiji pod komunistično vlado ni bilo nobenega sluha ne duha o kaki demokraciji. Zadnja leta, vsaj poročalo se je tako, se je v tem oziru menda nekaj spremenilo. Stalin je objavil, da kominterna v Rusiji ni več avtoritativna centrala za ves svet. Objavil je tudi nekaj glede udejstvova-nja veroizpovedi, da ji je dana gotova prostost. Svet je izjave seveda s pridržki sprejel in v kako gotovo zanesljivost dosti ne veruje. Je Stalin vreden kakega zaupanja ali ne, bo moral pač še dokazati, kadar pride do tega, ko bo lažnim veroizpovedim res treba dovoliti svobodo in prostost.
Ko je pred nekaj leti vprašal nekdo nekega znamenitega angleškega komentatorja, kaj on misli o treh tačasnih diktatorjih, ki so bili Hitler, Mussolini in Stalin, je odgovoril: "Tako se mi zdi, kakor da ste postavili predme tri hud ... Vsi trije imajo rožičke in vsi so skoro enako poredni. Za zbirati ni nič."
Pozneje, ko je Hitler napadel Poljsko in so se z njim zapletli v vojno Angleži, so slednji svojo sodbo spremenili. Ko je pa Hitler napadel še Rusijo in je borba Rusije pomenila sodelovanje pri borbi za uničenje Hitlerja, kar pomeni še danes bolj in bolj, je pa Stalin postal zaveznik demokratičnih sil in je gotovo, da so nase simpatije, tako Angležev in nas Amerikancev, na strani Stalina, ki se bori, kakor se borimo mi za uničenje Hitlerjevega nazizma. Te simpatije pa segajo samo do tu, do zmage nad nazizmom in nič dalj in niso to kake take simpati je, da bi Stalinu želeli tudi kake druge uspehe, kot n. pr. zmago njegovi komunistični ideologiji, itd.
Kako se bo Stalin obnašal zopet če- čas po tej vojni, je fcopet čisto drugo vprašanje. Lahko je, da se je spameto- \ val in da je spoznal, da se je nespametno zaletavati s kako brutalnostjo proti ljudem drugih naziranj. Lahko je pa j tudi, da bo zopet Stalin, kakor je bil, krut in trcf. Mogoče ! je eno in drugo. Pa bilo eno ali drugo, dokler Stalin po- 1 maga gasiti nazijski ogenj v Evropi, toliko časa je dobro- " došel. Dobrodošel je Churchillu, Rooseveltu in drugim, kaj- j* ti zdaj pomaga tepsti tistega Hitlerja, proti kateremu se . tepemo vsi. In posebno še, brez Stalina bi bil Hitler težko : ugnan.	,
To so dejstva, s katerimi moramo računati.	| \
Razmere v svetu se pa stalno spreminjajo. V tem oziru c 1)0 na svetu tako, kakor je bilo. Morda se bo obrnilo na * bolje tu in tam, a pri tem bomo zdaj na levi, zdaj na desni, £ kar se tiče našega amerikatiskega političnega življenja. Danes povzdigujemo zavezništvo z Rusijo. Kako bo čez c čas, je treba seveda počakati, pa bo kaj lahko, da bo zašle- s dovan vsak, ki bo kazal kako preveliko gorečnost za Rusi- jc jo. Take spremembe pridejo kar čez noč.	fc
Kako bo v Rusiji po tej vojni glede religij, ali bo vladala glede teh svoboda in prostost, je tudi še prerano kaj zapisati. IjJajbrže je preje pričakovati sovražnega obna- d sanja, kakor kakih naklonjenosti. Lahko pa tudi, da se;o
bodo Rusi v tej veliki borbi naučili spoštovati druge z dru-! gačnimi nazori in prepričanji in da bodo dovolili svobodo j in prostost. Ce bodo prišli do zadnjega spoznanja, tedaj bo Rusija po dolgih letiH vsestranskih blodenj našla svojo bodočnost, pa tudi svojo srečo. Z nadaljevanjem kake nespametne komunistične diktature pa bodo povzročali sami sebi le pekel in neprijetnosti.

je KAJ DELAMO PRI NAS
1-
ia Waukegan-No. Chicago, 111.
Najprej bom poročal o treh _ bratih vojakih; za dva prila-ii gram sličice, za tretjega je pa, s- žal, nimam.
_ i Pvt. William Zore je bil pre-lt stavljen iz Santa Monica, Calif., v Fort Custer, Mich. V ameri-~ ško armado je bil poklican 29. j dec. 1942. Osnovno vežbanje je opravil v Camp McCoy, Wis., pozneje pa je bil prestavljen v _ Fort Riley, Kansas. Je sin Mr.
in Mrs. Frank Zore Sr. iz 1013 L- Adams St., .North Chicago.
Prej je bil uslužben pri John-a son Motor Co. in je dovršil o-^ snovno šolo pri cerkvi Matere e božje in Waukegan High a School.
idtfSSRBi I
3 |
»
s JB— HHHHH
3 Pvt. William Zorc Pvt. Robert Zore
Nadaljni sin, Pvt. Robert .. Zore, je bil vpoklican 22. mar-
-	ca 1943 in je bil od tedaj na-3 prei^v vežbalni šoli v Drew 1 Field, Tampa, Florida. Pred
kratkim je bil doma na petdnevnem dopustu, zdaj pa je sel nazaj, da nadaljuje svoje 3 študije. Tudi on je dovršil na-
-	šo farno šolo in Waukegan i High School in je bil uslužben j pri Fansteel Co.
Še eden član družine, John Marinsek, sin Mrs. Zorc iz nje-. nega prvega zakona, se nahaja j zdaj nekje v Afriki. V vojaško službo je bil poklican meseca ' oktobra 1942 ter je dovršil 1 osnovno vežbanje v Camp Mc-
-	Coy. Več mesecev preden je bil poslan čez morje se je nahajal
j v Camp Skokie. Dovršil je o-snovno šolo pri cerkvi Matere božje in je hodil tudi v Wauke-" gan High School. L
Vsi trije fantje spadajo k r društvu sv. Jožefa, št. 53 K. S. K. J. Pri tem društvu je bil na letni seji v dvorani Matere bo- ' 1 žje ponovno izvoljen za predsednika Frank Jerina, John i Repp je še nadalje podpred- : , sednik, Joseph Zorc pa istotako i tajnik. Drugi uradniki za leto < 1944 so Anton Bespalec Sr., ^ blagajnik, — Frank Ogrin Sr., ] zapisnikar, — Frank Zorc Sr., : Martin Zupec Jr., Louis Košir : in Jerry Remsgar so nadzorni-i] ki, Rev. M. J. Hiti je duhovni vodja društva, Anton Bespalec < ,Jr. je direktor za atletiko, Jo- < seph Heraver pa reditelj. .
Društvo je odredilo, da bo \ imelp posebni fond $500, iz ka- , terega se naj plačuje asesment za člane, ki so v vojaški službi.' Tri in devetdeset članov je šlo ^ do sedaj služit domovini. Šte- J vilo vsega članstva znaša zdaj1 579.
- -^•»lrrr' V
Za mladinske člane tega u društva se bo vršila božična ve-!d selica ali "party" v nedeljo 26. d dec. ob 3 PM v dvorani Matere p božje. -	v
Poročevalec.
-O--n
"Amer. Slovenec" je vez, Iq t] druži ameriške Slovence od z obale do obale.
------ ------
ŠE BESEDO O "KISLIH GOBAH"
l	Chicago, 111.
"Well, well," je zadnjič pri-pomnil rojak iz North Side, "kaj ga pa naši Ljubljančani _ spet pokajo? V Am. Slovencu sem bral o 'kislih gobaJT, kaj pa _ bo to, ali nam mislijo servirati
kisle gobe, ali koga?" B "Veš prijatelj, 'Kisle gobe' je ime najbolj veseli slovenski na-J rodni igri. Pa kisle gobe bodo , jtudi jedli, seveda v igri. Videl ^ boš, kako se jih bo najedel ve-, liki hlapec Tomaž. Potem bo pa _ stokal, da se bo sam Triglav _ prebujal iz spanja in se oziral g nanj. Smeha na koše." 1 "A tako, igra bo to? Jaz sem pa mislil, da nas vabijo, naj pridemo kisle gobe jest."
"Za jesti bodo imeli pa nekaj drugega. Ljubljanske kuharice že celi mesec študirajo, kako bodo skuhale najboljši ljubljanski gulaž. Pa še druge reči bodo imeli za pod zob. Vsega ne smem povedati, ker bi bile kuharice preveč hude, češ, da izdajam vse njihove skrivnosti. Bo pa nekaj, kar še ni bilo in morda tudi več ne bo v na-c ši veliki Chicagi." j. Da tako bo. In vse to bo v nedeljo dne 16. januarja ob 3. uri popoldne v šolski dvorani sv. r Štefana na Cermak Road in j Wolcott Avenue. Tisto popoldne vabimo v Chicago tudi vse i naše sosede. Vsaj polovico Jo-^ lieta naj pride, polovico La Sal-_ le, ves Bradley, Elmhurst, polo-l vico Waukegana in polovico l North Chicage, South Chicaga pa vsa! In tudi od drugod so vsi vabljeni. Domačini Chica-» žani se pa razume, da bodo itak - vsi navzoči. Pridite od vsepo-i vsod pogledat, kaj znajo Ljub-> Ijančani napraviti tudi v takih i kislih časih,' v kakoršnih smo t sedaj. Pridite, da se poveselite 1
■	z nami in da zopet dobite nekaj i t j slovenskega duha od slovenske : I narodne igre.
Na svidenje dne 16. januarja <
■	v dvorani sv. Štefana! Vesel : Božič in srečno zdravo novo le- J to vsem!	3
Ljubljančan. 1
-o--1
RED BOŽIČNIH SLOVESNO- 1 STI V CERKVI SV. ŠTEFANA i
Chicago, III.
Na božični dan bodo maše v ( naši cerkvi ob polnoči, 6, 7:30, 1 8:30, 9:30, 10:30, 11:30. Maši £ ob polnoči in 11:30 bosta slo- 1 vesni z leviti, druge maše bodo ( pete maše. Pri maši ob 10:30 bo 1 zbor pel tudi prekmurske božične pesmi. Otroci ne smejo 2 priti k polnočnici.	s
Popoldne na božični dan bo- s do slovesne večernice in litanije 2 ob treh.	J	s
V nedeljo bo praznik Sv. Štefana, farnega patrona. Maša ob r 11:30 bo slovesna maša z leviti, n Vsi farani so naprošeni, da na h ta. dan prejmejo sv. obhajilo za t vse naše fante in dekleta pri vo- ž jakih, kot božični dar od fara- d I nov.	.	p
I Spovedovanje 2a Božič bo o vsako jutro v tem tednu med 8 s uro mašo, potem petek popol- s< dne od 3 do 5:30 in večer od 7 s do 9
ure. Spovedovanje zaiii praznik sv. Štefana bo v soboto ž večer ob 7 uri.	v
Sveto obhajilo se bo delilo k med polnočno mašo; zanj se je n treba postiti že od desete ure it zvečer.	&
Prav prisrčn« želimo vsem U
_ j župijanom vesele imnilosti pol- j
0	ne božične praznike, ter prav
•	srečno in veselo novo leto!
•J Bodite velikosrčni do Vaše 3 fare z vašimi božičnimi prispev-
-	ki, kar naj Vam Dete božje po-i; plača!
Fathers Edward, Andrew, t Louis.
-o-
j PISMO IZ DOMA SV. JOŽEFA
Lemont, III.
Bližajo se sveti božični praz-
•	niki, ob katerih se nam obuja-
•	jo sladki spomini na naša mla-
•	dostna leta v nepozabni rojstni
•	domovini Sloveniji, pri naših S ljubljenih starših, kjer smo se
tako srčno veselili že dolgo prej teh prelepih in veličastnih praznikov Gospodovega rojstva in j se dušno in telesno pripravljali i- zanje že cel advent, ko smo šli i ■» vsak dan zjutraj v cerkev k ii maši, k zornicam, in smo že u pripravljali za jaslice, da bi a jih kar mogoče lepo napravili v
1	svoji domači hiši, in ko smo obhajali devetdnevnico pred bo-
e žičem v čast Brezmadežni De-vici in sv. Jožefu, ko je Marijin
0	kip nosila ena deklet Marijine1 il družbe od hiše do hiše, vsak ve-!- čer v drugo hišo, mi pa smo a spremljali in prosili prenočišča v za Marijo in Jožefa, kakor sta
1	ga onadva prosila po Betlehe-mu pred davnimi leti, pa ga niti sta dobila, "ker zanj ni bilo i- prostora v hiši". V naših hišah
pa smo jih prisrčno in prijazno i- sprejeli in ljubo odkazali lep
-	okinčan prestol, ves v lučkah in v cvetju, kamor so do drugega
ii večera postavili kip naše ljub-e Ijene nebeške Matere. Tam
-	krog njenega kipa smo molili
-	in prepevali njene najlepše pe-i, smi, ki so najlepše slovenske;
-	tam pri kipu Brezmadežne smo j
-	dolgo v
noč prečuli v duhovnem
-	veselju sleherno noč do božiča. In ko je prišla sveta noč, smo
-	šli skoraj vsi brez izjeme, ra-
i dostni svetega veselja, k pol-j . nočnici v domačo cerkev, kjer! i je bilo zares lepo in nebeško I
-	krasno ozaljstfnoq sse v zarji j e svetlobe, kakor bi prišel v ne-
-	besa. Kako mogočno so odme-
-	vale orgle po cerkvi in lepi
-	akordi in napevi milih in nebe-j ško lepih božičnih pesmi, ki i prekosijo vse v drugih jezikih, I ) ker čez slovenske jih ni nikjer.
-	Res, bilo je neprekosljivo lepo c in je povzdigovalo duha in srce
-	k ljubkemu novorojenemu bo-
-	žjemu Detetu in živemu Bogu v i tabemaklju. Ko smo pa prišli ) od polnočnice, nismo šli spat, i temveč smo šli večinoma v pol j ure oddaljeno božjepotno ro-
i marsko cerkev Marijinega Vne- ' bovzetja pi^ Novi Štifti, po-i družnici naše sodražke župnije, 1 kjer so tudi svete stopnice. Tam
-	so bile na sveti dan zaporedoma tri svete maše; prva, ob četrti uri zjutraj, je bila peta latinska, haslednji dve sta bili pa
. tihi. Pri vseh so tako nebeško > milo prepevali najlepše božične pesmi pevci, ki so bili vsi iz ene . družine v Ravnem dolu pod Novo Štifto, namreč brat in tri sestre; ti štirje so sloveli po vsej I1 ribniški dolini za najboljše pevce. Tistega petja ne bom poza- 1 bila nikdar.
Domov smo prišli ravno p*av \' za sv. mašo ob šesti uri na pre- : sveti božični praznik, ki smo ga 1 s sveto resnobo in v pobožni ' zbranosti praznovali vsak v 5 svojem domačem krogu.
O lepi blaženi spomini! Da-j J nes je pa naša nepozabna rojst- L na domovina razdejana, mnogo hiš in cerkva je razrušenih do s tal, in naši ljubi, kje so? Ali še * žive v strašnem trpljenju in be- C di ali kje v pregnanstvu, ali so 1 pa pobiti in pomorjeni in so ? ostali samo grobovi. Ubogi naš • slovenski narod, kako kruta u- J soda te je zadela, kam so te spravile krvoločne zveri, Nemci S in Italijani, posebno Nemci, ki C že od pamtiveka sovražijo Slo-vence in vse Slovane. Kdaj bo * konec tega gorja? Samo Bog £
more pomagati. Zato se zedini- ? • • ž mo vsi na sveti rojstni dan našega ZveliČarja in pojdimo k jaslicam k Jezuščku v cerkev'
>1- pred Tabernakelj, ker je tam v! av j presveti hostiji pravi živi Bog, i živi Jezušček, ki je bil rojen v še betlehemskem hlevčku. Njega v- prosimo za našo ljubo nesrečno :
0-	domovino Slovenijo in tudi> za našo sedanjo domovino, ki v njej živimo, ki nas je kot svoje otroke sprejela v svoje zavetje. Prosimo ga, da bi ustavil vse
A vojske in podelil svetu tako srčno zaželjeni mir, ki ga svet sam
ne more dati in ki po njem vsi z«	i
narodi koprnijo. Vsi poklekni-j
" mo na sveto noč pred ljubega
a" novorojenega Boga in ga srčno:
™ prosimo za svetovni mir in tudi f
1 za sveto cerkev in svetega oče-
ta, ki so ujetnik roparskih Nem-
ej cev. Ljubi Bog jih reši!
z-
Tudi pri nas v našem domu bomo svečano praznovali svetil večer. Imeli bomo tudi polnočjo nico in še dve sveti maši zapo-
. redoma. Tudi jaslice in drevesnica bomo imeli. Vem, da bodo |naše častite sestre vse lepo na-; J pravile in da bodo tudi lepo! prepevale naše lepe slovenske i božične pesmi, ker naša organi- j e" stinja, č. sestra Margaret iz sa- i
m|mostana, je izvrstna pevka in
ne i
najraje poje slovenske pesmi,; ' saj so pa tudi res najlepše iz-med vseh drugih.
Vreme je bolj mrzlo postalo, i a Se pač bliža zima, a snega pa e~ še nimamo. Včasih se malo sneg ! ponuja, pa ga takoj veter odne-■ ° se v deveto deželo ali kamor 1 hoče. Saj je bolj prijetno brez 10 snega, ali ne?
Končno želim vsem čitate-1 m; ljem Am. Slovenca in Novega j Sveta srečne in blagoslovljene; ^ božične praznike ter veselo, ' j mirno in uspešno novo leto.
Mary TolenL
H —o_
1(; BOŽIČNO VOŠČILO
m	Brooklyn, N. Y.
a. Cenjeno uredništvo Am. Slo- j io venca. Tukaj Vam prilagam ' a- Money Order za list še zana- j >1- prej, ker list mi zelo dopade, j er posebno v teh časih, ker je toli-co I ko novic notri in toliko zanimivi vega, da je vredno, da bi ga e- imela vsaka slovenska družina, e-1 Prosim, da mi pošljete tudi Ba-pi ragovo pratiko. e- Voščim Vam vesele božične ki praznike in srečno novo leto.
h'	Mrs. Jenny Roic.
r-	--o-
)0 KAJ DELAMO PRI AM.
SLOV. ZDRUŽENJU
'	J.
V	Sheboygan, Wis.
rti Meseca decembra se navad-lt no vrše letne seje, na katerih se ol'volijo društveni odborniki za j,. | prihodnje leto. Zato se navad-e_ i no vabi vse članstvo, da se ude-j 0_ leži dotičnih sej, ker so iste naj-e važnejše izmed vseh ostalih. m' j Ameriško Slovensko Združe- i nje, katerega _ predsednica in ; B_ organizatorica je Mrs. Mary Falle, bo imelo svojo letno sejo ia zadnji torek v mesecu, to je 28. 0 ; decembra, v Fludernikovi dvo-ie rani. Vabimo vse člane, da se ie godoto udeležite in pripeljite s sabo tudi tiste rojake, kateri še niso člani tega združenja, da 5j se nam pridružijo. Na tej seji n bo treba ukreniti več važnih
1-	stvari, kakor na primer, kako h bi se moglo pomagati našim ro- 1
y j jakom v stari domovini. Minulo i s_ spomlad je to združenje imelo 1 a prireditev, katere prebitek sto i ^ | dolarjev je bil poslan SANSu; i y s tem darom je združenje po- 1 stalo član SANSa, kateri priča- ^ 1 kuje, da ga po možnosti podpi- * i" ramo. Združenje je to leto že,* ~ tretje leto priredilo Miklavžev i večer za tiste otroke, katerih t starši ali vsaj matere otrok so i _, člani in imajo plačan asesment i ^ pri združenju, iz katerega bla- < o gajne plačamo za Miklavža, r g Otroci, kateri so upravičeni, da J jih Miklavž obdari, ne smejo s ^ biti stari čez 13 let. Otroči, ki č . so bili navzoči — bilo jih jej . okrog 45 — so imeli najpoprej: gostijo, potem svojo zabavo s! ~ petjem, nato jim je pa Miklavž ^ razdelil razna darila, katet-a so " bila za to pripravljena pod bo- " [jžičnim drevesom. Pa tudi ma-|V
'jtere, ki so prišle z majhnimi S
n
r| (Dalje na 5. strani)
DOGODKI
med Slovenci po Ameriki
»je
je Tomaž Cukale vpoklican
se Chicago, HI. — Mr. Tomaž rč- Cukale, znan rojakom v Chica-im £i in bližnjih naselbinah, ker je irsi vedno rad pomagal na raznih ni- domačih prireditvah kot solo-ga pevec tenorist, kadar je šlo za no pomoč trpeči stari domovini, je idi j bil te dni poklican v ameriško •e- mornarico, kamor je odšel v poni- nedeljek 20. decembra. Doma zapušča mlado ženko ia sinčka, nu Želimo mu vse najboljše, pred-eti vsem pa skorajšnjo vrnitev. >č- — »o- ,	Prevzel ulogo
-s- Chicago, lit. — Z vpoklicem do | Mr. Cukale je tesno povezana ia- še ena novica. Mr. Cukale bi bil P° moral igrati vlogo profesorja v ke igri "Kisle gobe", ki jo bo 16.
'januarja podal klub Ljubljana !a* na šentštčfanskem odru. Malo časa preostaja in režiserka Mrs. Helena Kušar je bila v sil-lz" nih skrbeh, kaj bo, če profesorja ne bo. Energična žena, ka-lo- kor je, ni dolgo pomišljala, Pa temveč se je takoj napotila k eg našemu cvetličarju Mr. Johnu ie- Gottliebu in mu tako dolgo pri-[0r govarjala, da je moral privoliti ez in prevzeti ulogo. Tako je spet I "domovina rešena".
te-1	_
Rojakinja umrla
ne t
lo I Canonsburg, Pa. — Dne 13. dec. je tukaj umrla nagle smrti, stara 48 let, Mrs. Julija Bele;; po domače Julka Svetova, do-!ma iz Dolenjih Kamene, fara Prečna pri Novem mestu na Dolenjskem. — Mrs. Rose Krall. lo-.	-
im	Smrtna kosa
ia-1	1
Traunik, Mich. — Pred krat-
j/ kim je tukaj umrla Antonija
n- LavTič, rojena Zgonc, stara 43
let in doma iz Loškega potoka.
ia Bi*a Je ravnokar operirana na
la V jetrih, ker jo je mučila vodenica. Zapušča moža, štiri hčere in ne brata.
Nadaljna vojna žrtev
Colorado Springs, Colo. — Korporal Charles A. Nolan je padel v bitki v Italiji 4. novem-j bra, kakor sporočajo uradno iz vojnega departmenta. Frances d- Nolan, njegova mati, je umrla se 23. oktobra. Star je bil 27 let in za rojen tukaj. Pri vojakih je bil d- od julija 1942 in v zadnjem ja-le- nuarju je odrinil čez morje. Za-ij- pušča pet bratov (eden v armadi) in dve sestri. ;e-|	__ _
">	Pogrešan
rv
/ Hudson, Wyo. — Mrs. Ho-g mec je bila obveščena iz Wash-^ ingtona, da je njen sin, ki je služil pri mornarici, pogrešan.
se
§e Adamičeva najnovejša knjiga
la Washington, D. C. — Dnev-;ji nik The Evening Star je poro-ih Čal 9. dec., da je povzročilo v co kongresu velik ropot, ker je dal o- vojni oddelek tiskati najnovej-Io šo Adamičevo knjigo "The Na-lo ti ve's Return" v 50,000 izvodih to majhne žepne oblike, da jih i;1 med drugim berilom za vzdrže-
0-	vanje morale pošlje ameriškim a- vojakom in mornarjem onstran
| morja. Nekateri kongresniki so :e bili mnenja, da omenjena knji->v ,ga širi komunistične ideje in iz ih tega ozira ni pripravno čtivo za >o naše vojake. Vlado stane vsak it izvod le 4 in pol centa. Dne 10.
1-	dec. pa je poročal Times-He-i. raid, da je bila omenjena izda-a ja za vojake cenzurirana in vsi o stavki, ki diše po "levičarstvu", ci črtani.
e j	—
-J I	Padel za domovino
s'	*
Eveleth, Minn. — Po urad-
o|nem obvesti je 19: nov. v bojih
^ na italijanski fronti padel slo-
~ venski poročnik Norbert Sterle,
^ star 25 let. Zapušča mater, oče
mu je pa umrl pred devetimi
i meseci.
Petek, 24. decembra 1943 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
MORDA Z VAŠO KRVJO
Stran
GIBANJE ZA RUSKO-POLJSKO ZBLI2ANJE
Na konferenci v Teheranu s^ sta Churchill in Roosevelt po- z sredovala tudi za Poljake pri Rusih. S tem sta zapadni vele- v sili priznali ruski vpliv v slo- v vanskih deželah, pa tudi njihov j, privilegij v takih zadevah. Isto 10 sta priznali Rusiji tudi glede g Balkana. Glede tega je uradna 0 Rusija povedala, da je v nje-tv nem interesu, da na Balkanu za N naprej ne bo zavetja za ruski L vladi neprijazne elemente. U-li govarjanja ni bilo. Te dni, ko ( se je vrnil Anthony Eden nazaj t v London, je poklical poljske predstavnike »in jim je zadevo i pojasnil. Rusija je pripravljena j, obnoviti s Poljaki pogajanja,' toda Poljaki morajo najprvo pokazati do Rusije prijazno stališče in dobro voljo ter naj zaprosijo za obnovitev pogajanj in se jim bo ustreglo.
To je seveda hudo za poljski ponos. Pomoči pa ni in Poljaki se bodo morali udati, ni drugače. •
Vprašanje je, kako bodo Poljaki dokazali prijazno stališče do Rusije? Eden načinov bo ta, da bodo morali preurediti vlado. V vladi imajo par osebnosti, ki pri Rusih niso dobro zapisane. Te bodo morale rezig-nirati in nadomestiti jih bo treba s takimi, ki bodo ugajale ruski vladi. Eden najmanj priljubljenih v ruskih krogih je sedanji šef poljske vojske general Kazimir Sosnkowski. Tega Moskva ne bo trpela, to omenjajo že Angleži.
Rusi se posebno pritožujejo, da 3ta v Poljski dve struji, kakor n. pr. v Jugoslaviji. So poljski partizani, pa poljski gerilci. Gerilci vodijo kampanje proti partizanom, in Rusi pravijo, da je to sovražno stališče ne samo proti partizanom, ampak tudi proti Rusom. Ruska vlada pravi, da bi se morali gerilci spraviti s partizani in voditi borbo proti Nemcem, ne pa med seboj.
Člani poljske zamejne vlade o vsem tem nič kaj radi ne čujejo. Toda od strani Anglije se jim namiguje, naj spravijo
svojo državno politiko v sklad z zahtevami ruske vlad«.
Iz obnašanja uradne Anglije v zadevah Poljske in Jugosla-j-vije je prav jasno razvidno, da je morala Rusija v Teheranu odprto povedati, kaj zahteva t glede malih slovanskih držav v osrednji Evropi. Poljski je povedano zdaj v Londonu, kaj ima storiti. Glede Jugoslavije so Rusi zahtevali, naj se da prilika ljudstvu, da si izbere vlado, kakoršno samo hoče. Prav tiste dni se je ustanovila nova vlada, ki proti njej ni nihče. O-ibratno, zavezniška pomoč ji je I dana. Ne gre tu za to, kako se je vlada ustanovila, ali je imelo ljudstvo res kaj prostosti pri izbiranju, najbrže ne, ampak zapadni zavezniki so si pri vsem umili roke, kakor Pilat. To je znamenje, da so Rusiji prepustili vpliv nad Balkanom " in nad osrednjo Evropo.
Mnogim ta politični pojav ne ugaja. Bojijo se ruskega političnega vpliva. Deloma je ta strah upravičen, kajti pri ta- ; kih preuredbah se mnogim zgodi krivica. Računati je treba z dejstvi. Za slučaj, da pride poj
•	vojski do kake sovjetske vladne oblike na Poljskem in v Jugo-j slaviji, bodo s tem prišle tudi
' druge socialne uredbe v velja-' vo. Kako bo z veroizpovedmi in
*	s cerkvami, je drugo veliko " vprašanje. Da bodo radikalni 1 elementi skušali diktirati, je za
*	pričakovati. Čudež bi bil, ako bi pri preurejevanju odnošajev
, med državo in cerkvijo v takih
-	razmerah bilo vse obojestran- j
-	sko zadovoljivo. Vse take sit-
•	nosti in težave je za pričakova-i ti. Toda pomagati proti temu se i da prav malo, ako so bile osred-> nje in južne evropske slovan-i ske države prepuščene ruske--!mu vplivu. Za nas katoličane
-	I preostaja edino orožje molitev, 3 s katero prosimo Boga, da bi j " i nam Slovanom dal dosti pame-
jti, da bi si znali svoje lastne hi-e še sami modro in pametno ure-e diti. Brez modrosti in pameti se o 'bomo pa le ravsali in kavsali.
KAKO VPLIVA ZATEMNITEV NA ČLOVEŠKI ORGANIZEM
Angleški vse učitelj ilki profesor A. M. Low, ki je znan kot medicinec, sociolog, fiziolog in kulturni zgodovinar, trdi v pred kratkim napisani razpravi v nekem zdravniškem listu, da bi se naši predniki, živeči pred 1000 leti, zelo začudili, če bi videli, kakšni smo sedaj ljudje. "^Življenjske okoliščine namreč vplivajo na človeški organizem, ki se jim vedno nekoliko prilagodi. Zlasti da se je človek spremenil v lobanji, očeh in ušesih. V državah, ki so sedaj v vojni, pa tudi pri ne-vtralcih utegne nastopiti nekaj podobnega, če bo vojna dolgo trajala. Poseben pojav, ki spremlja sedanjo vojno, je zatemnitev. Poglejmo, kakšne posledice naj bi po mnenju i-menovanega angleškega učenjaka imela zatemnitev za naš organizem.
Najbolj bo vplivala zatemnitev na naše oči. Profesor Low ne verjame, da bi se zavoljo tega pomnožilo število kratkovidnih in sploh tistih, ki morajo nositi očala. Pač pa se bo naše oko spremenilo v neke vrste bolj "mačje" oko, kar pomeni, da se bo zenica razširila in bomo tudi v temi jasneje razlikovali razne predmet« kakor doslej. Nejlepši dokaz, da je to možno, so nam nekateri divji narodi, ki v temi mnogo jasneje vidijo kakor mi. Po starih votlinah, v katerih je nekoč pračlovek bival, so našli večkrat naslikano ozvezdje gostosevcev ali plejad. V tem ozvezdju so naslikane tudi zve-
' zde, ki jih mi danes s prostim očesom ne vidimo več, temveč le z daljnogledom. Takratni ljudje še niso imeli daljnogleda in so lahko opazovali zvezdnato nebo le s prostim očesom. Nekateri učenjaki trde, da je sposobnost videti v temi, funkcija vitamina A. Pravijo, da j čutijo nočne živali, kot sove in j netopirji močno potrebo po j hrani, v kateri je vitamin A. ! Profesor Low se v to vprašanje j ne spušča. Pravi, da je mogoče to res, mogoče pa tudi ne. j Znanstvena raziskovanja še te trditve niso mogla dokazati.
Profesor Low pravi, da ni j težko predvidevati, da bo ži-jvljenje v zatemnjenih mestih in j drugih krajih kmalo vplivalo na duševno in kulturno življenje. Modra barva, ki prevladuje v mestih in velemestih bojujočih se držav, vpliva na nekatere, zlasti na živčno slabe ljudi zelo depresivno. Profesor Low pravi, da bi bilo mnogo bolje, če bi to modro barvo zamenjali z oranžno, ki je z ozi-rom na obrambo pred zračnimi napadi prav tako učinkovita.
Glede obleke misli profesor Low, da je najbolje, če nosijo ljudje v zatemnjenih mestih svetlo obleko. To je prvič prijetno za oko, drugič pa tudi praktično. Šofer ali kolesar bosta mnogo lažje videla, da i-mata pred seboj človeka, če bo svetlo oblečen. Promet bo lahko hitrejši, nevarnost nesreč pa bo zmanjšana. V Londonu' je že navada, da imajo dame j
Mogoče ste ramo vi darovali kri, ki so jo uporabili tukaj, ko so prelili protoplazmo Rdečega križa ▼ žile smrtno nevarno ranjenega ameriškega vojaka pri invaziji Sicilije. Eden vojakov »praznuje eno steklenico, drugi pa ima ie novo pripravljeno. Kdo ve, če ni bil vaš dar. ki je temu ranjencu rešil življenje!
TO m ONO U ŽIVLJENJA IN SVETA
NAZIJSKI VOJNI ZLOČINCI \i OBEŠENI
Moskva, Rusija. — Rusko i vojno sodišče, ki je sodilo 3 na- 1 zije: kapitana Wiljema Leng- ! helda, korporala Reinharda Retzlawa in Hansa Ritz ter ru- < skega kvizlinga Miha Bulano-va, je vse štiri obsodilo na smrt na vešalih. Kake grozovi-tosti so imenovani uganjali, je bilo že zadnjič popisano.
INFLUENZA RAZSAJA PO EVROPI
London, Anglija. — V Nemčiji in Italiji je na sto tisoče ljudi obolelo te dni za influenzo. Tudi v Franciji je število obolelih visoko. V Berlinu je radi pomanjkanja stanovanj število še posebno visoko, več kakor pol milijona prebivalcev je bo-lanih za influenzo. Tudi v An-j gliji še vedno narašča število bolnikov.
-
USMILJENI BRATJE
Osem usmiljenih b r a t ov (BroHywMpf Ito^ je prejelo diplome, ki so jih napravile za poklicne registrirane bolniške strežnike. Te diplome jim je podelilo državno ravnateljstvo bolniških strežnic na newyorški državni univerzi.
Namen njihove družbe je skrbeti za bolne po bolnišnicah, : zavodih in zasebnih domovih. Za to delo usmiljenja je bila leta 1924 upostavljena posebna , hiša na 49 Cottage St., Buffalo^ N. Y., z odobritvijo od strani cerkve in države ter inkorpo-rirana po postavah države New York.
Ta skupina upravlja od leta 1926 naprej posebno bolnišnico. Pre vzvišeni g. John A. Duf-
I	_
;na klobukih okraske, ki se ponoči svetlikajo, gospodje pa nosijo svetlikajoče se gumbe. Neki tovarnar je začel izdelo-jvati celo posebne vrste šminke za dame, ki se tudi svetlikajo ...
Ce motrimo zatemnitev s kulturnega vidika, je mogoče celo koristna. Ljudje, ki so cele večere stisnjeni med štiri stene, so, če že drugače ne, vsaj zaradi dolgega časa prisiljeni k' premišljevanju. Citanje, godba, poslušanje radija, družabne igre in razgovori se množe. Ljudje pišejo mnogo več pisem, ko prej. V vseh zatemnjenih mestih imajo mnogo dela knjižnice s posojavanjem knjig, pa tudi knjigarne in trgovine z muzikalijami.
-o-
VLJUDEN OPOMIN
Pisatelj: "Sedaj sem začel pisati svoje spomine."
Njegov prijatelj: "Dobro. Pri tej priliki se boš morda tudi | spomnil, da mi dolguješ tiso-jčak."
fy, D.D., škof v Buffalo, je predsednik. Leta 1926 so ime- , novani usmiljeni bratje dobili tudi dovoljenje iz Rima, da smejo osnovati svoj novici jat, to je sprejemati redovne novince. Fantje, ki se zanimajo za bolniško postrežbo in jih veseli redovno življenje, naj se priglasijo pri Brothers of Mercy Novitiate, 49 Cottage Street, Buffalo, N. Y.
-o-
OBLIKA USES POVE ZNAČAJ ČLOVEKA
Slišali smo že, kakšen značaj ima'človek s takim in takim nosom, s takimi očmi, rokami in podobno. Pa poslušajmo še, kaj povedo o človeškem značaju ušesa.
Nizko stoječa M ušesa povedo,1 da je* tak človek energičen, ki postane v gotovih primerih lahko nasilen. Mahedrava ušesa ima človek, ki je živahen, temperamenten in delaven. Prislo-njena ušesa imajo počasni, leni in flegmatični ljudje. Toda taka ušesa dokazujejo notranjo uravnanost in mir, dočim dokazujejo mahedrava ušesa prepirljive, srborite in neuravnovešene ljudi, ki se radi upirajo in vsiljujejo svoje mišljenje drugim. Cim manjše je uho, tem bolj vase je zaprt človek in čim večje je uho, tem bolj zaupljiv je. Dolgo in ozko uho pomeni preračunanega in lokavega človeka. Zelo izbočen lok ušesne školjke pomeni, da je tak človek borben. Genialni ljudje imajo nenavadno razvit gornji del ušesa. Dobre duševne vrline dokazujejo debel rob ušesne školjke, obenem pa pomeni ne-pristopnega človeka. Močne
krivine ušesne školjke pomenijo dobrodušnost in nežnost.
-o-
KAKO MOČAN JE BUSK?
Na gori Generoso v Italiji i-majo posebno opazovalnico za električne pojave v zraku. S posebnimi aparati merijo silo bliskov ob nevihtah in so dognali, da imajo bliski na milijone voltov električne energije. Cesto se pojavijo bliski samo za milijonski del ene sekunde. V gorah gre smer bliskov v večini od zemlje proti nebu, le petina bliskov je po podatkih te zanimive opazovalnice usmerjena z neba proti zemlji. Sila srednjih bliskov že je večja od one, ki jo ume Človek proizvajati s svojimi aparati.
-o-
STAR M LET
:_______
Kardinal William O'ConneL bostonski nadškof in katoliški cerkveni prvak v Ameriki, je tako izgledal pred kratkim, ko je obhaja} svoj 84. rojstni dan. Zjutraj je predsedoval pri slovesni poniifikalni sv. masi. Njegov pomočnik je izjavil, da je kardinalovo zdravje "čudovito dobro".
MEHKA TLA
Za sprehode ta "cesta" že ni posebno pripravna. To sta spoznali bol-oižki strežnici poročnici Waneta Mar ley iz Windsorja, VL. na levL in Ruth Lea is White City, Kans. -Ni drugega kakor blato, debelo, mastno blato pred zdravniškim šotorom te vojne bolnišnice nekje v Italiji.
VOLKODLAK
(Odlomek, kako so izvršili pr , Zarožani svoj sklep in uničili m; volkodlaka Savo Saranoviča, ki je baje nadlegoval njihovo pc vas.)	p£
Nekega dne so se zbrali ob I svitu skoraj vsi Zarožani pod ni orehom pred* Purkovo hišo. m Vse je bilo pripravljeno, ka- Š€ kor so se bili prejšnji dan do- o< govorili. Stric Mirko je bil sto- U pil k popu in ga poprosil, naj n< gre tudi on z njimi: treba bo k, opraviti kako molitev. Purko h je brez vsakega znamenja, n , Džilas je odsekal kol od črne- n ga gloga in ga oklestil v ko- p nico, da živ krst ne bi mogel k lepše. Džebo je vzel s seboj v j< nekakšnem loncu steklenice p žegnane vode. Nekaj jih je v prineslo krampe in motike.
Ko se je sonce že dvignilo s že kako kopje visoko, so se I i odpravili vsi ti ljudje iskat t m; Krive Doline in rogovilastega j " bresta. Podajo se v neko doli- 1 no — res je precej kriva — a ] bresta ni nikjer in tudi ne po- i zna se nikjer, da bi tu kdaj i m bilo kako drevo. Tukaj ne bo ] prav.	(
l" Premaknejo se v drugo do- i lino. V njej je dosti brestov, ] kakšen je tudi kriv, tu pa spet s dolina ni kriva, marveč je i' j. ravna, kakor bi jo po žnorci ;a odrezali. Tudi tukaj ni prav. : Prestavijo se v tretjo doli-no. Tudi tu je polno rogovila-
1	stih dreves, a nobeno ni brest, i temveč bukve ali kako drugo
;e drevo. Dolina je kriva, da bolj n_ kriva ne bi mogla biti, a kaj to pomaga, ko pa ni bresta! )(j Tudi ta ni prava.
iVfetoptfjo v čeJtrto /dolino, j j. Kriva je, tudi polna je rogovi-
2	lastih brestov, toda majhnih: jh najdebelejši je star komaj j j0 dvajset let, a o devetdesetih
niti govora ni! Tudi ta ni prava.
j Zarožani so že začeli, izgubljati vsak up: ne bodo našli
_ves njihov trud je zastopj.
No, pogledat gredo še v efno dolino. Malo daleč je res, a Ijer so se že podali na ta posel |— naj se pes obesi!	1
Preplezajo neko strmino! se spuste v široko, veliko d4li-no. Zdi se jim še precej rav&a. j \ Ravno tam, kjer so vstopili vanjo, naletijo na- bukev — debela je, ogromna, človek bi rekel, da je stara sto let. Drugega drevja skoraj ni bilo, le po kakšen grm ali trnje: pač pa je nekoliko velikih panjev: nekateri ogoreli, drugi že na-trhli — nastala je skoraj sama prhljad.
Zarožani kolovratijo po tej »o- dolini in kolovratijo, a tudi tu sni ni ničesar. Upehali so se že «— ^ odpovedale so jim noge. ral "Stojte, možje!" zakliče isi. Purko, "da se malo oddahne-^ mo. Saj nas bo konec tako!" "E, ne bomo našli, ne poma-_ ga nič!" reče župan skoraj obupano. — "Mir, kam pa hočeš!" zavpije takoj isti mah na vranca, ki je začel nekaj hrzati in kopati z nogo.
Konj malo preneha, pa zopet začne kopati, zdaj z eno, pa spet z drugo nogo; voha po zemlji pred seboj in hrže. Purko ga čuka za uzdo in ga miri — a se ne da umiriti.
"Le kaj mu je naenkrat!" vzklikne župan že jezen in jo konju pošteno primaže s palico. Konj se malo pomiri, pa začne znova kopati, hrzati in vohati.
1 "Hej, župan, poglej no!" pravi naenkrat Strahinja. — i "Kaj pa je?" — "No tu, zdi se mi kakor kaka trhlenina od drevesa ... tu, kjer koplje konj!" — "Res, Boga mi!" — reče župan in začne točno ogledovati mesto.
Vsi se zgrnejo na kup, da bi videli. "Naj kdo udari s krampom!" pravi stric Mirko. — Eden stopi bliže in udari nekajkrat, in res se pokaže ne-kakšen panj. Konj vedno bolj ^ j hrže in koplje z nogo. — "Tu I je, tu je!" zavpijejo vsi nekan*
i pridušeno. — "Daj no, sinko i malo te prhljadi sem!" , Oni, ki je prej udaril s kram-
0	pom, vzame malo trhlenine od panja in jo ponudi stricu.
b Stric jo ogleduje od vseh stra-d ni, pa reče: "Brestovo, Boga ). mi! Pri moji veri, da bi postal i- še enkrat mlad, ako to ni panj )- od tistega rogovilastega bres-v ta!" — "Lahko bi bil!" reče ij nekdo. — "Vidiš, saj tudi konj »o kar naprej koplje z nogo in :o hrže." — "Pa tudi ta dolina," a. nadaljuje stric, "vsaj zdi se e- mi, da je najstarejša. Nobena o- prejšnjih ni bila tako globo-el ka in razsežna." — "E, mož-v je, tukaj kopljimo!" reče žu-ce pan. — "Kopljimo!" zahrumijo je vsi.
Tisti s krampi in motikami ilo se živahno lotijo kopanja, se Izkopljejo velikanski panj na at tistem mestu, potem pa koplje-ga jo dalje. Sonce se je že nagnili- lo čez poldne, a še ni ničesar, a Hoteli so že skoraj opustiti >o- nadaljnje delo, a pride jim na laj mis^l, da bi še malo kopali, če bo pa še potem ne bo nič, bodo šli domov. Komaj so udarili dva-lo- ali trikrat s krampom, ko se ov, pokažejo nekakšne deske. Vsi >et se zgrnejo, da bi videli to stvar, je; To bo tisto! Čim globlje, rci tem lepše se vidijo deske. Na-iv. zadnje se jasno spozna, da je ali- gr9b. Počasi očistijo zemljo ila- povsod okoli desak in se pripra-ist, vijo, da bodo dvignili pokrov, igo Džebo prinese čudodelno olj vodo. Pop si natakne štolo in kaj odpre obrednik. Džilas si za-ta! suče rokave, pristopi z glogo-vim kolom bliže in se pripravi, no. "Pazi dobro, brate," naroča )vi- stric Mirko, "da ne bo oškro-ih: pila kri tebe ali koga drugega naj med nami. Ti, Džebo, pa ga tastih koj zalij s čudodelno vodo! >ra- Pazi, da ne izleti metuljček!"
Župan zakliče onim, ki so gu- fcppali: "No, zdaj pa počasi ašli od spodaj s krampi primite >*ij. pokrov in ga dvignite!" efno Storijo to. Bilo je vredno Mer pogleda! Pred njimi leži čisto |— cel človek, kakor da so ga včeraj dejali v to jamo. Samo eno 4 in nogo je predjal preko druge, 4li- iztegnil roke ob telesu, na-pihnjen je kakor meh, ves je pili rdeč, zdi se ti, da ga je sama
—	kri; eno oko ima zatisnjeno, : bi drugo odprto. Na prsih se mu >ru- poznata dve rani od puške, a , le obe skoraj zarastli.
pač Džilas zamahne s svojim iev: kolom in zabode volkodlaka v na- sredo trebuha, sa- "Z žegnano vodo!" zavpije Purko.
tej Džebo v tisti naglici ne po-
1	tu da bi zlil ravno v usta, i -_ temveč ga polije po licu. V
tistem trenutku izleti volko-lige dlaku iz ust pramenček nekak-me_ šne meglice — sam samcati »» metulj, in odleti nekam stran, ma- "O, ušel nam je metuljček!" )raj zakličejo mnogi. ho_ "Kaj si napravil. Džebo, nah Bog se te usmili!" kaj Pop opravi nad volkodlakom nekakšno molitev, nato zo_ pa ga takoj pokopljejo. Na mo,	mu nagrmadijo kamen-
oha Ja>	in trnja vsake vrste,
rže. predvsem glogovega. ga Šele prav v mraku se povrnejo Zarožani na svoje do-tt!" move, vsi veseli, da so našli volkodlaka Savo in mu one-; 8 mogočili nadaljnje nadlego-liri. vanje. Res jim je metuljček zati ušel, a kaj bi to. Starim ljudem - to ne more napraviti hudega.
o!"	, - M. Glišič.
—	-o-
tina V PRISTANIŠKI GOSTILNI
olje Mornar naroči juho. Ko mu
—	jo natakar prinese, vpraša morale- nar: "Kaj je to?"
Natakar: "Juha vendar!" da Mornar: "Hm, hm, če je to ri s juha, potem jaz že 30 let krma-•ko. rim po juhi, pa tega nisem vene- del."
ne-	-o-
>olj Biti brez slovenskega lista v ■Tu teh časih »e pravi biti brez zve-:an) ze s svojim narodom.
NOVI KRASNI KRI2I
Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za pre viden je bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50
t	nimamo več. To-
srečilo pa se je nam f^5^	dobiti, toda le orne-
Js^L jeno število novih ffija^KL druge vrste sličnih I ^^^if^l križev, ki so nare-
mmr* Jei" mn°£o lepši in ne
yifiR	sedanji, pač pa na-
« rejeni iz lepega t i MI 1 orehovega lesa, z ' I A lepim pozlačenim bronastim križem, 1 fe ki so dosti lepši in A j—S* JWlA mnogo bolje in na-Jp L ^Jr Šr^ tančneje izdelani, 1	m I!	kakor prejšnji. TI
Ju J^ M HU _ križi istotako vse-^^V ej/H	bujejo vso pripra-
<======3/	vo, ki se rabi ob
času previden ja bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jih zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo.
Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji.
STANEJO S POŠTNINO SAMO
Stran 4
IZ NEKDANJEGA BELOKRANJSKEGA NARODNEGA PESNISTVA
NABOŽNE PESMI L Saielj
Lani 30. grudna je minulo 56 let, ko sem bil prišel kot kaplan v Adlešiče v Beli Krajini. Bil sem poslan k bolnemu vode-ničnemu župniku slovenskemu pisatelju Lavpslavu Gorenjcu — Podgoričanu. Gorenjec je bil mojega prihoda prav vesel in me je prav ljubeznivo sprejel, prvič ker sva bila bližnja rojaka, on po roj. ii Št. Ruperta, jaz pa iz Mokronoga, in drugič, ker mu je bilo znano iz časopisov, da se tudi jaz bavim s pisateljevanjem, saj je ravno o istem času izšla moja prva knjižica "Zgodovina §t. Peter-ske fare na Dolenjskem". Žal pa, da nisva bila dolgo skupaj, ker je čez sedem tednov že umrl 19. febr. 1886). Ko sem sam ostal, začel sem nemudo-. ma zbirati gradivo za "Zgodovino Adlešičke fare na Belokranjskem", ki je izšla že drugo leto 1887, in pa belokranjsko narodno blago, za kar sem imel najlepšo priliko ravno v Adlešičih, kjer pred menoj še nikdo ni zbiral in je bilo tega blaga še veliko med narodom. Najprvo sem začel nabirati narodne pesmi "starinske popevke", kakor so jih imenovali. Te sem priobčeval potem v "Slovanu" 1. 1886 št. 14, 20, 24 in L 1887 št. 5, 6, 7, 11, 12 in ko je začel izhajati "Dom in Svet", sem priobčeval pa v njem več let nar. pesmi, pregovore, vraže i. dr. narodno blago. In ker se je tega gradiva v 20 letih veliko nabralo, sem izdal 1. 1906 vse do tedaj nabrano blago v posebni knjižici v "Bisernicah" I. z v. in čez tri leta potem pa 1909 II. zv. Med temi prav zanimivimi starinskimi pesmami s prav različno vsebino pa priobčil tudi tri nabožne pesmi, o sv. Petru in njegovi maj-ki, o sv. Lovrencu in njegovi sestri Ančici in o sv. Juriju, kako je premagal povodnega zmaja in rešil kraljevo hčer. Ker sta pa ti dve knjižici "Bisernic" že davno pošli, mislim da bo primerno, da se te nabožne pesmi tu priobčijo, vsaj so tudi v Beli Kraj ini gotovo že davno pozabljene, vsaj so jih še o mojem času znale samo stare žene, mladina pa ne več. Naj pa tudi starim Američanom — Belo-kranjcem vzbudijo lepe spomine na svojo lepo in zanimivo domovino Belo Krajino, deželico sonca in grozdja.
SV. PETAR I NJEGOVA MAJKA
Sveti Petar u raj teče, za njim teče mila majko. Kriče, viče mila majko: Cekaj mene, sinko Petar, čemo skupa u raj teči! Neču, v j era, mila majko T Dok na svetu živa bila, nikdar raja ne dobila. Bila jesi krušnjarica, krušnjarica, krčmarica. Vincu vodo prilivala, kaj si duše napajala. Krive vage podmikala, kaj si duše nahranila. Samo jeno povesance ona vbogim podelila. Za ono se pokajala: Jadno moje povesane, kuda se boš potepalo po petlaiskih torbetinah! Za njega sem jako huda, ki ga sem ja jadna dala. Došli jeso v svitli raj. Majko došla na sred' pakla, sinko došel v svitli raj. - Majko prosi: Sinko veži, veži lakno na lakance, i me vuči iz dna pakla! Vezal lakno na lakance, vukel majko iz dna pakla. Viče njemu mila majko: Cekaj mene, sinko Petre, da s9 otresem ovi duši! Sinko potegnil lakance. Lakance se pretrgalo, majko'prošla na dno pakla.. Još ji viče sinko Petar: Tu te bodi, mila majko i
Dok na svetu živa bila, nikdar raja ne dobila. Do sad bila gornja krušnjarica,
sada bodi doljna pekarica!
SV. LOVRENEC IN NJEGOVA SESTRA ANČICA
Blaženi sveti Lovrenec, ki je služil devet let, i deseto j eden dan, ide doma k mamici, svoji ljubi sestrici, po imenu Ančici. Ljuba moja mamica, kadi je moja sestrica, po imenu Ančica? Ljubi sinko Lovrenec! A ja njo sem zaklela u to mlado nedeljo. Slala sem jo po vodo, ni me tela slušati, išla se je česati. Onda sem jo zaklela: Pa po gori hodila, kako druga zverina! Da po vodi plivala, Kako druge ribice! Ljuba moja mamica, tužna vaša kletvica! Speč'te meni brašnjico, idem iskat sestrico, po imenu Ančico. Prehodil je celi svet, ' sestre nikder ni našel. Došel je do vodice, tu se malo počinil, da če jesti brašence, da če piti vodice. Doletela ribica, skalila mu vodico. On je trgnil sabljico, da če poseč' ribico. Ne moj mene, Lovrenec! Ja sem mame, ko je ti, 4 ja sem čače, kega ti. Mene mama zaklela u to mlado nedeljo. Slala me je po vodo. Nisem tela slušati, išla sem se česati. Ona me je zaklela: Da po gori hodila, kako druga zverina, i po vodi plivala, kako druge ribice! Rekel ji je Lovrenec: Ljuba moja sestrica! Bi 1' te mogel izprosit', bi 1' te mogel izmolit'? Nikdar brate Lovrenec tam do suda božjega. . Neg' reci naši mamici, nek' mi belo ruho, ko smo skupa zbirale, med uboge razdeli. Nek' mi suho zlato, -ko je meni spravljala, vse podari cerkvi.
SV. JURIJ PREMAGA VOD-' NEGA ZMAJA IN RESI KRALJEVO HČER
Veseli se, zemlja Bosna ravna, koja jesi na glasu od davna vso krščansko vero razspozna-la!
Eto tebi lipo premaliče, premaliče, dan te Jurjev išče! Kaj če tebi Jurjev dan donesti? Tihe rose, dubrave zelene. U planinah snegi prekopnijo, i po šipku rožice procviču. — Zmaje leži v tomutni jezeri, iz jezeri glavo podiguje, proti grada milo rozijuje, proti grada širinskega. Kralje nima sina ni jednega, samo jeno čerčico jedino, mora je dat' zmajo za deseto. Kad' jo šal je u 'njo polje ravno: Aj me meni! dete moje drago, kamo oče belo lice tvoje, kamo čedo bele roke tvoje! Setala se po 'nem polju ravnem, i za sabom janješce peljala. Sestal je je svečeni Juraje; još ji veli svečeni Juraje: Kaj se plačeš, lijepa devojka? Ne pitaj me, neznani delija! Moram čekat' zmaja vodenoga, Nisem ja ti neznani delija, neg' ja jesem svečeni Juraje. Češ se z mojim krstom po&rstiti, hočeš moga Boga vjerovati, v ja ču tebe zmaju otimati. Sedi doli u zeleno travo, češ ti meni drobno poiskati. Ako bi ja junak pozaspaval,
ne od podporočnika do polkov- i nika, čeprav ni navada, da se jih tako naslavlja.
V prvih mesecih 1941. leta, ko je mobilizacija nemudoma prisilila da se število vojske tako naglo poveča, ni bilo dovolj kaplanov. V vojski jih je bilo samo 137 takrat; sedaj jih je nekaj tisoč.
Prva šola za kaplane je bila ustanovljena v teku zadnje vojne na francoskem ozemlju, bli-j zu Chaumonta, kjer so vzeli v! najem neko hišo, da bi jim slu-j žila v to svrho. 1920 leta je bila Kaplanska Šola odprta v Camp j Grant, 111.; 1921. leta je bila, preseljena v Camp Lenox, Kentucky, 1922. leta v Fort Wayne, Mich, in v Fort Leavenworth 1924. leta. 1928. leta je dvanajst zadnjih kaplanov konča-; lo to šolo. In potem je bila po štirinajstih letih, 1942. leta, šo-
J• M. Trunk
TEDENSKI KOLEDAR
26.	Nedelja — Ned. po Božiču, Štefan
27.	Ponedeljek — Janez, apost in evang.
28.	forek — Nedolžni otročiči
29.	Sreda — Tomaž,.škof, mučenec
30.	Četrtek — Kolumba, devica
31.	Petek — Silvester, papež
JANUAR 1944—
1. Sobota — Noto leto
Četrta nedelja v decembru
Ko smo v starem kraju pri trgalvi nosili polna brenle v hram. smo za	* ,	„ , _ .
vsako brenio napravili «araxo v palico. Podobno za ruk bombni polet, ki ia zoPet odprta v Fort Benja ga napravi leteča trdnjava "Knock-Out Droppar", naslikajo noro bombo na Tr,,*ri	t«^;««« sa-
njano stran. Sedaj, ko je dovršila se svoj 50. bombni polet, pa slika nanjo Sgi. Stanley Jacob iz Newton Upper Falls. Mass.. veliko bombo, ki bo zna-čila pol stotaka poletov. Pri tem ga nadzoruje "Smiling Jack" Lieut. John P. Manning, pilot, doma is Minneapolisa.
"Mislim, da trpljenja sedanjega časa nimajo vrednosti proti slavi, katera se. ima razo-
min Harrison, Indiana. Po iti- deti na<* nami" (Rim. 8, 18)
VOJNI KAPLANI OPRAVLJAJO MNOGA DELA
Kaplani v vojski Združenih držav so nekoč bili samo duševni svetovalci vojakov, so pridigali v nedeljah in malo poduče-vali; sedaj pa imajo obilno in odgovorno delo.
Danes Vojno Ministerstvo zahteva, da vsak kaplan predno vstopi v vojsko napravi pet tedenski tečaj v Kaplanski Soli.
Praktične dolžnosti kaplanov, vodstvo in uprava, disciplina, navade in dolžnosti v vojski, vojni zakon, vojna higi-jena in prva pomoč, topografija, zapisnik grobov, vojna korespondenca in pregled, denar in premoženja v tujih deželah, straža, oprema, organizacija, zabave, poduk in muzika, način obrane proti raznim kemičnim preparatom, ter poduk o odtisih prstov, je samo nekaj predmetov, ki se jih morajo kaplani učiti in znati ako hočejo oprav-jati svojo dolžnost v moderni vojni.
Kaplani ne nosijo nič orožja pri sebi, toda učiti se morajo cako rokovati z obrambnim orodjem, posebno ako bi sovražnik skušal rabiti kemikalije, ker kaplani so mnogokrat tako blizu fronte kot so vojaki, d se borijo..
V prvem delu Kaplanske Šo-e se podučujejo vojni zakoni, uredbe vojske, vežbe infanteri-je, celo knjigovodstvo. Učijo se tudi pridigovanja in za nalogo morajo nastopati s petnajst minut dolgimi pridigami pred svojimi sošolci kaplani, kateri so najbrž najbolj kritična publika pred katero so kedaj govorili.
kad' se bode jezera mutnila, zbudi mene, lijepa devojka! Sela doli u zeleno travo, ona mu je drobno poiskala. % Pozaspal je svečeni Juraje. Kad' se začne jezera mutniti, splakala se lijepa devojka, pala solza na lice Jureče, onda se je sprobudil junače. Sedel se je na svoga konjiča, Zmaj je zašel iz vode tomutne, prevrgel ga svom mečem zelenim,
konju ga je na rep navezao, nesel ga je kralju širinskemu. Kada dojde h kralju širinskemu:
Ovo si mi, kralje širinskemu! Eto tvoga Boga vodenoga! Eto tebi čerčica jedina! Eto tebi beli gradi moji, pristajaše, da se po njih šečeš! Eto tebi moj prstanek zlati, pristajaše na desnict) tvojo! Eto tebi čercica jedina, pristajaše, da jo bodeš ljubil! AP neču tega nijednega, neg' sakupi dosti duhovnikov, da masujo maše za vse duše! -
' • -o— '
Pomagajte Ameriki de zmage! Kupujte zvezne vojne t
da bo vsak popil en kozarec njene kopalne vode. Samo e-den izmed lordov se je izključil z beserami:
"Jaz si oridržuiem. da pou-žijem toast. '
V teku zadnjega leta je ta Kaplanska Sola bila na Har- ;em navad*, da so prepečcne vardski univerzi v Cambridge, Mass. Tam se pripravljajo katoliški, protestantski in judovski kaplani za svoje delo na bojnem polju. V vsakem razredu je dve tretjini mladih kaplanov in ena tretjina onih, ki so bili poklicani iz vojske radi posebnega poduka. Vsi, ki vstopijo v to šolo, so najprej navadni vojaki, ko pa končajo tečaj, postanejo podporočniki.
George Washington je prvi izdal klic ameriškim duhovnikom za vstop v vojsko, za časa revolucionarne vojne. Zato so takrat vojni kaplani bili duhovniki, ki so se obvezali da bodo pol leta ali celo leto v vojski, in niso dobili nobenega čina.
Po odredbi zakona od 3. marca 1791 ima predsednik pravico imenovati enega kaplana za ce-1 lo vojsko, ako to smatra za potrebno in v občem interesu.! Rev. John Hurt iz Virginije, ki je bil kaplan za časa revolucije. je imel čast biti prvi kaplan po novi odredbi zakona.
Leta 1837 je bilo 20 kaplanov, ki so tudi izvrševali dolžnosti učiteljev. Leta 1849 se je število povečalo na 30. In na kraju Prve Svetovne vojne je ameriška vojska imela največje število svojih kaplanov — 2,364. Po obči demobilizaciji je to število zmanjšano na 125.
Leta 1920 je Zakon za Narodno Obrano ustanovil mesto Glavnega kaplana,, in odredil da na vsakih 1,200 vojakov pride en kaplan, ter jim odredil či-
rih semestrih je bila preseljena	enkrat poudarim nad vse
na Harvard, kjer se sedaj na- resno: milost končne stanovit-haja.	nosti je tako velika, da je nihče
F.L.I.S.—Common Council. 2 največjimi čednostmi ne .	more zaslužiti, niti kot pravico
0--od Boga tirjati. Vedno bolj
ANEKDOTA	vrednega se je pa boš storil po
, "	' krščanskem življenju in po sta-
Beseda toast, ki pomen« na- novitni molitvi si jo moreš od pitnico, izvira iz angleščir.e. O- Boga izprositi z nedvomno go-krog 1. 1500, je bila na Angles- tovostjo.
Pogostoma premišljuj konec vseh stvari, nečimrnost vsega
"Glej, hitro pridem," govor! Sv. duh, "hrani, kar imaš, da nihče ne vzame tvojega venca" (Skr. Raz. 3,11).
Okleni se v življenju in smrti tega, kar je edino na tem svetu nespremenljivo in' stanovitno obrnjeno na dobro, namreč svete volje božje in deležen boš postal njene božje moči m stanovitnosti, kolikor je v tem spremenljivem življenju mogoče. Da te pa spremeljivost tega življenja ne zapelje in vara, imej neprestano pred očmi, da popolna trdnost in stanovitnost v dobrem, ona stanovitnost in
krušne rezine polagali v zajet-
iKr^rs reudari' ki -.-v odpartl
pivec je dobil rezine	kratko je to življenje, m kakor od dobrega, je prihranjena za
vse težave tega časa niso vred- večno življenje. "Tedaj bodo Nekega dne, ko ze je Ana ne, da bi se tudi le primerjale s pravični stali z veliko srčnost--Boleyn, nesrečna žena Hen**ika prihodnjo slavo, katera bo nad jo" (Modr. 5, 1). VIII. in ena najlepših angleš- teboj razodeta.	"KRALJU SVETOV pa, NE-
kih žensk, kopala, so gospodje Nepretresljivo zaupaj v Bo- MENLJIVEMU, NEVIDNEMU, iz njenega spremstva sklenili, ga, ki je neskončno zvest, čigar SAMEMU MODREMU BOGU
milost je vsemogočna, ki te je poklical k večnemu življenju
Cast in slava na vekov
VEKE! AMEN" (1. Tim. 1, 7).
KANDIDAT
Ji**... .
jftlMiiirirftiiiri lirntY"'! aaririL
i . . , / AMEftlKAKSEl SLOVENEC
BOMBE NAMESTO ZAREZ —* ^—_- i
Ker stoji za njim 36 republikanskih tovarišev v poslanski zbornici, je dal Representative Everetl M. Dirksen pripisati tudi svoje ime na seznam republikanskih predsedniških kandidatov za nominacijo v 1944. Imajo ga za nekakega voditelja -v kampanji proti Willkieju.
jBRHiM.. .'
A« ALXFl&HTlMd FOR'am lOEAU TO^v^lf? Wl^Wk PESTRO* THE VIOLENT AND »RUTAL *£THOC dH^^BSa^OF FORCE USED BY THE A&ORESSCR« gWBB^^a^sSI^BPwff^PJP USEKATE TMt PEOPLES OF THEWOC^^^j
fcCT^žaJMF Emm an ueu tsouperos r j
msm ^mwmwmrJ^mJnM
r«# Mr ^jMriq^^gjEjy p &
vKQSBlit HifiiiSHS
W H [THE OREEK*SACREO taiOAPE'WMICH HELPED Kj^r/jflnM W J* jMOKTBOMERrS 8TW ARMY DEFEAT ROMMEL'S TH^rfFORCE« IN. NORTH'AFRICA. 16 COMPOSED]!/
OF FORMER GREEK. ARMY OFFIC6RS.1V .^■jONLY THEIR LEADER, CHRfSTOOOLI LOSTS1GAWTE SV"	^U^V^T^
wHBS^Sfesi
jW/OF ™E	NAVY'wmC« ESCAPED
■■ l^^^EAj^^-«2^?^ ^ AL£*A«D*»A, NOW PATROL THE	AND
'	r^	A": MEDITERRANEAN. IN THE TUNISIAN CAMPAIGN*^
rt**^	T«« SANK. NUMEROUS AMS SUPPLY SHIPS,TMEY|:
i V/	' HELPED ESCORT THE SICILIAN INVASION FLEET-j Ej)
LS ^Bv	THE DESTROYER KAN APIS AIDED IN BOMB I NO j K^
ft	OF Augusta into sub re nderIJ
$3.50
Naročila je poslati na:
KNJIGAMA' AM. SLOVENEC
184» W. Cermak Road,	Chicago 8, Illinois
DR. FRANK T. GRILL
ZDRAVNIK in KIRURG
Stanuje in ordinira if* T
) 1858 W. Cermak Rd„	Chicago, Illinois
| od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob
nedeljah po dogovoru.
Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955

Petek, 24. d«e«mb*» 1*4*
Stran 5
amerikanski slovenec
Petek, 24. decembra 1943

^LJUBKI BELI JAGENČKI
Me&iSBnML- .........'in iHriri »^n r a i THBH^k mSrdm *»
Krasen je bil pogled is zrakoplova na ie oblačke, ki so sipali razdejanje na neko lovarnp in bližnje železniško dvorišče v Turinu, Italija. To so kajpada bombe ravno v trenoiku, ko so se razpočile. Spustili so jih pred kratkim leteče trdnjave 15. zračne sil«.
; . - - . - i
Družba jj^llsv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novembra 1914.	\
\ v Zedinjenih Državah	IA|'f Tli Inkorp. v dri. HHnoia !
Severne Amerike. ^^ JOUei, III. I4. ^ 191i J
! Naie geslo: "Vse za vero, dom in narod: vsi za enega, eden za vse.**
GLAVNI ODBOR:	J
>	Predsednik: George Stonich, 257 Lime Street. Joliet, Illinois	J
>	L podpredsednik: Frank Tushek, 716 Rsub St. JoUet, I1L	J J 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. UL
.	Tajnik: Prank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, I1L	J
I	Zapisnikar: John Nemanich. 650 N. Hickory St, Joliet, IIL
'	Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodrnf Rd„ Joliet, IIL	\
!	Duhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th Su Pittsburgh, Pa. J
;	Vrh. zdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St. Joliet. UL
I NADZORNI ODBOR:	<
Andrew Glavach. 1748 W. 21* St., Chicago. IIL	I Joseph L. Draaler, 1318 AdanM Street North Chicago^ Illinois.
; Joeeph Jerman. 20 W. Jackson St. JoUet UL	j
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovkh, 39 Winchell St, Sharp«burg, Pa. Mary Kovacich, 2294 Blae Island Ave., Chicago, IIL	\
John Denis, 2730 Arthingtoa Ave, Chicago, IIL	J
| Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, \
>	540 North Bluff Street, Joliet Illinois. I URADNO GLASILO:
"Amsrikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd„ Chicago, IIL
Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter ; \ njih dedičem raznih posmrtnin, poikodnin, bolniških podpor ter drugih !
>	izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
Drnštvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Z dr. držav z
>	ne manj kot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato- ; ! ličan moškega ali ženskega spola v starosti od 13 do 60 let V mladin-
>	ski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 aU $1,000.00. Izdajajo se različni \ certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year
>	Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost katera se vsako ! leto viša.
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (lcam) tudi bolniško | podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in • poakodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience | tabeli
DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). [ Uradni jezik je slovenski in angleški.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno srečo!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismene ali ust-
>	meno na gL tajnika: FRANK J. WED I C, 301 Lime St, Joliet UL
1 Vesele božične praznike in srečno zdravo	»
f Novo leto 1944	<
r voščim vsem glavnim uradnikom in uradnicam, nadalje urad-	j
f nikom in uradnicam podrejenih društev, kakor tudi celokup-	Z
f nemu članstvu in njih družinam, da bi vsi v pravem duhu ob-	0
t ha j ali spomin rojstva našega ljubega Gospoda Jezusa Kristusa.	J
f GEORGE STONICH. gL predsednik DSD.	j
f Prav vesele božične praznike In srečno zdravo	*
Novo leto	J
želimo vsem uradnikom (cam) vseh lokalnih društev, kakor tudi vsemu članstvu naše dične Družbe sv. Družine ter obilo vse-
f stranskega uspeha v novem letu!	I
f UREDNIŠTVO GLASILA DSD.	*
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA DSD
Vsem glavnim uradnikom (cam), uradnikom (cam) krajevnih društev, prijateljem in znancem, voščim vesele božične praznike in srečno, zdravo in zadovoljno Novo leto 1944. Da bi novo leto prineslo tisto milost božjo, katero vsi prosimo in pričakujemo, da bi postal mir na zemlji, in da bi zopet postala prava zadovoljnost med vsemi narodi. Dal Bog!
FRANK J. WEDIC. jrlavni tainik.
Dopisi lokalnih društev
DR. SV. LOVRENCA, ST. 14 DSD
East Pittsburgh, Pa.
Naša letna seja se je vršila 12. dec. in je potekla v najlepšem redu. Škoda, da ni bilo naših dveh glavnih odbornikov, pa dandanes so taki časi, da mora vse delati, staro in mlado, samo da naša nova domovina in zavezniški narodi prej pridejo do zmage, celi svet pa do miru. Nas vneti član in zapisnikar John Pavi ako vič je moral voditi sejo. Začel je z moKtvijo, potem pa je naslovil navzoče s tako lepim govorom, da so vsem j oči postale mokre. Pet članov in članic je zadela posebna sreča in veselje, pa tega ne bom podrobno popisovala, ker bi vzelo preveč prostora.
Odbor smo obdržali ravno isti, kakor je bil prošlo leto, in kako ne, saj so vsi prav fini fantje in prav vneti društveni delavci. Naš predsednik J. P. tako udari po mizi, da ga mora vsak poslušati, če hoče ali pa ne. A naš blagajnik N. P. dobro pazi na svojo čekovno knjigo, da bi kakšen krajcar preveč ne napisal. Naš tajnik Mr. Kelly pa zmeraj šteje groše, da bo to-
liko bolj gotovo vse prav v bla-1 ?ajni. Vsi odborniki so prav fini, samo članstvo bi se moralo malo bolj zanimati za seje, kaj-sam odbor ne more storiti /sega, pa če bi še tako hotel, ampak je potrebno, da članstvo sodeluje, drugače društvo ne more napredovati. Le vsi popri-mimo složno, pa bo šlo. Glejmo, ia bomo v novem letu pripel j a- j li vsak po enega novega člana, potem bo naš odbor vse bolj j tresel.
Končno želim vesele božične praznike vsem glavnim uradnikom DSD in celokupnemu član-' jtvu, vsem našim mladim fantom, ki so raztreseni po celem svetu, vsem bolnim vojakom in žlanom našim, da bi božje Dete nam prineslo zmago in mir na zemlji. Kupujmo vojne bonde in vojne znamke!
Anna Tomažič.
-o-
dr. sv. družine, št. 1 dsd
Joliet, 111.
Vse člane in članice našega društva tem potom vljudno vabim, da se polnoštevilno udeleže prihodnjo nedeljo dne 26. dec. glavne letne seje, ki se bo vršila ob času kot navadno. Letne seje so zelo važne, ker se u-krepajo razne stvari in napravijo smernice za napredek društva za naslednje leto. Od udeležbe članstva na seji je pa odvisno, kaj se dobrega stori in
3klene za bodoče poslovanje s društva v korist članstva in za 1 našo dično organizacijo DSD. r Na tej seji bo tudi volitev nove- \ ga odbora za leto 1944. Izvolite t odbor po vaši razsodnosti, da i bo vam v zadovoljstvo in v do- a brobit društva.	a
Iz gori omenjenega lahko vi- I dite, kako potrebno je, da se te 1 seje vsi udeležite. Vsi imamo T enake koristi od društva, toraj J je tudi vseh dolžnost, društvu ( pomagati in se zanimati, kako posluje. Radi tega upam, da bo- 3 ste to vabilo vsi upoštevali in : prišli na sejo v nedeljo. Zeleč vsemu članstvu DSD blagoslovljene božične praznike ter zdravo srečno novo leto, da bi nam prineslo zmago in toliko potrebni zaželjeni mir ter po-vratek naših fantov zopet na- a za j.	t
Z bratskim pozdravom j S
Anton J. Smrekar, tajnik. ^
DR. SV. DRU2INE, ŠT. 11 j\ DSD
Pittsburgh, Pa. ]
Članom in članicam društva i Sv. Družine št. 11 DSD, kateri j niste bili navzoči na glavni let- i ni seji vršeči se dne 12. decern- i bra 1.1., sporočam, da so bili za 1 leto 1944 izvoljeni, v odbor sledeči sobratje:	\ < Predsednik Joseph Pavlako-ji vič; podpredsednik Joseph < Krošel; tajnik George Wese- s lich; blagajnik Joseph Baho-rich; nadzorniki: John Kobe, John Hlebec in John Boyanc; duhovni vodja: Rev. M. F. Ke- 1 be; društvena zdravnika: Dr. F. J. Arch in Dr. R. G. Fabian.
Društvo bo tudi prihodnje leto zborovalo vsako drugo nede- { ljo v mesecu v istih prostorih in ] ob istem času kakor dosedaj. j Glede društvene blagajne in < nadaljnega in bolj uspešnega . poslovanja se je mnogo ukrepalo na tej seji, nekaj predlo- i gov se je zdelo udeležencem ; 1 preveč važnih, da bi jih kar sa- < mi prevzeli na sVojo odgovor- ( nost. Zato .se je odboru naroči- < lo, da se odpošlje glasovnice tu-j] di onim članom in članicam, ka- ] terih ni bilo navzočih ta dan na naši glavni seji. Vsak član in 3 članica naj glasuje po svoji j lastni volji, vendar če bi bilo, 1 dovoljeno delati reklamo, bi 1 jaz priporočal vsem, da bi gla- 1 sovali za oni predlog, ki je o- 1 značen prvi na glasovnici, kajti lažje bo pri društvenem poslovanju in večje zadovoljstvo bo ■ med članstvom.
Vsi oni kateri še nimate svojega asesmenta plačanega za december in oni kateri še kaj društvu dolgujete ste naproše-ni, da poravnate do nedelje 26. decembra. Kedor se ne oglasi do omenjenega dne, bo vknji-j žen kot dolžnik in njegovo ime' bodo gledali vsi odborniki na letnem računu, ki se bo sklepal v nedeljo 2. januarja.
Večkrat je bilo v našem Gla-
silu A. S. omenjeno že glede tampanje za novo članstvo, in ia naših društvenih sejah se to ponavlja mesec za mesecem, ;oraj vam je vsem znano, da mamo kampanjo za novo članstvo skozi celo leto. Naznanja se vam, da bomo imeli tudi v prihodnjem letu kampanjo ter /as prosimo, da se bi vsak in ^'saka potrudili in vzeli nekoliko časa za agitacijo za vaše društvo in DSD.
Vesele božične praznike ter zdravo in srečno novo leto 1944 želi vsemu Članstvu
Tajnik.
-o-
DRUŠTVO SV. TEREZIJE, ŠT. 16 DSD
Chicago, III.
Članice društva sv. Terezije, it. 16 DSD, pozivam na sejo, ka-;era se bo vršila dne 27. dec. ob i. uri zvečer v navadnih prostorih. Ker je to letna sej a,- pa tudi zadnja seja v tem letu, je dolžnost članic, da se je udeležite. Volil se bo tudi odbor za leto 1944 in tudi druge zadeve bo treba rešiti, ki spadajo k letni seji. Članice, katere dolgujete na assementu, prosim, da istega poravnate na prihodnji 3eji, da mi bo potem mogoče zaključiti račune ob koncu leta.
K sklepu želim vsem članicam, glavnemu odboru in vsemu članstvu DSD vesele in zadovoljne božične praznike ter srečno in mirno novo leto 1944.
Sesterski pozdrav!
Mary Kovačič, tajnica, o
DR. SV. IVANA KRSTITELA, ŠT. 13 DSD
Chicago, 111.
Cenjeni člani in članice našega društva, vljudno vas vabimo na sejo četrto nedeljo v mesecu, 26. decembra, v dvorani 3V. Štefana, 22. PI. in Wolcott Ave.
Ta seja bo glavna in letna; na njej se bo vršila volitev odbora za 1944. Zato vas prosim, da se vsi udeležite, saj imate vsi enake pravice in enake dolžnosti pri društvu, ki je za vse enako. Bomo imeli tudi malo za suha grla in nekaj prigrizka.
Vsak član in članica bo moral 50c plačati v društveno blagajno, ako se udeleži ali ne. Tudi prosim vse one, kateri so dolžni na. asesmentu, naj svoj dolg poravnajo, da bo mogoče društvene knjige in račune v lepem redu zaključiti za leto 1943. — S sobratskim pozdravom
John Denša, tajnik. -o-
ST. CECILIA'S SOCIETY NO. 12 DSD
JoUet, 111.
St. Cecilia's Society No. 12 DSD had its meeting Sunday afternoon at 2 o'clock in Ferdi-nand Hall. After the final business session the election of officers for 1944 was held anc the following were elected Pres. Anna Jerisha, Vice Pres
Antoinette Wedic, Sec. Julia s: Cump, Treas. Amelia Shelko, v Rec. Sec. Jennie Krall, Trustees s Catherine Przybilski, Jennie t< Bambic, Anna Zelesnik, Sen- ti tinel Frances Slapničar.	k
Installation of officers will s be held at our next meeting in n January, second Sunday in the p month. Members, do not forget s the date! We would like to v have a large attendance. Why not start out the year by com- ^ ing to your society meetings? t I know, if you come, you will benefit by it in more than one way. Hope to see you in on Sun-dan, Jan. 9, 1944.
Wishing you all a Merry \ Christmas and a Happy New J Year!	*
A. C. W. 2
-o--|i
ST. JOHN'S LODGE, 1 NO. 13 DSD
Chicago, 111. Attention, members!
There is going to be an an-
-	nual meeting this coming Sun-1 5 day, Dec. 26, 1943 at 2 o'clock
I	sharp. Don't forget members that at this time of the year we j select new board of directors.1
J It is up to you to be there to
*	voice your thoughts and help ; > select those you think best. Re-
, freshments will be served, so j
II	let's all make it our business to 1
-	be there.
i Keep buying bonds to bomb \ f the bums. r; Fraternally yours, i	Steve Kosar, President, i
e iz slbTnašelbin
r (Nadaljevanje z 2. ^trani)
*	otroci, so bile deležne nekaj dobrot.
V resnici je bilo zanimivo, gledati ta prizor otrok, kako; so bili vzi-adoščeni in veseli. Ko j sem sedem let starega fanta j vprašala, kako se mu je dopa-, dlo, je rekel: "Oh ,boy, it was
-	nice, but I don't think it was
0	the right Santa Claus, because
-	I heard him talk Slovenian to
1	the ladies." Mama mu je pojas-e nila, da je moral govoriti slo-
-	vensko, ker vse ženske ne razu-1
j
a | mejo angleško. Tako se je ta j e zabava končala, v veselje otrok in zadovoljstvo mater, katere!
-	so bile tam navzoče.
a j Na starega leta večer bo pri-
i	redilo združenje zabavni večer:1 .- za odrasle. Ne pozabite tega i
večera vsi Slovenci in Slovenke, I j i- mladina in starejši! Zabave boj i- za vse. To bo pri Fluderniku, j
tam kjer se vrše seje. r Končno želimo vesele prazni-ke in srečnejše novo leto vsem članom združenja, kakor tudi ostalim Slovencem širom Ame- | rike. — Za odbor l,	Mrs. J. D.
ZAČASNI PEČLAR SE ZOPET OGLAŠA i-	Sheboygan, Wis.
Ravnokar vidim, da je joliet
ii	ski Tone s Hriba vstal od smrti t in se spet oglaša in je prav tako
dobre volje, kakor je bil prej-; šnje čase. Naj se pa še jaz ogla-l- ===================
J: CALIFORNIA CAR CO.
>- potrebuje 100 "car" Na cene se i- ne ozira. Pokličite "Smitty" i- Mansfield 3700, 4715 W. Madi-
I son Str., Chicago, 111. )-! --
POSLVSAJTE
jugoslovanski radio pro-^ gTam, ki se oddaja vsako ne-deljo od 9. do 10. ure zjutraj o preko radio postaje WGES v i- Chicagi. — i --|
I DR. H. M. LANCASTER |
21 Dentist * * i
y S	«►
I 2159 West Cermak Rd.
i- | Telefon Canal 3817 f- |	(ogel Leavitt St)
|	CHICAGO. ILL. * I
aim, saj sem tudi jaz dolgoletni vaš naročnik, da ne boste mislili, da sem se že preselil v krtovo deželo. Za enkrat sem še tu, pa mislim, da ne bo dolgo, ko bom dobil poziv, naj se preselim tja, kjer me zdaj ni. Cenjeni urednik, prosim, da malo potrpite z mojo slabo pisavo, saj sto let od zdaj Vas ne bom več nadlegoval.
V bolnišnici se nahaja Mrs. Zorko, tukaj jako poznana mati, in Mr. Leo Zorko, večletni gostilničar in tudi naročnik tega lista, če se ne motim.
Nadalje Vam naznanjam, da nisem več pečlar. Moja žena se je vrnila iz dvomesečnega dopusta V Minnesoti ter se lepo zahvaljuje vsem tistim, ki jih je tam obiskala in so ji šli tako lepo na roko. Ako bi se pripeti-
lo, da pride kakšen Minnesot-čan v Sheboygan, naj se oglasi tu pri nas. Torej še enkrat hva-,la vsem skupaj, tako od moje ' soproge, kakor tudi od njenega možička.
Jaz bi se še ne bil oglasil tako hitro, pa me ženske nagovarjajo in pravijo, da rade berejo moje dopise. Ženske je pa treba ubogati, ker žena je dar božji pri hiši, tudi če včasih malo pogodrnja.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želim uredništvu in vsem naročnikom.
Anton Marver, Sr.
-O
. VI radi berete toti iz drugih naselbin; drogi radi bero norice iz raSe naselbine. Poročajte norice in dogodke r "Am. Slovencu9*.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtih src naznanjamo našim sorodnikom, prijateljem in znancem tu ž no resi, da je previdena s st. Zakramenti za redno preminula naia ljuba mati in soproga
ANNA ANDERSON
(rojena MIHELIC)
Pokojna je bila rojena leta 1906 ▼ Pueblo, Colo., in je leta 1927 prišla r Brooklyn, N. Y. k sroji teti in stricu Margaret in Anton Anilovar. Pri njih je bila do leta 1943 in tukaj se je poročila. Junija meseca je spet šla nazaj r Pueblo, Colo, k sroji materi, da bi si okrepila zdravje, ter je tam čez pol leta za redno zaspala r materinem naročju. Njena mali je Med-re-dora, doma iz Dolnje Podgore, fara Stari trg pri Kolpi. Njen oče Jure Mihelic je bil doma iz rasi Ceplane, fara Nemška Loka. pri Kočerju. On je umrl leta 1916 za "flu".
Najlepša brala društvu "Krščanskih mater", ker so molile rožni venec pri njeni krsti, kakor tudi patru Frančišku, ki so tako lepo govorili pri pogrebni sv. maši in opravili pogrebne obrede. Dalje hvala vsem, kateri so darovali za sv. maše in za vence, kateri so ji stali na strani v času njene bolezni, posebno pa njeni materi, ki je dosti prestala pri njeni bolezni.
Umrla je dne 30. novembra 1943, in je bila pokopana 4. decembra 1943 iz hiše žalosti v cerkev Matere Božje n« pokopališču Roseland.
Draga soproga in mati. počivaj mirno, in rečna luč naj Ti sveti.
Žalujoči ostali:
TOM ANDERSON, soprog; GLORIA, hčerka; MARGARET in ANTON ANŽLOVAR. teta in stric; ANNA MIHELIC v Pueblo, Colo., mati; GEORGE, JOSEPH, PETER in JOHN, bratje; zadnji se pogreba ni mogel udeležiti, ker je pri vojakih v Indiji.
Brooklyn. N. Y„ decembra 1943.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI naše ljubljene hčere in sestre
—"S EJi^M'llBW llil tek.
ANNA M[ PRITEKEL
ki je preminula 24. decembra 1942.
Eno leto je že minulo.	Zemlja groba Te še krije,
odkar ločila si se od nas;	veter hladen Ti Šumlja.
srca naša žalosti polna	nam pa solza z lica lije,
za Teboj so vedno nam.	ne uteši tuge nam srca.
Luč naj nebeška tam r raju Ti sije. Draga nam hči in sestra, dokler se tam ne snidemo vsi.
Žalujoči ostali:
ANTON in JOHANNA PRITEKEL, starši; 3 bratje in 4 sestre.
Pueblo, Colo., v decembru 1943.
istp^a^M^^—A _____
m STUDENEC BLAGOSLOVA!
' -^a. p v	•> x •«..< .•;	.
s? 300 svetih maš letno, za žive in mrtve člane Masne Zveze. Članarina za vsako osebo živo ali umrlo. 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upišite vaše sinove vojake.
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA S	za afriške misijone,
s 3624 W. Pine Bird. Dept. A, St. Louis (8), Mo.
Stran 6_
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 24. decembra 1943
KNEZ SEREBRJANI
— ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj	Poslovenil — AL Benkovič 1
Ko bi za trdno vedel, da nama je dano še dolgo časa živeti skupaj, bi te ne prosil tega. Pomislil bi, da se tebi ne spodobi, da bi te jaz imenoval brata; a sedaj ..
"Dosti, ne delaj greha, Maksim Grigo-rič!" mu je segel Serebrjani v besedo. "Zakaj bi ne bil moj brat? Vem, da je moj rod častnejši od tvojega, toda to je državna in razredna stvar. Tu pred Tatar ji, sredi širnega polja, sva si pa enaka, Maksim Grigorič, in sploh sva si vedno enaka, kadarkoli stojiva pred Bogom, ne pred ljudmi! Pobrativa se, Maksim Grigorič!"
In knez je snel s sebe križec na vzorko-vani zlati verižici in ga dal Maksimu. — Tudi Maksim je snel z vratu križec od navadne medenine na svilenem traku, ga poljubil in se prekrižal.
"Vzemi ga, Nikita Romanic. 2 njim me je blagoslovila mati, ko smo bili še revni ljudje in še nismo bili pri Ivanu Vasilje-viču v časti. Hrani ga, nadvse mi je drag !"
Nato sta se prekrižala še enkrat, zamenjala križca in se objela.
Maksim je vzplamtel.
"Sedaj si mi brat, Nikita Romanič!" je rekel veselo. "Naj se zgodi, kar se hoče, nič naju ne razloči. Kdor je tvoj prijatelj, je tudi moj; kdor je tvoj sovražnik, je tudi moj. Ljubil bom s tvojo ljubeznijo, se užigal s tvojim srdom, mislil s tvojo mislijo ! Sedaj bom tudi vesele je umrl in živel manj bridko; vem, za koga živim, za koga umrem!"
"Maksim," je rekel Serebrjani, globoko ganjen. "Bog ve, da sem tudi jaz iz vse duše postal tvoj brat. Ne ločim se od tebe do konca svojih dni!"
"Hvala, hvala, Nikita Romanič, da bi se ločila, na to niti misliti tti: Ako Bog da, da ostaneva živa, lepo preudariva in skupaj poiščeva, kaj bi mogla storiti za domovino, kako bi mogla služiti sveti Rusiji. Saj v^idar ni mogoče, da je v Rusiji že vse propadlo in da bi ne bilo mogoče carju služiti drugače kakor pri opričnikih!"
Maksim je govoril z n e n a vadnim ognjem, naenkrat pa je umolknil in prijel Serebrjanega za roko.
V daljavi se je oglasil presunljiv žvižg. Zrak je zatrepetal, zemlja se je stresla. Zbegani kriki, nerazločno hrumenje je prihajalo od tatarskega taborišča in nekoliko konj je pridirjalo z vihravo grivo mimo Serebrjanega in Maksima.
"Čas je!" je rekel Serebrjani, se popel v sedlo in potegnil sabljo. "Stojte, poslušajte mene, fantje, ne zbirajte se v gruče, ne razletavajte se, vsak naj bo na svojem mestu! Z Bogom, za mano!"
Razbojniki so planili pokonci.
"Čas je! Čas je!" se je razleglo po vseh vrstah. "Poslušajmo kneza!"
In vsa tolpa je udarila za Serebrjanim in se valila čez holm, ki jim je doslej zakrival sovražne ognje.
Tedaj jih je osupnil nov, nepričakovan prizor.
Na desni od tatarskega tabora se je kakor kača vil po stepi ogenj in njegove nepravilne oblike so polagoma lezle narazen in se zlivale ter se plazile čezdalje bliže k taboru.
"Prsten, ta pa zna!" so vzkriknili razbojniki. "Hej, to so naši! Glejte, zapalili so stepo in pustili ogenj po vetru, naravnost proti Basurmanom!"
Požar je rastel z neverjetno naglico; vsa stepa na desni strani tabora se je izpreme-nila v ognjeno morje. Njegovi valovi so j se hitro prijeli skrajnih kibitk in so ožarili tabor, ki je bil podoben vznemirjenemu mravljišču.
Tatarji, rešujoči se pred ognjem, so bežali v neredu razbojnikom nasproti.
"Nadnje, fantje!" je zagrmel Serebrjani. "Vrzite jih v vodo, poženite jih v ogenj r
Skupen krik je odgovoril knezu; razbojniki so planili na Tatarje, vnelo se je klanje.
_ —___—____—----i
Ko se je pokazalo solnce, je boj še trajal, toda polje je bilo posejano z ubitimi Tatarji.
Stiskani z ene strani od požara, z druge od Serebrjanovega krdela, se sovražniki niso mogli zavedeti in so se zagnali proti močvirnim bregovom rečice, kjer jih je mnogo potonilo. Drugi so poginili v ognju ali pa so se zadušili v dimu. Preplašene črede konj so takoj odpočetka planile proti taboru; podirale so kibitke in napravile med Tatarji tako zmešnjavo, da so napadali drug drugega in se klali med sabo, misleč, da odbijajo sovražnika. Enemu oddelku se je posrečilo, prebiti se skozi ogenj; ta se je brez reda razkropil po stepi. Drugi oddelek, katerega je s trudom zbral sam širinski murza Šihmat, je preplaval rečico in se uredil na drugem bregu. Na tisoče strelic se je od tam usipavalo na zmagoslavne Ruse. Razbojniki, ki niso imeli drugega ko rokoborno orožje, so u-gledali streljajoče sovražnike, ki jih je branila močvirna rečica, ter niso vzdržali; nastala je zrpešnjava.
Zaman se je Serebrjani s prošnjami in grožnjami trudil, da bi jih zadržal. Že so oddelki Tatarjev, kriti od strelic, pričeli plavati nazaj čez reko, preteč, da udarijo Serebrjanemu za hrbet, ko se je Prsten jienadoma pojavil poleg kneza. Njegovo rjavo obličje je gorelo, srajca je bila raztrgana, z noža je kapala kri. *
"Stojte, prijatelji! Stojte, jasni sbkoli!" je zakričal nad razbojniki. "Ali so vam oči oslepele? Ali ne vidite, da nam prihaja pomoč?"
In res, na drugem bregu se je premikal vojni oddelek v bojnem redu. Kopja in he-lebarde so se svetlikale v luči vzhajajočega solnca.	I
"To so spet Tatarji!" je rekel nekdo.
"Ti si sam Tatar!" je ugovarjal Prsten jezno. "Ali horda tako koraka? Ali si že kedaj slišal, da bi Tatarji šli peš? In tistega spredaj, na sivcu ne vidiš? Ali je to tatarsko orožje?"
"Pravoslavni gredo!" se je razleglo med razbojniki. "Stojte, bratje, pravoslavni nam gredo na pomoč!"
"Vidiš, knez," je rekel Prsten. "Ta vražja zalega že ne strelja več tako na gosto. To pomenja, da so opazili, kako je s stvarjo. Ko se oni oddelek sprime ž njimi, ti pokažem brod, prebredemo reko in jih primemo od strani."
Novi oddelek se je bližal bolj in bolj; že je bilo mogoče razločiti njihovo orožje in obleko, ki je bila skoro tako različna, kakor v krdelu razbojnikov. Vojnikom so se nad glavami majali cepci, štrlele so kose in lovske sulice. Bilo je videti, da so to v naglici oboroženi kmetje, samo sprednji so nosili enobarvne kaftane, v rokah pa so se jim svetile helebarde in kopja. Spredaj je jahalo kakih sto jezdecev, tudi ti so bili v enobarvnih kaftanih. Načelnik tega oddelka je bil postaven, mlad človek. Izpod lesketa jočega se šlema so mu viseli dolgi ruši lasje. Spretno je sukal konja in konj, srebrnosive barve, se je sedaj vzpenjal, se- -daj stopal, da ga je bilo lepo videti, z mirnim korakom in rezgetal sovražniku nasproti.
Toča strelic je sprejela .poveljnika in oddelek.
%
Medtem je Nikita Romanovič s svojci prekoračil reko po brodu in se zasekal v tolpo sovražnikov, ki jo je isti čas z druge strani napadla na novo prišedša pomoč.
Eno uro je že kipel boj.
Serebrjani je za hip odjahal k rečici napojit konja in nategnit podprego. Maksim ga je opazil in pohitel k njemu.
''No, Nikita Romanič," je rekel veselo, "vidi se, da sam Bog pomaga sveti Rusiji., Boš videl, da zmagamo!"
(Dalje prih.) /
| NOVI RUSKI USPEHI1 BOJI ZA NOVO BRITANIJO
(Nadaljevanje s 1. strani)
kih 80,000 Nemcev popolnoma 1 odrezanih od ruske celine. i
Iz Nove Gvineje poročajo, da so Japonci včeraj trikrat napadli z velikimi skupinami letal ameriška oporišča na obrež- j jih Nove Britanije. Napadi soj bili težki, a Amerikanci so jih j odbili in sestrelili blizu 40 japonskih bombnikov. Ti napadi kažejo, da ameriški napad na Novo Britanijo dela Japoncem težke skrbi. Avstralci so na obrežju Nove Gvineej napredovali za nekaj milj1 naprej.
Ameriški in angleški letalci so zadnje dni izvršili zopet več napadov na severno-zapadno in ves zapadni del Nemčije. Amerikanci so zgubili v bojih 21 bombnikov, a Nemcem so sestrelili 38 letal. V sedmih večjih napadih tekom decembra so Amerikanci vsega skupaj uniči-1? Nemcem 282 letal.
Z italijanske fronte ni posebnih sprememb. Ameriške čete so napredovale za nekaj malega, kakor tudi Angleži na vzhodni strani.
j
Govorice o drugi fronti na zapadu so zopet oživele. Neko ; poročilo omenja, da bodo pred-no bo 90 dni veliki boji. Opozarjajo pa ameriško javnost na visoko ceno take druge fronte. Omenja se, da bo stala najmanj 500,000 mož.
Iz Balkana poročajo, da je postal Tito gospodar v vsej Jugoslaviji. Angleži bodo odpo-klicali svoje svetovalce in druge, ki so jih imeli pri Mihajlo-viču. Nova vlada je oznanila, da bo kralju Petru prepovedana vrnitev v deželo, dokler ne bo nova popolna vlada upo-stavljena. Kaj to pomeni lahko sodi vsak
-o-
Investirajte svoj denar v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage!
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH FAN-TOV PRI VOJAKIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
tov in hotelov. Za tem je delal in izstavljal račune za meso. O mesu precej ve. Pripravljen sej je pa naučiti še več. Njegov oče John Gradishar, Sr. si je nabral precej znanja o tem med zadnjo vojno, ko je služil v Great Lakes, Illinois, v mornariškem vežbališču. Zdaj sin Johnny upa, da bo vse to dupliciral. > Marljivo pazi, kako se naseka in nareže meso za vojaško kuhinjo. Ko se uči kuhati "stew", on kuha "stew" in to ne s pomočjo knjig. Seveda hodi pa tudi v šolo. Kuharji in peki imajo posebno šolo, kjer se uče kuhati doma v vojašnici, kakor tudi kuhati zunaj na polju, kar je potrebno v vojski. Potrebni; : pouk dobijo o vsem. Posebej pa se še uče, kako pripravljati prave diete. Johnny se uči, kaj tvori dobro balancirano jed, da je zdrava in da jed dobro privlačno zgleda.
Zlasti morajo znanstveno o-| ceniti vsebujoče sestavine hrane. Vsaka jed mora vsebovati vse hranilne potrebnosti kot vi-tamini, kalorije, itd. Hrana mora biti taka, .da moštvo drži ; zdravo in zadovoljno. Johnny dobro razume znani Napoleonov rek, ko je dejal: "Vojska se premika na njenih želodcih".
I
List "The Cannoneers Post" je objavil tudi njegovo sliko v ,pozi, ko Johnny ravno reže meso.
i
-o-
PREMOGOKOPI V ILLINOI-SU VRNJENI LASTNIKOM
Washington, D. C. — Tajnik Harold Ickes je vrnil te dni vse illinoiške premogokope nazaj lastnikom istih. To se je zgodilo na podlagi novega dogovora med premogarji in lastniki, ki bo v veljavi do 31. marca 1945. Illinoiški premogokopi proizvajajo 15,207;000 tdhov premoga letno.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400 ' Premoženje: $5,100,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
C« hočeš dobro sebi in tvojim dracfan, za varaj ae pri najboljši, pošteni ia nadaolventni podporni organizacij, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer ae lahko zavaruješ ra amrtnine, razne poškodb«, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA aprejema moške in šenake od 16. do 60. lata; otroke pa takoj po rojstvo m do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodarnefte vrsta certifikate sedanja dobe od 1250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. če ie nisi {lan aH Članica te mogočne in bogate katoliške podpora® oreani-sadje, potrudi ae in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnica krajevnih društev K S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
--
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
*
I"; LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
Najboljši avtomobili sa pogrebe, krsta in šonilovanja—Mrtvaška kapala na razpolago brezplačno. CKhE ZMEKNfi.

J. M. Trunk
Ne samo okusi so različni, pojmovanja o nekih dolžnostih se tudi razlikujejo. Ako je
kdo prišel do oblasti (vlada), mora tudi pri vladi ostati, in le najbolj tehtni razlogi bi ga o-pravičili, da se umakne. Vse tiste "ubežne" vlade bodo morale odgovarjati, čemu so čim prej pobegnile, in ali so opravičene do kruha, ki je še s putrom namazan. ($800 na mesec!). Pojmovanja so različna, pravim in trdim.
I Bil sem v družbi in nekdo, ki je blizu zamejske "vlade", je bil v družbi. Nekdo opomni malo kritično o ti vladi, a povsem opravičeno. Piknilo je "ministra" in ves ogorčen zagovarja j "vlado", da je rešila do 60 milijonov dolarjev v inozemstvo, ko je pretila nevarnost! Ko se zbira in pobira za "pomoč", še ni prišlo nikla iz tega "fonda", dasi je menda že izsušen. Okusi so različni, pojmovanja tudi.
Danes ni treba posebne bi-strosti, da bi kdo ne videl, kako je bilo pred sedanjo vojno v Evropi in na vsem svetu, ampak — in tu vse nič ne poma-gan — razen Rusije pri programih za bodočnost. "No program, no idea or formula could come from people who were anywhere near positions of responsibility in Europe (outside of Russia). Either they were at each other's throats or they had otherwise been incapacitated for positive leadership." To velja pač splošno, in sedanje i zmešnjave potrjujejo resničnost tega presojanja.
Ampak socialisti se postavljajo na zadnje noge, ker oni bi bili baje vse sfiksali, ako bi šle i po njihovem, in bodo sfiksali edinole oni za bodočnost in pc : njihovem mora iti, ali pa ne bc šlo! Tako dan na dan iz njih ust.
Ampak glava, ki vidi skoz: dilco, sodi prav o socialistih: "This went for the Socialist too in fact especially for the Socialist and the so-called Social Democrats. They were really the worst of the lot. Their reform idea, their gradualism had tangled them all up in the debris of the old order and they did not know whether they were going or coming. They were confusing the issue . . Ker sem jaz marsikaj.videl in osebno doživel, morem to sodbo le potrditi. Da ni ravno prijetna za take, ki se ponujajo za edine rešitelje zdaj, je umevno. Od-itod jeza, ko nekaj ustaja od ! druge strani.
e
Partizanstvo ali gerilstvo.
Pri partizanstvu bi bilo treba, tako neki zahtevajo, kleti in preklinjati kakor bi orehe gri-zel. Pri gerilstvu so^manj fanatični. Izgleda, kakor bi bila razlika. Sodil bi, da je. Kakor že beseda pove, bi šlo pri partizanstvu za partijo, stranko, ki nekaj zasleduje, in tu bi zadeli na revolucijo. Pp^gerilstvu bi šlo bolj za odpor za bojno črto in je namen gerifstva le odpor in pomoč redni vojski. Tudi čet-ništvo ima dvojno strujo, strankarsko in odporno. Dejansko je ločitev težavna.
Pri partizanih gre za teoretično, ideologično stremljenje in tu gre za revolucijo. Tako je bilo z amerikansko revolucijo | in tudi s francosko. Šlo je za nove ideje. Ali so bile te ideje fizpeljane, dosežene, naj pre-iščiejo zgodovinarji, enako tudi, j kakšne so bile te ideje. Ruska revolucija, ki se je pričela 1. 1917, je dejstvo. Kakšne so nje-jne ideje? Preiščite, odklonite ali sprejmite, revolucija se je pričela in gre naprej, in partizanstvo je nadaljevanje te revolucije vsaj deloma, dasi pre-
haja tudi v gerilstvo in deloma v četništvo.
Pri partjzanstvu igrajo najbolj važno vlogo ti teoretični revolucionarji, in sem spadajo tudi "španski", ker v Španiji je prišlo do poizkusov, ki pa niso imeli uspeha za te teoretike, in jugoslovanski so se vrnili v Jugoslavijo. Precenjevanje teh revolucionarjev obsega precenjevanje "ruske" revolucije in njenih idej. Komunizem je bolj stranski pojav. Amerikanska revolucija je bila krvava, še bolj francoska, revolucija se ne dela, kakor bi "kdo v kavarni sedel" in razpravljal o teoriji j in idejah. Revolucija je nasta-jla, kri je, ni pomoči z jamra-njem. Drugi element bo res j 'komunističen", ljudje, katerim gre brez vsake ideje le za delitev, za lastne žepe. Pridejo in so tu, iznebi se jih,.če moreš! Tretji element so prinesle razmere nastale vojske in zasedbe. Mnogi so bili pognani proti svoji volji, ppstali brez življenjskih sredstev. Kam naj grejo? Ti elementi večinoma ne poznajo ne revolucije, ne idej, vojska jih je ustvarila, in edina pot jim je med partizane, gerilce. Presodi, preceni, udrihanje radi krvi in umorov nič ne pomaga, s "komunizmom" se dela mnogim očitna krivica.
Tudi to je le teoretična razprava, v praksi so težkoče, je prekerno, in jeza nič ne hasne.
Ko se je začelo in je prišel napad na Slovenijo, so prihajali nujni pozivi: pridite na pomoč! Prav vojaška pomoč naj bi prišla ali od Angležev ali od Amerikancev. Že nad tri leta je od tega. Kako so vzdržali, ne vem, vem pa, da je bila dozdaj vojaška fromoč nemogoča, če bi bila tudi najboljša volja.
Zopet vidim pismo, da bi bilo treba priti danes, ker jutri bo prepozno. Mrtvim seve nihče ne more pomagati, in število mrtvih se množi z vsakim dnevom. Mislim, da ni nikogar med nami v Ameriki, ki bi odklonil pomoč, ako je mogoča in kolikor je mogoča. Gre pa pri klicih bolj za vojaško pomoč od strani merodajnih vladnih ameri-kanskih in angleških krogov. Ker ni in ni pomoči, se pričenja kritiziranje in s kritiziranjem narašča neka mržnja. Ni moja naloga, da bi presojal vlado glede pomoči. To je njena zadeva. Za razpoloženje med nami pa utegne biti le koristno, ako mi sami vzamemo razmere, kakršne so, in ne silimo z glavo skozi zid.
Treba je premisliti, da odvi-si vse le od zračnih sil. Koliko Nemcev je padlo v Rusiji, bodo sami najbolj vedeli, morda gre število res v miljone, kakor tudi I pri padlih Rusih, ampak vsaj J Nemcev je vsak dan več, ne imanj. Pri Japoncih je isto. Onim, ki so tam, in kličejo za pomoč, ne bo mogoče dopovedati, ampak mi Amerikanci lahko verjamemo možu, ki dela za I poraz Nemcev in Japoncev, in to je major de Seversky% in on pravi, da bo delo vzelo morda ,še kakih pet let, ako vsi res de-;lajo za dosego zmage. Nemcem i je treba razbiti tovarne, potem bodo divizije na suhem in enako Japoncem, vse drugo je le fikanje muhe v slona. Potrpite, potrpimo.
i DR.JOHN J. SMETANA i
t Pregleduje oči in predpiauje očala {
| 23 LET IZKUŠNJE OPTOMETRIST 1801 So. Aahland Avenne J 1 (	TeL Canal 0523
! * Uradne ore: vsak dan od 9 j j \ zjutraj do 8:30 »večer. |""i>ii>aaaaaa<a«»aaai*