ICD&f BODO SPREGLEDALI? jih političnih težav. Bolj je ta protest gesta proti vsemu temu, kar se je dose- daj delalo v Evropi proti komunizmu. V dobi berlinske blokade je val antiko¬ munizma najmočneje zavel po svej Ev¬ ropi. V Nemčiji so tedaj ljudje dobili ve¬ ro v zahodne zaveznike in njih korajžo proti sovjetski napadalnosti. Ko so bile isto leto parlamentarne volitve v Italiji, je bila zavezniška propaganda tudi tako uspešna, da je italijanske volke potegni¬ la od skrajne levice. V 1. 1950 so sovjeti sprožili vojsko na Koreji — v Združe¬ nih državah so nastopli takoj tako od¬ ločno, da je ves svobodni svet zaslutil: Združene države se bodo z orožjem uprle nadaljnjemu prodiranju komunizma. Toda v 1. 1952 so komunisti to antiko- munistično razpoloženje tako izsesali, da so vrgli bombo celo v židovsko gne¬ zdo — in Židje pri tem samo besne. Pre¬ plah pa se vali naprej in volilcev in jav¬ nih delavcev v Evropi se polašča čudna paraliza: zro komunistični kači v žrelo in komaj čakajo, da bi mimo zob čim prej izginili v njenem drobovju. Dosedanji “antikomunizem” v Evro- Tifo prekini! diplomatske stike i Vatikanom Komunistični proces v Pragi je poslal na vislice vodilne člane češke komuni¬ stične stranke. Poleg dr. Clementisa je bilo obešenih še osem Židov, ki so vsi zavzemali važna mesta v praški vladi, nekateri izmed njih so bili celo na čelu kem. policije in varnostne službe. V vsem svetu, kjer je bil dr. Clementis znan, so obžalovali njegovo usodo. Še bolj pa je završalo v židovskem svetu, saj imajo Židje v nekaterih državah še vedno sko¬ raj vse javno mnenje v svojih rokah, ker so lastniki največjih svetovnih li¬ stov. Seveda so se primemo razburili v Palestini, kjer dolže komuniste, da so krenili na pot Hitlerjevega antisemitiz¬ ma. Ali bo ta izbruh svete jeze kaj po¬ magal? Nekaj dni nato so listi v Parizu objavili pismo ge. 'London, Židinje, ki je bila žer.a enega izmed obsojencev v Pra¬ gi. V pismu ta žena blagoslavlja mo¬ drost komunističnih sodnikov, ki so nje¬ nega moža poslali v ječo. Tako bi mo¬ ra 1 a po njenem mnenju v bodoče vsaka prava soproga nastopiti, kadar bi se iz¬ kazalo, da je njen mož “izdajalec, sabo¬ ter in deviacionist” komunizma. Poleg te ge. London se je oglasilo še več drugih javnih delavcev, med njimi tudi Židje, ki so postopek sodnikov v Pragi odobrili. Komaj je bilo onih 11 komunistov v praški ječi podavljenih, se je na Duna¬ ju začel velik komunistični kongres za ohranitev miru. Nanj je priletela lepa jata intelektualcev z vseh strani sveta ti ljudje se raje udeležujejo takih kon¬ gresov, ker da niso politični, njim pa je politika nekaj odvratnega. Tudi so po goito lahko na teh kongresih vsaj neka¬ teri izmed njih dvignili svoj glas, ko so šli celo tako daleč, da so kritizirali tudi moskovsko vlado ali pa celo Stalina. Toda na Dunaju nikdo ni obsodil tega novega vala antisemitizma, ki se pojav¬ lja v deželah pod kom. diktaturo. Na kongres je prišel celo “veliki prerok eksistencializma” in Pariza — pesnik in filozof Jean Paul Sartre. Včasih je bil s komunizmom zelo skregan — komunisti so ga pošiljali v najbolj črno reakcijo, ker je bil tako prevzeten in trdil, da bo eksistencializem bodoča “filozofija pro¬ letariata.” Tokrat se je Sartre postavil komunistom na Dunaju tako ob stran, da jc korakal na čelu sprevoda, ki je ob zaključku kongresa po dunajskih ulicah manifestiral za Moskvo in Stalina, veli¬ kega branitelja “mini”. V nedeljo po procesu v Pragi, kjer so se dogajale stvari, o katerih so listi tudi v Franciji pisali s silnim ogorčenjem, so bile v Parizu in v nekaterih drugih de¬ lih Francije, nadomestne volitve v fran-j \r Kairu se je sešel veliki musliman- dosegla kriza svoj višek. Ker Mosadegh coski parlament in okrajne pokrajinske s hi sosvet verskih poglavarjev, ki je pod pe roleja zaradi angleške blokade ne predsedstvom bivšega jeruzalemske- more prodajati, prehaja kontrola nad ga muftija Huseina oklical sveto vojsko ljudstvom, ki trpi zaradi stiske, v roke proti Franciji, ker preganja arabske komunistične Tudeh stranke. Le malo nacionaliste v Maroku in Tuniziji. Oklic je še treba, pa bo tam eksplodiralo in bo pravi, da morajo to sveto vojsko podpi- Mosadeghu sledil diktator, ki bo spravil In tak je bil izid v okrajih, kjer je le rati vsi pravi muslimani po svetu in ne deželo pod kontrolo Moskve. Ako bi se to malo organiziranih komunistov, za samo pripadniki arabskih držav v Afn- zgodilo, tedaj bi se ves strateški položaj kom. kandidata so tedaj glasovali ki in Aziji. Ime Huseina je v vsem na svetu zelo spremenil. Vsa obilna pe- muslimanskem svetu najbolj zveneče — | trolejska polja v Mali Aziji bi prišla v sledili mu bodo verniki od obal Atlanti- 1 roke sovjetom, zahodni zavezniki bi bi¬ ka do obal Pacifika in Indijskega ocea¬ na. Ko je 1. 1945 Husein kot zaveznik pi je v hudi krizi. Tudi taka injekcija, kt.ker je bil proces pred durmi zahodne Evrope, ni kaj posebno učinkovala. V Pa¬ rizu so te dni zasedali najprej vojaški in nato politični voditelji največjega anti- komunističnega bloka, kar ga lahko po¬ kaže svet. In vendar je pri ljudeh v vse to vojaške priprave in politične resolu¬ cije tako malo vere in zaupanja. Res je, vedno je bilo dovolj “budal”, ki so ko¬ munizmu služile in bodo to še naprej. Toda prevelik je ta odstotek, ki še vedno j pošilja v parlamente in na ktfngrese to¬ liko komunistov. Dosedanji antikomunizem doživlja “po- j lom”; v Franciji je ta kriza dosegla svoj | višek, kaj bo, če se isto ponovi drugo leto v Italiji, ko bodo tam volitve v parlament. Poraz pa doživlja, ker ljudje vedo, da samo sredstva vojaškega in političnega značaja ne zadostujejo. Antikomunizmu bodo morali dati še drugo vsebino — ali bedo to prinesle spremembe v ameriški politiki, kakor jih napoveduje general I Erienhower ? Njegov novi državi tajnik John F. Dulles vel‘a bolj za moža idej kot pa za tehnika zgolj političnih shem in koncep¬ tov. Tito je v torek govoril’ na sestanku svojih komunistov v Smederevski Palan- ki. To pot je zopet nastopil v svoji kul- tumo-bojni pozi ter je silovito napadal zagrebškega nadškofa Dr. Stepinca in Vatikan. Za nadškofa Dr. Stepinca je dejal, da mu ne bo nikdar dovolil, da bi mogel izvrševati svojo nadpaStirsko službo in izvajati svojo nadškofovsko oblast. Gle¬ de imenovanja nadškofa Dr. A. Stepin¬ ca za kardinala je pa dejal, da to imeno¬ vanje predstavlja “sovražno gesto Vati¬ kana napram Jugoslaviji.” V svojih nadaljnjih izvajanjih se je pa bavil s svojim napovedanim obiskom v Angliji, ki je med angleškimi katoli¬ čani sprožil — val ogorčenja in prote¬ stov radi zatiranja in preganjanja kato¬ ličanov pod komunistično diktaturo v titovini in povzročil tudi interpelacije na zun. min. Edena v angl. parlamentu. Jugoslovanskemu komunistič n e m u diktatorju je protest angl. katoličanov proti njegovemu obisku Londonu šel silno na živce. Njegov divji bes je naj¬ prej občutil njegov londonski poslanik Dr. Joža Brilej, ki je bil takaj prestav¬ ljen v Beograd, ker da ni znal preprečiti nerazpoloženja med angl. katoličani ra¬ di njegovega obiska Londonu. Diug’. krivec za tako zadržanje angle¬ ških katoličanov pa po Titu ni nihče drugi kot — Vatikan. Tako je besnel T to v Smederevski Palanki in napadal Vatikan, češ, da je angl. katoliška pro¬ paganda delo Vatikana. Glede svojega obiska v Londonu je dejal, da tja ne bi šel, či bi se polovi¬ ca Angležev izrekla proti temu, ker pa da ve, da temu ni tako, se bo podal na obisk. Besnemu Titovemu napadu na Vati¬ kan je v sredo zjutraj sledilo naslednje svoražno dejanje sed. jugoslov. nasilne¬ ga kom. režima napram kat. Cerkvi in Vatkanu. Kardeljev pomočnik v zu¬ nanjem min. Aleš Baebler je poklical k sebi odpravnika poslov apostolske nunciature v Beogradu Msgra Silvia Oddi-a ter mu je sporočil, da je ju¬ goslov .kom. vlada sklenila prekiniti svoje stike z Vat : kanom. Ta novica je globoko odjeknila v svo¬ bodnem svetu. Prvi komentarji pravijo, da bodo sedaj komunisti še z večjim besom in sovraštvom preganjali katoli- č°ne in kat. Cerkev. NOVE NEVARNOSTI zbore. Izid volitev je bil tak, da je v Parizu komunistični kandidat prejel naj¬ več glasov, v drugih predelih pa so vo- lilci posla'i v zbornice štiri komunistič¬ ne kandidate. ljudje, ki bi se zelo začudili in prestra¬ šili, ako bi komunizem kdaj res popolno¬ ma zavladal nad Francijo. Komentatorji, ki te pojave pojasnju- CAMPAfiA DE LA PATAGONIA 1953 El Ministerio de Agricultura y Ganaderia ha dispuesto que la Direceion Ge¬ neral de Tierras inicie en los primeros dias del ano proximo la Campana de la Patagonia 1953, que comprende trabajos de inspeccion, mensura y subdivision de la tierra, estudios agroeconomicos y otras tareas conexas, a fin de solucionar to- das las euestiones vinculadas con los pobladores de los campos fiscalcs y efec- tuar, en consecuencia, su distribucion equitativa. El plan preparado comprende los siguientes puntos: 1) Identificacion de la situacion actual de las tierras pastoriles, 2) Normalizacion de las situaciones re- gularizables, 3) Determinaciones agroeconomicas, 4) Entrega de titulos urbanos, 5) Transferencia de pueblos a Comunes, 6) Ampliacion de pueblos, 7) Revision de las adjudicaciones efectuadas con motivo de los ultimos desalojos decretados y cumplidos, 8) Utilizacion de las reservas indigenas como elemento de asimi- lacion de sus poblaciones por la sociedad nacional, 9) Habilitacion de nuevas Delegaciones, 10) Accion economico-financiera, 11) Entrega de reservas a los or- ganismos oficiales que las tienen decretadas a su favor. Esta labor, debidamente planificada, y su ulterior desarrollo son, pues, con- cordantes con el enorme esfuerzo que significa el Segundo Plan Quinquenal, y forman parte integral del mismo. El amparo del poblador, la vigilancia y custodia del cuantioso patrimonio fiscal — aproximadamente unos 76 millones de hectareas — y su equitativa dis¬ tribucion, que implican una serie de estudios y trabajos preliminares, son eues¬ tiones que se han tenido en cuenta y que deberan considerarse en el momento de actuar sobre el terreno, ya que con ello se tiende al afincamiento de los traba¬ jos del campo, con lo cual se le facilitara la elevacion de su situacion social y economica, a la vez que lo colocara en mejores condiciones para prestar su co- laboracion en el mencionado Plan Qninquenal. KAMPANJA ZA PATAGONIJO V LETU 1953 Ministrstvo za poljedelstvo in živinorejo je odločilo, da naj Glavna uprava za zemljišča prične v prvih dneh prihodnjega leta Patagonsko kampanjo 1953, ki obsega inšpekcijo, merjenja in razdelitev zemlje, poljedelsko-ekonomske štu¬ dije in druge tozadevne naloge, da bo mogoče rešiti vse probleme, ki se tičejo naseljencev na državnih zemljiščih in jih uspešno razdeliti. Pripravljeni načrt sestoja iz naslednjih točk: 1) Ugotovitev sedanjega sta¬ nja pašnikov, 2) Normaliziranje možnih področij, 3) Poljedelsko-gospodarske ugotovitve, 4) Podeljevanje mestnih pravic, 5) Sprememba vasi v občine, 6) Raz¬ širitev vasi, 7) Revizija zadnjih razlastitev in pridobitev zemljišč, 8) Uporaba rezerv domačinov kot element asimilacije njihovih vasi v narodno družbo, 9)* Usposabljanje novih Delegacij, 10) Gospodarsko-finančna akcija, 11) Izročitev rezerv uradnim organom, ki jim pripadajo po dekretih. Ta načrt, natančno proučen, in njega končni razvoj, sovpada s silnim na¬ porom Drugega petletnega načrta in predstavlja integralni del tega. Zaščita prebivalstva, varstvo državnega ozemlja — ok. 76 milijonov hektar¬ jev — in njegova pravilna razdelitev, za kar je potrebno mnogo študija in pred¬ hodnih proučevanj, so vprašanja, o katerih se je razpravljalo in ki jih bo treba proučevati tudi pri delu na terenu, kajti gre za utrditev poljedelskega ljudstva na lastni zemlji, s čemer mu bo mogoče dvigniti njegov socialni in gospodarski položaj in mu omogočiti lažje sodelovanje v že imenovanem petletnem načrtu. Eisenhower o namenu svojega potovanja na Korejo Eisenhower je še na potovanju proti “Vračam se z novim prepričanjem, da je USA s križarke “Helena” izmenjal več mogoče pospešiti rešitev korejskega brzojavov z gen. MacArthurjem, ko je izvedel, da je ta objavil, da ima izdelan uspešen načrt za rešitev korejskega vprašanja. Brzojavno sta se oba genera¬ la dogovorila, da se bosta sestala v New Yorku, ko se Eisenhower vrne v USA. Truman je po MacArthurjevi objavi na tiskovni konferenci objavil, da bi mo¬ ral Mac Arthur njemu kot vrhovnemu poveljniku takoj predložiti svoj načrt, ker da je še vedno vojak in še vedno do¬ biva plačo 18.000 dolarjev ‘letno kot ge¬ neral s petimi zvezdami. MacArtbur Trumanu ra ta indirektni poziv ni od¬ govoril. E'senhower se je v nedeljo vrnil v USA in imel nato tiskovno konferenco, na kate¬ ri je podal v kratkih obrisih vtise s po¬ tovanja na Koreji in med drugim izjavil: jejo ali pa jih hočejo razložiti, se vpra -1 nacistov zbežal iz Nemčije, kjer so ga šujejo, odkod tako razpoloženje med vo- iilci in intelektualci, ki vedo, kaj delajo in komunizem tudi dobro poznajo, a se mu vkljub temu pridružujejo in ga ce¬ lo podpirajo. Daši so mnogi med njimi taki, ki izjavljajo, da nikdar ne marajo, biti člani političnih strank ali pa pod¬ porniki kakega političnega programa, se vendar problem še zaostruje, ker gla¬ sujejo in podpirajo režim, ki je od vseh dosedanjih najbolj krut, nasilen in zlo¬ činski. Povsod, zlasti pa v Franciji, se izjav¬ lja, da je tako nastopanje v prid ko¬ munizmu predvsem znak neke silne vo¬ lje, ko hočejo ljudje protestirati proti nečemu, česar niti ne morejo dovolj toč¬ no razložiti. Pri tem uporu ni tolikšen lovili Angleži, so ga rešili Francozi, ki so ga nato v letalu prepeljali v Egipt in Palestino, da je tam nadaljeval s svo¬ jo borbo proti Angležem. Danes se jim to dejanje čudno poplačuje — Husein jim je poslal ves muslikanski svet na vrat. MOSADEGH DOBIVA AMERIŠKO POMOČ Med tem, ko se v Afriki razvija mu- j sliamanska fronta proti Franciji, se je ne¬ nadoma ugotovilo, da se pripravlja ne¬ varna komunistična fronta proti zahod¬ nim zaveznikom v Perziji. Ameriški la ob glavne surovine, ki so tako potreb¬ ne za vojsko. Anglija mora nujno nekaj storiti, da se položaj Mosadegha utrdi. Ker dela Anglija raje po svoje, kakor pa tako, kakor to žele v Washingtonu, je morala ameriška vlada sama pohiteti. Mosadegh je dobil obljubo, da mu bodo poslali 100 miljionov dolarjev, da bj bil kos prvim najhujšim težavam. NAGUIB OBLJUBLJA ZAVEZNIŠTVO V Eg’ptu prevzema vedno več oblasti general Naguib v svoje roke. Sedaj po¬ sebna komisija pripravlja načrt nove ustave. Pravijo, da bo Egipt najbrž po¬ stal republika — Naguib sam pravi, da bi mu bilo ljubše, da bi ostal monar- Egipt bi moral le poprej doseči izpolnitev dveh pogojev: Sudan se naj pr.ključi Egiptu in Angleži naj o- didejo iz področja Sueškega kanala. Sta¬ ra terjatev, vendar nova v toliko, ker je Naguib tokrat jasno nakazal, kam hoče postaviti Egipt. Povdaril je, da je nesm : sel govoriti o tem, da lahko osta¬ ne Egipt nevtralen. Tudi se nikdar ne bo podredil vzhodnemu bloku in postal zaveznik Moskve. Naravno je samo to, da se priključi zahodnemu zavezniške¬ mu obrambnemu sistemu. vprašanja. Reševanje pa bo zahtevalo skrbnost, pazljivost in potrpljenje. Pre¬ pričan sem, da je mogoče načrtnim na¬ padalcem dokazati, da bo usodno zanje začenjati nove napade korejskega tipa kjer koli na svetu. Prepričan sem, da bp- mo rešili svobodo in zagotovili mir, če brmo zadosti jasno mislili, zadosti skrb¬ no izdelali načrte in neutrudljivo dela¬ li.” Poudaril je tudi, da je bil namen njegovega potovanja “da vidim, poslu¬ šam in se poučim, tako se bom v bodoče lahko ravnal po izkušnjah in znanju vo¬ jakov na bojišču samem.” Glede sodelo¬ vanja svobodnega sveta z vojakom na bojišču pa je povedal, da “mora svobo¬ den državljan, ki pričakuje od svojega vojaka, da neustrašeno zre sovražniku v oči, tudi sam neustrašeno zreti v real¬ nost bodočnosti.” Po odhodu Eisenhowerja iz New Tor¬ ka v svoje stanovanje v kolumbijski u- niverzi, je časnikarjem govoril še nje¬ gov zun. min. Dulles, ki je dejal, da “smo na križarki “Heleni” položili te¬ melje naši odločni politiki za prihodnja leta.” Po poročilih iz Eisenhowerjeve okoli¬ ce ie general prepričan, da Moskva ne misli na premirje na Koreji, pač pa še razširiti konfFkt na druga področja. Iz- gledi za zmanjšanje napetosti med Vzho¬ dom in Zahodom so po Eisenhowerjevem mnenju vedno slabši. riškem zasedanju Atlantskega bloka po¬ zval k sebi Edena na poseben razgovor povdarek na zahtevah socialnega znača- in mu povedal, da je ameriška obvešče- državni tajnik Dean Acheson je na pa- hiia — vendar prepušča odloč ; tev ljud¬ skemu plebiscitu, ki bo o tem odločil. Sam pa je povabil k sebi tuje časni- kamo in jim ponovil želio Egipta pri¬ ja. tudi ni izbruh nevolje zaradi notran- j valna služba ugotovila, da je v Perziji, stopiti k zahodni obrambni zvezi. KOLEDAR — ZBORNIK Svolfeodiae Slovenije asa 1S153 najzanimivejša in najlepša knjiga slovenskih protikomunističnih Slovencev v svobodnem svetu. Globoki načelni članki, zanimivo zgodovinsko gradivo ter pod- učno in zabavno branje, lepe povesti in pesmi slovenskih pisate¬ ljev in pesnikov in slike, mu dajejo trajno vrednost. ~*XX*Vružbe, ki ima svoje gonTo v marksi- stično-komunis+ični stranki.” Angl"ški politik zatem primerja delav¬ ske strokovne organizacije v Britaniji in Ameriki s takimi organizacijami v ti- tovini in ugotavlja, da v Jugoslaviji ta¬ ke organizacije niso svobodne in tudi niso neodvisne od osrednje avtoritete in to vkliub vsemu sklicevanju na decen¬ tralizacijo, ki da so jo izvršili s tem, da ■m s^remli nove zakone v juniju 1950 le¬ ta. Kolektivne pogodbe, kakor jih nozna- i 0 v Veliki Britaniji in v ameriških dr¬ žavah, so v titoviri nekai novsem tule¬ ča. S + avke so protizakonite in vsak državljan, naj bo star ali mlad “prosto- voliro” služi državi vsak mesec tako, kakor to ukaže Ljudska fronta. Pot°m, ko ugotovi, da je vlada navi¬ dezno v rokah ljudstva potom Ljudske fronte, poudnria. da .ie Tito sam priznal v sveči ohš : mi korespondenci s Stalinom nred končnim prelomom, da sta Liud- ska fronta in jugoslovanska komunistič¬ na stranka eno in isto in sta n or! el ivi. Arthur Maddison navaja tudi, da ie v komunistični stranki manj kot 41% lju¬ di; član partije pa tudi ni tako lahko po¬ staji. Če prosilec za članstvo v stranki ni bil nanizan v drugi svetovni voini, mora bHi dve leti poskusni kandidat. Če se ie dobro obnesel ga snreimeio, druga¬ če na ne, ker vso prosilce pred spreje¬ mom strogo nadzirajo. Poleg tega se pa stalno ponavliaio tudi čistke. Člani stranke uživajo velike ugodnosti. To je nrv : vlodaioči razred. Nato pa svari an¬ gleško in ameriško delavstvo takole: “Noben britanski ali ameriški delavec naj ne veram«, da praktična; vporaba marksističnega nauka vodi v gospodar¬ sko enakost. Razlika med Specialistom in uavadnim nbrtnikom je v Jugoslaviji izredno velika, dasi se je malo zmanj šala, odkar so jih zapustili Rusi. Decen¬ tralizacija pa pomeni samo to, da posa¬ mezno podjetje sme cati dodatne plače preko in poleg minimalnega zaslužka, ki gg določi državni zakon.” Glede svobode vere Maddison ugotav¬ lja naslednje: “Na zunaj izgleda, kot da bi bila vera svobodna in kot da bi cve¬ tela. Rimsko katoliške in pravoslavne cerkve so zelo dobro obiskane. Pri vsa¬ kem cerkvenem govoru pa je vendar na¬ vzoč zastopnik stranke, ki si zapiše vse, kar je duhovnik pridigal.” Postopanje komunistov s kmeti prika¬ zuje takole: “Južno-vzhodna pokrajina je po večini poljedeljska pokrajina. V luči skušenj, ki so jih napravili jugoslo¬ vanski kmetje, ni težko razumeti in ču¬ titi kaj komunizem pomeni za kmeta, Brigadni sistem kmetovanja, ki so ga Rusi uvedli takoj po vojni, je pomenil suženjstvo za svobodoljubne Jugoslova¬ ne. Dišal je po pol vojaškem načinu živ¬ ljenja in odpor proti njemu je bil tako silen, da je bil Tito prisiljen upošteva¬ ti ta ljudski gr: j ev. Sedaj uvajajo nek kompromis med popolno kolektivizacijo in zasebnim lastništvom .Mnogi kmetje bi se radi vrnili nazaj v zasebno kmeto¬ vanje, pa jim pri tem delajo velike ovi¬ re. Ovire so bolj gospodarskega kot za¬ konodajnega značaja. Vsem zasebnim kmetom nalagajo težka davčna breme¬ na. Ti morajo plačevati tudi višje pra- vozrine za sveje pridelke po železnici in v ; šie cene za blago, ki ga morajo ku¬ povati v trgovini.” Sedanji politični položaj pa slika ta¬ kole: “Jugoslavija je policijska drža¬ va. Povsod vidiš ljubeznivega politične¬ ga policaja, ki pregleduje osebne legi¬ timacije državljanov, ki potujejo bodisi z ladjo, vlakom ali pa letalom. Režim kaže vsa tista zla, radi katerih sedaj s+alno napada stalinistično Rusijo: bi¬ rokracijo, vlado ene same stranke in v tej stranki oblast izbrancev, ki izvršu¬ jejo povelja d ; ktatorja. Časopisje in tisk je samo orodje države in vsi časopisi so ure ; evani po istem kopitu. ‘Popravljal¬ na taborišča’ še vedno obstojajo in ne¬ varnost, da je vsakdo lahko zaprt brez vsakega sodnega postopanja drži prebi¬ valce v molku in pokorščini. Vse ideolo¬ ške prepire med Stalinom in Titom da- Dč prekaša vseobvladajoče dejstvo, da Titova država v nobenem oziru ni nikak odklon od prvotnega marksizma in ni delo kake posebne gospodarske filozofi¬ je. Nasprotno, Jugoslovani vstraino za- triujpjo.da riso v ničemer zapustili o- B"ovnih Marsovih in Leninovih pravil. N ; kako nagj-j^n.ie, ampak samo neizpro¬ sna nu ; a jih danes sili, da so naši prija¬ telji.” (Pregled) Buenos Aires, 18. XIL 1952 ARGENTINA Narodni kongres razpravlja o II. petletnem gospodarskem načrtu. I z vseh provinc prihajajo v prestolnico vsak dan poročila o nad vse ugodnem vtisu, ki ga je v vseh slojih in v vseh delih države napravil na načrt, ki se ozira na potrebe vseh krajev in ne samo nekaterih provinc, številne u- stanove zagotavljajo, da bodo s svojim članstvom in z vsemi sredstvi pod¬ prle izvedbo tega velikopoteznega načrta. Tako je te dni zasedal v Bs. Airesu tudi glavui odbor CGT — Glavne delavske zveze ter je sprejel sklep, da bo s svojim članstvom po celi republiki započel akcijo za po¬ polno izvedbo II .petletnega načrta. Celoten načrt državnih investicij v II. petletnem načrtu je preračuran na 33.500,000,000 Pesov. Danes ob¬ javljamo državne investicije, ki so v II. petletnem načrtu predvidene za socialno akcijo v Argentini. Zanjo je v tem načrtu zagotovljen kredit $ I. 379,800 Pesov. Posamezne postav¬ ke so pa razdeljene takole: Socialna pomoč in dobrodelnost $ 70.000,000, vzgoja $ 400.000,000, kultura $ 28.700.000, narodno zdravtvo $ 700.000. 000, zidanje stanovanj $ 121.100,000 in turizem $ 20.000,000. Predsednik gral Peron je poslal čilskemu predsedniku gralu Ibaiiezu kot darilo avtomobil znamke “Justi- cialista”. Avtomobil so iz Cordobe prepeljali v čile z letalom, izročilo ga je pa predsedniku sosednje repu¬ blike posebno argentinsko odposlan¬ stvo z let. ministrom San Martinom na čelu. Gral Ibanez se je za darilo predsednika Argentine iskreno za¬ hvalil s poudarkom, da je to darilo dokaz velike ljubezni, ki jo goji predsednik gral Peron do čilskega- naroda, obenem je pa tudi znak nje¬ govega prijateljstva do njega oseb¬ no. Predsednik gral Peron je v slav¬ nostni dvorani vojnega ministrstva osebno izročil diplome novim gene- ralštabnim častnikom in vojnim inži- nerjem. Ministrstvo za poljedeljstvo in ži¬ vinorejo je odobrilo 125 načrtov za pogozditev 40.000 ha zemlje. Za to de¬ lo je na razpolago kredit nad 100 mi¬ lijonov Pesov. Podtajništvo za informacije pred¬ sedstva vlade je izdalo pod naslovom “Una nacion recobrada” — “Enfo- ques parciales de la Nueva Argenti¬ na” obširno knjigo, v kateri je pri¬ kazano delo vlade predsednika grala Perona za Argentino in argentinski narod. Ministrstvo za industrijo in trgo¬ vino je določilo naslednje cene za božične potice — pan dulce: Pan dul¬ ce comun 1 kg $ 7.40, especial S 10.— in extra $ 13.—. Argentinska nogometna reprezen¬ tanca je v nedeljo premagala v Li¬ zboni portugalsko nogometno moštvo z rezultatom 3:1. Med Buenos Airesom in Barilocha- mi je pred dnevi začel voziti na pro¬ gi FCNGR nov direktni vlak Lagos del Sur. Vsi vagoni so opremljeni z najmodernejšimi pripravami za u- dobno potovanje izletnikov. Finančno ministrstvo je sporočilo, da so hranilne vloge v Poštni hra¬ nilnici dosegle rekordno višino 2 mi¬ lijard Pesov. Dan petroleja so slavili po vsej Ar¬ gentini. Ob tej priliki je predsednik gral Peron naslovil na delavstvo na petrolejskih področjih toplo poslani¬ co, v kateri se mu zahvaljuje za ve¬ liko delo, ki so ga opravili v tem le¬ tu, ko so dvignili dnevno proizvod¬ njo petroleja na državnih petrolej¬ skih področjih na 9.408 m3. II. pet¬ letni načrt predvideva zvišanje pe- trojelske proizvodnje na 6 milijonov ton. Gral Peron je poudaril, da bo II. petletni načrt glede proizvodnje petroleja brezpogojno v celoti izvr¬ šen, pa naj stane kolikor hoče, ker republika glede preskrbe petroleja ne sme biti več odvisna od inozem¬ stva. Y Mar del Plato je bil prejšnjo nedeljo velik naval izletnikov-kopal- cev. Z osebnimi avtomobili se jih je pripeljalo tja 7083, s 47 microomni- busi jih je prišlo 1890, z vlaki pa je dopotovalo 2120 oseb. Ministrstvo za industrijo in trgo¬ vino je sporočilo, da bodo v začetku prihodnjega le*a že lahko uporablja¬ la naravni plin v gospodinjstvu in v industriji tudi mesta Quilmes in Berna!. Buenos Aires, 18. XII. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA Strem £ tJkmaz iz S&Menije- KRITIČNOST PA TAKA! V podlistku “Slovenskega Poročeval¬ ca” si je pred kratkim Saša Vrhovec “privoščil” “Poročilo ob petletnici slo¬ venskega bogoslovnega semenišča v tu¬ jini”, ki je že pred dvema letoma izšlo v celoti v “Duhovnem življenju”. Na te¬ kočem pač v Ljubljani niso! Lahko si predstavljamo, kakšno je to Vrhovčevo poročanje. Samo po sebi se razume, da podtika plemeniti gesti sv. stolice, s ka¬ tero je omogočila nadaljevanje ljubljan¬ skega bogoslovnega semenišča in bogo¬ slovne fakultete v tujini, podle namene. Prav tako je razumljivo, da blati profe¬ sorje s špioni, izdajalci in podobnimi komunističnimi rekviziti. Material zaje¬ ma iz “kritičnega” Sajetovega “Belogar¬ dizma”. Tarča so prcfesoi-ji Odar, Kral¬ jič, Lenček in Žakelj. V Vrhovčevem pi¬ sanju pa mrgoli tudi sicer cela vrsta zmot, ki pričajo, da je avtor kaj slabo prebral “Pci"očil6”. Če je za to pisanje prejel kaj honorarja, ga gač ni zaslužil. Skrpucalu je dal “značilen” naslov “pre¬ seljena menežerija”. V Ljubljani je bil nedavno tretji kon¬ gres Zveze književnikov Jugoslavije. V nov odbor so bili izvoljeni od Slovencev Josip Vidmar, Ivan Potrč in Mile Klop¬ čič. Za predsednika Zveze književnikov Jugoslavije za novo poslovno dobo je bil j pri konstituiranju odbora izvoljen Jo¬ sip Vidmar, Ivan Potrč pa za drugega \ tajnika. Josip Vidmar se je po izvolitvi za! predsednika Zveze književnikov najprej j zahvalil za delo dosed. predsedniku Ivu Ardriču, nato je pa za delo novemu od¬ boru postavil naslednje smernice: “U- prava bo v okviru svojih možnosti goji¬ la in poglabljala stik z našo veliko stvar- j nostjo, z našim velikim dogajanjem v j gradi'.vi socializma. Uprava bo zastopa¬ la stališče svobodnega ustvarjanja, pri i itak preobremenjeno ljb. bolnišnico za¬ tem pa upoštevala staro modrost, ki pra-! tekajo rm zdravljenje tudi taki ljudje, ki vi, da je svoboda ustvarjanja v tern, če i so prei imeli vso zdravstveno oskrbo v umetnik ustvarja tisto, kar je dolžan j zavetiščih. Dr. Tavčar zatem omenja tu- ustvarjati. V tem smislu se bo borila! di pomanjkanja kadra strokovno uspo- % $ Društvo Slovencev $ VABI VSE,SLOVENKE IN SLOVENCE na preti ždanovščini in grobemu utilitariz¬ mu, kakor tudi proti preveliki svobodi, ki je prav tako škodljiva. Zavedati se mo¬ ramo, da književniki niso samo kronisti, pač pa predvsem ustvarjalci nove druž¬ bene zavesti.” Po končanem kongresu je Josip Vid¬ mar nastopil v svoji pravi funkciji pod sedanjim kom. režimom ter je kot pred¬ sednik Frezidija Ljudske skupščine LRS priredil vsem udeležencem kongresa književnikov sprejem v vladni palači, ka¬ terega so se udeležili tudi vsi sed. slov. kom. ministri z Marinkom na čelu. Dr. Igor Tavčar, rektor Medicinske visoke šole v Ljubljani — prej medicin¬ ske fakultete —, ki spada pod ministr¬ stvo za zdravltvo odn. Svet za zdravstvo in socialno skrbstvo, je imel razgovor z urednikom ljb. “Slov. Poročevalca”. V razgovoru je omenjal težave, ki sprern- ijajo odn. ovirajo razvoj Medicinske vi¬ soke šolo. Po njegovih izvajanjih Medi¬ cinska visoka šola še danes nima zadost¬ nih prostorov. Prostore že tako premaj¬ hne bolnišnice so adaptirali za klinične oddelke, zlasti za teoretične institute, ki imajo svoje prostore tudi v stari šent- peterski vojašnici. Preurejena odn. na¬ novo zgrajena je dermato — venerološka klinika, v gradnji je stomatološka klini ka, vendar gradbena dela pri njej gredo le počasi naprej. Bivše Leonišče je pre¬ urejeno v stalno ginekološko kliniko, kritično j s pa stanje paviljona za tuber¬ kulozne bolnike. Or. Igor Tavčar nadalje priznava, da Je za razvoj klinike, zlasti interne, veli¬ ka izguba treh velikih zavetišč za stare in onemogle, ki jih je prej imela Ljub¬ ljana, pa so jih komunisti v zadnjih le¬ tih ukinili in stare ter onemogle prese- I ii v faz n e kiaje Slovenije. V teh zavo¬ dih so prej stari in onemogli ljudje ime¬ li stalnega zdravnika, sedaj se pa v ze VELIKO SILVESTROVANJE ki bo zadnji dan leta na Pristavi v Moronu Igra slovenski orkester HARMONT JAZZ. Pripravljen je lep in pester program. Kuhinja in klet bosta založeni z vsem potrebnim. PRIDITE, da skupaj pričakamo prihod novega leta in si voščimo srečo. Društvo Slovencev Iz I. razstave slov. emigrantskega tiska v Buenos Airesu v dneh 30. XI., 7. in 8. XII. 1952. V ospredju pogled na osrednjo mizo s knji¬ gami iz Trsta, Avstrije in Italije, v ozadju pod zastavama oddelek Svobodne Slovenije. Slovenci v Argentini sobljenega osebja, ki radi boljših plač raje odhaja v službe v industrijo, zdrav¬ niki pa, ki so tudi slabo plačani, so z de¬ lom preobremenjeni in nimajo dosti ča¬ sa za strokovno izpopolnjevanje. Vse te probleme je končno strnil v u- gotovitev, da je za nadalnji razvoj Me¬ dicinske visoke šole v Ljubljani, ki je v zadnjih letih dala. 300 zdravnikov, naj¬ večja nujnost: ločitev klinik od bolnišni¬ ce in s tem v zvezi čim prejšnja gradi¬ tev novih klinik, možnost nadaljnjega razvoja pedagoškega in znanstvenega medicinskega osebja ter ureditev njego¬ vega položaja. Na Tehnični srednji šoli v Ljubljani so komunisti takoj po začetku novega šolskega leta organizirali “odprti partij¬ ski sestanek”, na katerem so s svojega partijskega stališča razpravljali o “vgojiteljski problematiki”. Poudarjali so, da je od njene “dejavnosti in čuječ¬ nosti odvisno, kakšna bo naša mladina in kcaj bomo v novi socialistični uredit¬ vi dobili tudi že novega, socialističnega človeka, svobodnega tradicije misticiz¬ ma, buržoazne lažimorale, spon in pred¬ sodkov.” Pri “podrobni analizi” razmer na zavodu so ugotovili, da so na zavodu v profesorskem zboru še vedno ljudje, ki se skrivajo za svojo “strokovnostjo” in ■ s@ “izogibajo govoriti o današnji so-, eialistični stvarnosti”. Ugotovili so tu¬ di, da je na zavodu še kak poedinec, ki sicer govori “napredno in v novem so¬ cialističnem duhu, toda privatno še živi v sponah vatikanskega katolicizma in misticizma.” Spričo tekega stanja na Tehnični sred¬ nji šoli v Ljubljani so komunisti skleni¬ li, da se bodo borili “proti vsem ostan¬ kom preteklosti: malomeščanstvu, kle¬ rikalizmu in idealističnemu gledanju na svet”, ker hočejo imeti nov lik vzgoji¬ telja, ki pa mora biti seveda samo tak¬ šen, kakor ga je nakazala komunistič¬ na partija. Narodna galerija v Ljubljani je pri¬ redila v počastitev spomina Hinka Smrekarja od desetletnici njegove tra¬ gične smrti veliko spominsko razstavo del pok. slovenskega umetnika. V prvi polovici let. leta so izvozili iz Slovenije odn. Jugoslavije 2781 ton zgod¬ njega sadja in povrtnine. Izvozili so naj¬ več češenj, marelic, breskev in mladega krompirja. V Avstrijo je odšlo 1868 ton, Veliko Britanijo 332 ton, Zahodno Nem¬ čijo 328 ton in v Švico 122 ton. V Šiški v Ljubljani se je nedavno zgo¬ dila huda nesreča, ki je zahtevala smrt dveh otrok. V Samovi ulici št. 1. sta se na dvorišču igrala 9 let stari Kristo Jan¬ jič, ki je nekaj dni prej prišel s svojo materjo na dopust iz Francije k sorodni¬ kom in 4 letni Janezek Brodnik z ročno angleško bombo, ki je eksplodirala. Jan¬ jič je b : l pri priči mrtev. Brodnikov Ja¬ nezek je pa po nekaj minutah tudi umrl. Pri zveznem svetu za zdravstvo v Beogradu je bila nedavno konferenca Muenos Aires Vse naročnike Svobodne Sloveni¬ je v Argentini, ki še nimajo plača- : ne naročnine za leto 1952, prav le- j po prosimo, da nam jo sedaj ob koncu leta takoj pošljejo. Upošte¬ vajte dejstvo, da se list vzdržuje sa¬ mo z naročnino in je redno izhaja¬ nje lista odvisno od rednega plače¬ vanja. naročnine vseh naročnikov. Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1953 bo pa naslednja: Za celo leto pri enkratnem vplačilu 65 pe¬ sov, pri plačevanju naročnine v obrokih pa za pol leta $ 35,— in za četrt leta $ 20.—. SILVESTROVANJE DRUŠTVA SLOVENCEV NA PRISTAVI Na letošnjem silvestrovanju Društva Slovencev bo igral, kakor predstavnikov vseh medicinskih fakultet. Na konferenci so razpravljali o zbolj¬ šanju pouka na fakultetah in o večji strokovni izobrazbi zdravnikov. Sklenili so vladi predlagati naj se študij medi¬ cine od dosed. petih let podaljša na 6. let. Šesto leto medicinskega študija bi bilo posvečeno samo praktičnemu delu Sklenili so tudi naj se število ur teore¬ tičnega pouka zmanjša, poveča pa šte¬ vilo ur praktičnega pouka, število prak¬ tični vaj bo odločalo tudi pri izpitih. V Hrastniku je umrl g. Andrej Do¬ lenc, vrl kat. mož in dolgoletni podpred¬ sednik Kat. prosvetnega društva in bla¬ gajnik cerkvenega društva za postavi¬ tev cerkve" Kristusa kralja”. Od hiše v Hrastniku je bil velik sprevod na po¬ kopališča v Dolu pri Hrastniku. V No¬ vem Dolu pri Hrastniku je pa umrl prav tako zgleden kat. mož Jože Gričar, vpo- kojeni paznik. prejšnja leta, naš domači, sloven¬ ski orkester Ilarmomj Jazz. Prav za to priliko je naštudiral precej novih pesmi, slovenskih in tujih. ; Referent za program ima priprav¬ ljenih nekaj lepih točk, ki jih pa sedaj še noče izdati. Zvedeti je bi¬ lo mogoče za sedaj samo to, da nas bo v novo leto popeljal sam pred¬ sednik Društva Slovencev g. ing. ALBIN MOZETIČ s kratkim no¬ voletnim nagovorom in voščilom. NEDELJA PRVEGA SV. OBHAJILA V nedeljo, 14. decembra je 17 sloven¬ skih otrok, 5 fantičkov in 12 deklic, pre¬ jelo prvo sv. obhajilo v Ramos Mejia. Iz Buenos Airesa so bili trije, prav tako trije iz Lanusa, Floride in San Ju¬ sta, Ramos Mejia jih je pa poslala pet. Sv. mašo je opravil katehet buenos- aireške skupine g. Jože Jurak, ki je imel na prvoobhajanee tudi priložnostni go vor, med sv. mašo je pel otroški shor iz Ramos Mejia. Po sv. maši so se prvoobhajarei slikali in nato pokrepčali v župnijskih prostorih. Popoidne so požrtvovalni slov. učitelji priredili na čast prvoobhajancem mično akademijo, ki naj bi obenem pomenila slovesen zaključek šolskega pouka. Aka¬ demija je bila ob 18. uri v Salezijanski dvorani na Belgrano. Kako so te vrste akademije Slovencem drage, dokazuje le¬ pa udeležba. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Prvi je nastopil Marjan Pirc s pri- ložrostno, deklamacijo prvoobhajancem. Sledil je prizorček, tudi za prvoobhajan¬ ee. Sodelovali sta skupini iz Buenos Ai¬ resa in San Justa, besedilo “Po Mariji k Jezusu” pa je napisal g. Gregor Mali. S tem je bil prvi del akademije kon¬ čan. (Nadaljevanje na 4. strani) M.M. KAJ SMO VIDELI NA TISKOVNI RAZSTAVI Pri majhnih narodih posamezni -1 ku ni težko spremljati vseh pojavov knjižnega trga. Celo človek, ki ga oku¬ pirajo drugačni opravki, lahko sledi produktom tiskarskih strojev vsaj v to¬ liko, da je “na tekočem”. Seznaniti se pa tudi z vsebino, postavim, slovenskega tiska med obema vojskama se je pa mo¬ gel le strokovnjak: bibliograf, knjižni¬ čar, knjigarnar. Še en človek je pri nas to hotel in tudi zmogel: dr. Korošec, ki mu je bil v tem kos samo še poklicni bi¬ bliograf v univerzitetni knjižnici. Javni delavci med protikomunistični¬ mi izseljenci lažje obsežejo svoj tisk, ker ga je manj. še 'lažje bi ga obsegli, čo bi tiskovine in poštnine ne bile tako drage in bi se vsaj v večjih izseljen¬ skih središčih stekale vse publikacije, ki izidejo širom sveta. A niti v Buenos Airesu, ki je največje središče, celoten izseljenski tisk ni zbran na enem mestu. Največ tiskanega blaga je v knjižnici Društva Slovencev in v uredništvu “Svo¬ bodne Sloveni'e", ki se med seboj izpo¬ polnjujeta, toda brez pomoči posamezni¬ kov bi razstava ne bila mogla doseči vsaj te stopnje skoraj popolnosti, kot jo je pokazala. Tako so tudi tisti, ki so žo vedeli, kaj približno izseljenci po vsem svetu tiskajo, to zdaj lahko tudi videli. Najbrž je pa med nami več takšnih, ki doslej niti vedeli niso, kaj smo natisni¬ li in so zdaj to zvedeli in videli. Mnogim ni bilo dano razstave videti; tem pred¬ vsem naj služi to poročilo. Razstavo je priredila “Svobodna Slo¬ venija”, organizirali so jo njeni ured- n'ki. “Svobodna Slovenija” je informa¬ tiven političen tednik, ki izhaja v Bue¬ nos Airesu in je glasilo vseh protiko¬ munističnih izseljencev. Svoje bralce seznanja s političnimi dogodki po svetu ter z vsemi pojavi narodovega življe¬ nja v izseljenstvu in v domovini. Ne u- stvarja niti ne razvija programov, ven¬ dar se naslanja na delo slovenskega po¬ litičnega zastopstva v tujini in to delo podpira. V omejenem obsegu objavlja tu¬ di leposlovne prispevke, poroča pa stal¬ no zlasti o vseh slovenskih kulturnih po¬ javih v svetu in doma. — Vsako leto izda koledar-zbornik; doslej je izšlo pet knjig. Ti zborniki so nekakšni letni li¬ terarni almanahi, vsebujejo bogato iz¬ šel jersko, zlasti kulturno kroniko, ob¬ javljajo gradivo za zgodovino zadnje re¬ volucije, nastanek in razvoj protikomu¬ nistične emigracije, poročajo o življenju na Koroškem in v Primorju, o uspehih naše borbe v svetu, prinašajo ideološke in vzgojne napotke in seznanjajo bralce v poljudni obliki s tehničnim in sploh znanstvenim napredkom v svetu. Založ¬ ba “Svobodne Slovenije” je izdala dve pesniški zbirki: Jeremija Kalina “črno mašo za pobite Slovence” z izvirnimi le¬ sorezi K. Mirtiča in Tineta Debeljaka “Poljub” v opremi Bare Remec ter mla- dnsko knjigo, namenjeno ljudskim šo¬ larjem “Naša beseda”. Skupaj z založ¬ bo “Duhovno življenje” je založila Slo- vensko-kastiljanski slovar. “Duhovno življenje” se je razvilo iz magacina, ki sta ga ustanovila in utrdi¬ la rajni Kastelic in Hladnik, v versko revijo. Razstava je lepo prikazala ta razvoj ket so ga narekovale razmere nekdaj in sedaj. Kot priloga odn. dopol¬ nilo revije izhajata mladinski list “Bož¬ je stezice" in tedensko “Oznanilo” s kro¬ niko verskega življenja v Argentini, krajšimi vzpodbudnimi članki in verski¬ mi črticami za mladino. V tej založbi so izšli Kremžarjev prevod Heredijeve knji¬ ge “Vir največje sile” in dva letnika Ko¬ ledarčka “Moj prijatelj” z mnogimi praktičnimi napotki za versko življenje, številni so tudi letaki, ki jih izdaja ob raznih priložnostih dušno pastirska pi¬ sarna. “Katoliški misijoni” so misijonska re¬ vija”. Izhajali so najprej samostojno, v obliki kot nekdaj doma, pozneje kot se¬ stav “Duhovnega življenja”, od 1. 1952 pa spet samostojno, v manjši “magacin- ski” obliki. V enaki obliki je izšel zbor¬ nik “Misijonska nedelja”, kot večji knji¬ gi Jakličev “Baraga” in ponatis Bes- s : eresovega romana “Puščava bo cvete¬ la” ter Jakličev molitvenik “Pred Bo¬ gom pokleknimo”. L. 1961 je dala ta za¬ ložba na svetlo “Misijonski koledarček”, stalno pa vrši propagando z raznimi le¬ taki, pa tudi s slikami (Baraga, Slom¬ šek). Založba “Slovenska beseda” ima ime po svoji reviji, ki je družinski list in je prevzela vsaj nekaj nalog, ki jih je vča¬ sih opravljalo “Duhovno življenje”. V “Slovenski besedi” izhajajo, deloma že tri leta, tudi trije romani. Druga perio¬ dična publikacija te založbe je “Šmar- tinski vestnik”, sprva farni list župnije, kjer opravlja posle slovenskega dušnega pastirja ustanovitelj in voditelj založbe g. Karel Škulj, v zadnjem času pa se je ta list posvetil zbiranju podatkov o de¬ lovanju domobranstva in spominu pad¬ lih junakov. V založbi SB je izšla serija drobnih zvezkov, ki tvorijo skupaj knji¬ go “Zgodbe o mučeništvu Slovencev”. Pod naslovom “Historia de un fusilado” je izšla delna priredba iz te knjige v ka- stiljščini v 10.000 izvodih, g. Škulj pa je objavil v kastiljskem farnem' listu “San Martin” dolgo vrsto člankov o Slovencih in njihovi protikomunistični borbi. Tudi en koledarček je iz te založ¬ be. Književno delo “Družabne pravde” se je pričelo že v Lienzu s 3. natisom “Sta¬ novske ureditve Slovenije” in v Rimu s. 1. letnikom socialne revije, ki nosi na¬ slov organizacije. V Buenos Airesu je nekaj časa nadomestovala revijo me¬ sečna priloga “Svobodne Slovenije” “De¬ lo in svet”, nato pa je spet oživela sa¬ mostojna v Rimu začeta revija. Kot sa¬ mostojne knjige so tu izšle Ušeničnikov prevod “Okrožnice Quadragesimo anno”, Ahčinov “Ob jubileju” (papeških okrož¬ nic) in “Soc’ : alni dan” (poročilo o delu soc. odseka izšel j. kat. shoda). Revijo za znanost, umetnost in kritiko “Vrednote” izdaja “Delovno občestvo za Slovanski kulturni institut. — Gledali¬ ških listov je bilo doslej troje. IDNAVE jih je dala natisniti 6 številk kot prilož¬ nostna pomagala ob predstavah, SIO e- nega takega pod naslovom “Oder”. No¬ vi “Oder” je redno izhajajoča gledališka revija SOvA. — Knjigama “Santa Ju- lia” je založila pesniško knjigo Slavka Srebrniča “Neurejeni venec”; sami so založili dr. Al. Odar knjigo “Katoliška akcija in delo v njenih organizacijah”, Jože Kessler priročnik “Poglavitna dolo¬ čila iz zakonov o delu”, Fr. Kremžar prevod Van der Meerschovega romana “Ribiči”. Na razstavi je bilo videti hrvatsko pes¬ niško knjigo Viktorja Vide, ki jo je o- premila Bara Remec, med vožnjo čez Atlantik nastali ladijski list s slovenski¬ mi prispevki, šapirografiran pripomo¬ ček za šolo, dve španski pastoralni knjižici Vinka Lovšina in vrsta (pa ne Celota!) člankov tega avtorja v listu “Verdad”, ki izhaja v Juninu, ter zelo bogato kolekcijo raznih letakov, gleda¬ liških in koncertnih programov, vabil itd, letna poročila in okrožnice raznih društev, predvsem Društva Slovencev. Manjkale so interne instrukcije KA. Argentina proizvaja in pošilja v širno slovensko zamejstvo torej politično in¬ formativni tednik, versko, misijonsko, socialno in znanstveno — umetnostno re¬ vijo ter družinski, domobranski in mla¬ dinski Pst. Ožjemu krogu v Argentini živečih Slovencev so namenjeni nedelj- Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires. 18. XIL 1952 SLOVENCI P O SVETU Spmaija V Madrid je prispel iz Avstrije sale¬ zijanec g. dr. Mihelčič. Sem ga je že tri leta vabil najvišji španski znanstveni za¬ vod, da bi tu organiziral oddelek za e- dafologijo — prelzkavo zemlje, prsti. Tukaj bo ostal za sedaj samo tri mese¬ ce. Morda se bo pozneje vrnil. V Španiji je izšlo v prevodu več slo¬ venskih leposlovnih del. Največ Cankarje¬ vih črtic. Prevedla in objavila jih je ne¬ ka Španka, katero je naučil slovenščine naš Koren. Ista Španka se sedaj ukvar¬ ja z delnim prevodom Majcnovega Bo- garja Meha, že prej pa je izredno dobro prevedla Župančičevo Dumo. V špan¬ skem prevodu je izšel tudi Cankarjev Gospod stotnik. USA Koledar-Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1953 ima za Severno Ameriko Slovenska pisarna v Clevelandu. Pišite in naročite ga na sledečem naslovu: Slovenska pisarna, 6116 Glass Ave, Cle¬ veland 3, Ohio. (Nadaljevanje s 3. strani) Sledil je drugi del, ki je imel namen prikazati otrokom, kot je poudarila gdč. Vera Prijatelj, kakšna je slovenska zemlja. Sodelovale so pri tem vse vse slovenske šolske skupine. Otroci so slovenske šolske skupine. Otroci so pesmi pod naslovom “Otroci se igramo na vasi”, nato sta pa sledila dva ljubka prizo.čka “Ciganček” in “Na paši”. Da je prireditev tako lepo uspela za¬ služijo priznanje v prvi vrsti, naši vneti učitelji in učiteljice, potem vsi tisti star¬ ši, ki so pridno pošiljali svoje otroke v šolo in končno otroci, ki so nam z lju¬ beznijo in navdušenjem to akademiji! pripiavili. Sodelovali so pa pri akademiji tudi naši fantje in dekleta: violinist, harmo¬ nikar in citrašinja, pa še drugi, ki so požrtvovalno oder pripravili. Vsem'tem se organizatorji prireditve iskreno za¬ hvaljujejo. ULmntis obojo Obisk lanuškega župana. Skupino Slo¬ vencev na slovenskem naselju v Lanusu bo 28. decembra t. 1. obiskal lanuški žu¬ pan z nekaterimi občinskimi odborniki. Slovenski naseljenci, ki imajo na stavb¬ nem prostoru že svoje hišice, mu pri¬ pravljajo lep sprejem. K sprejemu pa, ki bo ob sedmi uri zvečer, pridite še o- stali lastniki stavbnih parcel, ker je ta visoki obisk za vse nas izrednega pome¬ na! Ne pozabite tudi na silvestrovanje, ki ga bomo imeli 31. t. m.! Krajevni odbor Društva Slovencev v Lanusu nam je v nedeljo 14. decembra zopet pripravil prosvetno prireditev. Ta¬ koj po slovenski maši se je v župnij¬ ski dvorani zbralo lepo število rojakov, Predsednik krajevnega odbora DS g. Luževec je pozdravil vse navzoče ter ta¬ koj dal besedo predavatelju g. Rodolfu Smersuju, ki je v enournem predavanju orisal prvi del argentinske socialne za¬ konodaje (delovna pogodba, sindikati, delovni čas, nadure, stalnost, suspenzi¬ ja, odpust, odškodnina za odpust, dolo¬ čila za delavce na domu in za nočne čuvaje). Poslušalci so z zanimanjem sledili izvajanjem predavatelja, ki je obljubil, da bo meseca januarja prihod¬ njega leta prikazal in pojasnil še drugi del argentinske socialne zakonodaje, t. j. določila ob bolezni, nesreči, porodu ter ob starostni onemoglosti. Po predavanju je bil razgovor o kra¬ jevnih zadevah rojakov. Ustanovitev odseka Slov. fantovske zveze. Na praznik Brezmadežne so ime¬ li sestanek slovenski fantje v Lanusu ter so se organizirali v odseku Sloven¬ ske fantovske zveze. Izvoljen je bil sle¬ deči odbor: predsednik g. Ivan Makovec, podpredsednik g. Franc Vilfan, tajnik g. Stane Mehle, blagajnik g. Anton Brulc in gospodar g. Jože črnak. Odsek se bo imenoval po zavednem in idealnem protikomunističnem borcu pok. Jožetu Mehletu. Men&ozm Korajža velja. Ko je prišel v Mendozo g. Jože Grošelj s sedmimi malimi otroki, si je kupil daleč izven mesta košček mrtve pampe. Dve leti je živel pod šo¬ torom in prenašal mendoško vročino in andski mraz. Po trdem delu mu je pa sedaj pampa oživela in sredi zelenega nasada je zrastla lična slovenska hiša iz kamna. Star kriož občuduje korajžno družino, češ: Don Jose ima srečo. Tja se je letos priselila iz Chaco družina Ko¬ tar, ki se še bori z začetnimi težavami. Odlikovanje. Ko so pred kratkim de¬ lili v Hospital Espanol odlikovanja svo¬ jim številnim uslužbencem, je prejela prvo nagrado — zlato kolajno Sloven¬ ka gdč. Ivanka Grilc, čestitamo! Na Božič bo priredda pri Srcu Marji- nem slovesen sestanek dobrodelna orga¬ nizacija Karitas. Na. programu je tudi lepa Malijeva igra “Zmaga ljubezni”. Vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi našega ljubega moža in očeta FRANCETA tl'JtKA se iskreno zahvaljujemo. Naša topla zahvala predvsem častiti du¬ hovščini, ki ga je spremljala na zadnji poti; g. svetniku Košmerlju pa še za vso tolažbo v bolezni ter za nagrobni govor, kakor tudi g. Kremžarju. Družina Žužek Vse vrste mesnate robe, kakor kranjske klobase, krače, šunke, svinjske jezike,, rebrca, slanino, hrenovke, safalade Vam nudi po ugodni ceni na veliko FRIGORIFICO RAMOS MEJIA, COLON 364 MAKS MAUHER Iz Liniersa vozi kolektiv štev. 3 v obe smeri in se ustavi tik pred ulico COLON 364 "ČASA BOTH ” — urama in OLAZABAL 2336 pol kvadre od Cabilda 2300 zlatarnji Tel. 76 - 9160 LEP BOŽIČ IN SREČO V NOVEM LETU naj Vam voščijo darila, ki slove po LIČNOSTI, VREDNOSTI IN TRAJNOSTI Dragocen nakit v zlatu in srebru Ure svetovnih znamk Cene vsakomur dostopne VSA ZLATARSKA IN URARSKA POPRAVILA HITRO IN ZANESLJIVO (Ob sobotah popoldne se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje, stanovanje štev. 5.) Stanovanje z vso oskrbo dobi¬ jo 2-3 samci takoj ali pa s 1. ja¬ nuarjem 1953. Vprašati Cavia 457, Lomas del Mirador. Paketi oproščeni carine Zahtevajte naš veliki cenik! "AMERICA" Osebno: Avenida Belgrano 1323 Buenos Aires — Telefon 37-6904 od 8. do 12.30 in od 14.30 — 20. ure Pismeno: Casilla de Correo 3985 Buenos Aires M ruši veni &giusnih SAM PRESODI! Eni — so člani našega društva; — redno plačujejo članarino; — se udeležujejo društvenega življenja; — radi pomagajo sorojakom. Drugi — so tudi vpisani v društvo; — članarine ne plačujejo; — pridejo samo še na kakšno zabavno prireditev; — težko prispevajo za pomoč drugim. Tretji — nočejo biti v društvu; beže pred sorojaki; se brigajo le zase. Kdo dela bolj prav Kateri skupini se boš ti pridružil? Tvoja odločitev je važna — zale in za j vse Slovence v tujini! Dobro prevdari! Kdor bi vedel za naslov g. Arkota, j bivšega profesorja III. realne državne j gimnazije v Ljubljani, naj ga sporoči na I naslov: Društvo Slovencev, Victor Mar tinez 50, Buenos Aires, Argentina. Vse tiste, ki imajo v domovini svoje družine, prosimo, da se čim preje zgla¬ se v p : sarni Društva Slovencev, Victor Martinez 50. Tisti, ki stanujejo zunaj v provincah, naj sporoče pismeno nasled¬ nje podatke: Ime in priimek žene in , otrok, oziroma posameznih družinskih članov, dan. mesec, leto in kraj rojstva, ter sedanie bivališče. OBVFSTTLA Slovenski tečaj za večje otroke bo od¬ slej v Ramos Mejia ob petkih ob 5. uri popoldne, za manjše pa ob nedeljah ob 15.30 (pol štirih popoldne). Starši, ki že¬ la lahko pošiljajo svoje otroke obakrat: ob petkih in nedeljah. Posebno vablje¬ ni otroci, ki so bili med šolskim letom po zavodih. Mladina, ki se udeležuje slov. tečajev, bo priredila v nedeljo 28. t. m. celodne¬ ven izlet v Merlo na Markeževo kinto. Iz posameznih šolskih središč bodo otro¬ ci cdšli pod vodstvom poučujočega uči¬ teljstva. Pod istim nadzorstvom se bodo tudi vračali domov. Učiteljstvo bo poskrbelo, da bodo otroci že pred mra¬ kom doma. Podrobnosti zvedo otroci na slov. tečajih. Prosimo vse starše, da pri¬ voščijo otrokom ta izlet, ki bo prijeten odd'h in razvedrilo ob zaključku šolske¬ ga leta. Vodstvo slov. tečajev. F a r tj e ’ V nedeljo, 28. decembra ob 17. uri bomo imeli na Pristavi v Moronu božični sestanek. Vsi fantje vabljeni! SFZ. CERKEVNI OGLASNIK Polnočni za Slovence v Buenos Airesu bo kakor druga leta, v spodnji cerkvi Santa Rosa, Pasco 431. Spovedovanje na sv. večer bo pri sv. Rozi že od enajste liro dalje. Cerkvena nabirka pri polnoč¬ nici je namenjena za Vinceneijevo kon¬ ferenco. Pri polnočnici bo pel Slov. pev- s ki sbor “Gallus” slovenske božične pesmi. OSEBNE NOVICE Poroka. V lanuški cerkvi sv. Jožefa 'ta se poročila 14. novembra 1952 gdč. Zorka Gale in g. Janez Gris. Mladi par je poročil g. žpk. Janez Hladnik, česti- I lamo! Družinska sreča. V družini g Ivana | Habič in njegove gospe Rezike, roj. Lov¬ še, se je 3. decembra 1952 rodil sinček | Marjan Ivan. čestitamo! Božiča ne boš doživel, če ne boš imel v svoji sobi jaslic. Domače družinsko razpoloženje o božiču dajo jaslice. ☆ Nič ne sprašuj, kje bi kupil jaslice! Pri nas imamo krasne jaslice; nove, moderne in prav ^preproste. ☆ Pridi, poglej, izberi in kupi jaslice, da te bodo spomnile božiča doma! PA POCENI SO! Sanleria y Papelerla SANTA illLIA VICTOR MARTINEZ 39 BUENOS AIRES Na Silvestrovo gremo vsi na Pristavo na veliko silvestrovanje Društva Slovencev! ski verski list, gledališka revija in šol¬ ski priročn k. Knjižna produkcija od pri¬ hoda beguncev, namenjena pač tudi ne argentinskim Slovencem, obsega pet lite- rarno-znanstveno-podučnih in en misi¬ jonski zbornik, tri pesniške zbirke, dve versko-vzgojni knjigi, eno zgodovinsko knjigo (ali zbornik spominov), štiri knjige sociološke odn. socialne vsebine, dva prevoda romanov, en življenjepis, en molitvenik, en slovar, eno učno knjigo za mladino in štiri priročne koledarske knjižice. Oprema vseh knjig in revij je dostojna, deloma pa celo umetniško vzor¬ na. Le v opremi priložnostnih tiskov (programov, vabil itd) opažamo pot od izbrane oblike v ceneno povprečnosti kar bo pač posledca draginje. Presene¬ ča dejstvo, da ni izšla v tej deželi doslej že nobena knjiga izvirne leposlovne pro¬ ze, ki so jo — v kolikor ni prišla na svet¬ lo v drugih deželah — vso absorbirali zborniki Svobodne Slovenije ter revije Slovenska beseda, Vrednote, Duhovno ž : vljenje, Kat. misijoni (2 drami) in tu¬ di Svobodna Slovenija. V USA je dnevnik “Ameriška Domovi¬ na” sicer že star časopis, toda s prihodom novih naseljencev ni postal samo glasi¬ lo le — teh, ampak jih je pritegnil tudi k sodelovanju. Posebno razne bogate praznične priloge in kulturna rubrika so b tem pridobile. — Severna Amerika je tndi izhajališče strankinih glasil; odtod razpošilja SLS svojim pristašem “Slo¬ venijo”, ki je priloga “Ameriške Domo¬ vine", Slovenska demokratska stranka tiska “Domovino”, AO (Žebotova sku¬ pina) pa “Slovensko državo”. Staroca- selieni socialisti so se postavili s proti¬ komunistično "Svobodno besedo”. —Najtehtnejša politično informativna revija je “Pregled”, ki ga zalaga Odbor za svobodno Evropo in urejuje dr. Miha Krek. — L : gini gledališki igralci postre¬ žejo ob vsaki predstavi z novo številko gledališkega lista “Slovenski oder”. — Zrani karitativni delavec Anton Mrkun nadaljuje svojo akcijo s “Prijateljem trpečih” in priložnostnimi publikacija¬ mi; knjigo “Ciril — metodijska ideja” in nekaj drugih stvari mu je natisnila Mohorjeva v Celovcu. — Za izseljence v Kanadi ima clevelandska “Ameriška Dcmovina” posebno prilogo. V Nemčiji sta 1. 1949 nekaj časa izdaja¬ la Msgr. Škrbec in polkovnik Glušič list “Slovenija”, ki je pa prenehal. Na Španskem imajo visokošolci svojo revijo “Novo Dobo”, ki je založila tudi dobro antologijo izseljenske lirike “Na¬ ša pesem”. Francija slovenskega tiska ne premo¬ re, pač pa urejuje Nace Čretnik “Bulle- tin de information de la Section de Jeu- nes d 1’ N.C.D.E.C.”, ki prinaša v fran¬ coščini tudi prispevke Slovencev. Na Angleškem je list “Slovenska pravda”, ki je tolmačil poglede demokra¬ tov na politična vprašanja, menda pre¬ nehal. “Klic Triglava” zastopa nazore slovenskih četnikov, “Vestnik Slovenske¬ ga društva” utrjuje vez med člani, ki so raztreseni po vsej državi, duhovni vodja Ignacij Kunstelj pa razpošilja svo¬ jim varovancem ličen list “Pismo”, ki obravnava verske in izseljensko-narod- ne zadeve. Naredn5 in versko zavedne, predvsem stare slovenske naseljence na Nizozem¬ skem povezuje “Glasnik Marije Poma¬ gaj”, avstralske izseljence list “Misli”, belgijske “Slovenski glas”. V Belgiji so informirali slovenski akademiki louvain- ske univerze tamošnjo javnost s knjižico “Slovenie et Slovenes”; v tem mestu je izdal in založil Dimitrij Jeruc svoje “Ve¬ černe pesmi”. Avstrija. Na prvem mestu moramo tu imenovati plemenito dejanje Mohorjeve družba v Celovcu, ki razpošilja izseljen¬ cem v zapadni Evropi mesečnik “Luč”. •— Predno si jo Mohorjeva po nacistič¬ nem terorju pomagala na noge, je omo¬ gočil koroškim Slovencem novo branje cpt. Sharp od Britanske obveščevalne službe. Pri tem delu so sodelovali begun¬ ci —- izseljerci. Pomagali so Sharpu pri Ureditvi “Albuma Koroške” in napisali tri knjige: Karel Mauser romana “Ro- tija” in “Prekleta kri”, Fr. Bazillj in Milko Kunčič pa sta v eni mladinski knj'gi priobčila prvi “V kraljestvu lutk”, drugi “Cmokca Poskokca” (ilustr. Dušan Svetlič.) — Po vstajenju Mohorjeve družbe je le — ta nadaljevala književ¬ no delo in spet so pri tem sodelovali iz¬ seljerci. Knjiga “Čez izaro” je dar Ba¬ lantičeve družine, največje knjižno de. ja-je, pa je Msgr. Jagodica življenjepis “Nadškof JegLč”. Kot Slovenske večer¬ nice sta izšli Mauserjeva povest “Puntar Matjaž” in “Janežičeva” Mlin ob poto¬ ku”. Sodelovanja izseljencev prej pri “Koroški kroniki” zdaj pri “Našem ted¬ niku” razstava ni pokazala, pa je tudi precejšnje. Konzorcij” “Dober tisk” je obiav’1 neke x-ove spomine na pok. dr. Ehrlicha. Ferry Biikvič je v Gradcu sam založil svoi obširni roman “Brezdomci”. Do podrobnosti avstrijski oddelek ni popoln, še manj primorski. Razstav¬ ljen je ob Ahčinovem portretu Antona Novačana pesnikov “Peti evangelij”, manjkajo pa njegovi podlistki v tržaških listih. Velik je bil delež izseljencev pri sestavi šolskih knjig, ki so pa največ anonimne. Na razstavi smo videli samo Theuerschuhovo Prirodoznanstvo in Be- ličič - Jevnikar - Gerziničevo slovstve¬ no zgodovino. Menda tudi slovstveno de¬ lo cistercijanca p. Metoda Turnška z “Albumom Slovenije”, dramo “Država med gorami” ter zbirko idil in zgodb “Z rodne zemlje” ni izčrpano. Stanko Ja¬ nežič ima pesniško zbirko “Romar s ki¬ taro”, Vinko Beličič knjigo črtic “Ka¬ čurjev rod”, ki je edicija Goriške Mo¬ horjeve družbe. “Tabor” je zbornik le¬ poslovja in političnih člankov, v dijaški list “Mlada setev” pa pišejo predvsem primorski dijaki. Na splošno o Koroški in Primorski lahko rečemo, da sta močni v knjižnih izdajah leposlovne proze, ki tako lažje prodre v hiše tamošnjih Slovencev, kar je gotovo najbolj potrebno. še v begunsko ero spadajo, čeprav ni¬ so tiskani v taboriščnih tiskarnah, Ko¬ ledarček za 1. 1946, molitvenik “Povsod Boga” in Kunčičev list za mladino “Na¬ ša beseda”. Najmanj popoln je oddelek slovenskih piscev, ki so pisali v Evropi v tujih je¬ zikih. Abbee Kolednik je v posebnih knjigah prevedel Italijanom in Franco¬ zom Jurčičevega “Jurija Kozjaka, slo¬ venskega janičarja"; za francosko izda¬ jo je napisal uvod član akademije Geor¬ gea Goyan. Na razstavi smo videli po¬ skusni odtis tega uvoda tudi v kitajščini. V kasriliščmo je Jurra Kozjaka preve¬ del Vinko Lovšin. Obširni razpravi dr. Valikonje in dr. A— a dajejo le slutiti tndi delo na tem polju. Razstava je bila zelo pomemben do¬ godek. Trojen je njegov kulturni po¬ men. Prvič je manifestirala trdno voljo kulturnih delavcev v izseljenstvu, da tu¬ di v neprijaznih, včasih prav težkih razmerah nadaljujejo svoje poslanstvo in da se plemenito maščujejo za psovke raznih Župančičev in Kozakov, ki jih omenja uvodni članek v letošnjem kole¬ darju — zborniku. Drugič je morala pri številnih obiskovalcih vzbuditi ljubezen do izseljenskega tiska, z ljubeznijo pa zavest dolžnosti, ki naj bi jo čutil do te¬ ga dela sleherni izseljenec. Tretjič se je pokazala potreba po vestnem zbira¬ nju in varstvu tega tiska vsaj v eni cen¬ tralni knjižnici v Buenos Airesu. Tam bo potem tudi mogoče sestaviti biblio¬ grafijo. Bibliografija šele bo nudila pra¬ vo sliko vrednosti vsega književnega de¬ la. Razvrstitev tiskov in oprema razstav¬ nega prostora sta v tem listu že našla svojo pohvalo. Razstavljeni predmeti ni¬ so bili postavljeni v ksfcšne stroge vrste, ampak slikovito razporejeni; ni bil to ve¬ lemestni park z geometrično prirezanim zelenjem, ampak pravi slovenski gajtrc, kjer ima vsaka roža sicer svoje določeno mesto, dekle ji pa pusti, da se razraste, kot jo je Bog ustvaril. Umetniki so po¬ sodili za olepšavo svoja dela. Pod veza¬ ne letnike Svobodne Slovenije so aran¬ žerji postavili jaslice nove keramične de¬ lavnice gg. Majeršiča, Hirscheggeria in Ovčjaka v Mendozi. Opomnili so nas, da se bliža sveti božični čas. Božični praz¬ niki pa so bili v slovenskih domovih tu¬ di čas branja in takrat so si ljudje do¬ mislili, da je treba poravnati naročnine.