U, praiaike*. , Agitj tmttpi SmtarUjK » aoUdMf*- PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote Uredil Mri U apramlAkl prostori: 265? South Uw»dsle A rt. Offlco of Publlcation: 2667 South Uwndale At«. Telephoae. Rockw«U 4204 Ult>-YEAR XXXL CHICAOOk.1^ PETEK, 25. FEBRUARJA (FEB. 25), 1938 SubacrtpUon ffl.OO Yeerly K V.—N U M UE R 40 Aeeeptance for maUing at ipecial rato of potU|t proTkUd far la saetlon tl02. Act of Oct. S. astharlied oa Juat 14. 191%. Angleški Chamberlainu jjji »o manifest, v katerem zahtevajo razpis volitev, da ljudstvo odloči, ali ae atrinja z novo zunanjo politiko angleške vlade. Anglija mora podpreti druge miroljubne države v borbi proti fašističnim diktatorjem ^gadon, 24. febr. -r- Angleška Savska stranka in kongres de- fcvskih in strokovnih unij sta sipa naznanila kampanjo pro-i ti ministrskemu predsedniku Chamberlainu in objavila zahte- PTOt (U vlada odredi splošne volu, pri katerih naj ljudstvo dloči, ali odobrava prijateljsko e, ki ga je Chamberlain za-iapram- fašističnim dikta-»m. New York. — Najbrže ne bo več dolgo, ko boste lahko imeli lastno "tiskarno" v svoji hiši. Skitpni manifest, ki so ge 4s~ fmate ^ radio. Sploh ' ------bo U "tiakarna" del radia, ki močne delavske unije in de-irska stranka, ki je druga gla-stranka v parlamentu, ae "Sedaj ni čas za dajanje kon-Mij diktatorjem. Vlada sploh u dobila mandata od volikev gle-k revizije zunanje politike, car oiahtevarno, da se pridruži dru-jm miroljubnim državam, ki so roti nasilju in grožnjam faši-titaih držav. Nova vladna polita je odtujila ameriško ljud-tvo, ki je že večkrat pokazalo, riavami in sovraži agresivnost itičnih držav. Od vlade zalivamo jasno izjavo, da je ca trajanje mednarodnih pogodb loti nepoatavni sili m agresiv-bdu vmešavanju v notranje za-, m neodvisnih držav. Angle- Časnikarstvo pred novo revolucijo Radijaki čaaopia najnovejša iznajdba Domače Nov grob ob Pacifiku Los Angeles, Cal. — Dne 14. febr. je podlegel raku Louis Er-cek, star 59 let in rojen v Raki pri Krškem na Dolenjskem. Tu zapušča ženo, dva sinova, dve h£eri in brata, v stari domovini pa brata in tri sestre. Bil je član in ustanovitelj društva 615 SNPJ. Član SNPJ je bil 22 let. Po- Poljsko-nemska NAVAL KITAJSKIH zveza potiRuiji LETALCEV N A češkoslovaške vlade JAPONSKI OTOK WM Pričetek pogajanj v Varan vi Varšava, Poljaka, £4. febr. — Zvesa med PoUako in Nemčijo je zavzela definitivno obliko včeraj, ko je dospel v Varšavo maršal Hermann Wilhelro Goering, nemški letalski minister. Goet ringa so sprejeli hpnac Moecic-ki, predsednik polJake republike; maršal Edvard &nigly-Rydz, vrhovni poveljnik poljske armaJ ^k^^-i , »ant zasmehovanju ter cavr-I načela mednarodnih odnošar n." novo s so- Laboritska opozicija naglaša v anifestu, da je bivši premier iMwin, Chamberlainov pred-ik. prodrl pri volitvah s podpo-i stotnika Edena, ki je dal obljubo, da bo angleška zunanja ditika slonela na načeto kolek-vne arnosti. "Chamberlain je zavrgel to po-tiko in potisnil zunanjega mi-atra Edena iz kabineta," pra- 'ka vladnega sveta. Poroči-®l*avi, da Je slednji pripravljen poaicijo zunanjega mini-«r» Pod_ pogojem, da se umakne ^.trobodo rajanja med IT* i talijo o sklenkv *«»rna zaključena. Ta po*a- S " ^ ^Jbrž pričela ^Pnhodnji teden. Anglešk J^vRimuje na poti uruja raz-pu*eno po volitvah Krie P» ,, Etri r Jl tovlrni Pri kater,k 0 in ZTn»f»Ui unija U-^pričal. Radi« * Ma. *** T« bo zdaj repre- 20 $125, aparat za oddajanje novic po fotoelektričnih celicah v obliki faksimila pa od $1500 do $8000. Prejemni aparat ali tiskarna", iznajdba inženirja W. S. H. F i neha, meri približno kubični čevelj in se spoji z radio-prejemnikom. Lahko pa že tudi tupite radioprejemnik, ki vam bo obenem tudi tiskal radiočasopis. Tak apart je že posU-vila na trg ROA in stane okrog $250. Osem radiopostaj je ž? pričelo s oddajanjem radiolista, druge jim pa gotovo slede, ko postane zahteva večja. Ob masni produkciji bo prejemni aparat stal ojerog $30, tedenski stroški ca papir pa okrog centov. Do zdaj so na trgu že štirje radični aparati, ki pa vsi funkcionirajo po istem principu. E-nostavno ga naravnate na to aH drugo postajo, ki bddaja "faksi milni" program, to je radiolist, n v eni ali dveh urah boste že imeli svoj list v velikosti navadnega pisemskega papirja, v dveh kolonah ali pa tudi temo v eni, kar je odvisno od prejemne-ga aparata. Najbolj se zna razširiti Finchev aparat, ki natisne pet čevljev vesti v eni uri. Dobili pa boste lahko tudi časopis samimi slikami, ker je tudi tak aparat — Fultonov — že na trgu. Vzame le tri minute ca tiskanje one strani slik prej o-menjene velikosti. Ta icnajdba je šele v racvoj-nem štadiju in se bo gotovo izpopolnila kakor vsaga druga. Koliko bo vplivala na časnikarsko in sploh tiskarsko industrija, Je ca enkrat še nemogoče re- či. Nedvomno pa bo imela dale- kosežne posledice na to industri jo kakor na vso deželo. 11' , t. •J.? 0,1 ? * ringov obisk Varšave je povero-kopan je bil civilno ob velikem aj. vaHUa ntkurwu na Poli- številu prijateljev in ostalih članov, ki so mu izkazali zadnjo čast. Clkaške novice Chicagu. — Pred nekaj dnevi je umrla Ana Rovtar v hiralnici v Oak Porastu. Stara je bHa Je, da je vojna ms« Nemčijo inda so se kiUjski letalci let in zapušča sina. — Slovenska cerkev sv. fitefana je bila okra-dena ta dni, a ne ca veliko. Pomožni tajnik KSKJ umri Joliet. — Zadnji ponedeljek cvečer je naglo umrl Steve Ver-tin, pomožni tajnik KSKJ. Sel je kropit svojo sorodnico Barbaro Težak, ki je bila na mrtvaškem odru in ko se je vrnil domov, ti je zgrudil mrtev na tla. Zaoelj^ga je kap. Star je bil 49 let in rojen v Ameriki, tu pa zapušča ženo in sina. . Clevekuidske vesti Cleveland. — Pred dnevi je umrl Frank Marinko, star 54 let (n doma od Device Marije v Polju. V Ameriki je bil 27 let in tu tapušča ženo in enega otroka. — Dne 2}. t n>. so štirje rOpar- čil veliko racburjeaie na Poljskem. Zunanji diplomat)* pravijo, da so poljski držajmiki *daj bolj naklonjeni vojaild sveči c Nemčijo kakor ao bili v času prejšnjih Goeringovib obiskov. Mnenje dfčei članice društva 450 SNPj. Odnesli so $50 In nekaj likerjev. Domača hči se je nekaj upirala in eden banditov je postal ner-vozen ter je enkrat ustrelil, zadel pa ni -nikogar. Nato so ben-ditje zbežali. Poleg treh domačih so bili navzoči še štirje gostje. Dodatek k vesti iz Pem» Willock, Pa. — KaUrma Maček, o katere smrti smo že porov čali, zapušča v Ameriki tudi tri brate, In sicer Jakoba in Fr. Dolenca v Libraryju, Pa., ter Jo-h na Dolenca v Willocku, Pa. Sovjetsko unijo blifeu, da bo ic-bruhnila v nekaj mesecih. Poljska hoče vsekakor utrditi odno-šaje c Nemčijo sedaj, ko je angleška vlada naaaahUa, da namerava skleniti »pakt » Nemčijo, I-talijo in Francijo. m Poljsko časopisje kritizira politiko cunanjega ministra Be-cka. Pravi, <|a Poljaka ne bo nikdar postala cavešfika Nemčije in podpirala nacijsl|e militarieti-čne pustolovščine. Poljake avtoritete so cajrfenite nekatere liste, ki so objavili astre članke proti Nemčiji Vttje število poljskih voditeljev, sovražnikov sedanjega režima, Je bilo v zadnjem času aretiranih in poslanih v koncentracijsko taborišče. Prebivalci poavarjeni pred napadom JAPONSKI GENERALI ODPOKLICANI Tokio, 24. febr. — Domei, japonska čaaopiana agentura. poroča, da je dvanajst kitajskih bombnih letal v spremstvu več drugih lovskih letal odletelo proti otoku Kij uši, enemu icmed glav« nih japonskih otokov, ki Mi 760 milj severno od otoka Formoea. Slednji otok so včeraj bombardirali kitajski letalci in ubili s bombami osem ljudi, trideeet drugih pa je bilo ranjenih. Letala so bila ruakaga icdelka. Po- Obrambni načrti približali otoku Kijuši, je bilo objavljeno v Fukuokaju. Nagasaki, glavno japonsko pristaniško mesto na otoku Kijuši, ki ima 221,000 prebivalcev, je bilo posvarjeno pred letalskim napadom. Vest, da se bližajo kitajski letaki, je povzročila veliko racburjonje v Tokiju. Včerajšnji letalski napad na Formoco Je bil prvi napad ic zraka na japonsko osem I je. KiUjski letalci so vrgli deset bomb na Tathoko, glarvno mesto na otoku. Bombe ao poruiile več hiš in neko opekarno. (Vest is kitajskega vira pravi, da so letalci c bombami uničili dve japonski lstaliiči, 40 letal In več skladišč gasolina.) Poljski narod ne caupa Nemči iaaonske oborožene sile na osemljv med danffhajem, Država ae zavarovala proti aovražnemu napadu Praga, 24. febr. — Češkoslovaška je pripravljena na obrambo v slučaju nenadnega napada in ne bo čakala na sunanjo pomoč. Tako je včeraj izjavil general Jan Krepči, načelnik armad-nega štaba. General je rekel, da se država zaveda preteče nevar-; nosti in tudi ve, da vojne se več ne napovedujejo., Krepči nI omenil Nemčije, toda v deželi je nepokoj od sadnje nedelje. ko je diktator Hitler v svojem govoru ob otvoritvi zasedanja nemškega parlamenta izjavil, da bo ščitil nemške manjšine v centralni Evropi. Češkoslovaška, kjer prebiva Čes tri milijone Nemcev, meji ob Nemčijo. "Vzelo bi več mesecev predno bi mogla Češkoslovaška dobiti pomoč od svojih zaveznikov," je rekel Krajči. "Naša naloga je, da držimo aovražnika proč brez zunanje pomoči v prvi faci bojevanja. Ic tega razloga amo zgradili in še gradimo sistem utrdb in trdnjav ob naši meji. To naj naši sovražniki vsamejo v po, ji te v in premislek ter ugotovijo, ali je sploh možnost, da bi njihovi načrti brutalne agresije u-speli." General je dalje rekel, Aa se Industrija lahko postavijo na vojno bazo v kratkem času in da ao tudi načrti gleda naaičevar nja prebivalstva v alučaju izbruha vojne iidelani. pov dobrodošel gost Policijske zerve so bile mobilizirane, ko jO nemški minister dospel v mesto, poleg tega pa so avtoritete uve<» Ijavile druge ukrepe, da zaščitijo Goeringa. Gesta, kjer se nahaja nemško, poslaništvo, je zaprta prometu. ■ i >i Hočejo p|iveti republikansko stranko Konferenca voditeljev v Chicagu Jont+LaagMin in CIO obnovila pakt Pittsburgh, Pa., 24. febr. — Jones-Laughlin, največja neodvisna Jeklarska korporacijH zunaj United States Steel. Je včeraj obnovila mezdno pogodbo z Jeklarsko unijo CIO za eno leto. aentirala «500 delavcev, ki upoelen! v tovarni te kompani Je, pri kolektivnih pogajanjih. Federalna komisija preklicala cene premogu Waahington, D. C., 24. febr.— Federalna komiaija je preklicala vse minimalne cene mehkemu premogu, ki Jih Je prej določila na podlagi Guffeyjevega zakona,; čigar namen Je bil povečanje profitov premogovnih družb, da >i lahko plačevale višje mezde rudarjem. Akcija je posledica njunkcij, ki so Jih sodišča izdala proti komisiji. Preklic stopi v veljavo v petek popoldne. Schuschnigg pojasni dogovor s Hitlerjem Dunaj, 24. febr. — Policija Je uveljavila več varnostnih odredb. da prepreči politftne demonstracije na predvečer govora kancelarja Schuschnigga, ki bo po radiu pojasnil dogovor, ki ga Je sklenil z dikUtorjem Hitlerjem na sesUnku v BerchUsga/ denu. Bavarska, 12. februarja. Sedem zunanjih držav, med temi Amerika, bo slišalo kancelar-jev govor po radiu. Piketiranje poslanikih uradov prepovedano Waahington. D. C.—Predsednik Rooitevelt je podpisal zakon ki Je Wl nedavno sprejet v kon-gre«u in kateri prepoveduje piketiranje poslaniških in konzularnih uradov. Izjema velja le v slučajih delavskih sporov. Policija Je isU dan. ko Je Roosevelt podpisal zakon, razpršila pikrt*. ki so oblegali poelopje Italijan-1 orgaaiciranih delavcev skegs poslaništva. " ^ Nankinfrom in Hangčovem Je bi lo včeraj reorgahicirano. General Iwane Matsui. vrhovni poveljnik japonske armade, je bil odpoklican. Na njegovo mesto je bil imenovan general dunroku HaU. bivši načelnik Japonake vojaške akademije. Dalje sts bila odpoklicana generala Asska In Jsngsva. Prvi je poveljeval armadi, ki' je 18. tiecembra zasedla Nanking, drugi pa armadi, ki je okupirala Hangčov 24. decembra. Fašisti prodirajo proti mor ju Angleški parnik napa den v bližini Valencije Chicagu. — (FP) — Meščansko časopisja ne piše doeti o republikanski stranki, ki pred-sUvlja politične aspiracije plu-tokracije, zdaj. ko se nahaja v zagati. Poskus, da se dvigne politični vpHv grupe, ki je dolga leU vladala milijonom, bo storjen na konferenci voditeljev te stranke v Chicagu. Posebni odbor, ki ima 217 članov in kaUremu načeluje Glenn Frank, biuft predsednik državne univerze v Wisconsinu, bo izdelal program na čikaiki konferenci. Ta be potem predložen kot kolektivna želja vseh grup, j ki bodo reprezentirane na UJ konferenci. ' George Aiken. republikanski governer države Vermont, ne verjame, da bo U grupa vdihnila novo Življenje republikanski stranki. On je vlil curek mrzle vode n» glave članov od-bora, ko Je izjavil, da Je treba republikansko stranko pobeliti od vrha do tal. Treba, jo Je temeljito reorganizirati, drugače ne bo nikdar več dosegla prejšnjega politttttega vpliva. V svoj krog mora frtigniti ljudi, ki v resnici repreientirsjo dve glavni ameriški grupi — delavce in farmarje. V posebnem odboru so Wll-liam Hutehen«"". predsednik bratovščine laserjev; John J. Eagan. Ujnik državne delavske federacije % Connectieutu; Da-nlel Kennedjr. agent čikaške unije mednarodne bratovščine električarjev. Ti bodo na konferenci ogovorili v imenu - . um reprezentirajo. Zaslišanje o amen-diranju nevtral• nostnega zakona VVashington, D. C. — Štirje progresivni kongresniki so pozvali odaek nižje. zbornice ca zunanje zadeve, naj odredi zaslišanje o načrtih amendiranja nevtralnost nega zakona, kalen so predložili. Zadevni poziv, ki je bil poslan načelniku odseka McReynold*u, so podpisali kongresniki 0*Cotifiel, Scott, Lewi* In Bierman. Ta naglaša, "da je že Čaa, da ameriška 'vlada zavzame definitivno sUlišče glede bodoče zunanje politike. Garan cija miru je mogoča le, ako A merika sodeluje s drugimi demo kratičntmi državami v Interemi zaščite držav, ki so žrtve agresije." Hendaye, Francija, 24. febr.-Fašistične čete so zasedle po»l cije ob cesti med Teruelom in Valencijo, kjer zdaj čakajo po-valja generala Franca glede prodiranja preko ozemlja lojaliatič-ne Španije proti Sredozemskemu morju. Prve fašistične kolone so prodrle do KI CasUllara in ao oddaljene od morja okrog 45 milj. Dasi so na ozemlju med mor Jem In Teruelom lojallsti utrdU svoje pozicije, so izgledi, da bodo fatisti štrli odpor, ugodnejš' sedaj, ko so uporniki ponovno zajedli Teruel. Na drugI stran' tpanska vlada trdi, da so nove obrambne posiclje, ki so jI zasedli lojalisti po umiku Iz Teruela, skoro nepremagljive. London, 24. febr. — Anglešk tovorni parnik fthetland, last družbe Lloyd, je bil včeraj Urča obstreljevanja, ko se je nahajal v bližini Valencije. KaplUn par-nika je informiral lastnike, da Ja ena krogla zadela parnik in n* pravila veliko luknjo. Parnik Je bil bombardiran, ko Je bil na poti iz Valencije proti GlbrslUrju. poskus 0hre2e-nja voditeljev mornarjev Bivai jetnik v alužbi organizacije tovarnarjev KAMPANJA PROTI BRIDGESU | Waahlngton, D, C. — (FP)— a podlagi izpovedi špiona v alu-bi mogočnih induatrijskih Interesov skuša senatni trgovski odsek zatretl miliUntno gibanje mornarskih delavcev, deportiratl larryja Bridgeaa, voditelja uni-e mornarjev in akladiščnih de-uvcev, ter obtožiti umora več rugih delavakih voditeljev na zajiadu. im ¥ Da Arthur Kent, bivši jetnik, ki je prebil več let v californlj-akih ječah radi vlomov, ropov in drugih zločinov, igra važno vlogo poskusih omreienja delavskih voditeljev, je prisnal senator Co> Hiland, demokrat is New Yor-ta in načelnik senatnega trgovinskega odseks. Ko js bil Kent tpuščen Is ječe, je kasal navi-ezno zanimanje za obrambo To^ ma Mooneyja. Pozneje je stopil v komunistično stranko kot ipion polkovnika Sanborna, najel ni ka odbora Ameriška legije / za [»obijanje prevratnih aiktfr-nosti. Sanborn ima teane stike z organizacijo tovarnarjev v Ban FVanciacu. Kent je bil razgaljen kot špioq decembru prstek lega leta, ko e bil ponovno aretiran zaradi loma v Beverly Hillau. Ko je Kent naatopil pred sodiščem, je njegov odvstnik A»ror» ftapiro, sovražnik Bridgssa in drugih ml-iUntnih delavskih voditeljev na zapadu, plediral, naj bo sodišče prisanesljivo, ker je Kent sode-oval a policijo v San Franciacu n Portlandu, Ore., kakor tudi uradniki federalnega imigricJJ-skega biroja, ki hočejo deportU rati Bridgeaa. Prvi (NMkua omreženja je bil narejen, ko je Kent obtožil Toma Johnaona, upravlUija lista "Induatrial Unionist", glasila u-nlj Odbora za induatrijako organizacijo na zaiiadu, da Je bil nje. gov spremljevalec pri vlomih, ki Jih Je izvršil. Senatni odaek nadaljuje s preiskavo proti voditeljem in članom mornarske unije. Bridges je apeliral na odaek, naj ga zasliši, da ovrže obdolžttve, toda Copeland Je apel ignorira). Bridges Je potem dejal, da nI revi. diral svojega aUlišča in da bo vztrajal pri zahUvl, da ssnat zasliši njega in drugs delavske vo. diteljk da ovržejo trditve, katerih namen Je očrniti organlsi-rane mornarje in druge delavce. Ha rry% eni Je noraerakMi delavcev aa zafed Green odvzel iarter delavski federaciji VVashington, D. C.. 24. febr VVilliam Green. predaednik Am« rlške delavske federacije, je včeraj naznanil, da je odvzel čarUr Pennsylvanski delavski federacij jI, katere uradniki niao hoteli izključiti unij CIO. Ta akega Je naperjena tudi proti nekaUrim delavskih voditeljem, ki imajo politične ambicije. Državno delavsko federacijo kontrolirajo u ni je CIO, med katerimi Je Lewl-sova rudarska unija naj močne, -ša. Ta Je pred nekaj meseci in dorsirala Thomsas Kennedyja, tajni k*-blagajnika rudarske u nije. kol kandidata sa governer js Pennsylvanlje. Kennedy Je aedaj podgovemer Pennsylvan Ja. . , , _______ Recesija odjedla delo dvem milijonom Toliko je manj u poslanih od zadnjega oktobra Wa*hingt»n. D. C., 14. febr.— Tajnica delavskega departmen-U Frances Perkins poroča, da js dva milijona delavcev izgubilo delo v Združenih državah od zadnjega oktobra, ne vštevšl o-nih, ki so običajno odsiovljeni v zimski sezoni kot na primer farmski delavci. S sesonsko od-ulovljenimi delavci vred znaša Število novih brezposlecev, 2,-100,000, Dslje Perkiruunra poroča, da so tedenske mezde padle od 15. decembra do 15. januarja v skupni vsoti okrog 20 milijonov dolarjev. Od »rede decembra do srede Januarja je bilo 1300,000 tovarniških delavcev odslovljenih in uposirnost Je ns splošno padla 6.9 odstotkov. Normalno pade le dva odstotka v Um času. PETEK, 25. FEBRUARJA PROSVETA IVAN MOLEK SE EDEN, KI DVOMI Veliki viharji danes pretresajo človeik družbo in mnogo atarih bojevnikov gre ogenj hude preiekušnje. Mnogo starih bojev nikov obupuje nad demokracijo. "Tudi to (demokracijo) si ljudje oo 8Voi tolmačijo. Kar se mene tiče, rečem samo toj ko: Ne vem, pač pa upam, da pride, ami* prej ne, dokler'se ne posivi današjiji sistem. Pa se ps odstranj, bo treba malo v. ko glasovnice, katero nekateri toliko nagla^ jo/' piše star in priden dopisnik v Prosveti. Da bo treba malo več ko glasovnice, strinjamo. Glasovnica je ie orodje, pripomo ček, ki se lahko dobro rabi ali pa zlorabi. Vi zavisi od ljudi, delavcev, kako rabijo glasovni co. Da bode delavci pravilno porabili gi*^ nico, jim je treba več znanja, več izobrazbe, izpraši ignoranco iz njih! ; To jp tfsto "malo več", kar jim je treba - i to je glavno. Vse drugo ne Šteje nič, prijatel Moje stališče je, da oni, ki nočejo znati ve*, \ odklanjajo potrebno izobrazbo (izobrazba, jo neprestano naglašam, mora biti gledan« smislu znanstvenih resnic, svobodne misli, d mokracije m socializma!) — niso vredni, dat živeli v svobodni, demokratični družbi! AH bo& torej, prijatelj moj, za takšne ljud nedoaežne tepce, ki nočejo sami sebi dobro, k prelival? Ne, prijatelj moj, resni ljudje nii fanatiki, niso legendarni Kristi, da bi umiri za človeški gnoj . . . Reveži) poveš, česa mu treba, natanko mu poveš vse do poslednje pili in pojasniš mu natanko, da svojo osvoboditi lahko doseže brez kakšnega trpljenja — an pak, če te ne posluša, ako te ima za norca in i ti smeje, kaj boš storil? Mar boš tako bedai da boš zanj izvršil samomor? Priznam, da je v gotovih razmerah in m mentih (teh razmer pa v Ameriki še ni!) ni silen udar lahko uspešen. To so izpričali rud boljševiki in danes pričajo fašisti. Toda kaj pomeni? Ali je masna vstaja obenem prep rod znanja v glavah posameznikov ? Niti ma ne. BaŠ narobe: v nasilni vstaji masa podi\r in pozabi še ono dobro, kar zna. Pogrezne i v barbarstvo, zavrže vsa etična načela in p čenja propalosti, ki jih prej ni počela. Skratk obrne se od izobrazbe in poslužuje se samo terorja. Takšen je rezultat vsake civilne v« ne. Namesto naprej masa pade nazaj; nam sto k svetlemu cilju, drvi v jiasprotno stran slepi veri, da gre k cilju . . . Ne* pozabite velike resnice, da demokraci in socializem (če imamo v mislih popolno d mokracijo, je oboje eno ln isto) zahtevata ii braženega delavca, delavca, ki je prepojen 81 cialno etiko ifl trdnim prepričanjem. Bi takšne izobrazbe ne more biti prave demokn cije ne pravega socializma v praksi. lak imate nekaj, kar se zaradi lepšega naziva d mokracija in socializem, ampak to "nekaj" strašna prevara, je karikatura, je grda spik ki lahko popolnoma diskreditira (to delajo Rusiji!) demokracijo in socializem. Izobrazba večine! Izobrazba večine deli stva na podlagi znanstvenih resnic, svobodi misli, demokracije in socializma — je edini p goj za dosego zmage, večje svobode in sreče. Izobraženi delavci se lahko organizirajo zvijejo izkoriščevalce in reakcionarje v kol rog kadarkoli hočejo, te bi 40 milijonov aa riških delavcev in 35 milijonov malih farmi jev nastopilo enotno — kje je sila, ki bi »e ji mogla zoperstaviti z orožjem ali kakršnimi terorjem?- Je ni! Na svetu ni fizične sile, ki fnogla ovreči organiziran razum! Dokler pa masa delavcev ni izobražena, p meni, da se noče organizirati, dalje to pom« da ni sposobna za samovlado in popolno dem kracijo — pomeni tudi, da je sposobna lei hlapčestvo. Kaj moreš doseči s takšno mu Ampak to nas ne sme plašiti. Masa se t lagoma uči, vsak dan ve mak) več. Iaobrii mase ne prihaja v nalivih, prihaja v kaplji toda prihaja. In v tem je naše veliko upanji Ponižanje v Evropi Govor diktatorja Hitlerja v Berlinu zadnjo nedeljo Je lahko znamenje, da je Hitler začasno premagal notranjo krizo V Nemčiji in v tem momentu je pripravljen na vse, kar pride, tudi na vojno, če je trebs. Prav za prav je Hitler indirektno izzival ves demokratični svet z Rusijo vred ns vojno. Prvi odziv je prišel v Angliji. Anglijs ni pobrala Hitlerjeve rokavice, marveč ae je krat* komalo podala. Od Anglije je to razumljivo. Reakcionarna vlada Anglije je vsa zadnja leta napeljavala vodo Evrope na Hitlerjev in Mus-aolinijev mlin. Angleška vlsda ae ne zmeni, kaj miali angleško ljudstvo o njeni nazadnjaški politiki. Angleški zunanji minister Antho-ny Eden, ki se je proti vil tej politiki, je končno zietel na ceato. Da li bo angleško ljudstvo pristalo na to sramotno politiko avoje vlade ali bo obračunalo z vlado, je atvar bližnje bodočnosti. Francija je zdaj resnično v škripcih. To se pravi, da je v škripcih francoaks vlads ljudske fronte. Ako Frsnclja zdaj ubere pete za Anglijo, mora nekaj francoskih ministrov ps-sti, pred vsem zunanji minister Delbos, ki Je tesno kooperiral z Edenom. Neksj se mors zdsj zgoditi ns Francoskem in ksrkoli ae zgodi — ne bo na čast francoski demokraciji. Vse ksže, ds bo kapitulaciji Anglije nujno sledila kapitulacija Francije in — Cehoslova-kija, ki je zdaj prva na vrsti, ds pade po njej Hitlerjeva aekira, ostane sama. Rea je Sovjetska unija njen zaveznik, ampak vprašanje je, koliko ji more Ruaijs pomagati brez Francije. ' Hitler Je akoro odprto povedal, da vai Nemci v sosednjih držsvsh morajo priti pod kontrolo Nsipčijs. Avstrija ie že njegova in zdaj'pride na vrsto tri milijone Nemcev na Češkem. Hitler je tudi kategorično povedal, da Sovjetska unija mora biti politično bojkotirana — karantena, katero Je Roosevelt Ironično su-geriral za fašistične razbojnike, mora po Hitlerjevi sodbi veljati za Rusijo — in na Španskem mora zmagati Franko s svojimi fsšisti; ns Kitsjskem morsjo zmsgsti Japonci in časo-piaje po vaem avetu mora prenehati a kritiziranjem nacijske Nemčije! Takšen je Hitlerjev ultimat In on Je pripravljen na vojno, da izsili svoje zshteve. Ds II Evrops — sli mords ves avet — atoji pred splošno vojno ali stoji Evropa na splošno pred potlačenjem politične demokracije, avoje-ga največjega ponižanja v modernem času, za več let, tega še ne vemo. Tako amo že vajeni pasivnosti in umikanja Anglije in Frsnclje v zadnjih letih, da skoro zdaj ne vidimo izhoda Evrope iz svojega največjega ponižsnjs. In Ameriku? Kljub hrupu in sitnostim zga-gsrskih elementov se Amerika ne bo ganila še tako kmalu. Mnenje ameriških, liberalcih in novodeslskih elementov v tem momentu je, ds ksvssnje v F. v ropi xa nsdvlsdo evropskega kontinenta nI In ne sme biti "naš buaineas." Prav tako ne sme biti "naš buaineas", kdo kontrolira Azijo. To govoričenje seveda ne pomeni nič, kajti v primeru vojne bodo simpatije Američanov spet rszdeljene ns tej In oni strsni, kakor so bile ob izbruhu svetovne vojne — in smeriški kapitalisti ter buslneasmsnl bodo spet ns vse kriplje skušeli (»koristiti se ns rsčun klanja v tujini. Amerišks izolscijs je bunkum; nikdar je še ni bilo in nikdsr je ne bo. Ksrkoli zdaj pride v Evropi, lat prej ali slej imelo svoj odmev tudi v Ameriki. In največja laž bi bils, čs bi kdo sepisal, ds nsm je vseeno, ksj se godi v Evropi sli Aziji. Ni nsm vseeno — ne more nsm biti vseeno, dokler živimo ns tej zemlji. Slehernemu ljubitelju demokrscije ne more biti vseeno, če Evropo kontrolirs Hitler in Mus-solini sli kdorkoli. Mi, ki verujemo v demo-krscijo ln v končno zm*g«> demokrscije, se zs-vedamo, da poraz ln poniianje demokrscije v eni detel! mors boleti demokratične ljudi v drugi deželi, dočlm Je ns drugi atrani triumf ljudstva nsd diktstorji en* detele triumf zs vse demokratične dežele Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne 26. februarja 1918.) Domete vesti. Dva sijajno obiskana shfl SRZ sta bils v Wsukegsnu, HI. in ShebovRii Wis. Delavske vesti, V Virdenu, 111., je ekipM v premogovniku ubila štiri rudarje. Svetovna vojna. Ameriška armada v frš ciji je že narasls ns pol milijons mož. Sovjetska Rusija. Nemške čete so le pr<* 120 milj v Ukrsjino. Botiševišks vlada je * glssils obsedno stanje v Petrogradu. (Dalj« la K" kolesa.) koli kraju sveta. Danea ameriški patizirajo a Kitajci in španskimi republi® jutri bodo s deškimi demokrati in *P1,,h * kim ljudstvom, ki postane žrtev f®«* agresivnosti in razbojniitva. Ali ste že naročili P»osv«*o Mladinski Ust svojemu pm** ali sorodnik« v domovino? " edini dar trajna vrednoti, ki * mal denar lahko pošljete v domovino. bi napiti*] oporoko. Motnje v u-tripanju žile utegnejo biti samo znak nedolžnega živčnega napada. Ko sem prebolel pljučnico, mi je dejal zdravnik, da b$m vse svoje «Vljenje čutil "šumenje" v srcu. Tri leta pozneje ai bilo o srčnem šumenju ne duha ne sluha več. Srce se je saAo pozdravilo. ^ • Časopisi ao — nehote — pripomogli do te boječnoati in zaskrbljenosti. Pogosto beremo v naslovih: "Naraščanje umiranja zaradi srčnih bolezni.'* V letu 1935 so za 312,333 smrtnih primerov menili, da so jim bile vzrok srčne bolezni, To je za 9000 smrtnih primerov več kakor prejšnje leto in še enkrat toliko kakor jih navajajo za raka, ki stoji v statistiki na drugem .mestu. Te Številke nas utegnejo zapeljati v. zmpto. Na koncu koncev umremo vsi za oslabelostjo srca. Srce je pa zrcalo vseh organov, ki jim služi; ako eden izmed njih opeša, si mora naša potrpežljiva Črpalka natovoriti še novo breme. Le malo ljudi umre samo za eno boleznijo, večina jih umre za več. Zdravnikova naloga je pa, da napiše glavni vzrok smrti. Moda v diagnostiki se menjava. Pri starih ljudeh — na primer — so včasih navadno glavni vzrok smrti pripiaovali 'starostni oslabelosti', zdaj ga pripisujejo pa 'srčnemu kollap-su' ali nenadni srčni oslabitvi. Primerjava novejših statistik a statistiko 90tih let nam tukaj kaj malo pove. Zdravniška veda je pri zatiranju tifusa, škrlatinke, koz, davice in slabokrvnosti že zelo napredovala. Človek mora pač za neko boleznijo umreti, in kolikor manjša je verjetnost, da u-mre za to ali ono nalezljivo boleznijo, toliko večja je možnost, da je vzrok smrti kakšna srčna bolezen. Ne gre za število smrtnih primerov, vse bolj gre za življenjsko starost ob smrti. Značilno je, da samo za starost sedemdesetih in osemdesetih let lahko ugotovimo resno naraščanje krvnega obtoka. V tej starosti se pa telo tako ali tako neizogibno obrabi in odpove.. Prave srčne bolezni deli dr.. Ernst P. Boas v štiri razrede: bolezni, ki imajo svoj izvor v sifilidi, v revmi, v visokem krvnem pritisku/ ali pa poapnenju »Uitumflha Narnhna $tpftporna 3rbtmta 1657-51 So. Lav oda I« A?a. , Chtaafs, I«. GLAVNI ODBOR ursAvmi ooaaai ftoaaot Calakar. ......Intfc.......................MM a U«M*U A**.. CktraM, llttMto ». 4. vaw. «u tajnik ...........................Nil I U«Mltlt A v«., tklaa«a, Mm|i uw«wm arMiaa«k. m»*a uj..................hit a a.«.. i ht<«*«. utuaia J ah« Vafrlch, f I. klagalnlk.........................Mit t Uwa4aU A T*.. ('ktrfaa. lUlaal. rUI» l.adlaa. a»rartW» alaalla.....................MM S l-a»r»d.l. A*«.. CH«ar%, lllln.u laka Malak. ararfnik glaaUa........................MIT l La«udala Ar*.. Ckiaa«*, lUlaala ronrsKttflKDNiaii A.draj Vldrltk. »rrl ......................«•• H.—II A »a.. Pi. Vnuk Molka. 4rm\ »ad»radaa4alk ......................Ml B. I »I k Si. Mll»aakaa. WU laka 1'adkaj. J»M i-i»» diairlkinl »aMrarfaHalk...................,.Sa« IIT, »Irakana. N. CaaiUu« Zarafck. dra*l dlatrlklai »*l»rad«»4nik...........UIT W. Iltk St. CW».taa4. Okla laka KUrmI. IralJI dl.lrlklnl pad|.rad<»dMk..................tU T ud d Ml., U SaSa. NI. Mwar* IimIi. *aUU dlalrlklal m4»ra4aa4wlk................ Mm 114. Walaankura. Cala. UOSPODAKMKI OUSKSl Malh Palrarlrk. »r«laa IT. Araia, Kanaa« frank Vralarlak...........................................III Taaar St., l.aaarna. Fa. laka Trotieija, da kongres upošteva Sohwellenbach-Allenovo resolucijo, ki naglaša, da ne sme biti nihče, ki je uposlen pri gradnji relifuih projektov, odpuščen, če ne more dobiti zaslužka v privatnih industrijah. Peticija mora dobiti £18 podpisov, da pride resolucija na dnevni red. Delavska zveza trdi, da je čez tri milijone delavcev izgubilo zaslužek v zadnjih petih mesecih in da armada brezposelnih stalno narašča. Tam potom IMam niiiu William DemAaija, natadnj« ao Je nuhajal v Hutto, Mont., lotu 1U20 in od toga tam niaani \vč tul o nj*m. Kojak« pi-oiim, č« kdo \t< sa nj»ga naj uit to naknaul, ako bo pa aam 'čital ta oglaa, iimJ ni- javi nemudoma avojemu očotu na ns«lov: lllaft DtmiAar, K H. #2, Ch«»kopet».PUtahurg, Kun«. —(Ailv.) SLOVENSKA NARODNA PODPORNA J Jfl) NOT A Izdaja aioje publikacije in le poaebno Uat Prosveta sa koristi« ter potrebno agitacijo avojih društev in Članatva In aa propagando avojih Idej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vaaka organizacija Ima običajno avoje glasilo. Torej agltatorlfinl doplal In nainanlla drugih podpornih organliaclj ln njih društev naj ae ne poAUJtlo llatu Prosveta. Organizatoricna Pogodba z mogočno jok lartko korporacijo ugladila pot Po članku Miltona MacKaya v "Reader's Digestu", Pleaasntvill«, (USA). O človeškem srcu pišejo dandanes marsikaj neugodnega. Časopisi poročajo o naraščanju u-miranja zaradi srčnih bolezni. Napredujoče znanje telesnih funkcij in znanstvena odkritja o zatiranju bolezni so znatno pripomogla k izboljšanju ljudskega zdravja, hkrati so pa ustvarila celo množico hipohondrov (ljudi, ki si venomer domišljajo, da bolehajo za to ali ono boleznijo). Za simptom, ki ga ni mogoče takoj natanko opredeliti, zvale zdravniki navadno krivdo na srce. Zaradi srca si pa nikar ne belimo glave. Srce se neverjetno rado prilagodi neugodnim okol-ščinam in se celo z nenavadno zmogljivostjo tudi samo pozdravi. . Svoje dni je zdravnik zaskrbljeno zmajal z glavo, ako je s stethoskopom (posebno pripravo za preiskovanje srca) ugotdvil razne šume v srcu. Z isto skrbjo je govoril tudi o motnjah v u-tripanju žile. Danes vam bo strokovnjak za srčne bolezni povedal, da za povprečno zdravega človeka srčni šumi nikakor še niso vzrok, da Trgovci hrane, reatavranti Sifilida seveda ne prizadene samo srca, temveč se loti vsega telesa. To je sicer zelo zahrbtna bolezen, zraven je pa ena izmed tistih srčnih bolezni, ki jim zdravnik more do živega. Ako o-zdravimo sifilido, se zmanjša tudi število smrti zakadi srčnih bolezni za eno desetinko. Pri zatiranju revme pa še nismo dosegli nikakšnega vidnega uspeha; to je bolezen, ki najbolj otroke napade. Povprečna starost za revmo bolehajočih otrok je dvanajst let, in ako je srce občutno prizadeto, imajo ti u-božci le malo upanja, da bodo živeli dalj ko do petnajatega leta. V mnogih znanstvenih zavodih se trudijo, da bi odkrili in preprečili vire te skrivnostne bolezni. v italiuana Dva noya mezdna tj načrta v kongresu UGODNOSTI KELVINATORJEVE 1, Nav nad šel dr. Libena.' Na vprašanje sem mu povedal isto, zraven pa dodal, da je nevarno s golim prstom mazati odprtino* ker se lahko rana prisadi, zdravnik pa to opravi z gumijastimi rokavicami, golega pprfta pa ne moreš sterilizirati. Dal m[ je prlflgo, nato pa dostavil, da sem najbolj siten pacijfnt v Nopemingu in odšel. Bolnik, ki je potreben pomoči in prosi sanjo, je ne dobi. Kri gre od mene po dvakrat ali trikrat na dan. V .decembru 1996 sem tehtal 197 in pol funtov, sedaj, v juniju 1986, pa tehtam le 168 funtov, torej sem zgubil brez mala trideset funtov na te-ftl. Tukaj so štirje zdravniki. E-den v Duluthu v St. Luke's in St. Msry's zs Jetične. V Duluthu je prostora v obeh nsd-stropjih, kadar sta obe polni pacientov, za okrog »60 bolnikov. V Nopemingu je prostora zs 230 bolnikov. Meni gre vedno na slsbš«. Nadlegujem vsakega sdravnlka, ki me obišče. Pride dr. Laird, ki je superintendent te bolnišnice. Trdim, da imam še hemoroide, on pa trdi, da jih nimam. Naslednji dan pridejo zdravniki Laird, Hedberf^n Libens z nekim orbdjem oziroma instrumenti, ds (me preiščejo. Mislil sem, da je vame porinil sto možev, ko je inseriral tiati instrument, tsko da sa je odvajalno črevo natrgalo na več mestih. V dveh minutah sem bil ves moker, kslkor bi me is vode potegnil. D*. Hedberg je u-gotovil, da imam še dva hemo-' roida. On in dr. Libens odideta, ostal pa je pri meni dr. LalnK Cim aem prišel k sebi, sem ga vprašal, kaj bode eafej s menoj. Prihodnji leda* pride v Nopeming dr. Maine In me bo on pretakal. kajti on j« Izvršil operacijo. Tako se je sgodilo. Z njim sta bila dr. Laird in dr. Libens. Kaj je počel i men^J dr Maine. je težko povedati. Kar niso prejšnji teden raztrgali v odvajalne* mu črevu, ao dokončali sedaj. Ko sem nehal vpiti. Je dr. Maine dejal. naj mi dajo počitka sa par minut, da ai telaano opomorem. nato pa spet na delo. V par minutah sem psdel v nezavest. Is katere sem »e zbudil kakor hitro so nehali s trpinčenjem. Dr. Maine in dr Libens «ta odšla brea vsake besede, p« tudi prej niso med seboj »ič govorili. Spet je pri meni ostal le dr. Uird. Ali me pošlje na opera- ! This Establiahment J Has Donated U A W FORD DRI VE ■A t * \ n i ' We Ur ge U A W Members to Buy Here Me. 1011 FORD 0R6ANIZING COMMITTEE —#adar»t«d Pieturea. Letaki, ki jih razširja zvtna unija v zvezi z organizatorično kampanjo med delavci v Fordovih tovahiah. i cijo? Ne, ker nimajo kaj ope-.so me stehtali: 168 funtov.,Cez rirati. Saj vendar imam hemo- dva dni me obišče dr. Struble. roide. Zdravili jih bodo kakor pred operacijo. Prej so rekli, da bom potreboval le šeat injekcij, nakar bo vse dobro. Drugič so fvejalne&evo, ker imam četr^in- rekli, da imam le še dva hemoroide, torej le še dve injekciji, pa bo vse okej. Doseda j pa so mi dali že petnajat injekcij in vmes še operacijo, pa sem slabši ko prej. Dr. Laird je dejal, naj ne govorim tako, saj pazi, da mi zdravniki pomagajo kolikor največ morejo. , Spet ao me premestili, to pot v prvo nadstropje k nekemu drugemu pacijentu. Čakam ves teden, toda zdravnika ni nobenega na izpregled, četudi so v bolnici štirje, včasi pa celo šest. Naveličam se čakanja in tovarišu rečem, ker je dan obiskov, bom šel kar domov, ako bom dobil vožnjo. Prišla je bolničarka umivat tovariša. Pripomnila je, da Je lepo vreme, primerno sa vožnjo, zlasti z novim avtom in v juni' ju. Dejal sam, da bom šel tudi jaz danes na vožnjo, ako pride kdo iz Hlbbiirga. Zakaj? Iskat grem pomoči, ker mi Je tu ne dajo. Odšla je v drugo nadstropje in povedala zdravnikom, kaj sem rekel. Med teni sem jaz skladal svoje stvari v papirnato Škatlo in nameraval pogledat, če je kdo prišel iz Hibbinga. Vstopi dr. Laird in vprsša, Če mielim Ri domov. Da, le če dobim priliko. "Toda", je dejal zdravnik, "ti ne moreš stanovati s družit no, ker pljuješ bacile." No, saj tega ne nameravam atorlti, šel bom le k zdravniku, ne samo k enemu, temveč k dvema, trem... Ce je kakšna pomoč, pa bom vprašal za vstop v okrajno bolnišnico v Hibbingu. Strinjal M je s rfthjim načrtom in doatavil, ds mi bo pomagal. 2e je hotel oditi, pa je rekel, ali ne bi morda hotel iti v Duluth, kar bi bilo boljše zame kot v Hibbingu) V Duluthu naj si izberem kateregakoli zdravnika. Slišal sem, da je dr. Struble izvrsten zdravnik za take bolezni. Dr. Laird je dejal, da čez dan ali dva no prostor v St. Mary's bolnišnici. To je bi-lo dne U. junija 1936. Dva dni pozneje, dne 18. junija, so me peljali v bolnišnico St. Mary's. V petem nadstropju ča velike odprtine in vse je ote-čeno. Nadzornici je naročil, naj inserira neko olje pomešano z belim praškom. Počutim se boljše. Zdravnik me obišče skoro vsak dan. Tudi dr. Maine me je obiskoval. Ko je potekel mesec Ko me je preiskal, je rekel, da [rad na duluthsko kliniko. Čakal bo vzelo ha j manj mesec dni, pre-dno more temeljito preiskati od- dnt, me . je spet preiskal. Našle- RMIP^H dnfi dan naj pridem v njegov u- aem v vrsti in ob pol ene sem stal pred zdravnikom. 2gal je z elektriko in namazal z zdravilij Z votlo šivanko, ki ima sesatko na koncu, je predrl črevo, stisnil sesalko, tako da se je vsa tekočina izpraznila. Z delom je bil gotov. Nek mlad zdravnik me je peljal v bolnišnico St. Mary. (Dalj* prihodnjič.) RAZPRODAJA . samo za ta mesec 1938 A-B ARISTOCRAT avtomatičen plin štedilnik a Wl#«ar "».ji*, m| T kakarljl a4 U«« III« A-B Arlatacrat CIAS NUMV (DeftN.) 21« W. Itth Mreel. lev Ytrk