Slovenska poslanca g. Herman in grof Hohenwart v državnem zborn. Pretečene dni se je v državuem zboru šlo za to, da bi se sedanje gosposke po deželah boljše razpostavile in nredile. Vsi namreč sprevidijo, da se srenjam preveč posla nalaga, da so okrajna glavarstva prevelika, komi^ijoui prepogosti in predragi, javna varnost čedalje bolj slaba, nered in nemir na vseh straneb, potov, pisarij in plačil biez konca iu kraja. Zato je liberalui poslanec Gollerich nasvotoval, naj se od okrajuih glavarstev nastavijo pvi vseb okrajnib sodnijab še posebni politični uradi ali tako zvane ekspositure. Poslanec Cok s tem ni bil zadovoljen in je nasvetoval, naj se odpravijo vse deželne gosposke in uvedejo cesarske, od ministrov na Danaju odvisne itd. Giskra pa je rekel, naj ostaue vse, kakor je. Celib 14 dni 80 se poslanci o tem pričkali, kar je davkeplačilce stalo 3600 gold. vsaki den, skup tedaj 50.400 fl., — 360 poslancev namreč je, in vsaki dobi na den 10 fl. —. Toda sklenoli niso nič, ker se niso mogli zbogati, vsi uasveti bili so zavrženi in to je bila še velika sreča, do katere sta nam največ ptipomogia slovenska poslanca grof Hobenwart io naš dolgoletni iu muogospoštovani zagovomik g. HermaB. Prvi se je očividno poprijel nazorov in miisli Hermanovib in je med drugim rekel, da bi treba bilo 800 novib uradnikov in 2 Yj milijona goldinarjev ua leto, ako bi se javua uprava prenaredila po nasvetu Gollericba. G. Hennau pa se je te ptilike poslužil ter libcralcein zopet pokazal, da zavolj svoje centialistične sisteme ne morejo tukaj ničesar ne opraviti. Dokl.er se ne bodo dežele same sebe vladale, dokler se bo rse le iz Dunaja strahovalo, od kod nam prav za prav piibaja vse naše trpljenje, j« ves trud zastouj. Tega se bomo tem bolj prepričali, ako uekoliko v obraz posvetimo diiliu, v katerem dunajgka driava proti deželam pogtopa. Tukaj je predsednik Recbbauer opominjal govomika in zahteval, naj o državi bolj spoštljivo govori. Herman pa 8e ni dal zmotiti in je nadaljeval: in jaz zab- tevam več spoštovauja za pravice dežel. Jaz sem djal, posvetimo terau dubu v obraz, da se vidi, da to ni dobei- duh, ampak sovražen, ki ga je rodil ceutralističen sistem. Nemir raed narodi državi nič preglavice ne dela; a on je sad dunajske vladc, katera razpor seje med državo in deželami, med sosedom in sosedom v vsakej deželi. Jaz ne vem, ali so na Dunaju kaj slntili, da le to je koristno, kar je prav, da so postave dostojnosti svete, kterim so tudi državne uprave podložne, če se noče, da vae na dvoje gre. Praksa, s ktero se dela, daje misliti, da se pripoznavajo k onemu nevarneniu načelu, da politika z moralo nima nič opraviti. Kako bi drugače mogoče bilo, da si država, ki se sama iraenuje stranko iu se kot taka tudi obnaša, vse dovoli, za kar ima v tetn trenutku moč, tako, da ni nobena pravica, uobeno imetje, nobena svoboda več varna pred njo. Ce opomuira na nektera dejanja upraviteljstva, ktera kažejo jako široko vest države, ua nikogar kamenja ne lučam, in liočein le dokazati, da je zlasti upravna politika potiebna poprave, refonue. Oficijalua država! 0 rjjenili krivičnib voliluih redih in umetno pridobljenib večinali ne govorim; ali mar ustava, centralistična ne obstoji iz oropanib narodskih pravic? (Veselost na levi.) Ali ni bil cliabrus javna politična goljufija in se inar ne opira državni zbor na cliabrus? Ce se sluvauskim narodom njib jezik roparsko jemlje, ali ne bi bilo to nenravno? In mar se to ne godi ? Sistematično se godi in vkljub § 19. Nj. eksc. g. naučni miuister bi lahko mnogo o tem pripovedal, kako se dela politika po narodih. Vzemite tudi. kako dižava ravua s katoliško Cerkvijo in drugim ž njo ravnati piipušča. Ali si morete kaj grjega, bolj nepoštenega in nepolitičnega misliti? Ima le slut o tein, da se rnorate cerkvena in posvetna oblast druga drugo spoštovati iu podpirati, ee se boče družbinski namcu izvrševati? Ali ni bilo prejšuje ministerstro, ki je hotelo mir med narodi odpuščeno in sicer poteni ko je imelo večiuo dveh tretjin za-se? In ali ni bilo naslednje Slovanorn, katoličanom in konservativcem vseb narodov političen udaiec v obrazV Njegova dejanja so to potrdila, in najbrže da zato tako dolgo stoji in tako trdno. Ali ne kultivira oficijalna država grde nehvaležnosti? Ali ne zatajuje tistib, ki so se za njo žrtvovali, in se li \ ne vklanja sebi v nečast onim, ki so jo izdali in tepli? Ali se ne posluša vedno bolj na Tnanje dežele in se ne iščejo vnanje zveze dvomljivib vrednosti, namesto, da bi se iskala zveza z lastnimi narodi? Ce se toliko let malomarno gleda nesreča ginečih narodov in na vnanjo spridenost, ki je še huja, kakor vse zgubljene bitve, opiraj6 se trdovratno na ustavno pismo; če se pusti ali cel6 pomaga, kakor ena klika hodi narodom po glavab in se ne more odločiti k pravičnosti; ali bi se temu reklo vladanje? Ker se je že vsa oblast na Dunaj skupaj pograbila, zakaj se ne rabi na kurist narodora ? Narodi in titranke so že davuo pisma svoja spreminili in spiae zavili, zakaj se ne odloči? Kam bo to prišlo, če oficijelna Tlada, ki bi morala biti vsem v izgled, v vsakem oziru slab izgled daje? Otrpnjena morala oficijalne držare nas v pogubo vodi in je ključ do vseh naših trpljenj, do vseh naših zagrizenosti, do naše notranje in vnanje nezmožnosti, do one omahovalne politike, ki domoljubom rudečico v obraz sili in ki dela Avstrijo za alijance ali zveze nezmožno, ker ni zanesljiva in odkritosrčna. Brez morale tudi v politiki ne gre, brez nje ni poguma. Morala v državni upravi je narodom za življenje potrebni zrak, brez kterega ne morejo obstati. Nemoralen je centializem, ker pomenja redno zlorabljenjc oblasti. Na njegovih tleh so zrasla posilna dejanja, katerih sem omenil. Centralistični sistem ni zmožen, da bi bil moralen in moraluo delal, da ni ztnožen, da bi moralno vse zedinjal k složnemu življenju drugega poleg drugega, k složnemu delovanju drugega z drugim. Izigrovaje enega proti drugemu da bi na ta naein pod jarmom imel vse, dela svojim narodom življenje v dvžavi nestrpljivo in jih paha na ven. Ker država ne rabi svoje oblasti na pravi moralDi način, jej sedaj nihče več ne želi vspeha, je vsakemu vse eno, ali se mu še dobro zdi, ako se državi primeri kaka nesreča. Da država s& svojim sistemom in svojo politiko tudi na ven ni zmožna delovati, to dokazuje njena politika onemoglosti ob uri, ko se rodi nov svetovni red. Velika država, tako piše avstrijsk domoljub in politik, katero njena politika tako daleč privede, da svojim narodom ne more vdihniti ljubezni, svojim prijateljem ne zaupanja, svojim sovražnikom ne strahu, taka država najbolje stori, da svojo hišo v red spravi, kajti njen obstanek se nagiba h koncu. Omabljiva politika in polovičnost svedočite vedno o slabosti značaja in sojenja, in kdor ene misli ne more popolnem pojmiti in izvesti, ta ni sposoben za državnika, najmauj pa še za avstrij8kega, ki moia, v svesti si cilja in navdušen z nravnimi načeli, trdnega koraka naprej stopati, ako hoče, da osrči prijatelje monarhije in razoroži njene sovražnike. Se li ima na Danaju moč in veselje, s temeljitim spremenjenjem sisteme in a poklicanjem drugih mož državo oteti z roba gotovega propada, tega ne vem, le toliko rečeru, da je dižava pod vsemi lazmerami dolžna, deželam njihovo dedšino izročiti v samoupravo. Deželam je tieba vsakej posebej samostojne, nravno-ozbiljne, složne, kiepke, stalne vlade, ki njihove zadeve oskrbljuje z ljubeznijo in razumom, da se zopet okrepčajo od one siromaščine, v katero jih je pahnilo onemoglo, strankarsko dunajsko guspodarjenje, ki ima le pogunaa proti svojim narodom in strankam. (Dobro ! na desnici.)