OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHI.m ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIII.—LETO XXXIII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 29, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 169 NOV GROB Anton kocjancic Kakor smo včeraj poročali, je umrl v nedeljo popoldne v Mest-bolnišnici Anton Kocjančič P- d. Radel. Star je bil 82 let in je stanoval pri sinu na 6303 Schade Ave. Doma je bil od Žužemberka, odkoder je prišel v Ameriko pred 60 leti. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 TM. Tukaj zapušča, dva sinova Franka in Johna ter vnuke. Žena Gertrude je umrla pred 13 leti. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. Na obisku Mr. in Mrs. Kajtan Erznožnik Red Lodge, Mont., se nahaja-■ta na obisku v Clevelandu pri sorodnikih na zapadni strani Westa. Bila sta delegata na konvenciji SNPJ v Detroitu in sta se spotoma ustavila tu za nekaj dni. Mrs. Erznožnik je sestra Mrs. Anna Jesenko in Mr. Charles Zakely, 3540 W. 63 St., pri kateremu se nahajata. Prijatelji ju lahko obiščejo, mi jima pa kličemo—dobrodoša! Pozdrav Mrs. Josephine Birtich pošilja najlepše pozdrave predno odpotuje s parnikom "Hrvatska" v domovino, vsem svojim iskrenim prijateljem v Clevelandu ter se jim srčno zahvaljuje za spremstvo na kolodvor. Kliče jim: na svidenje! Prevzel popravljalnico Mr. Frank Kržišnik je prevzel popravljalnico čevljev na 15701 Waterloo Rd., poleg North American banke. Kot . izurjen čevljar nudi vsem odjemalcem točno in zadovoljivo delo po zmernih cenah. Priporoča se v naklonjenost. Pogovori za poravnavo stavke pri Diamond Alkali Včeraj so se uradniki Diamond Alkali Co. in zastopniki Unije avtnih delavcev sestali z federalnimi posredovalci v svr-ho pogovorov za poravnavo stavke, vsled katere 2,300 delavcev družbe ne dela že nad sedem tednov. Jugoslavija dobi kredit 30 miljonov v Zap. Evropi Poleg tega je Zapad baje pripravljen dati posojilo v znesku 35 milijonov na kratek rok BEOGRAD, 26. avgusta—Zavezniška visoka komisija V Nemčiji je pooblastila, da vlada v Bonnu nakaže jugoslovanski vladi kredit v znesku 30 milijonov dolarjev na dolgi rok v okviru dvostranskega trgovinskega sporazuma. Vrhu tega se v tej zvezi javlja, da je zapadna Nemčija pripravljena z odobren jem zapad-nih zaveznikov odobriti dodatno posojilo Jugoslaviji na kratek rok v znesku 35 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo dobila skupno 65 milijonov Z drugimi besedami, kadar se bo podpisal trgovinski sporazum med zapadno Nemčijo in vlado maršala Tita, bo slednja dobila vsega skupaj kredit v znesku 65 bilijonov dolarjev. Novica o posojilih je bila tukaj vzeta z zadovoljstvom na znanje, akoravno so Jugoslovani nekoliko razočarani, ker posojilo na dolgi rok ni nekoliko večje. Naklonjenost Zedinjenih držav bila odločilna Kakor se razume, je zavezniška visoka komisija naredila svojo odločitev v prilog Jugoslaviji največ radi naklonjenosti, katero je pokazala vlada Zedin jenih držav. Yeruje se, da bo Eksportna-importna banka Zedinjenih držav, ki je že v preteklosti Jugoslaviji dala dvoje posojil v znesku 20 milijonov dolarjev, v principu pristala na to, da se dovoli tretje posojilo v znesku 15 milijonov dolarjev. Armada potrebuje stenografke za službo na Japonskem Vojaška komanda na Daljnem Vzhodu nujno potrebuje 50 iz-vežbanih stenografk za delo z okupacijsko silo na Japonskem. Plača znaša $2,650 letno, in preskrbi se brezplačno stanovanje. Sprejme se ženske v starosti med 21. in 40. letom. Povprečna službena doba na Japonskem je za dve leti. Delavke so upravičene do 26 dni dopusta' v letu. Seja farmskega odbora Nocoj ob 7:30 uri se vrši važna seja farmskega odbora SNPJ v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Ukreniti bo treba nekaj radi oken in drugih stvari na farmi, zato se prosi vse člane in odbornike, da gotovo pridejo na sejo. 7 novih slučajev poli j a Mestni zdravstveni komisar dr. Harold J. Knapp je včeraj poročal, da se je zopet sprejelo v mestno bolnišnico 7 novih žrtev, zavratne bolezni polija. Izmed 120 slučajev, ki so bili letos prijavljeni, je 30 odstotkov oseb, starih nad 15, letom. t Vile rojenice f y y t y T Y t v t ? ? v p r i družini Adolph in La-Verne Gulic, 1226 E. 170 St., so sev^etek zglasile vile rojenice in pustile v spomin sinčka, ki je tehtal 6 funtov. Ker imajo od preje deklico, so še bolj ponosni na sinčka. Mati in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Peter Gulic, 1226 E. 170 St., devetkrat stari oče in tara mati, Mr. in Mrs. Nick Gubane iz 19700 Pawnee Ave., pa imata to čast drugič. Čestitamo! Potek 14. redne konvencije S. N. P. Jednote v Detroitu Poroča J. F. Durn. DETROIT, Mich., 24. avg.—Konvenčnl predsednik Donald Lotrich je otvoril dopoldansko zborovanje in takoj so bile vzete v pretres nujnostne zadeve. Poroča je, da je odbor za slikarije aranžiral slikarja za slikanje konvenčnih delegatov. Pozove vse naj bodo točno ob 1, uri - popoldne, to je po kosilu, pred SND, Vprašanje nastane kako se bo zborovalo popoldne, ker vodstvo Doma želi imeti dvorano prazno, da jo pripravi za večerni banket. Sklene se, da zborujemo do 4.30 ure, namreč da končamo eno uro preje kot običajno. Predsednik predstavi konvenciji najstarejšega delegata, ki zastopa društvo št, 29 v Thomas, W, Va. Star je 77 let ter je pri stopil k organizaciji leta 1904. Spregovoril je pred delegati nekaj besedi. Plače glavnih odbornikov predložene konvenciji Sklene se, da se želi danes sli šati poročila raznih odborov. Ker drugi odbori še niso pripravljeni ža poročanje, poda odbor za plače ( to se razume, da smo hoteli vedeti koliko bomo plača hi za svoje delo) svoje poročilo Njegova priporočila so sledeča Konvenčne dnevnice delegatov naj bodo po $20; plače glavnih uradnikov tedensko pa po; glav ni predsednik $105; glavni ta j nik $105; pomožni tajnik $85 blagajnik $100; bolniški tajnik $85; direktor mladine $90 upravnik jednotii^ih publikaci; $85; glavni urednik $100; plače ostalih odbornikov so pa na me sečni podlagi: prvi podpredsed- TAK INFORM-BIRO! Ubogi kolonar "Tri na, dan'"' ima silno težavne čase. Kar §mili se nam. Kaj vsega ne izprašujejo, pa ko bi revež vsaj mogel odgovoriti na stavljena mu vprašanja. Včasih so se pri sosedovih bahali: Ljudje božji, brez skrbi, bomo vam že vse natančno povedali, mi vemo—zdaj pa k večjemu zastokajo: Nam ni znano. Tak inform-biro! ZGUBIL ŽIVLJENJE V KOREJI PFC. RUDOLPH PUGEL Slika predstavlja slovenskega mladeniča Pfc. Rudolph Pugel, sina Mr. in Mrs. Louis Pugel, 880 E. 150 St., ki je zgubil svoje življenje v bitki na Koreji. Star je bil 17 let. Truman bo baje "zamrznil" odobreni kredit za Franca WASHINGTON, 27. avg.— V kongresnih krogih se je danes slišala govoi'ica, da bo predsednik Tryman takorekoč zasegel, oziroma "zamrznil" posojilo v znesku 62 milijonov in pol za špansko vlado generala Franca, ako bo kongres to posojilo končno odobril kot del splošnega apropriacijskega predloga v znesku $35,554,000,-000. Neki zastopnik Bele hiše je izjavil, da ne bo presenečen, ako bi predsednik podvzel tak korak, da ustavi finančno pomoč gen. Francu, proti kateri se je javno izrekel. Poslanska zbornica je prošli petek s 165 glasovi proti 90 glasovala za kredit za Franca, am-oak celotna apropriacijska predloga mora biti še odobrena od konferenčnega odseka obeh zbornic kongresa, predno bo podana predsedniku, da jo podpise ali vetira. nik $20; drugi podpredsedniki $20; okrožnji podpredsedniki vsak po $15; predsednik gospodarskega odseka $45; ostali člani gospodarskega odseka pa vsak po $35. Nastane vprašanje, kaj s tistimi člani gospodarskega odseka, ki so obenem stalno uposleni. Poročano je bilo, da to velja tudi za nje, ker se pač smatra, da vrše to delo v svojem prostem času. Plače nadzornega odbora predsednik $35 mesečno in ostali odborniki po" $20 mesečno. Porotni odbor; predsednik $45 mesečno, ostali člani odbora pa po $15 mesečno. Za vozne stroške delegatom se odobri po 7c od milje. Nato se razvije razprava o članih glavnega odbora, ki so vabljeni na sestanke, itd. po uradnih opravkih Jednote. Odboru za pravila se naroči, da pfipravi drugo točko, nanašajočo se na to, nakar naj poroča o njej pozneje. Nagrade razdeljene med častne delegate Konvenčni predsednik pozove glavnega predsednika, da razdeli nagrade častnim članom te konvencije, ki so v zadnji kampanji 1 (Dalje na 4. strani) Ženska ubita v a vini nezgodi Snoči se je na vogalu Broadview in Edgerton ulic primerila avtna .kolizija, v kateri so bile poškodovane štiri osebe, med njimi gostilničar Frank J. (Dutch) Henry, stanujoč na 1384 Ansel Rd., ki je bil svoj čas znan base-ball igralec in je sin pokojnega dolgoletnega kler-ka mestne sodni je Petra J. Henry-a, njegova žena Luella Henry pa je bila v koliziji ubita. Preselitev v Calif orni j o Dobro poznana Mr, in Mrs. John in Stephanija Paulich, ki sta do sedaj stanovala na 2925 Washington Blvd., sta se danes podala proti solnčni Califor-niji, kjer bosta ostala za stalno. Potovala bosta z avtom ter se bosta ustavila spotoma še v nekaterih drugih krajih. Pred odhodom pozdravljata vse sorodnike« in prijatelje, katerih nista mogla vseh obiskati. Prijatelji jima lahko pišejo na 3502 Atwater Ave., Los Angeles, Cal. BELA HIŠA UKAZALA MOLK ZA MacARTHURJA, DA SE PREPREČI ZMEDA WASHINGTON, 28. avg. — Iz Bele hiše je bilo danes poročano, da je predsednik Truman osebno ukazal, da umakne svojo izjavo glede Formoze, ker je bila nevarnost, da bi taka izjava ustvarila konfuzijo glede ameriškega stališča o Formo-zi. Gen. MacArthur je v izjavi, ki je bila na predsednikov ukaz zatrta, rekel, da je Formoza vitalne važnosti za ameriško obrambo na Daljnem vzhodu in da mora ostati v nekomunističnih rokah. Za razčiščen je ameriške po-zicjije je predsednik poudaril uradno stališče Zedinjenih držav; ki je sledeče: Zedin jene države nimajo ni-kakih naklepov glede posedanja Formoze; mi smo odredili, da se je varuje, z namenom, da se prepreči razširjenje vojne, kar pa se tiče bodočnosti Formoze, ki je bila poprej japonski teritorij, je to predmet za mednarodno izravnavo. Južni Korejci iztrgali komunistom mesto Kigye Severno-korejske čete blizu Pehanja potisnjene nazaj s pomočjo topništva TOKIO, torek, 29. avgusta—Južno-"korejska pehota je danes s podporo ameriške težke artilerije po hudi borbi iztrgala komunističnim silapi mesto Kigye, ležeče devet milj severozapadno od Pohanga, kar pomeni, da so Južni Korejci napredovali tri milje. TOKIO, torek, 29. avgusta." — Ameriško topništvo, bojne ladje, letala in tanki' so danes priskočili na pomoč majajočim se linijam južno-korejske vojske na vzhodnem koncu korejske fronte. Z ameriško pomočjo so utrujene sile korejske republike dobile zopet v svojo oblast nekoliko terena v okolici Pohanga, ki je poleg Pusana najvažnejša luka za sile Združenih narodov. Južni Korejci so danes zgodaj zjutraj v očividno zmedenem položaju sovražnika nekoliko potisnili nazaj, drugod pa so odbili njegove napade. Vesti direktno z bojnega polja javljajo, da so komunisti prodrli v bližino manj kot treh milj do Pohanga, ampak sovražni strelci, »ki napadajo iz zased, so bUi očiščeni ob cesti, ki vodi iz Pohanga v Taegu, kjer se nahajajo skladišča sil Združenih narodov. Na drugem koncu 120 milj dolge fronte so se tekom dneva vršile ostre borbe, v katerih se je mož boril z možem. Komunisti so danes zgodaj zjutraj vprizorili tri srdite napade na ameriške zamorske sile vrhu gore Bettle, s katere se obvladuje obalska planota pred mestom Masan, ki ščiti cesto v Pusan, kjer se nahaja baza sil Združenih narodov. V Cleveland vozeči vlak zadet; 50 oseb dobilo poškodbe CONNELSVILLE, Pa., 28. avg. — Tu sta. danes trčila dva potniška vlaka železnice Baltimore & Ohio, ko sta bOa vslejb onesposobi jen ja nekega tovornega vlaka, dirigirana na isti tir. V koliziji je dobilo, poškodbe najmanj 50 oseb, med katerimi so štiri iz Clevelanda. Ubit ni bil nihče. Med ponesrečenci, ki so bili odpeljani v lokalno bolnišnico, je samo eden, ki ima resne poškodbe, namreč strojevodja enega od prizadetih vlakov. Poleg njega se nahaja v bolnišnici trinajst oseb, med njimi tri iz Clevelanda. Kolizija se je primerila dve minuti po odvozu enega potniškega vlaka s tukajšnjega kolodvora. Oba vlaka sta vlekli parni lokomotivi. Lokorp.otivi obeh vlakov sta padli s proge, ajnpak se nista prevrnili. Od vagtonov obeh vlakov ni nobeden padel s proge, ampak prvi voz za ekspresno okomotivo se je zapodil z vso silo v lokomotivsko priprego in jo skoro zdrobil. Connelsville se nahaja 55 milj vzhodno o d Pittsburgha. Kdo gre v Chicago? Poročano je že bilo, da bo šla skupina iz Clevelanda z busom na proslavo SNPJ dneva v Chicago, 111., ki se vrši tamkaj preko praznika Delavskega dne. Odbor poroča, da ima še nekaj sedežev na razpolago, ter opozarja vse, ki nameravajo iti, pa še niso sporočili, da je zadnji čas, da se prijavijo. Pokličite še danes Mrs. Tratnik EN 1-0991 ali pa KE 1-6318. Bus bo odšel iz Clevelanda v soboto zjutraj ob 6. uri in se vrne v nedeljo zvečer. Cena vožnji na oba kraja je samo $11.20. Pozdravi Mr. Anton Terbovec, urednik in upravnik Nove Dobe, pošilja pozdrave iz Denverja, Colo. KITAJSKI KOMUNISTI PROTESTIRAJO "NAPAD" LONDON, 28. avg. — Kitajska komunistična vlada je vlo žila protest, češ, da so ameriški in britski letalci včeraj obstreljevali neko letališče na mand-žurski strani reke Jalu, ki meji Mandžurijo in Severno Korejo. Neki predstavnik ameriške zračne sile v Tokiju je v tej zvezi odločno zanikal, da so katera ameriška letala plula nad mandžurskim ozemljem, še manj pa da so obstreljevala kaka kitajska mesta. Deklica "ujela" 2-letnega fantka Dve-letni Alan Edwards je hodil po porču dvo-nadstropnega stanovanja na 10520 Earle Ave., ko je splezal preko ograje in se prijel za žleb. V bližini se je igrala Mattie Jean Chapman, stara 10 let, iz 10516 Earle Ave., ki je fantka zagledala in skočila pravočasno, da ga je ujela ko se je spustil na tla. Okrajni blagajnik ima $220,000 za bivše lastnike Okrajni blagajnik Leslie R. Monroe ima v svojemu uradu vkuprio vsoto $220,000, ki spada osebam, čigar posestva so bila prodana na javni dražbi. Mnogo izmed teh ljudi niti ne ve, da imajo za dobiti kakšen denar iz okrajne blagajne. Nekaj ga leži v blagajni že od leta 1946, in če se lastniki ne zglasijo v teku šestih let, morajo podati priziv na okrajnega komisarja. Vsako leto je prodanih veČ posestev, in ko se zadosti davkom in drugim obveznostim, se preostalo ,vsoto izroči lastnikom. Ta&o ima en lastnik za dobiti 5c, največ pa $1,000. Okrajni blaga-nik obenem svari ljudstvo, da se tudi v teh slučajih pojavijo "pre-friganci," ki se ponudijo posre do vati proti proviziji 50% od skolektane vsote, katerih pa ni treba zraven, ker vsak sam lahko uredi listine, s katerimi mu bo okrajni blagajniški urad radevolje izplačal denar. Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!" Ropar zajet Policija je zgodaj včeraj zju traj zasačila tri moške, ki so skušali oropati truk Larmer Ignition Co. na 2159 Fairhill Rd. Na poziv policije, naj se podajo, sta se dva podala v beg, medtem ko je policija streljala na njiju, toda sta srečno ušla. Tretjega pa šo policisti prijeli, ko so ga našli skritega v trucku. Velika proslava na prostem že več tednov se vsak torek zvečer vrši v Kirtland parku, to je na E- 49 St. ob jezeru, velika in zanimiva zabava na prostem. Na vsporedu je petje, godba, plesi in akrobatične točke. Za nocoj imajo na vsporedu poleg veliko drugih točk tudi Johnny Jecona in njegov orkester, Lou Trebar-ja," profesorja Isley, katerega zlasti radi opazujejo mladi, ki jih zanima čarovnija. Rhythm Masters orkester, it«^. Po predstavi se vrši splošen ples. Vstopnina je prosta. Priredba je pod pokroviteljstvom nekaterih vodilnih mož in žena v naselbini, ki so se zavzeli, da se prebivalcem nudi v poletnem času čim več razvedrila na prostem. Mož pogrešane ženske prijet radi krive prisege Sodnik Frank J. Merrick je včeraj izdal povelje za aretacijo Emila Paweka, starega 54 let, katerega žena je neznanokam izginila devet dni, predno je on dobil razporoko od nje. Žensko se je nazadnje videlo, ko je šla na njegovo farmo v Lisbon, O. Dasiravno je trdil, da se najbrže skriva, da bi ga spravila v zadrego, je sedaj priznal, da sta se tedaj sprla. Aretiran in obtožen je bil sedaj radi krive prisege pri pričevanju za razporoko. Bolezen Mrs. Ursula Copic se nahaja pod zdravniško oskrbo na svojem domu na 694 E. 159 St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega okrevanja. \ STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays ENAKOPRAVNOST 29. avgusta 1950 SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)____________________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) ________________________________'_____" For Three Months—(Za tri mesece) ___________________________________ ...„$8.50 .... 5.00 _.. 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _________________________________________________________$10.00 For Six Months—(Za 3est mesecev)__________________________6.00 For Three Months—(Za tri mesece) ______________________________ZLZ...Z_ 3.50 URADNA PRILOGA PROGRESIVNIH SLOVENK unr«*- .((IIIIM* ^lV>Mlr "1 Naš Progresivni čebelnjak Poročila o delu, načrtih in uspehih naših krožkov (Vsi prispevki morajo biti v uradu urednice Mrs. Mary Ivanusch, Rf D. 1, Chardon, Ohio najkasneje do 15. v mesecu.) S ONČN I KOTIČEK Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. VTISI DVEH AMERIŠKIH POPOTNIC V SLOVENIJI (Danes prinašamo na uredniškem prostoru pismo, katero j t poslala ob odhodu nazaj v Ameriko, predsednica Knjižne kampa-"j® Progresivnih Slovenk, Vida Schiffrer mesečni reviji "Kmečka žena ' in katero je ista priobčila skupno z njeno in Kati Jurma nove sliko, na eni izmed prvih strani zadnje izdaje.) V mesecu maju sla nas obiskali dve ameriški Slovenki. Obe sta agilni članici društva "Progresivnih ameriških Slovenk." Vida Schiffrer-jeva uspešno vodil "knjižno kampanjo." ki so jo organizirale Progresivne Slovenke, da bi tako tudi one jiam pomagale pri graditvi socializma. Razni naši strokovnjaki, znanstveniki in instituti so prejeli od njih že mnogo strokovnih, šolskih in leposlovnih knjig. Tale dopis sta poslale "Kmečki ženi": Popotnika v tujini vedno vprašujejo: "Kaj vam je najbolj všeč v naši deželi?" In naš navdušeni odgovor se glasi: "Vaše največje narodno bogastvo je vaše ljudstvo." Zdi se mi, da so vaši možje in žene, mladina in otroci prav posebne in čudovite narave: prijazni, naravni, gostoljubni, očarljivi in silno prikupni. V mnoge dobre slovenske obraze so vojna leta vdolbla poteze trpljenja in pomanjkanja. . . Toda tudi ti obrazi se čudovito razjasnijo, ko nanese pogovor na velike spremembe v letih po ' osvoboditvi. Posebno slovenske žene so se razvile v nov tip, ki se aktivno udeležuje dela za-politični, socialni, industrijski in tehnični napredek dežele. .Slovenijo sva prepotovale vso, od meje do meje, in povsod je vaše veličastna pokrajina razveseljevala oko. Prav gotovo je ni dežele na svetu, ki bi bilo na majhnem prostoru toliko ljubkosti in toliko dramatičnih kontrastov v podnebju in pokrajinskem značaju! Tako ne bova nikoli pozabili maja 1950, kajti našli sva nove lepote na vsak korak, za vsakim ovinkom vaših cest. Kot Američankama se nama zde veliki načrti za zgraditev industrije kot nekaj samo po sebi umevnega, vendar so vaše nove toVarne, hidroelektrične centrale in druge nove tehnične naprave napravile na naju najgloblji vtis. Prav tako naju je presenetil velikanski napredek, ki ste ga dosegli na socialnem področju, z graditvijo socialistične družbe. Ugodni materialni pogoji so zares vaša velika dediščina, vaša vera v prihodnost pa je kar najboljše jamstvo, da morete tudi v prihodnje tako naglo napredovati in da vas ne bo nobeno politično nasprotovanje odvrnilo od začrtan^ poti. Opazili sva vaše sedanje težave—vaše hudo pomanjkanje tekstilnega in drugega blaga za vsakdanjo rabo in pomanjkanje nekaterih živil. Vendar imate velik načrt za prihodnost, načrt," ki vas utfegne pripeljati v enem desetletju na tako stopnjo industrializacije in vam prinesti tak življenjski standard, kakršnega je naša domovina mogla doseči komaj v stoletju. Iz Združenih držav in še posebno iz Clevelanda, mesta v državi Ohio, vam prinašava prisrčne in prijateljske pozdrave; po;^sod in vedno znova so nam naročali, naj vam poveva, kako toplo vam žele, da bi imel prav vsakdo izmed vas uspeh in bi se mu dobro godilo. Oči vsega sveta so uprte v vaše napredovanje, ameriški Slovenci pa se čutimo še prav posebno tesno povezani z vami, pa čeprav so nekateri izmed nas že trideset ali štirideset let ločeni od stare domovine; ta vez je dovolj močna, da nas je vzpodbujala k tisti prizadevnosti in tistemu sodelovanju, ki je značilno za vse podporne akcije, ki smo jih izvedli za-vas med vojno in po njej. Danes zapuščava Ljubljano, da se vrnfeva spet domov; s seboj neseva čudovite in nepozabne vtise o vaši velikodušni in prisrčni gostoljubnosti. V prihodnjih mesecih in letih bova mnogokrat v duhu pri vas, ko se bova spominjali vsega, kar sva sodoživljale z vami. Vida Schiffrer Kati Jurman Naše delo gre smotreno naprej Strabane, Pa. — Naš krožek št. 16 je imel na julijski seji majhno udeležbo, tod^, vzlic vsemu še dokaj dobro napredujemo. Tako nam je sestra Bartol pridobila dve novi članici in sicer Mrs. Selak iz Ohio in Pauline Novak iz Elm Grove, Pa. Pozdravljeni in dobrodošli! Za majhno udeležbo seje je menda vzrok, ker je precej članic bolnih. Med njimi sem bila tudi jaz, zato se nisem tako dolgo oglasila v našem glasilu. Med drugim smo sklenile darovati $48 za namizno orodje (silverware), katerega bomo kupile in podarile otroškemu zavodu v Jugoslaviji. Krožek se iskreno zahvaljuje sestri Mary Plut za izredno krasen par vzglavnic. Pričakujemo, da s pomočjo tega daru znatno dvignemo našo blaganjo. Naš piknik, čeravno bolj sla»bo obiskan radi deževnega vremena, nam je nekoliko pripomogel, da lahko še naprej pomagamo manj srečnim bratom in sestram. Za nedoločen čas je odsotna iz naše srede sestra Mary Bostjančič, katera je odšla na obisk v rodni kraj. Me, njene sestre, jo pogrešamo in želimo, da se srečno zopet vrne med nas. / Bolnim članicam želim čimprejšnjega okrevanja! Pozdravljam vse članice Progresivnih Slovenk širom Amerike! Mary Nagode. POZDRAVI! New York, N. Y. Na fotu v Jugoslavijo iz Milwaukee, Wise, pozdravljamo vse Progresivne Slovenke širom Amerike posebno pa še naše Milwau-čanke! Ana Markel Kristina Pugelj Cilia Kastelic P S. Odpotujemo na "Queen Elizabeth" 22. avgusta, t. 1. Srečno pot—drage članice! PETER BERNIK bo režiral dramo "Mrak" katero vprizori KROŽEK ŠT. 9 Progresivnih Slovenk Amerike 15. OKTOBRA, 1950 V Chicagi Vabljeni ste posetniki od blizu in daleč Članice, organizirajte gostuj oče skupine! Velik uspeh piknika v Euclidu Euclid, Ohio—Danes bom malo • opisala, kako' smo se imele Progresivne Slovenke krožka št. 3 na pikniku 23. julija v našem Ameriško-jugoslovanskem centru na Reche»Ave. Imele smo se jako dobro in obisk je bil sijajen. Vsi smo zabavali eden drugega, obiskovalci nas, me pa nje. Postregle smo, kolikor nam je bilo mogoče in ko prihodnjič kaj priredimo, vam bomo postregle pa še bolj lepo in prijazno. Vspričo tako lepega uspeha, se naš krožek vsem prav lepo zahvali—delavcem in delavkam, ker ste tako pridno delali in pomagali in to s tako vnemo in prijaznostjo — muzikantom, ki so tako lepo igrali—kuharicam, ki ste tako dobro in okusno skuhale—(Naša Mary Kobal nam je nacvrla veliko lepih in dobrih krofov, ki so izginili, kot bi trenil. Če bi jih bilo še petkrat toliko, pa bi bili šli vsi v promet. No, pa vemo, da jih bo prihodnjič naredila kar pet bušljev. Kaj ne, da jih boš, Mary?), pa tudi Ljubljanskemu klubu in di-rektoriju za vso prijaznost in pomoč—skratka stotera hvala vsem skupaj in to delavcem in številnim posetnikom, ki ste se zabavali z nami pozno v noč. Res, da nam je dež malo nagajal, pa nam ni nič škode naredil. Vse smo se lepo skupaj vzele in delale prijateljsko, kot ena dru žina. Malo žegna pa mora bit! (Dalje na 3. strani) MOJ OBISK JUGOSLAVIJE JOSIE ZAKRAJŠEK — PRESTAVILA M. I. (Nadaljevanje) Samo lansko leto si je vzelo počitnice preko dva milijona Jugoslovanov. Potem, ko smo ' si ogledale dom, so nam servirale južino, nakar smo si pomagale do letoviških stolov in uživale na terasi toplo oktobrsko sonce, medtem pa poslušale doživetja teh žen o njih borbah in kaj vse so prestale. Očividno ni bilo med njimi niti ene, ki ni koga izgubila ali ni bila sama mučena, ker je bila partizanka. Ko sem tako sedela in jih poslušala, me je spreletaval mraz po hrbtenici. Obenem sem premišljeva-da, da če bi me žene v Združenih državah bile pripravljene toliko žrtvovati in trpeti za naše prepričanje in za našo državo, kot so one za svojo. Kar hitro je minulo popoldne in bile smo na poti nazaj v Zagreb. Ker nam je zmanjkalo ga-solina je drčal avto precej daleč kar tako po hribu navzdol. Ob vznožju hriba nam je pa že drug avto preskrbel gasolina in smo nadaljevali pot. Večer smo prebile v zagrebški operi, kamor so prišli plesalci iz vseh delov Jugoslavije, da plešejo v narodnih nošah narodne plese in pojo narodne pesmi. Predstava je bila podana nadvse krasno. Grupe so v pesmi predvajale njih borbe in jokajoči zvoki Črnogorcev in Macedoncev s o krčili človeku srce. Svojveseli značaj so podali s poročnimi ceremonijami raznih narodnostnih skupin. Poročni kostumi imajo sijajne vši-te motive in njih tehnika v kombiniranju barv je nekaj krasnega za oči. Kot smo zvedele, se i posveča posebno pozornost kul-' turnemu razvoju manjšinskih narodnih skupin. Teater je bil' natrpan občinstva in to ne sa- mo mestnega, temveč tudi kmečkega. Dne 10. septembra, 1949 je obdržavalo zagrebško Narodno gledališče svoj prvi festival, ki je trajal en cel teden, tekom katerega je imelo preko 6,000 amaterjev hrvatskih kulturnih in dramatičnih skupin priliko nastopiti i n pokazati njih talente. To je bil naš zadnji večer v Zagrebu kajti ob 10. uri zvečer smo imele odpotovati v Belgrad skupno z Milico Dedijer. Prispevši na kolodvor, je čakalo tam toliko ljudi, da smo se le s težavo prerinile skozi gnječo. Med čakalci za vlak je bil tudi načelnik jugoslovanske načrtne komisije i n njegova atašeja, katerim smo bile predstavljene in razmotrivale z njimi' mnogo stvari. Bili so* posebno ponosni na njih "Novi Beograd" prožekt in priporočili, da ši ga gotovo ogledamo. Vlak je imel zamudo in ker smo bile zelo trudne, smo šle z veseljem v oddelke, ki so bili rezervirani za nas. Vozile smo se vso noč in dospele v Beograd okrog 8:30 zjutraj. Tu so čakale na nas belgrajske žene AFZ ter nas peljale direktno v Moscow hotel, ki je imel biti naš dom za prihodnja Wva tedna. Tekom vožnje Pfoti hotelu, sem opž^zila ob cesti mnogo malih vrtičkov z rožami in senčnim drevjem, sem in tja pa so bile postavljene klopi, da so se se-talci lahko posedli in odpočili predno so nadaljevali svojo pot — in vsi ti vrtički med številnimi razvalinami, ki so še vedno stale v Beogradu. Moji radovednosti je zadostila Milica Dedijer s pojasnilom, da je mnogo teh vrtičkov posvečenih spominu padlih žrtev vojne. Naš hotel se ;;e nahajal v jako ozki ulici nasproti majhne- mu parku, okrog vogala, na jako široki ulici pa je bila kavar na in vinska prodajalna. Na oddaljenem vogalu je bil hotel Beograd. Vstopile smo v majhno, hotelsko sprejemnico, se podpisale v hotelsko knjigo in izročile uradniku naše potne listine. Zagotovil nas je, nam bodo vrnjene prihodnji dan, nakar so nas peljali V naše sobe v tretjem nadstropju. Vzpenjača ali "elevator" ni bil v obratujočem stanju in smo torej morale hoditi po stopnicah, čemur smo se v teku par dni privadile in nam ni bilo več težavno. Bile so to jako velike sobe s kopalnico, telefonom in mnogimi drugimi udobnostmi, toda kakor vsepovsod po Jugoslaviji, tudi tukaj—nič mila. Na srečo smo ga prinesle dovolj seboj. Cez čas smo se kar privadile, da kjerkoli so bili ljudje postrež-Ijivi napram nam, da smo dale vsakemu kos mila in da ste videli, kako so se jim razvedrila lica. "Milo, in tako lepo dišeče, milo!" so vzklikali. Ta hotel je bil popularno shajališče poročevalcev American Associated Press, časnikarske agenture. Toda na nesrečo pa ni imel jedilnice in smo morale torej hoditi v bližnji Majestic hotel. Hotela "Moskva" in "Majestic" sta tvorila takorekoč "oči in ušesa Jugoslavije," vsaj tako so se izražali ameriški ko-respondenti. Navadno so bile obelodanjene vse govorice o Jugoslaviji najpreje tu in od tu jih je vsak poročevalec poslal svojemu časopisju. Ko so nas vzeli v Majestic hotel za zajtrk, smo se srečale z Mileno Gacinovich, ki je živela do par let nazaj v Zedinjenih državah, sedaj pa živi s svojimi otroci v Beogradu, dalje z Nado (Dalje na 3, strani) Idrijske čipke — Ljutomerčan Slivovka. —Baker—Svinec—Živo srebro Sarajevske perzijske preproge itd., itd.—vse to danes na svetovnem trgu! Jugoslovanska trgovska razstava v Chicagi govori svetu in nam ameriškim Slovencem in Slovenkam glasneje kot vse blatenje in natolcevanje, kako slabo gospodarstvo imajo danes v domovini. Delo, rezultati, je, kar šteje in ne fraze in besede! Pravijo tudi, da je vera preganjana v starem kraju. Kako vendar to, da odkrivajo, obnavljajo in pošiljajo v svet na razstave ter v umetniške muzeje nešteto starih religijoznih fresk, slik in kipov! ? Kdaj so delali kaj takega preje? Narod in voditelji, ki se vzlic kritičnim gospodarskim razmeram zanimajo za ohranitev umetnosti in svetinj pradedov, ne morejo biti slabi. Njih vera se izraža v dejanju in ne v besedi. In taka vera je živa! Neka rojakinja, ki je obiskala stari kraj, piše anonimno, da so tam ljudje v cunjah in da so javni prostori razbiti in zanemarjeni.—Taka žena naj bi samo pomislila, predno je zapisala eno samo črko, kako bi bila ona sama raztrgana in zamazana in kako bi bila tudi naša nova domovina Amerika zanemarjena in opustošena, reicmo po štirih letih bombnih napadov, geril-skega bojevanja in splošnega uničevanja. Citala naj bi tudi nekoliko ameriško zgodovino, pa bi zvedela, da so bili vojaki našega prvega predsednika, generala George Washingtona ob Valley Forge lačni, bosi in raztrgani, a so verovali v pravično stvar in premagali angleško kraljevo armado, ki je bila dobro "zbiksana" in opremljena. Zvedela bi tudi, koliko pomanjkanja in strahu so prestali pionirji in njih žene, ko so ustanavljali naselja po tej, danes tako bogati in uspevajoči deželi. Prišli so v čisto neobljudeno goščavo, iz katere so prežale nanje divje zveri in sovražhi Indijanci. Ko je, recimo, prepotovala ena družina v tako zvanem pokritem vozu, v katerega so bi- li najčešče vpreženi voli, po stotine milj dolgi vožnji in to ne po cestah, temveč po sproti narejeni in utirani poti, olj kateri ni bilo nikakih počivališč ali hiš in še manj obljudenih maselj, je morala družina potem, ko si je izbrala prostor ustanovitve, še po več tednov enostavno prenočevati v dežju ali mrazu kar pod tem vozom, dokler si niso za silo zgradili primitivnega bivališča. Na razpolago ni bilo ne žebljev, ne ključavnic, zapahov, ne cementa, ne potrebnega orodja. Vse so si morali izdelati sami na najbolj primitiven način. Še potem, ko so bila že po deželi razkropljena redka naselja, je vzelo po več dni počasne, težavne in nevarne vožnje za peljati tisto bore malo žita, katerega so pridelali, v mlin. Takrat so ostale žene z družino same in se morale s puško v roki braniti pred morebitnim napadom, bodisi lačne tolpe volkov ali medvedov ali pa pred sovražnimi Indijanci. Da, tiste žene, ki menijo, da padejo dobre stvari kar same iz nebes, da pridejo zboljšave kar čez noč, niso merodajne, niti sposobne dajati svoje vtise o čemerkoli in torej toliko manj o razmerah v deželi, ki je šla skozi toliko uničenja in skozi toliko gorja. Sodbe in vtise o takih stvareh morejo dajati le zreli, preiskušeni in srčno in umsko razviti ljudje, ne pa osebe, ki si domišljajo, da nekaj znajo; a so le navidezno učene in morda im-ponirajo s svojo ponarejeno osebnostjo. Takih "veščakov in vešča-kinj," ki ne posedajo zmožnosti objektivnega poročanja, takih "poslancev in poslank" dobre volje, Amerika prav nič ne potrebuje, če hoče, da odidemo iz današnjega svetovnega konflikta zmagoviti, če hočemo, da na svetu res zavlada take vrste svoboda in demokracija, o kakršni so sanjali, govorili in se zanjo borili taki veliki ameriški možje kot je bil Washington, Lincoln, • Wilson in Roosevelt. To se pravi take vrste svoboda, da bo človeku zasigurano pošteno življenje, ki ga ne bo treba plačati z žrtvovanjem osebne in miselne svobode. GOSPODINJSKI KOTIČEK NEKAJ SPLOŠNIH NASVETOV ZA KONSERVIRANJE haj starejši fižol 55 minut in mlad fižol 35 minut na 10 funt-nem soparnem pritisku. Nato trdno zapri. Vrtni ali sadni pridelki za konserviranje, naj bodo zdravi, sveži in trdi—nikdar gnili ali sprideni. Sadje za konserve in sadnega sirenega—želija je lah-konagnito ali obtolčeno, toda se-mora vse, kar je gnilega ali ob-tolčenega, skrbno obrezati. Fižol v stročju se prav dobro konservira na sledeč način: Operi, obrežJi, zavri pet minut, deni v vroče steklenice, deni na vsak kvart čajno žličko soli, zalij z vodo, v kateri si zavrela fižol, narahlo zapri. Tako pripravljen fižol postavi v poseben za to pripravljen lonec, v katerem že imaš toplo ali vročo vodo, ki naj stoji par prstov čez kvarte. Po-krij in ko voda dobro zavre, prični šteti čas. Tako naj vre tri ure, procesiranje je gotovo. Dvigni steklenice, ki so v žič-nati košarici, iz vroče vode in pokrovke takoj dobro pritrdi. Ce pa imaš lonec ixa'soparo, ku- Rdeča pesa se spravi izvrstno na sledeč način: Skuhaj peso v mehko. Odstrani kožo, nakar spravi majhno kar celo v steklenico, ako pa je debelejša, jo lahko prerežeš na ppljubne kose. Deni v lonec za vsak kvart pese en kvart vode, dve žlici jesiha in dve žlici sladkorja. Ko to zavre, deni notri peso in čim ponovno zavre, zloži peso v kvarte, katere si pre vrela in jih imaš vroče na peči, zalij prav do roba in tesno zapri. Najlepše se to dela, če devlješ peso samo za približno en kvart hkrati, da se ti preveč ne zmehča, ker če jo deneš preveč hkrati, vzame predolgo, da ponovno zavre. Tako pa gre prav hitro izpod rok in je pesa bolj krepka. Tako priprav- (Dalje na 3. strani) 29. avgusta 1950 ENAKOPRAVNOST STRAN s from the editor's desk Your editor has received a lumber of greetings from our ^embers who are travelling or Vacations. Thanks to all for ^Gmembering us and the organization Our guests from Jugoslavia , S'Ve left. Before their depar-they have sent us their greetings. All three dr. Franja idovec, Drago Šega and Tone eiiskar, have impressed us as sincere, intelligent and viendly. No unnatural sophistication, no posing or pretense, as so common in the represen-tives of the old regimes! A ealthy sign tor the future of ® land of our father's birth! ® are sure they have made inany friends among the old as as the young—thus making 1^ , possible to gradually create ®tter and better understanding sounder relations between ,^goslavia and America, which 's So vital in these critical days. are pleased to hear that a dumber of our Chicago Circle ^Ginbers aj:e helping at the Jugoslav Trade Exposition in that Frances Stark, who is one them, has sent us a clipping ^oout the fair and also a very Colorful and interesting folder of ^goslav handcrafts. Thank you, dances, for your thoughtful-®6ss! Members—ask for Jugo-®|av products, especially when f'^opping for rare and interest-% gifts! "^ree members of our Milwaukee Circle Anna Markel, ^''istine Pugelj and Celia Kaste-^0 are on their way to Jugosla-^la. Before leaving New York |iarbor they have sent greetings 0 all the members of Progres-^ve Slovene Women of America, ^appy sailing! How many new members have j'ou brought into your circle? 0 not delay! The campaign is ®oon coming to a close. A little ^^%inder, a little persuasion a little explaining of our and work will do the trick, and you'll be surprised at results! ^ number of our members are ^legates at the SNPJ conven-'on at Detroit, Mich. We are they will contribute with Gir understanding and experi-to bring the convention to a ^^ick and successful closing. Circle No. 9 of Chicago is put-on a three act drama Mrak." Date;—October 15th— J^ector—Peter Bernik. Reserve he date! Official Page Progressive Slovene Women of America p. s. W. A. NEWS Velik uspeh piknika v Euclidu (Nadaljevanje z 2. strani) V krožkovo blagajno so daro-sledeče; Jane Mule $5, Ster in Mary Obreza po ' Mary Walter in Frances No-^ Po $1. Vsem najlepša hvala! slučaju, če sem pozabila za-kako darovalko, naj '■otako prejme našo zahvalo. ^ ^edaj pa še sporočam o naši ^ftipanji za nove članice. Spre-e smo zopet sledeče; Mary g ^tnar, Mary Knaus in Rose usa. živele in dobrodošle! Po-''avljene naše nove Progresiv- Slovenke! v, članice potrudite se, da ho ^''^več naših Slovenk v naših ^®tah. Pridobivajte nove člani-Povejte jim, da če se katera počuti dobro, naj kar pristo-k nam. Progresivnim Sloven-pa se bo kmalu veliko bo-počutila ali pa čisto zdravo J^utila. Katera ne veruje, naj ^iskusi' orej se enkrat prav lepa hva ^sem skupaj in pozdravljeni! Vera Potochnik, poročevalka. Chicago, 111. — Vacation is over for me and my nose which if; very brown from the rays of a sizzling Wisconsin sun; must once again bow down to the grindstone. Some of our members are still vacationing, while others are back looking very rested and tanned and the lucky ones still have their vacation to look forward to. From - points East, Frances Rak postcards us—the members of the family are driving that way in their new Plymouth. August brings us news of the recent engagement of our young and active member, Gloria Bohinc. Her fiance is the son of Mrs. Conrad Ladatatter, another member of our group. Our sincere congratulations to the couple! The Jugoslav exhibit of the International Trade Fair in Chicago has kept many of our members busier than usual. Those working at the Fair were: Frances Stark, Mary A. Andres, and daughter Myra, Minka Alesh, Anna Misko and Gloria Bohinc. They were dressed in Slovene costumes and busy displaying the beautiful wares. Our sick members to date are: Elizabeth Kure, 1804 So. 61 Ct., Cicero, 111., who is nursing a broken arm and Johanna Klancnik, 1335 Newport Ave., Chicago. Helen Arko was ill, but is now feeling much better. That is something we are always glad to hear. Cheer up those who are indisposed by sending a card or note. It will be greatly appreciated. At this writing word came to me that several more greeting cards from vacationers have come in. Mary Kukman says "Hello" from Minnesota, Marie Dobson greets us from St. Paul, Minn., Frances Werbick is basking in sunny California. Ann Medvesek greets us from the resort of our member, Louise Muha in Michigan. If we have overlooked any names or details, please forgive us, as it is difficult to be accurate when so much material accumulates from month to month. This is never an inten-tentional oversight. But so often the party concerned, feels slighted. September is a very busy and crowded month since it brings SNPJ Day to Chicago. A three-day celebration of programs: Handicraft exhibitions and tournaments. The dates are: September 2, 3 and 4 and hardly any member of our group hasn't signed up to help at some particular affair. Also our meeting night brings us the postponed "Gentlemen's Night" program. Mr. Michael Vrhovnik, Juvenile director, will take colored movies. One of the main events of the evenihg will be a square dance. Sister Ann Kolar and her daughter Ann have taken upon themselves to teach us. Ann Kolar is very accomplished at square dance calling. To the two kind members we will owe whatever we have in this special terp-sichorean art. There will be several other acts and once again we will have a "come as you are party." In order that movies may be taken in "come as you are" garb, we decided to repeat this and have it in conjunction with our "Gentlemen's Night" program. In this way, all who are not actively participating will still "get in the act." At our last meeting we accepted Helen Unetich, recently of Jugoslavia, as a new member —we welcome you, Helen, and hope you'll be happy with us. Program for Oct. 15th is well under way. Peter Bernik, hus band of one of our members, is directing the three-act drama "Mrak"—an entire cast has been selected and are all se| for rehearsals. Frank Kovacic, Slovene Polka band will be on hand for the dancing. Tickets are 75 cents and a large crowd is expected as we usually do have a nice attendance. As you can see calendar is well filled and all of us are busily wondering how to get it all done. But we will! Until again • Dorothy Sodnik, Chair. Educationl Committee YUGOSLAV EXPORTS TO THE U. S. WILL DOUBLE IN 1950 Yugoslav exports to the United States will substantially exceed $25,000,000 in 1950 at the present rate, it was announced recently by Vlado Po-povic, Yugoslav Ambassador to the United States, who was visiting his nation's exhibits at the International Trade Fair in Chicago. This estimated figure will practically double the $14,000,-000 worth of goods sold by Yugoslavia to this country in 1949 when United States imports from that nation tripled the 1948 total. Yugoslav trade here has received a) tremendous impetus from response of buyers to its displays at the Chicago exposition, ^r. Popovic declared. Hundreds of inquiries have been made at the various booths exhibiting Yugoslavia's post-war export wares, and delegates in attendance estimate orders for the first three days of the fair to total several hundred thousand dollars. As a result of -its vigorous post-war drive for foreign markets, Yugoslavia now has established trade relations with countries throughout the world, including all Western European nations except Spain; the United Stalfes, Canada, all Latin American countries, Northern Africa, the Near East and India. SvLCcess at Fair The success of the Yugoslav offerings at the Chicago trade fair is particularly gratifying to his countrymen, Mr. Popovic declared, because they include many articles that have never before been shown to Western Hemisphere buyers. While the major part of Yugoslav trade in the United States is still based on its heavy mining products—copper, lead, tin, quicksilver, antimony, manganese, etc.—a great interest has been aroused at the Chicago fair in its new consumer goods. These include handicrafts, leather bags and cases of all varieties, blouses, laces, carpets, costume jewelry in silver filigree, furniture, wooden toys, liquors, brandies and canned fruits and fish. Other staple Yugoslav exports are tobacco and smokers' supplies, medicinal herbs and pharmaceuticals, hemp and tow and timber. The latter includes the famed Slavonian oak, oak and beech parquet flooring and plywoods. Yugoslavia's 6wn annual Zagreb Fair will be held in September. Twenty nations will display their wares there. GOSPODINJSKI KOTIČEK (Nadaljevanje z 2. strani) Ijeno peso pripraviš lahko potem ob serviranju z jesihom, kimljem in oljem. Tudi osoliš jo ob serviranju. Najprostejši način za konser-viranje paradižnikov, ako nimaš kuhalnika na soparo je, če paradižnik opereš, zrežeš na koščke, osoliš in skuhaš. Vre naj 20 minut. Napolni ga v prevrete in vroče steklenice. Glej, da je steklenica polna prav do roba, po-snemi z nožem sleherni zračni mehurček (kar velja za vse vku-hane stvari na splošno), in trd- no zapri. Tudi pokrovček mora biti vroč. Nekatere gospodinje paradižnik obelijo, druge pa ne, ker ga lahko pred vporabo precedijo. Tak paradižnik se potem lahko rabi za polivke, za v juho, ali karkoli. Tudi se ga lahko sproti precedi za paradižnikov sok ali "tomato žus." Če ga hočeš pa mrzlega vložiti v steklenice, ga lahko popariš, odstraniš kožo, deneg v teklenice celega ali zrezanega na koščke, nalahno zapreš in kuhaš v loncu na soparo 15 minut in pet-funtnem soparnem pritisku, če pa tega nimaš, pa v vreli vodi pol ure. 2 E L IJ I Vse sadje ni enako prikladno za želi je ali sadne sire, zato pa dobimo v trgovinah gotove pripomočke ali tako zvane pektine, ki pospešijo str&itev sadne tekočine. Soke pridobimo na sledeč način: Mehkemu sadju pridene-mo le toliko vode, da se ne prijema na dnu posode, ali okrog ene steklenice na štiri kvarte sadja. To polagoma segrejemo in kajpada med tem tlačimo in kuhamo, dokler zgubi lupina večinoma vso barvo.—Trdo sadje pa kuhamo v ravno dovoljšni količini vode, da -je sadje pokrito in to toliko časa, da se zmehča. Ce želimo prozoren želi, sadja ne bomo mečkale. Sok odcedimo skozi mokro in ne pregosto bom-bažnato vrečo ali bombažnato blago. Če želimo lep čist želi. Make your reports concise and interesting. All contributions are to be in editor's office by the 15th of each month. Address: MARY IVANUSCH. ' R.F.D. 1/ Chardon, Ohio Yugoslav Exhibits at the First International Trade Fair Chicago, 111.—Many favorable comments and compliments have been received on the Yugoslav exhibits. One of the most artistic of all displays, is the exhibit of hemp rope, liquor, slivovica, minerals and wood, which are set in stands of pipe and wire netting. Mr. Oscar Dolenc's exhibit of folklore is unique. On display are silver filagree costume jewelry, Turkish coffee sets of mosaic, hand knit sweaters, embroidered tablecloths, scarfs and blouses, handmade leather slippers, and bags, lambs wool jackets, Persian type handmade rugs, Pag lacework, Slovenian and Idrian lace, hand carVed jewel >and utility boxes, handmade dolls dressed in the national costumes, hand hammered lanterns and novelties made in Slovenia. The outstanding article in this display is a banquet cloth of Pag lacework and linen with napkins to match. The crystal and glassware display catches everyones eye. The cut glass punch bowl set being the main attraction. The leather articles manufactured in Domžale, Gorenjsko, are streamlined, elegant and of fine workmanship. Pigskins of bright hues make for a colorful display. The tobacco exhibit is unusual. Here one sees aromatic types of Macedonian tobacco, and Herzegovinia, known the world over. The exhibit of hand woven willow baskets is intriguing, hand woven straw, bags, in va-ious sizes, also, shoes and slippers. Streamlined modernistic furniture makes an elegant display. The Cultural exhibit is outstanding, a work of art. Here you see'antique furniture, violins, guns and etc. Medieval art, copies of Fresco from the 13th century, n a t i onal costumes which are museum pieces etc. The attendance at this Fair has been from 40,000 to 75,000 on public days. Frances Stark, vreče ne bomo stiskale temveč pustile, da se samo lepo nacedi v posodo. Kasneje naredimo lahko še eno količino želi j a, če pri-denemo mozgi na vsako skodelico mezge eno skodelico vode, kuhamo počasi za 15 minut, pustimo stati nadaljnih 15 minut in nato precedimo. To količino pa lahko stisnemo, kolikor hočemo, ker nam ni na tem, da bi bil želi prozoren. Za čimboljši uspeh je priporočljivo, da kuhamo želi v manjših količinah. Kaka dva kvarta sadnega soka je dovolj za enkratno kuho. Zmerite sok in de-nite na peč, da močno zavre, potem pridenite sladkor v količino, kot ga zahteva gotovo sadje. Mešajte, da se sladkor raztopi. Kuhajte naglo za 10 ali 15 minut ali dokler se ohlajena kaplja, katero ste kanili na krožnik, nekako potegne, oziroma nalahno strdi. Kuhan želi zlijte v vroče in čiste kozarce in sicer nalijte precej polne, ker se želi usede. Zalijte takoj z vročim parafinom. Ko je mrzlo, lahko dolijete še eno plast parafina, če treba. Ko je hladno, pokrijte s pokrovčki ali za vezite z voska-stim papirjem. Zelena jabolka, tako zvana "crab-apples," pičlo zrelo grozdje, črne maline, ribezen, ne preveč zrele maline, ečšplje in marelice imajo sok, ki se rad naredi v želi. Soki jagod, breskev, čre-šenj, huršek in sladkih jabolk se morajo zmešati z drugimi skoi, da se naredi dober želi. Za jabolčni" želi se rabi tri-četrt skodelice sladkorja na steklenico soka. Dober je želi iz jabolk in črnih malin. Rabi vsakega pol in dve tretjini skodelice sladkorja na skodelico soka. Jabolka in bezgove jagode se lahko kombinira na isti način, pol in pol. Sladkorja je treba eno skodelico na skodeUco soka. Ugajal vam bo tudi želi iz jabolk in breskev. Rabi se istotako vsakega pol in dve tretjini skodelice sladkorja na eno skodelico soka. Če hočete dobrega grozdove-ga soka želija, dobite si pičlo zrelo grozdje. Rabite od tričetrt do ene skodelice sladkorja na vsako skodelico soka. Poseben pektin, ki zasigura strditev želija se dobi po vseh grocerijah in tudi lekarnah. Navodila so priložena vsaki steklenici. MOJ OBISK JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje z 2. strani) Kozina, mlado blondinko, ki se borila v partizanski armadi, sedaj pa je uradnica Antifaši-stičnih žena. Povedale so nam, kakšen spored imajo za nas prvi dan. Najprej smo imele obiskati narodni muzej Kali-Megdon, to je stara trdnjava, zgrajena v davnih ča si h. Iz vrha trdnjave vidite, kje se združita reki Donava in Sava. V muzeju samem in na vrtu vidite grobo vojno opremo, letala, itd., od zadnje vojne. Tu se tudi razodeva zgodba parti Progresivne Slovenke Amerike Progressive Slovene Women of America Ustanovljene dne 4. februarja, 1934. Inkorporirane dne 27. Junija, 1938. 2ena, izkoristi pridobljeno svobodo pravilno in korakaj z duhom časa naprej! GLAVNI STAN V CLEVELANDU, OHIO ★ GLAVNI ODBOR — SUPREME BOARD MEMBERS IZVRSEVALNI ODBOR: Cecilija Subelj, 1107 E. 68th St., Cleveland 3, Ohio May Cichon, 19300 Arrowhead Ave., Cleveland 19, O. Frances Vider, 2606 S. Avers Ave., Chicago, 111. PHEDSEbNICA ___________ I. PODPREDSEDNICA _ II. PODPREDSEDNICA III. PODPREDSEDNICA ................................ Mimi Pavcic, Box 125, Strabane, Pa. TAJNICA---Josie Zakrajsek, 4332 W. 52nd St., Cleveland 9, Ohio BLAGAJNIČARKA-------Joyce Plemel, 1174 E. 74th Sreet, Cleveland 3. Ohio UREDNICA--------------------- Mary Ivanusch, R.F.D. 1, Chardon, Ohio ZAPISNIKARICA----Frances Gorshe, 1116 E. 72nd Street, Cleveland 3, Ohio NADZORNI ODBOR: Predsednica: Mai-y Vidmar, 328 Boyer St.. Johnstown, Pa. Mary Andres, 5609 North Parkside, Chicago 30, Illinois Marie Zakrajsek, 1038 Addison Road. Cleveland 3, Ohio Ivanka Shiffrer, 795 East 88th Street, Cleveland, Ohio Sophie Subel, 378 East 161 Street, Cleveland 10, Ohio PROSVETNI ODBOR: Predsednica: Vida Shiffrer, 795 E. 88 St., Cleveland, O. Josephine Petrich, 6617 Bonna Ave., Cleveland 3. Ohio Mildred Bradaclj, 17822 Dillewood Road. Cleveland, Ohio Theresa Gor jane, 16118 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio ■ Nezika Kalan, 1007 East 74th Street, Cleveland 3. Ohio TAJNICE KROŽKOV — CIRCLE SECRETARIES 1—Mary Vidrich _ 2—Mary Bozich ______ , 3—Frances Julylia 7—Mildred Bradač 8—Mary Musich _ 9—Frances Stark _ 10—Mary Cerv____ 12—Mary Stih____ 13—Sophie Simonicli_____ 15—Christine Nadvesnik 16—^Ivana Krulz ............... 17—Anne Spiller _ 18—Mary Dermotta ' . 15718 Grovewood Avenue, Cleveland 10. Ohio ----- 1222 East 172nd Street, Cleveland 19, Ohio - 832 East 209th Street. Euclid 19, Ohio — 17822 Dillewood Road, Cleveland 19. Ohio 1917 So. 72nd Street. West Allis 14. Wisconsin _ 4350 No. Leavitt Street. Chicago 18. Illinois Box 132, Tire Hill, Pennsylvania 1524 Georgia Avenue, Sheboygan. Wisconsin -----2611 Mill Street. Aliqujppa, Pennsylvania - 251 East 1st Street,' Ogelesby. Illinois Box 145, Strabane, Pennsylvania 3979 Rondall Avenuo, St. Louis, Missouri -- 254 S. Howard |Avenue, Salem. Ohio zanskega gibanja in borbe potom mnogih slik, ki so vse v steklenih izložbah. Istotako so na razstavi razne zastave, odlikovanja in kosi raznih uniform. Slike, ki kažejo, kako so Usta-ši in Nacisti delali roka v roki proti ljudstvu Jugoslavije imajo oddeljen poseben prostor v tem muzeju—tako, da so vsi, ki jih vidijo, opomenjeni, kakšna grozodejstva so izvršili. Je prav za prav nemogoče verjeti, da more človek izvršiti tako strašna de-anja, ako bi ne videli teh slik, ki kažejo posledice teh grozodejstev na ljudeh samih. Naj ■ mimogrede omenim, da sem sedaj prvič na dosedanji poti videla vojake v uniformi. Bila je to straža, ki je korakala pred muzej. Tu smo torej prebile jako poučno popoldne. Zvečer so nas vzeli pa v gledališče, kjer so kazali, njih najnovejši film "Zastava," posnet v Jugoslaviji. Je to slika partizanske borbe proti okupatorju ip o ljubezni mlade plesalke do njenega partizana. Kot so nam kasneje povedali, se je ta mlada baletna plesalka borila v vrstah partizanov do zmage, sedaj pa nastopa na odrih širom Jugoslavije. Bila je dobra slika in smo jo zelo uživale. Gledališče je bilo nabito polno, dokaz, kako veliko je zanimanje za podvi-go ljudskega kulturnega življenja. Prihodnji dan je bila nedelja in smo se peljale v Novi Sad v Vojvodini, kjer so prostrana žitn^ polja Jugoslavije. Z avtom je to kako uro daleč iz Beograda. Kakor daleč je neslo oko, smo videle sama koruzna polja. Zato imenujejo Vojvodino žitno zakladnico Jugoslavije. Danes, 2. oktobra so proslavljali "Mirovfii dan," in ko smo se peljali skozi številne vasi, smo videli mnogo žen, oblečenih v njih najboljše in najlepše narodne noše, ko so šle v cerkev in na druge kraje, kjer so se imele vršiti razne proslave. V neki mali vasi smo naletele na svatbeno skupino, baš ko je prihajala iz cerkve. Kočija je bila vsa okrancljana s cvetlicami. Nevesta, oblečena prav po ameriški modi, v dolgo belo obleko in pajčolanom, se je držala ženina, ki je bil oblečen v črno formalno obleko — tuksido — (najbrže so imeli sorodnike v Ameriki). Roka v roki sta vodila dolgo procesijo gostov okoli cerkve s harmonikarjem na čelu. Ustavile smo se, da jih gledamo in ko so zavili v neko hišo, smo se odpeljale naprej. (Dalje prihodnjič) Mara Lamutova: 8. januarja 1950, Ljubljana POZDRAV SESTRAM (Pesnica Mara Lamutova je izdala svojo prvo zbirl<.o pesmi i. 1935), Pozdravljene čez daljo oceana, Objela Vas je misel šredi boja, Zaupala v čas žetve je udana, Da sad dozorel bo iz truda — znoja. ' Radostna pesem bila bi poslana, A bolečina je pretežka moja, Vihti še bič nad brati Korotana. Svobodna vseh Slovencev naj bo hoja. Edinost, mir, za širni svet želimo. Srca je glas v pozdravu iz Ljubljane Tja v srečne dni so misli napeljane. Rodovom mladim novo pot gradimo A daljo, ki nas loči premostimo Me sestre, v delu za naš narod — zbrane! Mara Tavčarjeva: POZDRAV ODBORNICAM O, Želim v Vaš dan si ptičice peroti, Da bi zletela k Vam po zračni poti, Besedo živo nesla tja v daljine Odmeve iz slovenske domovine. Rož šopek dala bi, hvaležnosti gorkote Na Vas in vso kampanje knjig dobroto In od dijakov nagelje žareče, ' Cvet naš slovenski in srce ljubeče, A v društva petnajstletnice proslave Med želje in čestitke sestrske pozdrave. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST ANTON INGOLIČ: IVAN IVANOVlč SEMJONOV NOVELE (Nadaljevanje) Nisem maral odgovoriti, le prezirljivo sem se nasmejal. Tudi on je povedal vse. Dolgo sva molčala. Šele ko ga je popadel hud kašelj, sem vzkliknil posmehljivo: "Bolni ste, gospod! Zakaj niste šli na komisijo?" "Nisem prijatelj Nemcev," je emigrant odvrnil, "a ^daj jim je treba pomagati, ker nehote —čeprav sovražniki slovanstva —pomagajo tudi nam, da bomo čimprej ustvarili mogočno slovansko Rusijo, ki bo branila sebe in vse slovanstvo." Upiralo se mi je, da bi se še dalje pogovarjal z njim. Stisnil sem se v kot in trdovratno molčal. Deževati sicer še ni nehalo, toda kmalu se je začelo jasniti. Razločil sem kakih sto metrov pred seboj vrsto kolov, med katerimi je bila pre-predna bodeča žica. Onstran nje so se širile puste njive, le nekje na levi je bilo videti nejasne obrise majhnega gozda. Pozneje sem ugotovil, da je tam pokopališče; ob zori so se videle celo strehe belih kapel. Za bunkerji so iz najbližjih hiš prihajali glasovi prebujajočega se življenja, oglašali so se petelini in psi, še malo in razločil sem človeške glasove. Končno sem si lahko ogledal svojega sobesednika, ki. je še vedno buljil v žične ovire. Bil je visok, ozkega, koščenega obraza, star je bil okoli štiridesetih let, nos je imel širok, toda čelo visoko in nenavadno oster pogled. Bil je gladko obrit, nosil je belo srajco in skrbno zavezano kravato. Na glavi je imel črno astrahansko kučmo. Nekaj plemiškega in obenem kmečkega je bilo na njem. Zdelo se mi je, da sem pred polnočjo govoril z mužikom topega nosu, po polnoči pa z aristo-kratom visokega čela in ostrega pogleda. Oglasili so se moški glasovi na levi in desni. Iz posameznih bunkerjev, ki so bili po dve sto metrov vsaksebi in so le malo moleli iz zemlje, so začeli prihajati vojaki in civilisti. "Končano je. Pojdiva še midva!" sem vzkliknil olajšano in se okrenil proti izhodu. "Počakajte! Zbuditi moramo vojaka, da prevzame stražo!" je velel emigrant in začel klicati v luknjo. Ko se je vojak zavedel, za kaj gre, je jezen zaklel: "Prekleto, pustite me spati! Pojdita, kamor hočeta. Jaz bom spal do menaže. Aha, že spet ta profesor!" Pridružila sva se drugim "stražarjem," ki so se nepres pani in nejevoljni zbirali pri vhodu v ulico. Nekateri so preklinjali vreme in stražo, ki jo je okupator nenadoma uvedel, večinoma pa smo molčali. Počasi smo se vračali v mesto Ko smo prišli, v glavno ulico, mi je rekel moj nočni tovariš kratko: ")|Ioje ime: Ivan Ivano vič Semjonov, davkar. Grem proti postaji. Na svidenje!" / Segel sem mu v ponujeno ro ko, zamrmral svoje ime in odšel v nasprotno smer. 2 Natanko čez dvanajst dni sva z Ivanom Ivanovičem Sem-jonovim odhajala v isti bunker. Aqua-Belle Has 3-Pomt Plan For Summer Hair Beauty There'll be no end-of-sum-mer hair care woes for Kathy Rocs, veteran swimming star in New York's Aquashow. This aquatic beauty, who for the past three summers has appeared in the world's largest water show, has a three-point hair care plan to offset the dehydrating effects of summer sun and swimming. "It's as easy as A-B-C," says Kathy, who thinks her formula can be put into practice by anyone who is a summer pool fan. The A is for arming yourself with a few simple grooming aids. A good-quality hairbrush is Item #1. Other grooming aids include a liquid shampoo, a bottle of baby oil for hot-oil treatments, and a chamois band for failing water seepage into her cap. B is for brushing, foundation of Kathy's shininj? and healthy hair. Strong-arm policies with a hairbrush do much to stimulate circulation and cleanse the hair of surface dust. The brushing helps thwart brittle ends, too. . C is for cleansing, a frequent item on Kathy's grooming schedule. After each pool show, the show's stara head for showers where they can rinse-rinse-rinse until every bit of.chlorinated pool water is banished. Some of the swimmers towel-dry; others brush-dry their hair. To offset the parching effects of too many swimming sessions and rehearsals in bright sunlight, Kathy has been advised by her hair stylist to give herself a weekly hot-oil treatment. It's easily done and pays dividends in sleek glossy hair. Simply part the hair and apply warmed baby oil with a sterile cotton ball. When the entire scalp has been covered, Kathy relaxes on a backstage set of the Aq^uashow and lets the bright sunlight of Flushing Meadow ease the oil into her scalp. An hour's sunning is enough. She shampoos in her usual way. With an active summer ahead of her, with daily shows and rehearsals in the offing, Kathy early in the season put herself in the handsof New York hair stylist, Vic-^r Vito, who designed her Aqua-Cut, a semi-short, simply-waved style which is easy to keep looking lovely. And Kathy's brushing, cleansing and lubricating routines keep it looking that way. Bil je jasen, hladen večer.. Prve zveezde so se prižigale na nebu. V bunkerju sem vprašal za parolo. "Oslo, zapomni si, kamerad, Oslo!" "Torej še ne Moskva?" sem vzkliknil olajšajoče in se zmagoslavno ozrl na Semjonova, ki je že stal na svojem mestu in pazljivo gledal predse. To noč bo prvi stražil on, jaz pa po polnoči. "A kmalu bo," je odvrnil kratko. "Donnerwetter, jaz vama pa pravim, da ne bo!" je vzkliknil vojak, ki je bil vinjen tudi tokrat, vendar manj kot prvič. "Rusi so pozirhi mojstri, saj veste, kako se je zgodilo z Napoleonom, ki je bil'celo že v Moskvi. Naši so ,se uračunali. Govorili so, da bo v šestih tednih konec. Ej, smo pa vse hitreje opravili s Francozi!" Vojak se je spravil spat. šel sem z njim, čeprav mi je bil zoprn, toda hotel sem pokazati Semjonovu, da mi _ je zanj še manj. Vojak je takoj zaspal in neznosno smrčal. Sprva me je dušil tudi zadušljivi zrak, slednjič sem le zaspal. Še pred drugo uro me je vojak zbudil in nastopil sem stražo. "E, hladno je, hladno. Donnerwetter, kako bo šele pozimi. Pa nam je govoril naš komandant, da bo v štiridesetih dneh z Rusi konec, potem bo odletelo nekaj tisoč letal nad London in Angleži se bodo predali. Zdaj ga pa imaš vraga. Kamerad, pridi leč! Nočeš? Vi Rusi ste od hudiča,, najhujšo zimo prenašate laže kot mi jesensko meglo. Donnerwettei-, našim tam pred Moskvo in pred Leningradom bo še trda predla." Noč je bila svetla, zaradi nizke strehe, ki mi je tiščala na glavo, nisem videl niti zvezde, toda mogel sem opazo 29. avgusta 1950 ograje so bili črni. Kot temni možje so stali tam pred menoj in me nemo, a preteče motrili: kaj delaš ti tu? Boš res dvignil puško na nas? Postalo mi je neprijetno, mo- kazal v kratki dobi" ko je pre- ral sem začeti pogovor z Ivanom Ivanovičem, ki je sedel za menoj tiho in nepremično. Ob pogovoru o literaturi je naglo razživel. "Da bi videli naše mesečne noči! Svetle zimske noči v stepi. Z urno trojko drvite preko srebrne brezkrajne ploskve in okoli ušes vam poje stepski veter. Nihče drugi ni tako lepo opeval teh noči kakor Lermontov. Poslušajte!" (Dalje priTiodnJlč) EVROPA GLASOVALA ZA ZDRUŽENO OBRAMBO STRASBOURG, Francija. 28. avg. — Evropska posvetovalna zbornica je danes odobrila program Winstona Churchilla, da se eventualno organizira vzajemna evropska obrambna oblast in skupna evropska armada. Sklep je bil sprejet s 69 glasovi proti 19 navzlic uradnemu ugovoru angleške Labor partije. Dva delegata sta se glasovanja vzdržala. Potek 14. redne konvencije S. N. P. Jednote v Detroitu (Nadaljevanje s i. strani) ob 45. obletnici Jednote pridobili največ članov. Bilo je osem takih članov. Prvo nagrado je dobila sestra Mary Udovič iz Chicage, ki je organizaciji v tej kampanji pridobila 108 članov. Predsednik jim je v zbranih besedah napravil lep nagovor, jim čestital in se jim toplo zahvalil za nesebično delo, nato pa jim razdelil krasne stenske ploščice z vrezanimi zlatimi črkami, da bodo imeli v spomin za svoj trud in delo. Obenem se je sklenilo, da se tem častnim delegatom plača dnevnice kakor ostalim delegatom. Posebnega priznanja seveda je bila deležna sestra Udovich, ki ne le, da je v tej kampanji pridobila organizaciji tako lepo število novih. članov, pač pa je vsega skupaj iz prejšnjih kampanj pridobila nad 800 članov. To je res krasen rekord, katerega menda ni še noben član, pa najsibo pri katerikoli naših organizacij, kdaj pridobil. V glavnem odboni je prišlo do malo sprememb Ko je odbor za plače končal svoje poročilo, se žborovalce opozori, da se preide na volitve ene glavnega odbora. Med tem bo pa odbor za pravila podal svoj re-vati srebrno mesečino na poljih ferat, da bomo šli hitreje na delo pred seboj, tudi na bodeči žici za čim hitrejše končanje kon-se je bleščala. Visoki koli žične vencije. Za glavnega predsednika sta nominirana Joseph Culkar in Matt Petrovič. Slednji odkloni, nakar je enoglasno izvoljen Joseph Culkar, ki se je dobro iz- ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61st St. - HEnderson 1-2730 vzel mesto predsednika po smrti Vincenta Cainkarja. Deležen je bil burnega aplavza, dokaz, da mu članstvo zaupa. Za prvega glavnega podpredsednika je bila tekma med Ed-wardom Tomšičem iz Elsenbur-ga, Colo., ki je bil v tem uradu do sedaj, in Camilom Zamikom iz Clevelanda. Z veliko večino je zmagal Edward Tomšič. Za glavnega tajnika sta bila nomirana Fred Vider in Matt Turk. Izvoljen je bil sedanji tajnik Vider, ki je dobil 229 glasov, napram 80 glasov za Turka. PRVIČ IZZA VOJNE imamo MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam pošljemo po pošti. Cena 35c. MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO RD. SPLOŠNA TOVARNIŠKA DELA Plača od ure; menjajoči se šifti. Zavarovalnina in, penzijske podpore. Stalno delo. Mi ne iščemo delavce za začasno zaposlitev^ Mi hočemo delavce, ki želijo imeti stalno delo pri dobri družbi, katera nudi zadovoljive delovne razmere. Zglasite se na Employment Office Ferro Enamel Corporation 4150 EAST 56th STREET Anton Trojar je bil soglasno izvoljen za pomožnega tajnika; ravno tako Mirko G. Kuhel za glavnega blagajnika, in Lawrence Gradišek za bolniškega tajnika ter Michael Vrhovnik za direktorja mladine. ■ Za upravnika Prosvete so bili nominirani Filip Godina, Louis Kaferle in Milan Medvešek. Slednja dva sta nominacijo odklonila in soglasno je bil izvoljen sedanji upravnik Godina. Do sedaj je imel Godina že na več konvencijah proti-kandidate in za nekatere je bilo malo čudno, ko se je po izvolitvi zahvalil za zaupanje in poverjenje upravništva Srbo-Hrvatom in mladini, ker je pač menda hotel sarkastično prezreti ostale. V Gospodarski odbor so bili izvoljeni soglasno predsednik Matt Petrovič, ostali člani pa: Jacob Zupan, Max Kumer in Donald Lotrič. Garden se ni premislil — Milan Mfidvešek je urednik Kakor sem že v prejšnih poročilih omenil, je urednik Prosvete Anton Garden pred odborovo sejo izjavil, da podaja zadnje poročilo kot glavni urednik. Bili smo pa mnenja, da se bo morda med tem premislil, kar pa se ni zgodilo. Nominiran je bil Milan Medvešek in izvoljen je bil soglasno. S tem so bile volitve za ta dan VASI ČEVLJI BbDO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste ▼ popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank M ar zlikat 16131 ST^ CLAIR AVE. PRODA SE dobro obstoječa trgovina s C 2 licenco. Dobra priložnost za zakonca. Cena zmerna. Vpraša se na 256 E. 156 St. končane. Zatem je zopet poročal odbor za pravila. Med važnejšimi spremembami so: zvišanje asesmenta za 5c na člana. Od te vsote gre 4c v upravni sklad in Ic v konvenčni sklad. Zaradi tega poviška je konvencija porabila veliko časa. Po poročilu izvršnega odseka in nekaterih zahtev zavarovalninskega oddelka države Illinois, je prišla konvencija do zaključka, da ni drugega izhoda. Povišanje asesmenta vstopi v veljavo s 1. januarjem 1951. Trgovski prostor in 4 sobe v najem Trgovski prostor, v katerem j® bila dose^daj po{)ravljalnica radio in televizijskih aparatov in poleg stanovanje (4 sobe) se odda najem. Prostor je primeren tudi za grocerijo ali delikatesno trgovino. Zanesljivim ljudem se tudi najemninska pogodba z® več let. Za pojasnila vprašajte na 6Jt2Jt Spilkar Ave. ali pokličite ENdicott 1-3093. BEGUNCI, POZOR! Izurjeni ali neizurjeni delavci. Vas izučimo za delo v livarni in sicer v sledečih strokah; MOLDING HAND straightening INSPECTION SHAKEOUTS BRAKEOFF PATTERNMAKER Jamčena plača od ure — poleg plače od komada. Plačane počitnice in prazniki. 5 dni tedensko. Stalno delo. LAKE CITY MALLEABLE CO. . 5000 LAKESIDE AVE. 2 bloka severno od St. Clai^ We'll get it for you "wholesale"! A home in the country? down payment our price . . $2,000 $1,500 A business of your own? estimated capital our price • • » » $10,000 $ 7,500 College for Bob? estimated cost our price . . $2,000 $1,500 Retiring to a small farm? estimated cost our price . . $15,000 $11,250 A trip to Europe? estimated cost our price . . $1,500 $1,125 You figure II oof. A Bond that costs you $18.75 today, pays you $25 ten years from today. Stash away $76 today and that Bond is worth a full $100 in ten short years. And if you think they aren't short years, just look back for ten. How many of the long-range plans you made then have you accomplished todayt Only one thing stopped you then. One quick; decision will get you started now. Make thai decision today I Sign up now for the Automatic Payroll Savings Plan. You'll never ^ It If you do. never have it if you don't (If you re not on a payroll, make arrangement^ to save a Bond a month at your local bank.) Whatever you want... you can buy at a dia-count with U. S. Savings Bonds. AUTOMATIC SAVING IS SURE SAVING-U. S. SAVINGS BONDS ENAKOPRAVNOST This is an official U. S, Treasury advertisement—prepared under asupices of Treasury Department and Advertising Council.