VIDIM SVET DRUGAČE
TO VAR NISKA TRGOVI NA V PODSKRAJNIKU PRI CER KN ICI
SALONA (v«t«r»mT'i nu n Pod«kr«|n ku)ODPRTA: obdeiovnik h:od 7 do 19 ,sob od9 do 13 ure
BREST-TOP
Tapetništvo d.o.o.
Sedei: Jemćeva45A, 1236Trzin Proizvodnja: Podskrajnik 18,1380Cerknica _tel.: 01 7090300,fax: 01 7096903
âaria
Loren Line fí
POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA ^^^
Plinski center Ljubljana
Verovškova 70, Ljubljana, tel.: 01/565 86 30, 01/566 16 12 http://www.loren-line.si e-mail: loren.line@siol.net
Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin:
-	izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij,
-	ogled ob|ekta in izdelava predračuna brezplačno,
-	nájem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina,
-	pridobitev soglasij,
-	izdelava notranjih plinskih inastalacij.
-	dobavo in montažo plinskih peči,
-	dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank,
-	sanacijo dimnika (s soglasiem) v kolikor je potrebna,
-	pooblaščen servis Junkers.
Ugodni plačilni pogoji za vsakogar!
f$)liit - gtejmfr it z njim!
(bahně)
GORENCs.p.	telefon: 01 564-17-91
Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644 - 121
Popravila: - TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
lé?*0-
Montaža klasičnih in SAT anfen ter avtoakustike
NAJRAJE SMO »ZAPLANKANI«
V januarju seje v Trzinu zgodilo kar nekaj zelo pomemb-nih dogodkov, ki pa so večino-ma šli kar nekako mimo širše javnosti. Najprej so střelci pripravili mednarodno strelsko tekmovanje za prehodno skirco Borisa Paternosta, v soboto, 18. t. m., je planinsko društvo organiziralo sklepni del državnoga tek-movanja Mladina in gorc, smu-čarji pa so istega dne na smučiš-ču v Dolgi dolini izvedli tudi ob-činsko smučarsko prvenstvo. Vse tri prireditvc so bile »velike« in tudi pomembne. Terjale so kar veliko priprav in dela. Pravzaprav ni bilo skrbi, da ne bi uspele. saj smo v Trzinu lahko že nič kolikokrat videli. da imamo med sabo dobre organi-zatorje, ki se potrudijo, da je vse tako. kot se spodobi in Se bolje. Žal pa med temi organizatorji ni prav dosti medsebojnega sode-lovanja, pa tudi javnost je bila o tem sorazmerno slabo obvešče-na.
Naj najprej pometem pred svojim pragom. Omenjenc priredit-
ve smo vsaj »na hitro« že napo-vedovali v našem časopisu, razen za tekmovanje Mladina in gore podrobnejših podatkov o prireditvah nismo imeli. Res je, da moramo novinarji tudi sami izbrskati nekatere podatke, vseeno pa se od organizatorjev spodobi, da delo novinarjem vsaj nekoliko olajšajo. Jc že tako, da smo vsi kar precej zaposleni, in se rado zgodi, da več napišeš ali poročaš o tistem, za kar podatke lažje dobiš. Pri tem lahko sami organizatorji zelo pomagajo. Spominjani se, kako so Trzinci z navdušenjem pozdravljali prve številke našega časopisa in kako so si v društvih prizadevali, da bi kaj pisali o njih. Kar nekaj užaljenih očitkov smo slišali, da o njih premalo pišemo. Zdaj teh težav sploh nimamo več. Pogosto prosjačimo po društvih za kakšno informacijo o njihovi dejavnosti. V vodstvih društev so, z nekaterimi izjemami, kar zadovoljni, če jih pustimo pri miru. »Mi žc dobro delamo in bomo stvari naredili po svoje, tako da bo prav, tega pa ni treba obe-
šati na veliki zvoni« Ko stvar iz-peljejo, pa so ponavadi vseeno užaljeni, dajih nismo dovolj pohvalili in da bralcev nismo zadosti obvestili o njihovi akciji. Čc ne bi bilo tc užaljenosti, bi mislil, da jim sploh ni več do objave v časopisu.
K razočaranosti nad Odsevom verjetno vsaj nekaj prispeva to, da pri izhajanju večkrat zamujamo. Tega se zavedamo in krivdo priznava-mo. Gordijskega vozla, ki bi teža-vo razrešil, pa kar ne moremo pre-sekati, čeprav se trudimo. Vseeno mislim, da bi morali tudi organizatorji različnih prireditev in do-gajanj v Trzinu le bolj misliti na to, da morajo tudi sami poskrbeli za boljšo obveščenost ljudi o njihovi dejavnosti. Nenazadnje je Odsev mesečnik, sami pa lahko napišejo tudi letake z obvestili in jih raznosijo po hišah, razobesijo pa lahko tudi plakate. Svoje akcije vendar pripravljajo tudi zaradi drugih in da bi ljudi seznanili s svojo dejavnostjo. Če bodo njihove akcije bolj odmevne, bodo verjetno lažje zbrali ludi več denarja od sponzorjev in ludi od občine. Drugi problem paje tudi neuskla-jenost med samimi organizatorji akcij. Takšne razmerc so zelo ne-prijetne za morebitno občinstvo, ncredko pa se tudi zgodi, da so najbolj aktivni člani posameznih drušlev dejavni tudi v drugih društvih, in takrat, ko hkrati potekata dve prireditvi, enostavno ne morejo biti na dveh mestih hkrati. Mar-sikdo bi bil na primer rad na smu-čanju, zanimajo pa ga tudi planinci. Odločitev je lahko težavna, še več slabe volje paje bilo verjetno med listimi, predvsem med mladimi, ki so morali biti, nekako po sili razmer, na eni od prireditev. V sklopu prireditve Mladina in gorc so lako nastopili mladi glcdališč-niki s svojim skečem in folkloristi, ki so otrokom iz vse Slovenije pokazali, kako se pleše na našem koncu, verjamem pa, da bi marsi-kdo od nastopajočih takrat rad tekmoval tudi na smučišču. Razu-mem smučarje, ki so res veliko naredili za odlično pripravo smu-čišča in so se tudi prejšnja leta žrtvovali in prestavljali svoja tekmo-vanja, potem pa jih zaradi nenad-ne spremembe vremena niti niso mogli izvesti, verjetno pa bi se vseeno le lahko našla neka kompromisna rešitev, da bi bil volk sit in koza ccla.
Če že morata biti dve veliki prireditvi na isti dan, bi lahko vsaj ure uskladili tako, da ne bi prišlo do popolnega prekrivanja najbolj
zanimivih dogajanj. Verjelno bi pri tem morala kaj narediti tudi občina, še zlasti v Odboru za društvene dejavnosti Občinskega sveta bi lahko razmišljali tudi kaj v tej smeri. Ne nazadnje bo kaj kmalu tu mesec maj in takrat bo v Trzinu, kot kaže, spet vse polno prireditev. Prav bi bilo, da bi pristojni se-stopili s svojih slonokoščenih stolpov samovšečnosti in pogledali tudi malo čez »planke«. Mogoče bi se pa dalo kaj urediti v vsesplošno zadovoljstvo, tudi bolje, predvsem pa bolj usklajeno. Četudi so še tako dobri, verjetno potrebujejo ludi publiko. Ob tem pa se nam, vsaj kar se tiče obveščenosti, poraja še eno vprašanje. Na začetku mcscca je bila v občini javna obravnava sprememb zazidalnega načrta za industrijsko cono. Čeprav gre za pomembna vprašanja, je o lem vedelo res zelo malo občanov. Zakaj pripravljavci takšne in podobnih javnih razprav ne morejo poskrbeti za boljšo obveščenost ljudi, da bi bile te razprave res javne in ne javne le na papirju. Verjelno so javne obravnave z večjo udeležbo občanov lahko precej naporne, saj so stališča nekaterih zelo nepopustljiva in toga. vseeno pa bi morali v demokratični družbi pristajati ludi na različna mnenja. Več glav več ve in listo stališče, ki je bo-Ijše, bi moralo v javni razpravi prevladati. Včasih je treba pristajati tudi na kompromise, pa čeprav se končna rešitev razlikuje od tište, ki jo zagovarja po-budnik oz. predlagatelj. V takém primeru je obravnava res javna, drugače pa ni treba raz-glašali, da je javnost povabljena k obravnavi predlogov. Tišti, ki sprejema rešitve na tak način, si le pere roke odgovornosti, črva dvoma v poštenost postopkov pa ne bo spral.
Predlagatelj je skoraj vedno v boljšem položaju, saj ima več podatkov in je bolje pripravljen, zato se lakšnih javnih obravnav pravzaprav ne bi smel bali. Če pa njegovi argumenti ne zdržijo pred očitki, pa rešitev verjetno ni najbolj briljantna. V demokraciji je žal treba prisluhniti tudi drugim, končna rešitev je zato skoraj gotovo bolj sprejemljiva za vse. Predvsem pa odgovornost za listo, kar nastane, res lahko nosijo vsi, ki so pri tem sodelovali.
ODSEV - glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroStebe Namestnik odgovornega urednika: Mateja ErCutj Tehnični urednik: EmilPevec Urednik fotografije: jote Seljak Trženje: Joiica Valeniak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): MarijaLukan
Ostali člani uredništva: Tone Ipavec, UrSa Mandeljc, Nuâa Mafan, Petra
MuSić, Viktorija Pećnikar - Oblak, Tanja Prelovšek, Kalja Rebec, Mirjam Stih,
Mojca Treek, Peler Zalokar
Tisk: Marko Ravnikars.p., Domžale
Naklada: I700izvodov
Glasilo Odsev izhala enkrat mesećno ln ga dobile brezplačno vsa gospodlnlstva ln podjetja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. februarja 2003. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. februarja na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Tmn ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
»: (01)564 45 67 (01)564 45 68
Slika na naslovnici:
Bo letos no smučišču smučarsko sezona daljša?
(foto: Jože Seljak)
ISSN 1408-4902
Z
U p
A N 0 V
KOTIČEK
JL rvega januarja letos sta začela veljati dva zakona, ki bosta v veliki meri vpliva-la tudi na delovanje občin pa tudi na ures-ničevanje načrtov številnih občank in občanov. Gre za novi Zakon o urejanju prostora in novi Zakon o graditvi objektov.
Oba je mogoče uvrstiti v vrsto zakonov, ki jih slovenski parlament sprejema kakor po tekočem traku zaradi usklajevanja z direktivami in smernicami EU. Posledica tega hitenja je med drugim tudi to, da so številni sprejeti zakoni nedodelani in ne-zadostno premišljeni; nekateri izmed njih tako rekoč prepisani po tujih zgledih in premalo prilagojeni posebnim razmeram in še posebej stopnji pravne kulture v Sloveniji. Naj takoj poudarim, da ta očitek velja tudi oběma navedenima zakonoma. Po drugi strani paje res tudi to, daje bil skrajni čas za spremembo zakonov, ki urejajo vprašanja urejanja prostora in gra-ditve objektov, saj smo vse doslej na tem področju še vedno imeli le večkrat dopol-njene zakone iz časov t.i. prejšnjega režima; torej še iz časa pred letom 1990, Vsled tega so bili postopki urejanja prostora precej neusklajeni s tovrstnimi postopki v državah EU in hkrati veliko bolj dolgotrajni, kot bi si to želeli zainteresirani investitorji.
Toda naglica, s katero sta bila naposled pripravljena in sprejeta oba zakona zaradi potrebe po uskladitvi z zakonodajo EU, je, kot rečeno, povzročila, daje tudi v teh dveh zakonih ostalo marsikaj nedorečeno ali celo neurejeno. Predvsem pa velja poudariti, da tudi tokrat v Vladi RS nimajo pripravljenih potrebnih podzakonskih aktov in vprašanje je, kako hitro jih bodo imeli in sprejeli; življenje pa seveda teče ne glede na to in že prvi tedni po uveljavitvi obeh zakonov so tudi po občinah pokazali, da upravni delav-ci preprosto ne vedo, kako ravnati v nekate-rih postopkih.
Bistveno paje vprašanje, kako bosta oba nova zakona účinkovala glede na nizko raven pravne kulture v Sloveniji in glede na neučinkovitost inšpekcij. To še posebej velja za Zakon o graditvi objektov, ki ukinja dosedanji postopek priglasitve manj zahtev-nih gradbenih posegov, ki jih bo poslej mogoče izvajati samo na osnovi lokacijske informacije občine. To lahko povzroči, da bo še več primerov, ko bodo graditelji med gradnjo spreminjali náčrte, kot jih je bilo že doslej. Seveda bo ob tem marsikdo pomis-lil, da imajo pač ljudje za to početje gotovo utemeljene razloge in da občina gleda na te primere neživljenjsko, toda resnica je tudi to, da te vrste dejanja in odločitve s svojimi posledicami postavljajo občino nemalokrat v nemogoče položaje. Pri nas se s takimi posledicami srečujemo v OIC Trzin pa tudi v drugih delih naselja. Ne nazadnje je, recimo, nekdo ogromno betonsko škarpo, zgra-jeno brez dovoljenja, čeprav zanj gotovo smiselno, zgradil nad vodovod. Ce bi prišlo na tem mestu do okvare vodovoda, bi bile razmere za odpravo okvare tako rekoč nemogoče. Ker se z nedovoljeno gradnjo nič ne zgodi, bo najbrž naposled morala občina iskati možnost za nov vod vodovoda! Hkrati paje res, da bo zakon olajšal postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja vsem zainteresiranim, in da to gotovo je dobra plat novega zakona.
Opazne so tudi spremembe, ki jih prinaša Zakon o urejanju prostora. Če odmislim ter-
minološke spremembe in nekoliko druga-čen koncept prihodnjih prostorskih aktov (prostorska strategija, prostorski red, lo-kacijski načrti namesto dosedanjih ureditvenih in zazidalnih načrtov ipd.), kar bo z vidika občine postalo pomembno šele v nekaj letih, je morda najbolj omembe vre-dna sprememba v naravi postopka spreje-manja prostorskih aktov. Manjša bo, deni-mo, poslej udeležba občinskih svetov v postopkih, čeprav ne manj pomembna in v večji meri bo v postopke vključena javnost. Postopki se bodo poslej že začenjali z udeležbo javnosti, kajti začetek postopka bo predstavljala t.i. prostorska konfe-renca, na kateri pripravljavec od javnosti (politične in strokovne) pridobiva smerni-ce za pripravo programa priprave prostor-skega akta, ki ga načrtuje. In ker je zako-nodajalec sprejel nekoliko nenavadno odločitev, da morajo poslej vsi postopki že teči ali se celo nadaljevati, kolikor so že bili začeti, po novem zakonu, se bomo tudi v Trzinu že v kratkem srečali s prvo prostorsko konferenco, s katero bomo sprožili postopek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana. To smo, tudi glede na novi zakon, enostavno dolžni storiti, saj zakon jasno pravi, da pristojni organ občine mora začeti postopek, če s svojimi predlogi in pobudami to zahtevajo občani, in to najkasneje v štirih letih. Mi pa imamo take pobude in predloge še iz leta 1999. Po drugi strani pa tudi vodstvo občine samo ocenjuje, da so določene spremembe potrebne, še posebej take, ki bi v příhodnosti omogočile gradnjo obvoznice mimo prvotnega naselja Trzin (namesto Mengeške) in ki bi omogočile zainteresiranim kmetov pre-mestitev kmetij iz urbanega naselja.
Prvo prostorsko konferenco in na ta način tudi prvo preverbo zakona s tega vidika bomo imeli predvidoma 17. februarja, in že sedaj vas, spoštovani občani in občanke, vabim, da seje udeležite.
Tone Peršak
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49
Fax: 564 17 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si
Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. I. RS št. 110/02) sklicujem
PROSTORSKO KONFERENCO
z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1996-2000 in prostorskih sestavin Družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-1990 za območje Občine Trzin.
Prostorska konferenca bo v dvorani KUD Franc Kotar, Mengeška c. 9, Trzin, v ponedeljek, 17. februarja 2003 ob 18:00 uri!
Vljudno vabljeni! Župan Tone Peršak I.r.
3. SEJA OBČINSKEGA SVETA ALI BO DOVOLJ PARKIRIŠČ V T-3
L
Lzkupiček tokratne seje občinskega svela je bil: trije zviti gležnji, dve polomljeni rebri, en izpah čeljusti, pet modric okoli oči in štiije sprejeti odloki. Brez skrbi, tis-to o poškodbah je iz trte izvito, kar se pa odlokov tiče, pa niso nobena novinarska raca.
Svetniki so se najprej pogovarjali in do-govarjali o spremcmbah, ki bodo zadele že obstoječi náčrt območja T-3. V pove-zavi s tem centrom se pojavlja največji problem s parkirišči (tako kot tudi drugod po Trzinu). Svetniki so s pomočjo pred-stavnikov regijske razvojne družbe ugota-vljali, koliko parkirnih prostorov bo potrebnih ob novih gradbenih objektih (govorim o domu za starejše občane, ki bo v zgradbi, postavljeni nasproti že obstoječih blokov, v kateri bo tudi nekaj stanovanj). Ta parkirišča naj bi bila namenjena tako zaposlenim v domu kot tudi stanovalcem in obiskovalcem ter najbrž tudi kakemu mimoidočemu popotniku, ki bo nekje pač moral pustiti jeklenega konjička, da si bo lahko ogledal lepote Trzina. Nekateri svetniki so se ob tem spraševali tudi o prometni kulturi Slovencev in Trzincev,
ki se očitno neradi gibljejo, saj bi svoje av-tomobile naj raj ši pustili pred vhodnimi vrati, kar se dogaja tudi stanovalcem blokov, garažne hiše pa žalostno samevajo. Zelo problematična je tudi avtobusna postaja, ki trenutno prav čudno štrli v križišče z Mengeško cesto in je najbrž zgolj slučaj, da ni že kdo trčil v avtobus, ki čaka na potnike, da vstopijo.
Svetniki so spregovorili tudi o ureditvi površine za otroška igrišča in ureditvi javne razsvetljave ob Pšati na severozahodnem delu naselja.
Vse spremembe in dopolnitve načrta za ob-močje T-3 si lahko vsak, ki ga to zanima, ogleda na Občini Trzin. Začeli smo z avtomobili, nadaljevali pa borno z rekreacijo in športom. V drugi točki seje so svetniki obravnavali predlog letnega programa športa za leto 2003. Z domžalske športne zveze je na sejo přišel Ranko Cuk-rov, ki je povedal več o tem, komu je na-menjen športni tolar in koliko jih dobijo po-samezna društva. Predlog programa za šport je razdeljen v dva glavna sklopa, in sicer v osnovni program športa, ki zajema tako športni program otrok in mladine kot tudi šport v društvih (tudi opremo za njiho-
vo dejavnost), drugi sklop pa zajema vse športne objekte. Nekaj denaija, namcnje-nega športu, se porabi tudi za organiziranje športnih prireditev (npr. otroška olimpijada) in za sponzoriranje vrhunskih šport-nikov (če še ne veste, v Trzinu imamo dva odlična strelca, evropskega mladinskega prvaka v kajaku in kanuju ter odličnega triatlonca). Za šport bo Občina Trzin letos namenila približno 90 milijonov tolarjev, od tega bo kar 80 milijonov vloženih v izgradnjo športnega parka. Svetniki so brez večjih pripomb sprejeli letni program delà občinskega sveta. Ne-smisclno bi ga bilo podrobneje opisovati, saj bomo še naprej objavljali poročila s sej. V zadnji točki pa so svetniki spreje-mali predlog občinske komisije za volitve in imenovanja o predsedniku in članih volilne komisije, o nadzornem odboru ter o članu za svet šole.
Kot vsakič doslej so tudi na koncu tokratne seje svetniki povedali še nekaj svojih pobud in vprašanj. Nazadnje pa smo se vsi odpravili v mrzlo zimsko noč. Polomljenih reber in modric pa ni bilo, ampak priznajte, uvod pa je bil le bolj šokanten.
Mateja Erčulj
IZJAVA ZA JAVNOST
G,
lede na to, da se v Odsevu opisuje svetniška skupina liste Za zeleni Trzin kot opozicija županu, menimo, daje prav, da o tem in o našem glasovanju v občinskem svetu pojasnimo nekatere stvari. V opozicijo nas je takoj po volit-vah postavil župan, koje v svojem prvém intervjuju po volitvah za Delo izja-vil, da seje pogovarjal z vsemi stranka-mi, razen z listo Za zeleni Trzin. Do-končno pa nas je tja brez vsake osnove v slogu, ki je bolj spominjal na predvolilni boj kot na povolilni komentar, umestil urednik Odseva v prvem povolilnem uvodniku. Po zakonitostih volitev se pred volitvami vsi, ki se borijo za pos-lanska města in niso v vladajoči koaliciji, borijo za ta města z »opozicijsko dr-žo«, vse drugo je neumnost in leporečje. Po volitvah pa so vsi izvoljeni dolžni de-lovati po svoji vesti in prepričanju v korist vseh volivcev in ne le tistih, ki so jih izvolili. To in takšno delovanje je možno le v sodelovanju vseh z vsemi, to ve-mo tudi svetniki skupine Za zeleni Tr-
zin. In temu in takšnemu delovanju gotovo ni v vzpodbudo, če ti nekateri že na začetku dajo vedeti, da si zgolj nekakšno nujno zlo, ki ga bo pač treba prenesti kakor poplave ali točo! Sedaj je čas za pozabo užaljenosti iz predvolilnega boja (naj mi bo dovoljeno parafrazirati Cankarja: Ali ga bom z rokavica-mi božal, če tekmujem z njim!) in začeti so-delovati pri ciljih, o katerih nihče ne dvomi, da so skupni, in začeti drug drugega strpno prepričevati o ciljih, o katerih nismo vsi prepričani, da so res skupni! V nasprotju z urednikom Odseva smo svetniki naše skupine prepričani, da so se vsi, ki so bili izvoljeni v občinski svet, podali v volitve z željo pomagati, da bo Trzin postal in ostal Trzin-cem čimbolj prijazen kraj in ne zato, da bi sedli v stoičke! Le v pogledih na to, kakšen naj bo prijazen kraj in na kakšen način priti do njega, se med seboj razlikujemo!
Naj ob tej priliki tudi spomnimo bralce Odseva, da so bili tudi ostali predvolilni programi zelo podobni našemu, še posebno je bil našemu programu v osnovi zelo podoben program liste Za trajnostni razvoj Trzina, kar smo seveda opazili oboji. In ni res, da
smo v predvolilnem času želeli volivce prepričati, da dober program uresničuje-jo nepravi Ijudje, kakor je zadeve razu-mel g. župan. Zeleli smo jih le prepričati, da se po našem mnenju njihov program uresničuje preveč počasi in da bomo mi našega uresničili prej. Kdo je bil v prepričevanju bolj in kdo manj učinkovit, je odvisno od izhodišč, dějstvo pa je, da ima naša svetniška skupina četrtino sedežev občinskega sveta. Ta četrtina se v svetu ne namerava bojevati proti vsem in vsemu, kakor želi bralce prepričati Odsev, temveč se namerava obnašati tvorno v korist občine. Skladno z našim predvolilnim programom, za katerega smo dobili mandat volivcev, bomo kot občinski svetniki podprli vse projekte, ki bodo dvigali kvaliteto bivanja in čim nianj posegali v zeleno okolje. Naspro-tovali pa bomo projektom, ki bodo v nasprotju s temi načeli in v nasprotju z gospodamostjo.Zato želimo bralcem Odseva pojasniti naše nasprotovanje ne-katerim proračunskim postavkam in naše poglede na stanje v Svetu.
V Trzinu imamo v letošnjem proračunu sprejetih nekaj dragih projektov, za katere ne vemo ne kakšen bo njihov končni izgled in ne kakšna bo končna cena. Za nekatere tudi ne vemo, kakšna bo njihova funkcionalna uporabnost. Istočas-no pa na najdaljši in najbolj prometni Mengeški cesti ni zagotovljena varnost pešcev in kolesarjev! V zadnjih štirih letih na tej cesti ni bil zgrajen niti meter pločnika, že več kot dve leti se pripravlja projekt za stometrski odsek pločnika, pred vrtcem Palčića pa ni možna postavitev semaforja, ker ni obojestranskih pločnikov! Kolikor nam jc znano, v okolici Trzina ni po velikosti primerljivega kraja, ki ne bi imel na najbolj prometni cesti urejenih pločnikov. ln menimo, da to pač ne more biti znamenje uspešne občine, s kakršno se vsi radi pohvalijo v Odsevu. Vemo, da so problemi z last-ništvi parcel, vendar menimo, da se jih rešuje premalo zavzeto! Pokopališče je po projektu umeščeno sredi gozda, na Pájkovém hribčku. Menda sta v Sloveniji samo dve pokopališči v gozdu. Lokacijo so kot najprimernejšo potrdi I i urbanistični strokovnjaki, udele-ženi v urbanistični delavnici, organizirani na županovo pobudo. Zanima nas, ali so bile na tej delavnici določene kot primerne tudi katere druge lokacije ali pa je morda urbanistična delavnica imela na izbiro Ie eno lokacijo. Kot se spominja-mo s predstavitve projekta pokopališča po končani delavnici, so bili pod listopadnim drevjem skicirane silhuete klasično zasnovanih grobov. To pomeni, da bo v jeseni pokopališče pokrilo z odpad-lim, mokrim listjem, ki bo na marmor-nih in kamnitih spomenikih puščalo moćne barvne madeže. Iz tega razloga listopadna drevesa na pokopališčih niso zaželena. V takšno okolje bi po našem mnenju sodilo Ie pokopališče v ameriš-kem stilu: drevesni park z urejeno trato, na kateri bi bili grobovi označeni samo z manjšo kamnito ploščo z imenom pokojnika. Nič ne bi imeli proti takšnemu po-kopališču, če bi se zanj odločila večina občanov Trzina. Prav pa bi bilo, da bi občani vedeli, kakšno pokopališče bodo dobili, kajti kasneje, če se bo izkazalo, daje bila storjena napaka, ga verjetno ne bomo selili. Zavedati se moramo tudi, da bo treba speljati skozi gozd do pokopališča asfaltirano cesto, vodovod, kanalizacijo in elektriko! Lokacija je tudi zelo oddaljena predvsem od starega dela Trzina. Večina obiskovalcev se bo zato na pokopališče vozila z avtomobili, torej bo treba ob pokopališču urediti tudi primerno veliko parkirišče. Zanima nas (in morda tudi bralce Odseva), kolikšna površina gozda bo žrtvovana za ta projekt. Prepričani smo, da bi bilo glede na vse našteto primerno še enkrat vsestransko pretehtati lokacijo bodočega pokopališ-
ča, da sedaj Še ni prepozno za spremembe in da zato ni smotrno vlagati denarja v projekte in pripravo gradnje pokopališča na lokaciji v gozdu.
Zato smo občinski svetniki liste Za zeleni Trzin z amandmajem predlagali izločitev proračunske postavke za leto 2003: 4007 Pokopališče..konlo 4208 Študije o izvedlji-vosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor in investicijski inženiring v znesku 1.000.000 tolarjev (v letu 2002 je bilo v ta namen že porabljenih 2.000.000 tolarjev), zaustavitev vseh aktivnosti glede pokopališča na tej lokaciji in predlagali, da se poišče primernejša lokacija.
Vložili smo tudi amandma k proračunski postavki 1055 Oblikovanje in vzdrževanje urbanega okolja: parki, zelcnicc, poti, spo-meniki in estetski objekti - estetska podoba kraja, Konto 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije v znesku 38.000.000 tolarjev in predlagali umik te postavke, ker je iz Lctnega načrta razvojnih programov občine Trzin za leto 2003 na tej postavki razvidno, daje celotni znesek namenjen gradnji fontane. Po tej proračunski postavki je bilo v letu 2002 že porabljcno 5,500.000 tolarjev, za leto 2004 pa je na tej postavki predvidena nadaljnja poraba 12.000,000 tolarjev. Res nam je bilo razloženo, da se s te postavke, ki je do lani zajemala le fontano, sedaj predvideva tudi financiranje gradnje parkov in zelenić. Vendar to iz predloga proračuna ni razvidno, predvsem pa tudi iz sedaj že sprc-jetega proračuna ni razvidno, koliko denarja se pravzaprav namenja za fontano. Nismo proti fontani in zavedamo se, da bo treba prej ali slej dokončno urediti tudi osrednji trzinski trg. Vendar smo prepričani, daje marsikaj treba urediti prej in da naj bodo predvsem pri stvareh, ki niso najnujnejše, finance popolnoma transparentně!
Z amandmajem smo predlagali tudi izločitev na proračunski postavki 0912 - konto 9005 Obnova prostorov za dodatne potrebe vrtca v znesku 500.000 tolarjev, ker se ta postavka nanaša na vrtec Palčića, katerega investicija je zaključena inje vrtec Palčića v času sprejemanja proračuna že deloval. Če bodo v letu 2003 potrebna popravila, jih bodo morali izvajalci opraviti brezplačno v garancijskem roku.
Z amandmajem smo predlagali tudi izločitev na proračunski postavki 10020 Dom za starejše - varovana stanovanja - 3.000.000.-SIT, ker menimo, da določena lokacija med dvema cestama, nasproti T3, brez zelenega parka, ni prinierna inje treba poiskati pri-mernejšo lokacijo.
Na proračunski postavki 1059 Center družbenih dejavnosti - mladinski klub, knjižnica, ambulanta, dvorana, smo predlagali zmanjšanje zneska 102.500.000 tolarjev za 40.000.000 tolarjev. Menimo, daje v letošnjem letu investiranje v splošno ambulanto preuranjeno, ker po naših informacijah še
nekaj časa ne bodo izpolnjeni pogoji za pridobitev vseh soglasij in koncesije.
Sredstva, izločena zamandmaji, naj bi se delno porabila za ureditev pločnikov na Mengeški cesti, ostalo pa naj bi bilo namenjeno za odkup zemijišč v gozdu med IOC in Mlakami, saj je znano, da želijo nekateri lastniki zemljišča prodati.
Prav mogoče je, da amandmajev kot začetniki tehnično nismo pripravili najbolj strokovno. Upamo, da nam bodo pri pripravi naslednjih (h katerim koli predlo-gom že) pomagale tudi občinske skupne službe, najbrž so vsaj malo namenjene tudi temu. Naslednje leto bomo že bolj izkušeni, pa tudi pri pripravi predloga proračuna bomo sodelovali od začetka. Lani so se volitve in sprejem proračuna prekrile bolj, koje za sprejem proračuna primerno. Teza, daje treba sprejeti proračun pred novim letom in da naj proračun sprejme tisti, ki ga bo izvajal, je si-ccr na prvi pogled zelo demokratična, vendar pa vsebuje tudi past. Vsakemu racionalnemu člověku je namreč jasno, da novemu svetu pač ni preostalo nič drugega, kot daje sprejel proračun, ki ga je predlagal prejšnji svet. Tako smo na vrat na nos dober mesec po volitvah sprejeli občinski proračun, pri katerega pripravi nismo sodelovali in na katerega tudi nismo imeli skoraj nobenega vpliva. Če bo uspešen, bodo za to zaslužni predvsem predlagatelji s skupino Za trajnostni razvoj Trzina na čelu, če ne, bomo krivi vsi, ki smo ga sprejeli. Najbrž bi bilo zato bol je, če bi svet, ki je proračun pripravljal, le-tega tudi sprejel, novi svet pa bi ga po nekaj mesecih dopolnil ali spremenil po svoji meri! In predvsem zato želimo s tem pisanjem Trzincem povedati, proti čemu in za kaj smo bili pri sprejemanju proračuna.
Pri glasovanju nas pri nobenem našem amandmaju ni podprl noben član občinskega sveta. Ali zato, ker smo imeli premalo časa za prepričevanjc, ali zato, ker smo bili premalo prepričljivi, ali zato, ker so měnili, da si noben predlog ni za-služil niti malo pozornosti, ali pa morda zato, ker smo jih predlagali mi in ne kdo drug, lahko Ie ugibamo. Vsi ostali amandmaji, kijih je předložil predlagatelj proračuna, so bili sprejeti soglasno, tudi z našimi glasovi.
Za skupino Za zeleni Trzin,
Peter Kralj in Natalija Chvatal
Pripis uredništva k Izjavi za javnost
Kot sta zahtevala avtorja Izjave za javnost, v tej številki ne bomo objavili županovega odgovora, če bo na to želel odgovoriti, na navedbe v prispevku pa moramo vseeno zapisati nekaj malenkosti kot pojasnilo in odgovor na račun napadov na Odsev. Najprej moram pisca omenjene izjave javno pozvati, da mi prineseta Odsev, v katerem sem v uvodniku ali pa tudi v povolilnem komentarju Listo za zeleni Trzin uvrstil v opozicijo. Tega žal nisem naredil, čeprav bi lahko. Izvoljeni člani liste so si namreč že kmalu po izvolitvi nadeli opozicijsko držo užaljene žrtve. To, da vidijo stvari, ki niso napisane, pa meji že na preganjavico. Če želijo biti uspešni, se morajo teh strahov otresti.
Moram povedati, da zelo dobro vem, kaj je pozicija in kaj opozicija. Je že tako, da imam za sabo univerzitetno izobrazbo na politični fakulteti in že v času Studija sem moral razčistiti nekatere osnovne pojme. Zato trdirn, da sem pri polni zavesti vedel, zakaj sem zapisal določene izraze tako in ne drugače. Moram pa reči, da sem razočaran nad žaljivim obdolževanjem piscev zgornjega besedila. V svojem slogu, ki ga že poznamo iz časov, ko smo pisali o nesoglasjih v zvezi s T-3 in nekaterimi drugimi problemi Trzina, mi podpisana pod zgornjo izjavo podtikata tudi ideje in mišljenja, ki niso moja. Ves čas sem bil prepričan, da so vsi kandidati, ki so se odločili kandidirati za stoičke v občinskem svetu, med njimi sem bil tudi sam, želeli po svoje prispevati v dobro Trzina. Vem pa tudi, da so pogledi na to, kako to doseči, od kandidata do kandidata drugačni. Prepričan sem tudi, da žal vsi niso niti natančno vedeli, kako delo občinskega sveta izgleda. Nekateri so celo měnili, da lahko uspejo zgolj s kritiko. Brez lažne bahavosti lahko zapišem, da te stvari zelo dobro poznam, čeprav ozadij vseh potez, ki jih vleče občinsko vodstvo, le ne poznam.
Pozdravljam prizadevanja svetnikov liste Za zeleni Trzin, da bi bil naš kraj prijetnejši in bolj urejen. Menim, da imajo marsi-kdaj prav pri svojih pogledih. Žal pa večkrat s svojim pristopom ne uspejo. To jim bo uspelo še manjkrat, če bodo žaljivi in če se bodo zatékali k podtikanju. Le s poštenim delom, argumenti in premišljenim prepričevanjem bodo svoje kolege v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih lahko prepričali o utemelje-nosti svojih predlogov in pomislekov. Kalimerovsko cmerjen-je: »To ni pravica!« užaljeno zlivanje jeze na tište, za katere menijo, da jim ne morejo škodovati ali da so pod njimi, pajim gotovo ne bo přineslo uspeha. Njihova prizadevanja, da bi Trzin postal in ostal Trzincem čimbolj prijazen kraj, sem pripravljen celo podpreti, spet pa ugotavljam, da nekateri od članov liste Za zeleni Trzin Odseva niti ne berejo zadosti natančno ali pa ga ne razumejo. Enostavno ga napadajo in pišejo laži, med drugim, da želi Odsev bralce prepričati, da se trije svetniki v Občinskem svetu (beri četrtina) nameravajo bojevati proti vsem in všemu. To ni bilo v Odsevu nikoli in nikjer zapisano. Enostavno gre za čisto laž in podtikanje. Bojim se, da bo takšno pisanje svetnikov liste spodbujalo le slabo voljo, užaljenost in celo sovraštvo. Če si res prizadevajo za prijetnejši in znosnejši Trzin, bi morali predstavniki četrtine občinskega sveta začeti popravljati stvari že pri tem.
Predstavnike Liste za zeleni Trzin ob tej priliki celo vabim, da naj Odsev izkoristijo za predstavljanje svojih pogledov in idej za izboljšanje življenjskih razmer v naši občini. Pri tem pa jih opozarjam, da si bomo v uredništvu le vzeli pravico, da žaljivih člankov, podtikanj in neresnic ne bomo ob-javljali, prav tako pa tudi ne bomo dopuščali, da bi se nekatere teme kot pokvarjena plošča ponavljale iz številke v številko.
Glavni in odgovorni urednik Odseva Miro Štebe
8. t.m. je bila v dvorani doma KUD-a javna obravnava sprememb dopolnitev zazidalnega načrta za obrtno industrijsko cono Trzin. S to javno razpravo naj bi zaključili javno razgrnitev predloga sprememb, ki se v večji meri nanašajo na zagotavljanje dodatnih parkirnih površin na območju industrijske cone. O tem bo občinski svet razpravljal in odločal na marčevski in ap-rilski seji.
Na »javno« obravnavo je prišlo, poleg župana g. Antona Peršaka in zapisnikarice ter načrtovalca sprememb direktorja Regijske razvojne družbe Boruta Ulčarja, le osem občanov. Od tega so bili trije svetniki Liste za zeleni Trzin, ob njih pa so bili še predsednik četrtnega odbora OIC Trzin lztok Kadunc, novinar Odseva ter trije prebivalci, od tega sta bila dva občana drugih občin. Več kot skromna udeležba za razpravo o reševanju zelo perečega problema industrijske cone. V Odsevu smo res v novembrski številki napovedali, da bo javna razprava, vendar je tisto vestičko verjetno marsikdo spregledal. Če želimo biti demokratična družba, bi bilo že prav, da bi ljudi, ki jih spremembe
zadevajo in zanimajo, le bolj vidno in od-ločno povabili na javno obravnavo. Ob peš-čici udeležencev je težko govoriti, daje bila obravnava res javna. Formalno že, saj naj bi nanjo lahko přišel vsak, javna pa ni bila, ker o tem ni vedelo prav dosti ljudi. V pretek-losti smo bili res vajeni, da so o številnih zadevah odločali v zaprtem krogu nekaterih izbrancev, zdaj pa bi bilo le prav, če bi se tem navadam odrekli in poskusili ravnati bolj demokratično. Demos namreč pomeni ljudstvo, to pa ni peščica ljudi. Saj je najbrž res naporno, če je treba poslušati in usklajevati različna mnenja. Nekateri ljudje res niso dobri sogovorniki in niti ne vedo, kaj je olika. Žal paje treba znati tudi takšne prepričati ali pa omogočiti večini, da jih onemogoči. Razprava ni javna, če o neki stvari govorijo le trije. Prav zaradi tega se lahko dogaja, kar se tudi v Trzinu kar pre-pogosto, da slišimo, da so to pa to sprejeli in sklenili v preteklosti, od Trzincev pa nihče ne ve, da so o tem sploh kaj razpravljali. Prav pri ureditvenem náčrtu industrijske cone je zelo malo ljudi verjetno vedelo, da naj bi cono še širili vzhodno od sedanje razme-jitvene črte ob potoku Blatnica (?), v smeri
proti naselju Mlake. Iz različnih zapisni-kov je videti, da so pred dvajsetimi leti povsem korektno sprejemali dolgoročni razvojni načrt in kasneje, opirajoč se na opredelitve v tem náčrtu, risali zazidalne in druge náčrte, med Trzinci paje še vedno prevladovalo mnenje, da je gozd med cono in naseljem zaščiteni rezervat, na-menjen sprostitvi in rekreaciji. Tam naj bi bila zelena pljuča Trzina. Žal pa naj bi bilo po načrtih, ki so jih takrat risali posve-čenci, tistega rezervata vse manj in manj. Težko je reči, da na takšne javne obravna-ve ljudje ne pridejo, ker niso zainteresirani. Prebivalce Trzina in verjetno še zlasti prebivalce cone še kako zanima, kako bo urejen mirujoči promet v coni, zanimajo pa jih tudi druge zadeve, ki bi jih na taki obravnavi lahko izvedeli. Ni čudno, da so predstavniki Liste za zeleni Trzin najavni razpravi potarnaii, da njihove ideje v sedanji občinski sestavi težko prodrejo. Na javno razpravo pride tako malo ljudi, da so mnenja, ki smo jih lahko slišali najavni razpravi, več ali manj zgolj mnenja posameznikov in za njimi ne stojijo množice. Ko bodo o tej
zadevi odločali v odborih občinskega sveta in nato v občinskem svetu samem, pa je precejšnja verjetnost, da bodo njihovi pre-dlogi preglasovani, saj nasprotna stran med člani komisij in odborov, nato pa med svetniki občinskega sveta lahko dobi bolj-šo podporo. Sistem je pač tak in če mu po svoje tudi malo pomagamo, je možnosti, da bi nasprotna stališča prodrla, kaj malo. Naš župan to dobro pozna iz primerov odločanja v državnem svetu. Niti en veto državnega sveta na predloge zakonov, ki jih je sprejel državni zbor, še ni bil ob ponovni obravnavi zakona v državnem zboru upoštevan. Sistem je pač tak, ampak v Trzinu bi bilo pa vseeno lepo, če bi za naslednjo javno obravnavo le poskrbeli, da bi bili ljudje o njej bolje obveščeni.
Miro Štebe
TALNA SIGNALIZACIJA
Zaradi že omenjenega prisilnega volil-nega molka se moram še enkrat vrniti v čas pred volitvami. Manjkalo je še nekaj dni do novih županskih volitev, prejšnji župan pa je dal na scvernem vhodu v cono (iz gozda) na koncu ali začetku ulice Dobrave veliko denarja za ta I no signalizacijo. Res, ponavadi so ta delà dělali spomladi, saj pozimi sneg pokrije ceste. Trije prehodi za pešce in označitev sredine ceste vse do gozda. Gledal sem celo po pešku, a tam žal niso označevali. Nekaj denarja in barve so vseeno prihranili. Moram napisati, da na tišti prehod še ni stopila človeška noga in daje risanje talne signalizacije tam zapravljanje denarja davkoplače-valcev.
P.s.: Oprostite, prihranili so nekaj milijonov. Kaj če bi zato tam postavili še semafor za v hosto ali gmajno.
J. Seljak
Kaj prinašajo predlagane spremembe zazidalnega nacrta za industrijsko cono
Župana občine Trzin g. Antona Peršaka smo prosili, da naj pojasni predlagane spremembe v zazidalnem nacrtu za T-3, s katerimi naj bi zagotovili več parkirnih mest v coni.
Najprej naj pojasnim nekaj stvari, ki zdaj povzročajo določeno nezadovoljstvo. Koje bd náčrt sprejet, je bil sprejet v skladu z dolgoročnim planom, s katerim je bila, verjet no povsem dobronamerno, za cono namenjena določena površina. Ta površina je ob-močje zazidljivosti inje rezervirana za pozidavo za obrtno-industrijske dejavnosti. Znotraj tega območja pa je bila cona razdeljena še na več podobmočij. Za posamezna podobmočja je bilo predvideno, da jih bodo uredili z zazidalnimi načrti ali pa prostor-sko ureditvenimi pogoji oz. pup-i kot jim tudi rečejo. Ko so sprejemali zazidalni načrt. ta ni bil sprejet za celotno območje, niti ne za vse dele, ki se urejajo s tem načrtom. Kc zdaj skušamo nek del urediti, imajo nekateri občutek, da to delamo na novo in da sku-šamo razširiti cono. To ni res, vendar pri nekaterih povzroča nezadovoljstvo. Předpisu-jemo le pogoje za del območja, ki je bil kot del cone že opredeljen. Treba pa je tudi povedati, da so zazidalni načrt sprejemali v drugačnih družbenih pogo jih, v času, ko niso predvideli razmaha kapitalizma oz. podjetništva. Če gledam tišti na črt, se mi zdi, daje bil dober. Predvideval je lepo cono, z veliko zelenja, vendar pa je kasneje načrt doživel več sprememb. Mislim, da so ga spreminjali leta 1990 in 93. Tak rat so marsikaj v prvotno zarisanem náčrtu pokvarili. Menim, daje prvotni načrt pos-tavljal dobra načela, ki pa bi jih glede na spremenjene družbenopolitične razmere v se-danji družbi morali spreminjati, četudi ne bi prišlo do prejšnjih sprememb načrta Da b. bila stvar še slabša, pa zazidalnega načrta investitorji zelo pogosto niso spoštova-Ii. Niso upoštevali ravno tistih načei, za katera jaz pravim, da so bila dobra. Med drugim je načrt določal, da vsak investitor lahko pozida le del svoje parcele, zraven pa mora pustiti tudi del »funkcionalnega« zemljišča, to je površine, namenjen za parkirišča zaposlenih ali strank v podjetju. Prav zaradi tega načela niso načrtovali javnih parki-nšč. Ker cela vrsta investitorjev teh načel ni spoštovala, zdaj iščemo rešitev za kvadraturo kroga. Trudimo se, da bi coni dali lepši izgled, zraven pa poskušamo na nek način zagotoviti možnosti za dodatna parkirišča. To je zelo težko rešljiva naloga, povrhu vse-ga pa se potem dogaja, da pride k nam posameznik, ki je asfaltira! občinsko zemljišče, in vpije na nas, da mu onemogočamo njegovo dejavnost, tega, daje kršil zazidalni načít, pa noče slišati. Vpije, da kaj potem, če je eno zemljišče manj, stvar pa postane tragikomična, če imajo podobne zahteve tudi drugi. Zaradi njihovih posegov se cona lahko spremeni samo v beton in asfalt. Vsak gleda le nase in zahteva parkirišče zase na občinskem zemljišču pred svojim objektom, ki gaje seveda zgradil skoraj do meje par-
Z zdaj predlaganimi rešitvami skušamo kolikor se da rešiti težave z mirujočim prometom v coni.
Kako pa komentirate slabo udeležbo na javni obravnavi predlaganih sprememb?
Mogoče bi kdo res lahko rekel, da obveščanje ni bilo zadosti dobro, vendar ne vem kaj naj bi mi v zvez. s tem še naredili. V Odsevu, ki ga dobiva vsako gospodinjstvo v Trzinu, je bilo objavljeno obvestilo, da javna obravnava bo. Obstaja res še možnost da bi med ljudi razdeljevali dodatna obvestila, vendar pa je problem že pri tem, da ljudje do-kaj pogosto pravijo, da ne vedo, kaj se na Občini dogaja. Po drugi strani pa vsi dobijo Odsev z Uradnim vestnikom, kjer je objavljena večina informacij o delu Občine Dějstvo pa je, da ljudje tudi ne prihajajo preveč množično, če ne ocenjujejo, da so přítem omejevane ali kršene njihove pravice. Podobno seje dogajalo tudi pri drugih takš-°bravnavab. na primer koje šlo za T 12. V primeru obravnave sprememb zazidalnega načrta za cono so ljudje mogoče obvestila o tem celo prebrali, ker pa so ocenili da skušamo narediti nekaj, kar jim bo koristilo, so sklepanje o tem enostavno prepustili nam. Ce bi se pri tem počutili ogrožene, pa bi prav gotovo prišli precej bolj množično.
M.Š.
Talna signalizacija za pot po gozdu
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINETRZIN G.ANTONOM PERŠAKOM NOVA ZAKONODAJA, ZIMA VTRZINU
Ob ze kar običajnem vprašanju na začetku vseh mesečnih pogovorov s trzlnsklm županom g. Antonom Peršakom, kaj se novega dogaja v občini, nam je sogovornlk namlgnll, da bi želel vsaj nekaj povedatl o novi zakonodajl pri urejanju prostora ln gradnji objektov.
Ta zakonodaja namreč precej spreminja postopke tako za sprejemanje prostorskih, kot tudi pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in druge dokumentacije. Še zlasti zakon o gradnji objektov bi lahko imel tudi negativne posledice, predvsem zaradi niz-ke »gradbene kulture« naših ljudi. Moram poudariti, daje ta kultura v Trzinu, pa tudi v Sloveniji kot celoti, res na dokaj niz-ki ravni. Dosedanji postopki pridobivanj dovoljenj so bili izjemno dolgi, nekateri predpisi pa tudi neživljenjski, zato so se ljudje zatékali k številnim nelegalnim po-stopkom oz. črnim gradnjam. Takšni ne-nadzorovani posegi pa ustvarjajo konflikte v prostoru. Lep primer tega je naša obrtno- industrijska cona. Tam je bilo ne-spoštovanje zazidalnega načrta splošno, tako rekoč v večini primerov. To zdaj po-vzroča skoraj nerešljive težave pri urejanju mirujočega prometa. Dokaj pogoste nezakonite posege v prostor pa najdemo tudi v Mlakah. Marsikdo brez dovoljenja ureja prizidek ali kaj drugega, pri tem pa si mirno prilasti tudi občinsko zemljišče ali pa ga vsaj asfaltira. Bojim se, da bo nova zakonodaja, ki res skrajšuje postopek, omogočila še več samovolje. Novi zakon ukinja priglasitev del za manjše posege. Enostavne objekte je mogoče graditi že tako, da na občini pridobiš lokacijsko informacijo in na osnovi tega zgradiš takšen objekt. Že zdaj smo priče številnim takšnim posegom. Zainteresiranim občanom posredujemo prostorsko informacijo, se pravi, kaj je tam mogoče graditi. Včasih nam občani dajo tudi kakšno skico objekta, ki naj bi ga zgradili, kasneje pa v resnici tam zřaste čisto nekaj drugcga.To se še zlasti pogosto dogaja v primerih, ko za posege niso bila potrebna gradbena dovoljenja inje zadostovala Ie priglasitev del. Drug problem vidim v tem, da zdaj po novi zakonodaji lahko začneš graditi nek objekt, še preden pridobiš gradbeno dovoljenje. Lahko bo prišlo do tega, da gradbeno dovoljenje ne bo nikoli postalo prav-nomočno, objekt pa bo zgrajen. Glede na to, da naši inšpektorji v praksi ne ukrepa-jo, bo to pomenilo, da bodo objekti pač lahko zgrajeni brez ali pa mimo gradbenih dovoljenj. Največji problem je v tem, da inšpekcije v bistvu ne delujejo. Poznamo
zelo veliko primerov, ko inšpekcija ne posreduje. Eden od vzrokov za to je tudi v tem, da enostavno nimajo denarja za rušenja čr-nih gradenj. Pa ne gre Ie za manjše posege, ko bi kdo lahko rekel: »No, saj to pa ni tako hudo in naj pač bo tako, kot je.« Gre tudi za zelo hude posege, ki vplivajo na celotno območje. Takšni primeri pa so lahko vzgled, ki vleče posnemalce za seboj. Ko bodo ljudje to brali, bo verjetno kdo rekel: »Ja, če bi jaz hotel to narediti tako, kot zahtevajo predpisi, potem tega vsaj še tri leta ne bi mogel začeti graditi!« V sedanjih razmerah to najbrž celo drži inje takšno početje z nekega človeškega stališča celo mogoče razumeti, vendar ko se ti primeri razbohotijo in jih je vsak dan več, pa to postane žarišče konfliktov, ki jih je skoraj ne-mogoče razrešiti, hkrati pa takšno početje onemogoča kakršnokoli načrtno urejanje prostora.
Treba je tudi povedati, daje večina teh pristojnosti pravzaprav v rokah upravnih enot in njihovih inšpekcij. Občina le sprejema prostorske akte, na primer zazidalni načrt, nato pa lahko samo ugotavlja, ali je investitor náčrte pripravil v skladu z njenimi us-meritvami, dovoljenja paje do zdaj dajala upravna enota.
Treba paje povedati še nekaj. Ta dva zakona sodita v sklop tistih zakonov, kijih mora Slovenija sprejeti zaradi prilagajanja evropski zakonodaji. To je lepo in prav, vendar je po drugi strani raven pravne kulture, zaradi podedovanih razmer, pri nas zelo nizka. V preteklosti, pred desetimi, petnajstimi leti je bila zakonodaja precej nedorečena. Zakoni so bili pogosto ideološki. Šio je pravzaprav za lepa načela, ki pa v praksi niso bila iz-vedljiva, in ni čudno, da so se ljudje navadi-li delovati mimo zakona. Nekako so spoznali in se žal tudi navadili, da moraš določene stvari narediti po svoje, mimo zakona, če hočeš normalno živeti. Zdaj moramo zako-nodajo zelo hitro spreminjati, zato ta še ni povsem dograjena. Tudi omenjena zakona imata vrsto praznin. Pravzaprav sta ukinila prejšnjo zakonodajo, nimata pa podzakon-skih aktov, ki bi omogočili njuno izvajanje. Teh podzakonskih aktov pa očitno še par let ne bo. Zaradi te pravne praznine bo prav gotovo prihajalo do nesoglasij in sporov. Nekdo bo po sili razmer začel delati v skladu s smernicami zakonov, ker pa ne bo pod-
zakonskih aktov, se bodo tisti, ki jim to ne bo všeč, lahko pritožili, in ker so pravne luknje, se bodo lahko sklicevali na zakone, ki jim bodo ustrezali. Vseeno paje treba reči, da sta zakona za občino poleg zakona o lokalni samoupravi in zakona o javnih financah ključnega pomena.
Zimska služba in težave pri tem
Končano smo dočakali sneg. S tem pa tudi težave pri pluženju. Kmalu po sne-ženju mi je prijatelj iz ene od sosednjih občin dejal, da smo Trzinci res dobro organizirani in da so bile pri nas glavne ceste takoj in to zelo dobro splužene. Med krajani pa smo slišali nekaj pri-tožb na račun počasnosti pluženja. Kako je bilo s tem?
Seveda smo tudi mi dobili nekaj pripomb. Ljudje so se pritoževali, da nekatere površine niso bile splužene tako hitro, kot so si oni želeli. Nekateri občani očitno ne vedo, da obstajajo zakoni, ki določajo, da se pluženje začne šele ob določeni višini snežne odeje. Kar nekaj klicev je bilo tudi, ker so ljudje želeli, da bi splužili tudi površine, ki zaradi različnih odločitev v preteklosti niso več javna last. Če bi začeli plužiti takšne površine, največkrat gre za parkirišča in poti, ki so v zasebni lasti, potem bi imel vsak pravico zahtevati, da naj mu splužimo tudi dvorišče. Jasno pa je, da zimska služba ni temu namenjena. Gotovo pa se da s tistimi, ki plužijo, za takšna čiščenja tudi dogovoriti, vendar pod njihovimi pogoji. Največ negodovanj je bilo zaradi vrstnega reda čiščenja ulic. Čistilci najprej očistijo pomembnejše, pravimo jim tudi zbirne ceste, potem pa so ulice razdeljene po kategorijah. Najprej očistijo pomembnejše ulice, nazadnje pa pločnike. To nekaterim seveda ni všeč. Tisti, ki morajo navsezgo-daj v službo s stranskih cest, bi prav gotovo želeli, da so te že splužene, vendar je vsem hkrati težko ustreči. Ljudje nas tudi sprašujejo, zakaj ni več mehanizacije za ta opravila. To paje seveda povezano s stroški. Če bi želeli, da bi bile ulice hitreje počiščene, bi morali imeti več strojev za to, vendar bi to pomenilo za občino tudi velik strošek. Vedeti je namreč treba, da mora občina plačevati tudi pripravljenost te mehanizacije. Ko se temperature spustijo pod določeno točko, mora biti ta služba v pripravljenosti, občina pa to plača. Lani, ko sicer ni bilo veliko snega, temperature pa so bile nizke, je občino to kar
precej stalo. Ob več mehanizacije bi bilo to še dražje.
Tudi sam moram povedati, da dobivamo pohvale od ljudi iz drugih občin, ki opazi-jo, da so pri nas ulice kar hitro in dobro očiščene. To opazijo, ko prihajajo od drugod, kjer so razmere slabše. Kmalu po sneženju sem se slučajno vozil po nekaterih sosednjih občinah in lahko sem se pre-pričal, daje pri nas zimska služba delovala hitreje in učinkoviteje, seveda pa naši občani precej pozorneje zasledujejo tisto, kar doma še ni spluženo.Moram pa reči, daje čišćenje tudi naša dolžnost, ki jo moramo izpolniti.
Kako pa ste drugače na občini poskrbeli za prijetnejše vzdušje v Trzinu pozimi?
Kot vsako leto bomo tudi letos objavili razpis za financiranje tekmovanj. Tako bomo finančno podprli tudi občinsko tekmovanje v veleslalomu, ki so ga pripravili smučarji. Žal je razpis pripravljen šele zdaj, zato bo financiranje verjetno teklo naknadno, ni pa bojazni, da tega tekmo-vanja ne bi denarno podprli. Proračun smo pač sprejeli decembra in stvari zah-
tevajo svoj čas. Bolj me je motilo, da sta hkrati potěkali dve tekmovanji: državno tekmovanje Mladina in gore in občinsko smučarsko prvenstvo. Res bi želei, da bi se organizatorji podobnih prireditev v prihodnje terminsko uskladili, saj bi bilo to bolje tudi za gledalce in sodelujoče. Nekaj več prožnosti pri usklajevanju bi le lahko pokazali. Denarno smo podprli seveda tudi tekmovanje Mladina in gore. Občina je bila pri tem glavni pokrovitelj. Kar zadeva počitniške dejavnosti otrok, bo pri njih, kot običajno, verjetno glavno us-klajevalno in organizacijsko vlogo prevzelo Društvo prijateljev mladine, občina pa bo to seveda denarno podprla.
Posekana novoletna jelka
Med novoletnimi prazniki je precej Trzincev presenetila posekana jelka, ki so jo že postavili na križišču štiripasovnice z Mengeško cesto. Kako je bilo s tisto smreko?
Kot vsako leto, smo naročili novoletno ok-rasitev Trzina. To pri nas naredi koncesionar, ki upravlja in tudi skrbi za trzinsko javno razsvetljavo. Pred okrasitvijo so nam
poslali predračun, ki je bil izjemno visok. Moram tudi povedati, da so jelke izjemno drage. Skupaj s postavitvijo naj bi veijale kar tam nekje okrog šestdeset tisoč tolarjev. Ker je ta predračun krepko presegel predvidena sredstva - ta so bila predviđena glede na izkušnje iz preteklih let - se niti še nismo dogovorili, kaj naj bi storili. Ko so pogajanja še potěkala, so na križišču že postavili jelko, ki pa ni bila posebno lepa. Bila je malo oskubljena in sploh ni imela tište značilne podobe novoletnih jelk. Preprosto ni lepo izgledala, zato so predstavniki občine med pogajanji s kon-cesionarjem pripomnili, da bi jo bilo bolje odstraniti. Postavljači smreke so precej hitro posredovali. Takoj za tem so smreko kar nekaj nad tlemi odžagali in ji oskubili veje, štrcelj pa so tam pustili še dva dni. To je bistvo te zgodbe, njen nauk paje, da so te jelke zelo drage, zato smo se odločili, da bomo spomladi v bližini križišča posadili jelke, ki jih bomo potem za novo leto krasili. Menimo, da bodo stroški takšne posaditve jelk in njihove krasitve bist-veno nižji, kot če bi smreke postavljali in krasili vsako leto zapored.
Miro Štebe
PREDSTAVLJAMO SVETNIKE
Tokrat vam predstavljamo nov šopek treh svetnikov. Umirjenega predstavnika Liste za Zeleni Trzin, podjetnika, katerega korenine so globoko v trzinskih tleh, in svetnico, ki se na delo v svetu dobro spozna, saj trenutno teče njen drugi mandat.
PETER KRALJ
Kratka osebna predstavitev
Zadnje tri leta sem invalidsko upokojen (pred 24 leti sem imel prometno nesrećo), drugače pa sem po izobrazbi elektrotehnik. Sem poročen in imam šest mesecev starega sinčka.
V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete? Ste predsednik katere od komisij oziroma odborov? Kot član sodelujem v statutarno pravni komisiji in v odboru za finance. Predsednik pa nisem ne v odboru in ne v komisiji.
Za kaj si kot svetnik prizadevate?
Blizu mije ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Predstavljam pa si razvoj Trzina v smeri izboljševanja pogojev življenja sedanjih prebivalcev.
Katere so po vašem mnenju prednost-ne naloge občinskega sveta? Ena izmed najbolj pomembnih nalog je zagotavljanje prometne varnosti, potem še vzgojno-izobraževalni program ter zagotavljanje športnorekreacijskih površin in vadba za mlajše pod strokovnim vodstvom.
S čim se ukvarjate, ko ne delate za občino oziroma kako zapolnjujete svoj prosti čas?
Večino prostega časa mi zapolnjuje družina. Zanima pa me gobarjenje, ribolov, zelo rad berem knjige (tudi o duhovnos-ti)...
FRANCI MUŠIČ
Kratka osebna predstavitev
Rojen sem v Trzinu in že ves čas živim tu. Moj oče je začel z obrtjo čiščenja stekla, po čimer smo v Trzinu tudi poznani. Sam se s to obrtjo ukvarjam že 40 let, še zdaj aktivno delam in bom dělal, dokler bom lahko, čeprav sem deloma že upokojen.
Družbenopoli-tično sem v Trzinu aktiven že od leta 1963. Lahko rečem, da sem bil zraven pri idejnih zasnovah raznih projektov, ki smo jih potem poizkušali izpe-ljati, na primer gradnja novega dela Trzina (kjer je bilo včasih samo barje), gradnja OIC... No, danes pa se pojavljajo nove težave, zaradi katerih sem se tudi odločil za kandidaturo, saj želim pomagati pri uresničevanju idej oziroma vsaj povedati, kako so bili nekateri projekti zamišljeni. Ni rečeno, daje tisto, kar je bilo zasnovano, edino možno uresničljivo, saj se danes soočamo z drugačnimi pogoji, vendar pa je treba te idejne zasnove poznati. Vseeno pa mislim, da vse, kar bomo naredili, moramo narediti v prid prebivalcev Trzina.
V katerih občinskih odborih in komisijah sodelujete? Ste predsednik katere od komisij oz. odborov?
Sodelujem v odboru za okolje in prostor in sem predsednik komisije za volitve in imenovanja.
Za kaj si kot svetnik prizadevate?
Želim si, da bi ljudje ugotovili, daje Trzin majhno naselje in da imamo v tem majhnem naselju veliko število društev, ki pa, žal, zaenkrat še ne sodelujejo med sabo. Prizadeval si bom za medsebojno sodelovanje med društvi, vsaj na prireditvah, ki so pomembne za Trzin. Zelo po-membna se mi zdi tudi promocija Trzina in njegovo trženje, za kar imamo vse možnosti, saj imamo močno razvito obrt in podjetništvo.
Katere so po vašem mnenju prednostne naloge občinskega sveta? Prednostne naloge sveta naj bi bile urba-nistična ureditev naselja (izgradnja stanovanj in ostalih pripadajočih objektov). Mislim, da bi bilo treba poskrbeti za mlade (danes še vedno nimamo nobenih športnih objektov, kjer bi se mladi lahko ukvarjali s športom), morali bi jim nuditi tisto, česar sami nikoli nismo imeli. Svet bi si moral prizadevati tudi za disciplino ljudi, pri čimer imam v mislih predvsem zmanjševanje nepravilnega parkiranja.
S čim se ukvarjate, ko ne delate za ob-čino oziroma kako zapolnjujete svoj prosti čas?
Dejansko imam prostega časa zelo malo, saj sodelujem v mnogih odborih (pod-predsednik Obrtne zbornice, član uprav-nega odbora Združenja delodajalcev op. p), kar od mene zahteva veliko časa. Sem tudi lovec. Na Krvavcu imam manjši ži-valski vrt, kjer Ijubiteijsko gojim fazane in tam se največkrat tudi sproščam.
Svoj prosti čas pa preživljam tudi z vnu-čki.
LILIJANA S MRE KAR
Kratka osebna predstavitev
Sem univerzitetni diplomirani inženir kemije. Štiri leta sem bila zaposlena v Nemčiji, potem pa sem dělala v Helio-su, in sicer pri proizvodnji avtomobil-skih lakov. Zdaj sem upokojena in ob-časno pomagam pri prijateljih.
V katerih občinskih odborih in komi-sijah sodelujete? Ste predsednica katere od komisij oz. odborov?
Sem predsednica odbora za okolje in prostor, drugače pa sem članica komisije za volitve in imenovanja.
Za kaj si kot svetnica prizadevate? Ves čas, odkar živimo v Trzinu, smo s sosedi dobri prijatelji, včasih se mi zdi, da smo skoraj kot družina. Prizadevam si, da bi tako ostalo tudi v prihodnje, torej da bi Trzin ostal Ijudem prijazen kraj.
Katere so po vašem mnenju prednostne naloge občinskega sveta? Mislim, daje načrt trajnostnega razvoja Trzina, kljub temu daje bil sprejet v prejšnjem mandatu, kar dobro zastav-Ijen in da so tudi prednostne naloge v njem smiselne. Najbolj nujna je seveda gradnja prizidka za devetletko, kasneje bo aktualna popolna prenova vrtca. Veliki večini občanov se zdi pomembna pridobitev splošna zdravstvena ambu-
lanta, ob tem bi bilo dobro imeti tudi lekarno, česar pa na žalost ne bomo mogli imeti, ker je v Trzinu prijavljeno premalo ljudi, zaradi česar nc iz-polnjujemo potrebne kvote za lekarno. Pomemben je tudi dom za starejše občane, saj se prebivalstvo stara. Relevantno je tudi pokopališče in povezovalka med OIC in Trzinom, ki je bila zastavljena že v prejšnjem mandatu, pa tega projekta na žalost zaradi zakonskih preprek nismo mogli izpeljati. Trzinski svet se trudi, da bi se v novem delu Trzina zagotovila maksimalna možnost parkiranja, na žalost pa ugotavljamo, da so ljudje zelo, zelo ne-vzgojeni pri parkiranju. Nevzgojeni pa so še pri pobiranju pasjih kakcev za svojimi ljubljenčki. To je pač mentalni nivo Trzincev, ki jih je treba vzgajati
S čim se ukvarjate, ko ne delate za ob-čino oziroma kako zapolnjujete svoj prosti čas?
Že 22 let enkrat tedensko vodim rekreacijo za ženske v Trzinu (vse predstavnice ženskega spola ste prav lepo vabljene op. p), rada hodim v kino, na koncerte (imam abonma v Cankarjevem domu), zelo rada plavam...Vodim odbor Združene liste v Trzinu, kar mi tudi vzame kar nekaj časa.
Mateja Erčulj
LUKNJA NAVOLISCU
Po zapovedanem predvolilnem molku se spet oglašam in spet poročam o nepravilnos-tih, ki so se dogajale v naši občini pod »pokroviteljstvom« našega prejšnjega župana. Ena od »lukenj« je bila v volilnem obvestilu, ki gaje objavila volilna komisija. O tisti »napakici«, pri kateri jc od nekod prišlo do napake za zanemarljivih (?) 33 glasov, smo v Odsevu že poročali, po do zdaj znanih podatkih pa od volilne komisije tega spo-drsljaja do danes še ni nihče pojasnil. To pomeni, da so bile predsedniške volitve v Trzinu neveljavne zaradi napačnega štetja. Če računamo tisoč volišč po 33 glasov, se lahko upravičeno vprašamo, kdo je potem pravi predsednik Slovenije. Volivci v Trzinu smo si zaslužili vsaj kakšno pojasnilo za takšen rezultat. No, to je ena luknja. Druga paje tista, kako je prejšnji demokratični župan (kandidat Demokratov Slovenije) upravljal z našim premoženjem. Volišče, kot lastnina občine, je imelo že takoj nad vhodom na strešnem žlebu veliko luknjo. Še sreča, da tistega dne ni deževalo, ker bi lahko komu zadnji hip izpralo možganc. Potem bi se celo lahko zgodilo, da bi kandidat zmagal s 104 % glasov. Saj se še spominjate izida nekih volitev v nekoč bratski državi? Volišče v šoli, ki je bila zgrajena s samo-prispevkom, ki je bil izglasovan z referendumom, žalostno propada. Pri najbogatejši občini je zmanjkalo denarja za lep vhod na volišče. Prosim sedanjega župana, da da zakrpati tisto luknjo nad voliščem, saj veste, zdaj bo volišče še večkrat aktualno. Danes te volitve, jutri referendum za Nato in ne vem kaj še vse. Trzinci, mi pa začnimo delati, da ne bo zmanjkalo denarja za to demokracijo.
Jože Seljak
HARMONIJA
Ko svojo občino smo si izborili, tudi svojega župana smo volili. Kandidatov je kar več bilo -zaupanje paje gospodu Peršaku šio.
S Trzinci pristen stik je ustvaril, osebno in v Odsevu se představil. Skrben trzinski oče je, to lahko trdim, saj že mnogo smo dosegli z njim.
Pripravljen prisluhniti je vsakemu občanu, izpolniti želje - če le mu to je dano. Trudi se v nas kulturo prebuditi in tako Trzince razveseliti.
Želimo, da vedno takšen bi ostal, da vodil bi nas mimo vseh težav. Pripravljeni smo z njim živeti in z njim za naš Trzin skrbeti.
Naj lepi naš Trzin živi, naj vedno cvetje ga krasi, naj »naša« pesem tu doni in združuje vse ljudi !!!
Anka Jurše
0 SOSESKI T-3 SE BODO ŠE KRESALA MNENJA
J
V,
erjetno se večina bralcev še spomin-ja zapletov, ki so spremljali prvo obdobje načrtovanja in kasneje že tudi gradnje ob-jektov v bodočem centru Trzina, ki ga še vedno najraje imenujemo kar T-3. Prvotni načrti so večkrat doživeli spremembe in popravke, zdaj pa so na vrsti nove spremembe. Občinski svet je v prvi obravnavi potrdil sklep o spremembi in dopolnitvi odloka o ureditvenem náčrtu za omenjeno območje, pred drugo obravnavo pa bodo na Občini javno razgrnili predlog sprememb ureditvenega načrta, nato pa pripravili tudi javno obravnavo. Kot so ob predlaganih spremembah pojas-njevali predstavniki občine in Regijske razvojne družbe, se največ sprememb na-naša na náčrte za še dva večja objekta oz. bloka, ki naj biju zgradili južno od Ljubljanske ceste, nasproti že zgrajenima več-jima blokoma v T-3. V severnem delu bo-dočega centra, kjer so poslopja že zgraje-na, se največ sprememb nanaša na prometni režim oziroma na urejanje dodatnih parkirnih mest na območju vzhodno od polkrožne stavbě, v kateri bodo uredili knjižnico, ambulanto, mladinski center, informacijsko središče in večnamensko dvorano. Parkirna mesta, ki naj bi jih uredili tam, naj bi v največji meri uporabljali zaposleni v podjetju Čistoča ter obisko-valci ustanov v polkrožnem objektu. Ker
pa se ta parkirišča precej bližajo osnovni šoli, so nekateri svetniki, predvsem iz vrst liste Za zeleni Trzin opozarjali, da bodo parkirišča preblizu šoli in da bi bilo treba njihovo število zmanjšati. Za to se zavze-majo tudi predstavniki šole, ki menijo, da bi tam lahko še povečali otroško igrišče, ki naj bi ga umestili med šolsko poslopje in spre-hajalno pešpot, ki bo speljana tam mimo. Ob tem je zanimiva pripomba občinskega svetnika Milana Karčeta, ki je opozoril, da bodo, ko bo zgrajen novi prizidek k osnovni šoli, obstoječa parkirna mesta pred šolo še precej bližje šoli kot tista, ki jih načrtujejo v T-3.
Kakor koli že, predlog sprememb ureditvenega načrta predvideva povečanje števila parkirnih mest, ki bi bila sicer obdana z zelenilom, zraven pa je predvidena tudi spre-hajalna pot in otroško igrišče ob šoli. Kot smo izvedeli, novi ureditveni načrt predvideva tudi ureditev javne razsvetljave ob sprehajalni poti ob Pšati ter v severovzhod-nem delu soseske. V náčrtu je tudi še vedno vrisan novi most čez Pšato v bližini blokov, ki jih je zahodno od soseske T-3 zgradila UBK banka, ki bi morala po nekaterih in-formacijah ta most tudi postaviti, pa ga ni. Če bodo most zgradili, bo po vsej verjet-nosti za to morala poskrbeti občina. Na vzhodu soseske, tam kjer je zdaj Tav-čarjeva domačija oz. Jerajeva kmetija, naj bi v příhodnosti zrasel večji objekt. Za zdaj

TRZIN
TURISTICNO DRUŠTVO TRZIN
RAZPISUJE
NAGRADNI JAVNI NATEČAJ
ZA NAJLEPŠO FOTOGRAM TRZINA AU ŽIVLJENJA V NJEM
Vsi, ki bi želeli sodelovati v natečaju, pošljite svoje barvne ali črnobele fotografije, lahko pa tudi diapozitive, do 1. marca 2003 na naslov Turistično društvo Trzin, Mengeška 9, s pripisom: »za fotografski natečaj«. Vaše fotografije ali diapozitive lahko oddáte tudi osebno v tajništvu Občine Trzin. Strokovna žirija bo zbrani material strokovno ocenila in z denarnimi nagradami nagradila tri najboljše posnetke.
Vse na natečaj prispele posnetke bomo predstavili javnosti na fotografski razstavi v Trzinu, najboljše pa bomo po dogovoru z avtorji (možen odkup) uporabili tudi za promocijo Trzina (prospekti, zgibanke, brošure ipd.), objavili pa jih bomo tudi v Odsevu.
V Turističnem društvu nameravamo natečaj ponoviti še v drugih letnih časih, saj želimo zbrati naj lepše fotografije našega kraja v vseh sezonskih podobah. Vljudno vabljeni!
Izkoristite zimski čas za iskanje najlepših motivov v Trzinu!
je zamišljen kot veletrgovina, ki bo imela le dve etaži, klet in pritličje, nad njo pa naj bi se dvigala dva stanovanjska stolpi-ča, od katerih naj bi severni imel poleg pritličja še dve nadstropji in mansardo, južni pa tri nadstropja in mansardo. Predstavniki odbora občinskega sveta za oko-Ije in prostor se zavzemajo, da bi ta stol-piča znižali za po eno nadstropje, predvsem pa menijo, daje potrebno zagotoviti zadostno število parkirišč za bodoče kupce in tudi stanovalce v tistem objektu. Pred načrtovanim objektom v križišču Mengeške in Ljubljanske ceste je treba tudi bolje poskrbeti za avtobusno postaja-lišče. Spremenjeni ureditveni načrt naj bi to predvideval, prav tako tudi prestavitev avtobusne postaje pri gasilskem domu in njeno ozelenitev.
Južno od Ljubljanske ceste naj bi zrasla dva večja bloka. Objekt, ki ga zdaj ime-nujejo B-4 in naj bi zrasel med Ljubljansko cesto in objektom, v katerem je okrepčevalnica Barca, naj bi bil nekoliko ožji in tudi krajši od bloka B-3, ki bo zrasel zahodno od njega, v smeri proti mostu preko Pšate. V objektu B-3 naj bi uredili oddelek doma za ostarele s približno 45 posteljami, zraven pa še kakih deset do dvanajst varovanih stanovanj. V omen-jenem bloku naj bi bilo tudi približno 20 navadnih stanovanj. Pod oběma blokoma naj bi zgradili veliko podzemno garažo, vzdolž Ljubljanske-ceste pa naj bi uredili tudi več deset zunanjih parkirišč. Vseeno pa so člani občinskega odbora za okolje in prostor, predvsem pa člani Liste za zeleni Trzin, opozarjali, da bo tam zelo hud problem pri zagotavljanju parkirišča za zaposlene v domu in obiskovalce. Na občini se zavedajo, da bo do težav s parki-rišči prihajalo, saj se s temi težavami sre-čujejo že zdaj, pa čeprav je pod bloki v T-3 že veliko parkirišče, ki pa so večinoma prazna. Opozarjajo,da se lastnikom stanovanj ne ljubi voziti svojih avtomobilov na parkirišča v kleti, in jih raje puščajo za cesto, pogosto pa tudi kar na pločnikih. Prav zaradi tega so se tam že zgodile prometne nesreče. Na občini razmišljajo, kako bi s cvetličnimi koriti onemogočili »di-vje« parkiranje.
Vse to predstavnikov Liste za zeleni Trzin ni prepričalo. Še vedno so mnenje, da dom za ostarele ne sodi v hrupno in prometno središče naselja. Bolj primemo se jim zdi, če bi tak dom umestili kam v zelenje, bližje gozdu in miru. Kaj o tem mislijo drugi Trzinci, naj bi slišali v času javne razgrnitve in javne obravnave sprememb..
Miro Štebe

NA SILVESTROVO SEJE ISKRILO
T
-L oliko raket, kot jih je razsvetljevalo nebo nad Trzinom ob prehodu iz starega v novo leto, prav gotovo Se ni prasketalo v našem kraju. Veličastnemu osrednjemu ognjemetu, za katerega je skrbel že preiz-kušeni trzinski »pirotehnik« Andrej Župane, so družbo delale tudi številne rakete, ki so švigale v nebo iz drugih delov Trzina. Bilo je res vznemirljivo veliko raketnih bliskov, iskrenj, slapov in pokov. Uboge živali so prav gotovo preživljale velik strah! V resnici je bilo zelo veličast-ni, zato je večino opazovalcev tudi navdu-šilo. Nekateri so tako rekoč živeli za og-njemete in tudi za pokanje petard. Že nekaj dni pred božičem in še nekaj dni po silvestrovém je v Trzinu veselo pokalo, nebo pa so parali raznobarvni prebliski raket. Na prireditveni prostor za silvestro-vanje na prostém so nekateri prinašali cele vreče in tudi nahrbtnike pirotehničnih sredstev. Včasih so dejali: »Vsako tele ima svoje veselje!« Pa naj jim bo, če jih veseli. Nekako je bilo Ie treba obeležiti prehod v novo leto 2003. Včasih so s po-kanjem preganjali hudobne duhove, zdaj vanje ne verjamemo več, ampak če kje še obstajajo, se v Trzin v tem letu iz strahu prav gotovo ne bodo upali. Pred koncem leta 2002 smo poslušali nápovědi, da silvestrovanje na prostém tokrat v Trzinu ne bo preveč uspešno. Po spletu koledarskih okoliščin so številni ljudje izkoristili možnost, da so porabili nekaj dni dopusta za kar štirinajstnevni počitek. Prerokovalci so napovedovali, da bo Trzin med prazniki pražen, saj bo večina odpotovala v eksotične kraje in dru-gam na krajše počitnice. Črne nápovědi je spodbujala tudi sorazmerno slaba vremenska nápověd. Res je bilo že kmalu jasno, da tokratno silvestrovo ne bo belo, ampak da bo prej megleno in sivo. Še zlasti dosti
pomislekovje bilo tudi zato, ker je bilo treba prireditveni prostor s ploščadi pred Mer-katorjem v novem delu Trzina preseliti na prostor za Občino v starem Trzinu. Številni so bili prepričani, daje bil obisk na silves-trovanjih pred Merkatorjem v prejšnjih letih tako dober enostavno zato, ker je bil prostor blizu prebivalcem novega naselja, kijih je na tista silvestrovanja prišlo običajno največ. Nihče si ni upal napovedovati, aii bodo zdaj, kljub daljši poti, vseeno prišli. Organizatorji pa se niso dali. Glavno breme priprav so prevzeli gasilci. Kar precej stvari je bilo treba urediti, predvsem pa so se dogovorili za polnočno glasbo z ansamblom Sicer ter poskrbeii za novoletno gostinsko ponudbo v dvorani KUD-a Trzin. Dvorana je bila mišljena tudi kot morebitno zatočiš-če v primeru slabega vremena. Toda črno-glede nápovědi o dežju se niso uresničile. Ze nekaj pred silvestrovim je bilo jasno, da bo za prestop v novo leto vreme suho. Okrog desete ure zvečer so na prireditveni prostor začeli prihajati prvi gostje. Kot že prejšnja leta, sprva ni kazalo na prav dober obisk, potem paje bilo ljudi vse več in po enajsti uri je bilo na prostoru za občino vse bolj živahno. Najbolj razvneti so mraz preganjali s plesom, vsi so veselo nazdravljali in se pomenkovali s prijatelji, sosedi in
ŠE NA MNOGA LETA, FRANC!
V teh dneh je šestdesetletnico praznoval Franc Valenčak. Trzinci ga poznamo kot pevca v pevskem zboru Društva upokojencev Žerjavčki, hkrati pa tudi kot neutrudnega garača, ki pomaga pri številnih društvenih prireditvah trzinskih društev. Ob visokem jubileju Franců iskreno čestitamo in mu želimo še veliko zdravja in zadovoljstva ter da bi uspešno »pretolkel« še naslednjih 60 let.
Uredništvo Odseva
znanci, ljubitelji raket in petard so zasedli ploščad za domom, nekateri pa so iz pre-vidnosti rakete spuščali raje z igrišča pri šoli. Bilo je prav veselo in razpoloženje je, kot se spodobi, vrhunec doseglo ob polnoči s prisrčnimi stiski rok, čestitkami, dobrimi željami, glasbo in prasketanjem raket. Vulkančki so bruhali ogenj in Šam-panjec seje pěnil v čašah. Županje nago-voril zbraně in jim zaželel zdravo in uspešno novo leto, Andrej Župane paje na igrišču drugo za drugo začel prižigati baterije raket, ki so ožarjale nebo nad Trzinom. Ognjemet je bil res bogat in lep, in ni čudno, da so gledalci na koncu navdu-šeno zaploskali. Veselo razpoloženje seje nadaljevalo še lep čas, vendar je mraz počasi začel gristi in skupine ljudi so se druga za drugo vračale na svoje tople domove, kjer so nekateri še nadaljevali z zaba-vami, drugi pa so se žarili v tople pernice in sanjali o lepem in uspešnem letu, ki se je začelo. Po drugi uri zjutraj so se domov začeli odpravljati še najbolj vztrajni in po splošni oceni, je bilo tokratno silvestrovanje na prostem v Trzinu vsaj tako dobro kot lansko, če ne še boljše. Vse kaže, da smo dobili nov prostor za silvestrovanja na prostém.
Miro Štebe
VESELI DECEMBER
Pravijo, daje december vesel. Res je vesel, toda za davkoplačevalce v Trzinu ne. Novoletna rajanja so za minulim silvestrovanjem v Trzinu pustila nekaj stroškov: posekana smreka (glej prejšnjo številko Odseva), kolesarska steza na začetku Trzina, »zlati« količki v coni. Občina te neprijetne sledove že popravlja (verjetno nočejo biti več rekorderji). Morda paje to včasih tudi posledica mojega »zbadanja«.
Jože Seljak
Za pustni leden od 27. februaija do 4. marca bo v Trzinu već puslnih prireditev v organizaciji Turističnega društva in drugih društev /več o prireditvah v posebem povabilu/.
Že sedaj napovedujemo in vabimo na lani zelo odmevno predavanje: "O balkonskem cvetju, zasaditvi balkonov in vrtnarstvu po svetu", ki bo 14. marca
VESTI IZ TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN M
...............-.........,,_,,-, ,, ............._J TRZIN
predsednica zahvalila gostitcljem z željo za njihovo sodelovanje tudi v letu 2003.
januarju je turistični podmladek OŠ Trzin pod mentorstvom Nuše Slatnerdokončal in Turistični zvezi Slovenije oddal raziskovalno nalogo "Marjana Ručigaj in kultumiško življenje v Trzinu v prejšnjem stoletju". Raziskovalna naloga spada v projekt TZS Turizmu pomaga lastna glava - Bili so in ostanejo veliki ljudje. Tako kot je moto omenjenega projekta, so tudi mladi raziskovalci iz OŠ Trzin nakazali, da prav kultumiška tradicija ob ohranitvi objektov kulturne dediščine in sodobnih objektih za kulturo in zabavo odpira vse možnosti za nadaljnje bogato kulturno življenje in lovrstno turistično ponudbo Trzina. V marcu bo regijsko tekmovanje, na katerem se bodo mladi raziskovalci predstavili še s priložnostno razstavo, dramska skupina OŠ pod mentorstvom Urše Mandeljc pa z odrsko predstavo.
decembru smo se obiralci grozdja iz TD Trzin odzvali povabilu vinogradniške družine Kocuvan na pokušino novega vina. Tišti, ki si znamenitosti občine Sveti Jurij ob Ščavnici še niso ogledali, so to priliko izkoristili. Med županom naše občine g. Tonetom Peršakom, namestnikom župana g. Valentinom Kolen-
cem ter novoizvolje-nim županom občine Sveti Jurij ob Ščavnici g. Tonetom Slano je kaj hitro stekel pogovor o gospodarskem sodelovanju med ob-činama, v turističnih društvih obeh občin
pa smo utrdili plan obiskov za leto 2003.
Prostor v gasilskem domu v Sovjeku je bil prijetno topel, pogos-titev Kocuvanovih po-polna, zvoki iz Rudi-jeve harmonike raz-
posajeni, pa smo se zavrtěli. Zagotovo pri-demo spet na trgatev v prihodnjem letu, smo obljubili ob slovesu, (foto Neja Šturm)
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠEALI POSLOVNI PROSTORI !
*	ČIŠĆENJE STEKLA
*	TALNIH OBLOG
*	OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLI, JOGIJI...)
*	GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
*	STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
*	STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
*	LAM. ZAVĚS IN ŽALUZIJ
*	ROLOJEV
" ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOUJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!
clean beat d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671
e-mail: samo.music@siol.net
T
A uristično društvo Trzin je v drugi polovici decembra organiziralo čctrto tržnico, tokrat s ponudbo, pri-memo predbožičnemu in novoletnemu času: polica in druge dobrote, krepkejša pijača, okraski, voščilnice, čaji in zelišča, pa tudi nekaj sadja in zelenja-ve seje našlo. Ob praznični glasbi izpod pr-stov g. Francija Banka in lepo urejenem prostoru pred vhodom v gostilno Pri Narobetje manjkalo predvsem obiskovalcev. (foto Jana Urbas)
N
1 'a povabilo lastnikov Gostilne Pri Narobet iz Trzina, Maje in Boštjana, in g. Frangeža, vinogradnika, kletarja in prideloval-ca Frangeževe penine, smo se člani turističnega društva Trzin zbrali na novoletnem srečanju kar v Gornji Radgoni. Ob pokuši-m izbranih vin in penine iz Frangeževe kleti in primerai kulina-rični podlagi kar ni zmanjkajo pobud in predlogov za delo društva v naslednjem letu. V imenu turističnega društva Trzin seje
letošnjem šolskem letu si je Šolska skupnost učencev Osnovne šole Trzin zadala nalogo izvesti program "»MOJ PRIJATELJ ZA VEDNO". Vsak prvošolček in osmošolec naj bosta prijatelja za vedno
Prvič smo se srečali v novembru. Vsi smo si izmenjali kartice z imeni prijatelja, dobili člansko izkaznico Šolske skupnosti Osnovne šole Trzin in svinčnik.
Pogovori I i smo se, kakšen smoter, cilj in program naj bi imel ta projekt:
-	pomoč, druženje v šoli in izven nje (prijatelj brez nasilja, ustvariti prijazno šolo, družbo ...),
-	pred novim letom se bomo medsebojno obdarovali.
Cel osmi razred seje zbral v učilnici za zemljepis. Razredničarki Tatjana Tónin Hiršman in Nuša Slatner sta nama povedali, da bomo obiskali prvošolčke in si izmenjali darila. Nekateri so razočarano ugotovili, da so pozabili prinesti darila, spet drugi pa so že razlagali, kaj vse so přinesli. Zapustili smo učilnico in odšli proti prvemu razredu. Ko smo vstopili, smo lepo pozdravili in poiskali vsak svojega prijatelja ter se usedli poleg njega. Odziv prvošol-cevje bil različen. Večina sije segla v roke in voščila vesel božič in srečno novo leto, nekateri so padli v objem, drugi pa so se le sramežljivo gledali. Nato smo si izmenjali darila in se začeli po-govarjati. Veliko smo se pogovarjali o šoli, prvošolčkom smo po-skušali razložiti stvari, kijih niso razumeli, dajali smo razne nas-vete, pogovarjali smo se tudi o glasbi in glasbenih skupinah. Zato je prvošolček, čigar prijatelj je bil učitelj Dušan Gorenec (prijateljica je bila bolna), pel pesem od Bepop - Ti si moje sonce. Postajal je vedno glasnejši in kmalu je petju dodal še ples. Nekaj časa smo ga skrivoma opazovali in razredničarki Sara Anžin in Anica Mušič sta ga pozvali, če hoče javno nastopiti. Nejc Lisjak je pogumno stopil pred tablo in začel peti in plesati. Pesem je znal celo na pamet, čisto nič se mu ni zatikalo. Nihče ni rekel, da ima slab posluh, zato je nadaljeval in odplesal ter odpel. Koje lepo, Čas vedno prehitro teče, zato smo se morali posloviti in odhi-teti zopet k pouku.
Vsakemu prvošolčku je težko; misli, da ga vsi zavračajo, imajo za manj vrednega. Zato smo sklenili, da bomo prvošolčkom pokazali, da so na naši šoli dobrodošli in da se lahko vedno obrnejo na nas v upanju, da bodo tudi oni storili enako, ko bodo na našem mestu.
-	Za veliko noč bomo izmenjali pirhe,
-	Bodoči drugošolci so za konec šolskega leta obljubili prese-nečenje za odhajajoče prijatelje.
To sva napisala v želji, da bi bili vsi prija- /V* telji za vedno in živeli v miru.	—
David Anand Rajapakse Dušan Gorenec
Regijski šolski parlament
je potěkal v kulturnem domu v Moravčah, 10. 12. 02. Tam smo se zbrali predstavniki okoliških osnovnih šol ter nekateri župani. Vsaka šola seje po svoje predstavila in nam prikazala, kaj so pripravili na temo OTROŠTVO BREZ NASILJA IN ZLO-RAB, ki je bila tudi glavna tema letošnjega parlamenta. Nekateri so to prikazali z anketo, drugi s plakati, spet tretji pa s kratkim skečem. Naša šola, na primer, seje predstavila s pesmi-co, ki sojo sestavili nekateri učenci 6. a razreda, ln nismo bili edini, ki smo ubrali ta način. Tudi nekaj županov in žu-panj je povedalo par besed o tej temi.
Našo šolo smo predstavljali Ana Rosić, Eva Mioč, Gašper Tomažin in Brigita Klemen, kije tudi prebrala pesmico o nasilju. Seveda sta nas spremljala tudi g. Dušan Gorenec in g. ravnatelj Franc Brečko. Po koncu predstavitev smo bili vsi povabljeni na manjšo pogostitev, saj smo bili vsi že zelooooo sestra-dani!
Na tem šolskem parlamentu smo se sodelujoči naučili veliko novega o nasilju. Upamo, da ga bo v prihodnje čim manj!
Eva Mioč in Ana Rosić, 8.b
Tu pa si lahko preberete pesmico, ki stajo za nas napisali Anja Bavčar in Urša Sajko, učenki 6.a razreda:
NASILJE
Nasilje je jeza, Ki kopiči se v nas, Ko privre na dan Lahko podře celo vas.
Kmalu vključi se preiep. Jeza paje ključ za živalsko agresije Ki razvije se v bes. Če povežeš vse troje, Sopoškodbe hujše kot poires
PUF, PUF. PUF. - Nasilje ni od muh. Kot nasilje boljše so Posušene mehiške tortiije.
Jeza je orožje, Ki ti zleze v podkožje. Misli, ki so tu okrog, Sodijo v obdobje barok.
Če je jeza in bes. Nastane še prepir, Takrat pa vsi pozabijo na obzir
Strah, bes, sram, nemoć. To se zgrne kakor noč. ln pomaga ti nikdo, In ti ni prav nič lepo.
Bi zbra! rdečo ali belo, Ko obarva se obraz To te prav nič ne zanima. To je razburjenja obraz.
Požigi, kraje in tatvine. Vlomi v trgovine, ln še kaj,
To današnji zemeljski ni raj.
Krči v želodcu Niso Ie posledice ljubezni, So tudi posledica nasilja, Agresije in bolezni.
Ko jeza se poteže. Ostane le žalost in samota In ugotoviš,
Da pravzaprav ostal si sam.
Zato ustvarimo boljše si življenje, Brez strahu, sramu, besa. nemoći, ln ne pripadajmo tisti skupini ljudi, Ki te za nasilje živi!

STATISTIKA TRZINSKE ZUPNIJE
Me
_ed redne januarske prispevke Odseva že nekaj let sodi statistika trzinske župnije, iz katere vsaj malo lahko razbe-remo število prebivalstva v našem kraju. Kot običajno, je tudi lani število prebival-cev kar krepko naraščalo, kar je vidno tudi, če primerjamo število krstov s števi-lom pogrebov. Ob tem pa je treba reči, da vsi novorojenčki verjetno niso bili krščeni in da seje v Trzin, predvsem v nove bloke, priselilo tudi precej že odraslih ljudi. Prav tako pa tudi nimamo podatkov, koliko Trzincev je zapustilo naš kraj in koliko je bilo pogrebov, kjer ni bilo zraven duhovnika. Vseeno pa podatki iz župnišča le dajo nekak pogled v populacijska gibanje v občini.
Lani so tako v Trzinu krstili 34 otrok, od tega 31 v prvem letu starosti, dva krščen-ca sta bila iz starostne skupine od dveh do
6 let, en pa je bil še starejši. Kot zanimivost naj še povemo, daje bilo 22 krščencev iz družin, kjer starši živijo v cerkvenem zakonu, trije so bili iz civilne zveze, 7 iz izven-zakonske skupnosti, en krščenec paje bil krščen drugod.
Lani je bilo 12 cerkvenih pogrebov prebi-valcev Trzina, trije od umrlih so bili pospremljeni z zakramenti, 5 jih je bilo redno pri zakramentih, za štiri pa ni znano, kakšna je bila njihova duhovna oskrba. V župnišču imajo za leto 2002 podatke o treh porokah med kristjani in o eni poroki pravoslavne vere, verjetno paje bilo porok v Trzinu še več.
Pri sveti birmi je bilo lani v Trzinu 38 bir-mancev, birmal paje škof Uran. Sveto prvo obhájilo je přejelo 21 otrok, eden paje opustil vero. Za letos je že prijavljenih 27 otrok, ki redno hodijo k věrouku. Na sploh pa k věrouku v trzinsko župnišče prihaja 187 otrok.
Izbiraš svoje misli
Izbiraš svoje besede
Izbiraš svoja dejanja
Igraš glavno vlogo v svojem življenju. Odločaš o scenariju, režiji, izbiri igralcev ter o spre-minjanju oseb in prizorov, ki ti niso všeč. Ko to nalogo sprejmeš resno in odgovorno, si lahko ustvariš življenje, kakršnega želiš živeti in v katerem boš užival.
TI SI ZVEZDA SVOJEGA ŽIVLJENJA!
ČE TE ZANIMAJO SLEDEČE TEME... Teme delavnice: občutek lastne vrednosti KoMuNiKaCiJa Čustva in ljubezen Prijateljstvo Samozavest
SaMozaVedA nje
in Ogled najnovejših filmov-kino © PRIDI...
KAM? STARA OSNOVNA ŠOLA, Mengeška ul. 22 Kdaj? VSAK TOREK OB 18h
TOREJ SE VIDIMO!
Domžalski posebnež
Mrzel, deževen zimski dan. Z avlobusom se pripeljem v Domžale Ko pred Napred-kom izstopim, mi omamno zadiši po pečene m koštanju. Korak mi obstáné in pomislim: »Zakaj si ne bi privoščila male me riče?« In stopim v vrsto. Mladi moi prijazno postreie in pravi, da so kostanji zelo dobri in zakaj ne bi kupila velike merice. Če bodo res okusni in zdravi, pa drugič, sem odvrnila. Kar topili so se mi v ustih, in si rečem: »Naslednjič kupim veliko merico!«
Ko se sladkam s toplim koštanjem, mi pogled pritegne moiakar sivordečkastih las, enakih brk, ki so se spajali z daljšo brado Na glavi je imel zamaščeno čepico, oblečen je bi! v ponošeno bundo, raztrgane hlače in obut je bil v odslužene superge. Sedel je na betonski klopi. Njegov pogled je bil povešen, kot da bi spal Pomislim saj lega možakarja sem viděla že večkrat tukaj. Vedno je njegov obraz mrk in vedno so njegove oči priprte. Morda ne mara opazujočih pogledov mimoidočih. V meni se nekaj zgane. Tak mraz - on pa posedá na tem betonu, tako revno oblečen. Korak mi zastane pred njim in vpra-šam ga: »Ali vas ne bom užalila, če vam ponudim topla oblačila in tople zimske čevlje? Povejte mi, prosim, vašo številko čevljev.« V negotovosti sem čakala na odgovor. Počasije dvignil pogled in pol-glasno odgovori!: »Stirideset.« » Kar jutri vam jih prinesem,« mu rečem. »Ćakajte me na istem mestu.« »Bom - okrog treh,« odvrne.
Ko sem se vrnila domov, sem lakoj spakirala v vrečko toplo podložene zimske škornje, tople nogavice, rokavice, nekaj obleke, jabolka in TIK-TAK bonbončke Naslednji dan sem se zopet odpeljala v Domžale, da mu izročim obljubljeno. Ko izstopim, opazim, da je njegov pogled uprt V avtobus. Ko pristopim, mi reče. »Kar tukaj poleg klopi odložite. Bom poz-neje pogledat, če mi bo prav « »Seveda vam bo prav!« odgovorim. « Le preobleci-te se, da vam bo topleje in da boste lepi med prazniki. « Potem ga vprašam: »Kako vam je ime?« »Tone,« mi odgovori in pristavi: »Hvala « Vprašam ga še:«Ali kaj kurite doma?« On pa:«Oh, saj še ni potrebe - saj še ni tako hladno. « »Potem ste pa res pravi korenjak, « mu rečem, zaželim zdravja in hočem oditi na drugo stran ceste, ker se je že bliža! avtobus za Trzin. Takrat je stegnil roko proti meni. V njejje stiskal nekaj denarja in mi zaklical: »Hej, na!« »Ne, Tone!« odvrnem »Kupite si kaj toplega za pojesti. « Stopim v avtobus, da me odpelje nazaj proti domu. Prežemalo me je božansko počutje. Odprla sem vrata v njegovo dušo in dvignila njegov pogled. Razmišljam o resnici: »Če srećo lovimo, se odmika. Če jo podarimo, se vrača!«
Anka Jurše
Mha Vrbas
priznana modna obltkwvalUa in stilistUa
Tokrat smo se odločili, da vam predstavimo mlado modno oblikovalko ln stllistko Niko Urbas Iz Trzina. Kot Je sama povedala, je njeno življenje že od nekdaj prežeto z modo kl JI tako rekoc pomeni skoraj vse. Lahko bi rekla, da prav iz nje črpa vso svojo zlvljenjsko energijo. Skratka Nika Je člověk, kl Je ni strah drznostl, drugač-nostl, samosvojostl In si v primerjavl z večino Slovencev upa biti to, kar je.
Kaj je igralo odločilno vlogo pri tem, da si se začela zanimati za modo? Morda to, da je bila tvoja stara mama po pokliču šivilja?
Res je. Ze od majhnega sem več časa pre-živela v šiviljski delavnici kot v svoji sobi. Moja igralnica je bila šivalnica. Spomnim se, da sem nekoč, ko sem bila v delavnici, tam zagledala kostim, ki gaje sešila mama za neko gospo. Obšel me je preblisk, v roke sem vzela škarje in na hrbtni strani izrezala veliko luknjo.Enostavno se mije zdelo, da tako pač mora biti.
Drugače pa mije to, da se ženske lepoti-čijo, zraslo pod kožo. To se mije od nekdaj zdelo samoumevno. Moda se pravzaprav pretaka po moji krvi, tako sem bila vzgojena. Tukaj ni šio za odločitev, nikoli se namreč nisem spraševala, s čim bi se želela ukvarjati. Usoda mije v zibelko položila dějstvo, da bom modna kreatorka.
Kdaj pa si se z modo začela resneje ukvarjati?
To je v meni že od nekdaj. Celo osnovno šolo sem samo čakala, da bom stara 14 let in se bom vpisala na Srednjo šolo za oblikovanje. Kot sem že rekla, pri tem nikoli ni šio za vprašanje. Tudi starša sta stalno čutila mojo strast do mode in sta me sto-odstotno podpírala. Nikoli ne bom poza-bila, v kakšno podporo sta mi bila, ko sem se leta 1996 prijavila na modni natečaj, ki gaje razpisal Smirnoff international. Ni mi bilo niti osemnajst let (kar je bil po-goj), ker pa sem vedela, da sem dovolj sposobna, sem hlinila polnoletnost in se lotila projekta. Vse skupaj je bilo zelo zah-tevno, sešiti sem morala kar 3 zelo zah-tevne kreacije - šloje za krinoline v vesolj-skem stilu. In takrat sta mi oči in mami zares pomagala. Vso stvar smo odnesli celo na morje. Kar stisne me, ko pomisli, kako sta se žrtvovala zame.
Obiskovala si Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer modno oblikovanje.
Se ti zdi, da le - ta ponuja dovolj osnov-nega znanja za bodoče modne obliko-valce?
Res osnovnega. Dějstvo paje, da ko si na SŠOF misliš, da so te ogromno naučili, v praksi pa vidiš, da temu ni ravno tako.
Zdi se mi, daje vse skupaj zelo odvisno od ambicij vsakega posameznika. Jaz sem tako ves čas risala, šivala in si nalagala dodatne programe. In ko enkrat profesorji opazijo, da si nadarjen in ambiciozen, te spodbujajo in ti pomagajo utirati pot naprej. Skratka profesorji ti dajo osnovno znanje, ostalo pa si moraš pridobiti sam, s pomočjo prakse. Sama sem združila znanje, ki sem ga dobila v šoli, in znanje, ki sem ga pridobila doma, in vse skupaj poglobila s pomočjo razmišljanj o modi, o sebi... Lahko bi rekla, da sem celo mladost podredila samo modi. Na nič dru-gega nisem mislila. V moji psihi je vladala samo moda.
Kaj ti pomeni beseda ' moda' ?
Vse. Moda je zame věčno hrepenenje. Nenehno delujem v njej, vendar jo še vedno dojemam kot neraziskan svet, kot skrivnost. Kot bi vstopila v tempelj, se očistila in napolnila. Vonj po modi mije kot vonj po sreči.
Kakšno modo ustvarjaš?
Zadnje čase se bolj ukvarjam s stylingi (precej nov poklic pri nas). Po drugi strani pa nameravam letos predstaviti svojo prvo kolekcijo - kolekcijo kopalk. Z Vero Hege-duš pripravljava tudi manjšo kolekcijo ve-černih spektakularnih oblek za obraz leta 2003.
Lahko bi rekla, da sem enostavno začela združevati delo modnega kreatorja in stilista. Te dni npr. vneto skrbim za pevko Aljo, ki bo nastopila na Emi (izbor za popěvko) 15. februarja letos. Trenutno sem zadolžena tudi za osebni imidž glasbene skupine Saund attack (za Špelo in Simona). Skratka, na splošno delujem tako, da šivam priložnostno - individualne kose, ki jih nato uporabim pri stylingih. Osredotočam se predvsem na ženske. Moja moda je pri tem izrazito damska, zelo zapeljiva, prestižna, na trenutke provokativna, zaradi nenavad-nosti zelo opazna.
Kje dobiš navdih?
Ideje črpam iz ženske same. Ko razmišljam, kako in kaj bi skreirala, imam vedno v glavi podobo ženske, kaj bi se j i podalo, kaj ji je všeč... Veliko dam namreč na karakter, na psiho ženske (tudi moškega). Do i dej pridem tudi tako, da med gledanjem televizije (pri čemer mora biti glasnost TV na minimumu) poslušam glasbo in pri tem skiciram obraze, njihove poteze, figure...
Zamisli se kratko malo nahajajo v moji glavi. In tako kot člověk seže v denarnico po šop bankovcev, tako jaz sežem po ideje, kojih potrebujem.
Je ustvarjanje pri tebi pogojeno z raz-položenjem?
Moje osebno razpoloženje nikoli ne vpli-va name. V kreacijah vedno kažem svojo globino, osebnost, nikoli razpoloženja. Slednje me bolj zanima pri drugih. Nad-vse rada namreč analiziram ljudi, kojih opazujem na daljavo. Od tukaj, mislim, črpam največ idej.
Če hočem biti kreativna, moram tudi dosti razmišljati, biti sama. Po duši sem samotař; in čeprav sem v družbi zelo komu- : nikativna, potrebujem tudi samoto, zasebnost.
Imaš morda vzornika, po katerem bi se zgledovala?
Nočem imeti vzornika, ker nočem zapasti ' pod njegov vpliv. Ne bi rada, da bi si kdaj to očitala. Dosti pa se oklepám secesije, kot obdobja v zgodovini umetnosti. Zdi se mi, da seje zaključila prehitro. V njej se lahko najde še veliko stvari. Pri vsakodnevnih oblačilih pa me vedno vleče k Japonski. Karkoli naredim, skoraj vedno se bo našel kdo, ki bo rekel da ga
oblačilo spominja na Japonsko. Predvsem mije všeč njihova senzibilnost, preproš-
čina, ki je nadvse krhka, sveža. Všeč mi je, da so stvari zračne, da dihajo. Všeč so mi lahka oblačila, ki naredijo žensko krhko, fino, porcelanasto. In vse to Japonska ima.
Pred leti si sodelovala na svetovnem modnem natečaju, ki je potěkal na Japonskem. Kako se ti je tako mladi uspelo uvrstiti na tako pomemben festival?
Poklicala me je bivša profesorica iz SŠOF ter mi povedala za razpis natečaja z naslovom - Prefinjeno. Naredila sem skice in se prijavila. Nič nisem pričakovala. In šele ko sem se uvrstila v finale, ki je potěkalo na Japonskem, sem izvedela, da seje na natečaj prijavilo 13.000 ljudi iz celega sveta. Od tega so jih izbrali 50, samo 5 iz Evrope, ena izmed teh sem bila jaz.
Uporabljaš pri izdelavi oblačil oz. kre-acij kakšen poseben material?
Rada razvijam svoje materiale ali eksperimentiram z njimi. Všeč mije, da material, ki mi je poznán v neki določeni obliki, predstavim drugače. Zelo rada npr. preši-vam material tako, da nit dobi poseben efekt, delam z bleščicami, iz papirja... Zanima me tudi eksperimentiranje z že sešitími kosi blaga. Še posebej uživam pri tem, da kombinirani dele oblačil, za kate-re si nihče ne bi mislil, da sodijo skupaj. Ali pa kakšen kos oblačila tako preobli-kujem, da iz nečesa nemogočega dobim izjemno oblačilo.
Ni mode brez modnih dodatkov. Se posvečaš tudi njim?
Teh imam doma na tone. Že zaradi stylin-gov. Drugače pa rada šivam predvsem pasove - trakove iz blaga, ki se jih zaveže okoli pasu ali bokov. Zelo rada imam tudi nogavice, ki so mi vedno predstavljale
nekakšen šarm. Velik pouda-rek dam tudi na make up. Za ženski obraz pa nikakor ne morem reči, daje urejen brez lepo oblikovanih obrvi in pri-česke. Prav tako ne morem reči, daje ženska dobro oblečena, če nima obutih dobrih čevljev. Čevelj je temelj ce-lotnega imidža in nikakor ni zastonj fetiš. Če je obutev dobra, lahko tudi ne ravno izbrana obleka izpade dobro. Ženske (tudi moški) se temu pri nas premalo posvečajo. Morda bi morale malo pogledati k italijanskim sosedom.
Že 4. leto zapovrstjo si sodelovala na natečaju za izbor obleke za miss sveta. Tvoje kreacije so bile vedno v središču pozornosti, vedno so nekako izstopale. Vendar kljub obetom nisi nikoli zares zmagala. Za kaj?
Ravno zato. Preveč so izstopale. Preveč so bile opažene. Žirija je vedno izbrala nekaj bolj umirjenega, čeprav se je na koncu iz-kazalo, da bi bilo bolje, če bi izbrali kaj bolj izstopajočega.
Kakšni so kriteriji za izbor na takšnih tekmovanjih?
Kriteriji so stvar posameznika. Tukaj ni de-litve na pravilno - nepravilno. Je le vizualni vidik, ki šteje. Tako kot je ena ženska neke-mu moškemu všeč, drugemu pa ne. Na splošno pa mora biti obleka elegantna, efektivna, ne prisiljena, dobro izdelana, naj-pomembnejše pa je, da mišica v njej izsto-pa. Da se ne izgubi v množici lepotic, ki jo obdajajo na svetovnem tekmovanju.
Kakšna se ti zdi modna scena v Sloveniji?
Pohvalna, če primerjamo deset let nazaj. Razmere se izboljšujejo. Imamo nekaj mladih oblikovalcev, ki veliko obetajo. Vendar pa je problem v trženju. Kreatorji so nam-reč bolj polni idej kot denarja, s pomočjo katerega bi lažje prodrli na sceno. Moda je namreč neusmiljena. Še posebej pri avtorskih kreacijah mora kreator postaviti visoko ceno, kot si jo takšna kreacija tudi zasluži. Ljudje pa se pri nas tega še vedno premalo zavedajo. Drugače pa se ženske, pa tudi moški, vedno bolj zavedajo, kako pomembna je zunanja podoba. Zato imajo tudi stilisti vedno dovo-lj delà. Tudi v trgovinah se ponudba oblačil viša. Širi se tudi krog ljudi, dovzetnih za modo, pa tudi tistih, ki si upajo. S tem daje-jo spodbudo kreatorjem.
Glede na to, da se zelo ekstravagantno oblačiš, se veliko ljudi v javnosti tako ali drugače odzove na tvoj stil oblačenja?
To mi gre pa res na živce! Kar je preveč, je preveč. Npr., grem s klobukom (ki ni prav nič posebnega - čisto klasičen klobuk) po
Ljubljani, pa se celo upokojenci ozirajo za mano. Doživela sem že marsikatere zbadljivke, opazke... Čudi me, da se nihče ne ozira npr. za rejvarji (ki hodijo na-okoli z živo barvnimi lasmi ...), če pa se na cesti pojavim jaz, ki izhajam iz klasične elegance (npr. da oblečem klasičen čevelj v kombinaciji s kavbojkami), pa je cei halo!
Svoboda oblačenja je v Sloveniji še vedno na slabem nivoju. Če si na ulici oblečen malo drugače, po svoje, se skoraj ne zgodi, da bi srečal še koga malo bolj 'ne-navadno' oblečenega. In potem se ljudje 'vržejo' nate. Jaz se sicer ne dam motiti, pravzaprav mije vseeno. Na živce mi gre le to, da me zaradi tega, ker se oblačim, kot se hočem, ker sem urejena, vsi gleda-jo, opravljajo in za mojim hrbtom šepeta-jo, da kaj tako čudnega pa še ne!
Se ti zdi, da družba (še posebej v Sloveniji) dostikrat ne dopušča, da se posa-mezniki izražajo na svoj način, da so kreativni in s tem različni od 'črede'? Družba tega res ne dopušča. Tudi v medi-jih se pojavlja premalo ljudi, ki bi se oblačili po svoje. Tišti, ki se hočejo pokazati, gredo ponavadi v ekstreme, malo pa je tistih, ki gojijo lasten imidž. Mislim, da bi morali ljudje počasi začeti razumevati, da obleke niso samo zato, da bi bili v nekaj oblečeni. Gre za nekaj več. Ljudje bi se morali zavedati, datisto, kar prikazujejo na modnih revijah, ni namen-jeno samo modnim pistam, ampak res oblačenju. To se v tujini nosi. Tam je moda brez meja. Pri nas pa je vse drugače. Slovenija bi se morala odpreti, zadihati. Zne-biti bi se morali bremena glede tega, kaj bodo drugi rekli. Ljudje se tudi ne bi smeli obremenjevati ob spremembi imidža, morali bi eksperimentirati. Sploh ne razu-mejo, kakšen užitek je to! Vsi so zaprti v kalupe in nihče si ne upa izstopiti iz njih. Ne razumejo, daje tišti, ki je drzen, bolj cenjen - ker si upa povedati tisto, kar ima povedati ...daje svojstven... Upam na čase, ko bodo Slovenci nehali samo gledati ekstravagantne kose, ki prihajajo, in
ZAGNANI TRZINSKI
B;
'il je zoprn, meglen dan z veliko ledu na cestah in poteh in neprijetnim prženjem iz sivine neba. Tak dan, da člověk najraje ostane doma na toplem. Nisem verjel, da bom uspešen, vseeno pa sem se Ie odpravil k osnovni šoli, saj sem se dogovoril, da obiščem trzinske rezbarje. »Saj ne bo niko-gar!« sem si govoril in že razmišljal, da bi naredil bolje, če bi ostal doma. Ko sem přišel v šolo, pa so mi čistilke povedale, da so rezbarji na svojem mestu in da vsak torek redno pridejo. In res sem jih našel v učilnici tehničnega pouka. Nekako so se mi začeli opravičevati, da je danes tak dan, dajih je malo, da pa jih je drugače kar dosti, skoraj vedno vsaj po dvanajst. Gospod Marjan Vodnik, kije vodja rezbarske deiavnice ali šole, paje povedal, da ima prijavljenih čez dvajset rezbarjev in dajih večina kar redno prihaja. Čeprav je največ starejših, so med
njimi zastopane skoraj vse starostne skupine. Najmlajši rezbar ima le 12 let, naj-starejši pa 70, da sta iz iste družine - dedek in vnuk - je še toliko bolj vredno pohvale. Med moškimi, ki so v veliki večini, paje zastopan tudi ženski spol. Družbo nam je dělala prav brhka rezbarka. Mogoče je tudi zaradi nje vzdušje v delavnici prijetnejše. Na urice rezbarjenja pa prihajajo rezbarji ne le iz Trzina, ampak tudi iz okolice, nekateri pa celo iz še bolj odda-Ijenih krajev, kot so na primer Vodice, Lukovica in celo Radovljica. »Z rezbarstvom smo začeli na pobudo tr-zinskega turističnega društva,« je začel obujati spomine Marjan Vodnik. »S trzin-skimi turističnimi delavci smo se srečeva-li na različnih prireditvah, na primer sej-mih, med drugim tudi na Florjanovem, kjer sem že večkrat razstavljal in přikazoval rezbarsko dejavnost. Padla je ideja, da bi tudi v Trzinu poskusili z rezbarstvom, in vprašali so me, če bi bil pripravljen voditi takšno skupino in začetnikom pokazati osnove te umetnosti. Kaj hitro smo našli skupni jezik. Trzinci so pokazali kar dosti zanimanja. Najprej smo se nameravali zbirati v eni od delavnic trzinskih mizar-jev, potem pa nam je učitelj tehnične vzgoje ponudil ta tehnični kabinet v šoli in ponudbo smo z veseljem sprejeli.« Kabinet je res primeren za tovrstno dejavnost. Je svete 1, velik in še zlasti v zimskih mesecih, ko so rezbarji najbolj dejavni, primerno ogrevan. V njem je vrsta delovnih miz s potřebními napravami za pritrje-vanje lesa. Opazoval sem rezbarje, ki so še prihajali v kabinet in s seboj prinašali kose lesa, ki sojih obdelovali že na prejš- : njih srečanjih ali pa doma, nekateri pa so
přinesli še povsem neobdelane kose. Drug drugemu so kazali, kaj so že naredili, oce-njevali so svoje delo in se pomenkovali, kako bi kaj izboljšali. Mojster Marjan je s svojim dletom hitro popravil kakšno na-pako in pokazal, kako bi bilo treba delati naprej. Videlo seje, da so najtrši oreh obrazi, pri katerih je treba zelo pozorno opazovati, kako so ti oblikovani. »Najtežje je prestaviti zamisli v tri dimenzije. Postati morajo plastične, na primer obraz. Dosti lažje je stvar samo zarisati in sijo zamišljati v dveh dimenzijah.« je razlagal gospod Vodnik. Povedali so mi tudi, daje zelo pomembno, iz katere strani klešeš v les. Sledovi dleta dajo povsem drugačno podobo. Zelo pomembno je tudi, v kateri lesu oblikujemo svojo plastiko ali figuro. »Sprva smo največ delali z lipo. Razlika paje že med lesom lipe in lipnika, kije moško drevo lipe. Tam je les že drugačen, ima drugačno zgradbo. Vsak les ima določene zakonitosti.« Pokazali so mi, da zdaj dosti klešejo tudi v les hruške pa tudi jesena. Nekdo je imel pred seboj češnjev čok. Oblikovati paje mogoče tudi druge vrste lesa; vsak les da izrezljanim figurám posebno podobo, se drugače odziva in vsak po svoje nagradi tistega, ki se mu posveti v celoti. Za svoje delo pa rezbarji potrebujejo posebno orodje, predvsem veliko vrst diet, od najmanjših do največjih. Zraven pa imajo tudi posebne tolkače ali kladiva, s katerimi udarjajo po dletih. Kar zanimivo je pogledati zbirke orodij, ki sojih rezbarji přinesli s seboj. Povedali so mi, da si je orodje priskrbel vsak sam, da so lažje prišli do njega, pa so ga nabavljali tudi skupaj, na primer v Avstriji, saj tovarn z rezbarskim orodjem res ni prav dosti.
Z rezbarsko delavnico so začeli decembra leta 2001. Dobivajo se vsak torek po 17. uri. Lani so se srečevali redno vse do aprila, potem pa so jim poletne dejavnosti vzele toliko časa, da so si čez poletje vze-li »rezbarske počitnice«. Septembra pa so se spet zbrali in zdaj nekateri že drugo leto pridno obiskujejo delavnico. Pravijo, da bodo tudi letos delali, dokler jih dolgi dnevi pred poietjem ne bodo zaustavili. »Sprva, ko smo se učili še osnov rezbarstva, smo vsi delali iste stvari. Zdaj pa pustim, da rezbarijo po svojih zamislih in ustvarjajo svoje figure,« je pojasnjeval gospod Vodnik. »Vsakomur pravim, da naj dela tako, kot mu leži, in da bo čez čas njegov stil postal prepoznaven. Vsak se mora v svojem delu udejaniti! Nekateri so že pravi mojstri.« Ivko Ručigaj paje ob tem skromno skomignil: «Že ves čas hodim, pa nobene pametne stvari še nisem naredil!« No, to pa ne drži povsem. Prav je, daje Ivko kritičen, vendar je imel poleg sebe prav simpatičen modelček vod-njaka z izrezljanim trzinskim grbom in še enim grbom, ki bi ga predlagal Ivko.
PREŽIVELI TUDI REFERENDUM...
jih bodo počasi začeli tudi nositi. Mislim, daje že čas za to. Mora biti čas za to!
Kaj bi počela, če se ne bi ukvarjala z modo?
Težko vprašanje. Zelo me zanimajo zvez-de in vesolje na splošno. Če si zvečer želim razjasniti oči in malo razmišljati, vedno zrem v nočno nebo. To se mi zdi nekaj nepopisnega. Pogosto vzamem v roke tudi strokovno literaturo o tej temi. Ker pa sem zelo ušiv fizik in slab matematik, si ne bi upala iti v ta posel. Tudi kirurgija se mije zdela vedno zani-miva. Privlačilo meje predvsem tisto skrivnostno v člověku. Verjetno bi se ukvarjala z ilustracijo. V ilustraciji sem namreč zelo dobra (čeprav je učiteljica v osnovni šoli starše prepri-čevala, da drži ravno obratno). Morda se bom nekoč res za nekaj časa umaknila iz modnih vod in se posvetila risanju in slikanju.
Takšen vodnjak bi prav gotovo lahko krasil katero od točk v Trzinu. Drugi pa so povedali, daje Ivko izrezljal že kar nekaj dobrih stvari. Njegov sosed Milan Pevec paje pokazal, kako sije pred februarjem, ko praz-nujemo kulturni praznik, zamislil relief s podobo Franceta Prešerna. Mojster Marjan je idejo pohvali!, zraven paje tudi svetoval, kako bi g. Pevec lahko izrezljal bolj plasti-čen Prešernov obraz.
Tudi drugi so imeli pred seboj največ relie-fov in polreliefov, Marjan Vodnik paje z dleti in posebnimi kladivi obdeloval skulpturo. Poznanje po svojih jaslicah, saj jih je izrezljal že osem, med drugim tudi take iz enega kosa lesa. Z jaslicami seje představil tudi na razstavah v tujini. Povedal je, daje manjše figure težje izrezbariti. Biti moraš natančen in figura mora ohraniti vse značil-
Mirjam Štih
ne oblike, kot jih ima večja oziroma predmet v naravi, ki ga želi rezbar upodobiti. Vsak umetnik svoje stvaritve rad pokaže tudi drugim. Tako so tudi trzinski rezbarji svoje umetnine že razstavljali. Predvsem so nastopali na različnih sejmih v bližnji okolici. Med drugim so že razstavljali na Florjanovem sejmu v Trzinu, večkrat so se predstavili tudi v Mengšu, pa v Lukovici in Vodicah. Sodelovali so tudi na razstavi slovenskih rezbarjev. Res bi lahko še veliko govorili o svojem delu in svojih stvaritvah, videl pa sem, da se jim kar nekako mudi rezbariti oziroma izkoristiti čas, ko so skupaj. Prepričan sem, da bomo v Odsevu o naših rezbarjih še poročali.
Miro Štebe
KUDOVSKA 80 ht INVENTURA
Kc
^o sije poldrugi Martinek zaželel ženske družbe, so mu mati umno svetovali, naj gre v cerkev in naj »nekolikanj« vrže oči okolí sebe. Kot se za poslušnega sina spodobi, sije Martinek pri mesarju nemudoma priskrbel en komplet volovskih oči in jih v cerkvi ročno zagnal naokrog. Glej hudirja, z njimi je zadel ravno nek! leseni kipec svetnika, ki je nič hudega slutečega Martinka trdo pobožal po ravno tako trdi betici.
Kadar si KUDovci zaželimo družbe, pa četudi ženske, si v dvorani omislimo kakšno prireditev. In če malo vržemo oči nazaj na dogajanja v dvorani v preteklih treh mesecih, se lahko morda kar sami malo zadovoljno pogladimo po trdih beticah, ne da bi za to čakali na svetnike.
V tem obdobju seje v dvorani odvilo kar osemnajst (z besedo-18) večjih prireditev: koncerti, pevski zbori, politična srečanja, tekmovanja, predstave, proslave, druga srečanja... Seveda si ne moremo in ne smemo lastiti vseh zaslug. Daleč od tega. Za vsaj dve tretjini prireditev so zaslužna tudi druga trzinska društva in naša mila občinska oblast, vendar smo KUDovci vedno primakni-li še svoj piskrček, včasih pa že kar lonec. In tudi kar se obiska prireditev tiče, je trzinska »tramvajkoman-da« lahko brez skrbi, ne borno se nič pritoževali. Daleč najbolj množično je bilo seveda miklavževanje, ki je bilo zaradi velikega števila přijav razdeljeno kar na dva delà, za ob-darjence do četrtega leta starosti in za tište nad štiri leta. Koliko sta (bila) obdarjena Murat in Jose, ne vemo, prav gotovo pa sta nadarjena, drugače ne bi na svoj trzinski koncert privabila kar tristo petdeset zabave in rimanih nasvetov željnih mladcev. Ob tej priliki, ali bolje rečeno nepriliki, je tudi prav, da se zahvalimo potrpežljivim KUDovskim sosedom. Med samim koncertom jih pravzaprav niti ne motimo. Težave se začnejo po koncertu. Ne vemo, zakaj se nadebudni mladci odločajo, da bodo ravno sredi noči, sredi Trzina, ki se pripravlja na nov deiovni dan, navkljub resmm opozorilom varnostnikov, preizkusili očkov avto, pred-vsem pa njegov avtoradio: ali res zvočniki pri odprtih vr'atih zmo-rejo vseh sto petdeset watov, kot je pisalo na škatli, ali pa bodo pregoreli in bo moral očka kupiti nove, še boljše. Morda se da v takšni nočni tišini res najbolje poslušati glasbo, morda pa je to tudi zaradi velikega števila deklet, ki se zberejo okrog takega avto-mobila. Kdo bi vedell
Na tretje mesto seje po obisku uvrstila folklorna prireditev Turističnega društva. V dvorani premoremo kakšnih sto štirideset se-dežev in vsi so bili zasedeni, poleg tega pa je v dvorani stalo še kar nekaj ljudi (pretežno na svojih nogah). Tudi število nastopa-jočih plesalcev ni bilo od muh. Ko so se takole prešerno vrteli po odru (tudi pretežno po svojih nogah), je bil le-ta že premajhen za vse spretne pare. Nato se jim je na odru pridružila še sedemčlan-ska tamburaška zasedba, plesalci pa so začeli, seveda v skladu z zahtevano koreografijo, krepko udrihati s petami ob oder, tako da seje iz špranj že začel dvigovati prah. Takrat smo bili KUDovci že kar postavljeni pred majhno dilemo: ali naj se nam smilijo ljube nam domače odrske deske ali naj se potihem pridušamo, daje sedaj pa res že skrajni čas, da se neha sodno prerekanje okrog lastništva dvorane in se začne s korenito obnovo našega ostarele-ga kulturnega doma. Vendar nam je črne misli hitro odgnala res zabavna in sproščena prireditev.
Seveda pa ni lepšega, kot metati denár v zrak. Tudi to smo izdat-no počeli KUDovci, Vendar se ni nihče pritoževal, še več, ta naša poteza je doživela celo spontan aplavz na odprti sceni, kot se
strokovno reče v teatru. Deset minut čez polnočjo smo namreč	SOSedov. Da ne bo nesporazumov: prav je, da imamo tudi mi npr.
posKrDeli za občmski novoletni ognjemet. Po trditvah mnogih	Iastn0 gasilsko veselico in svoj Florjanov sejem in svojo proslavo prisotnin tako lepega in bogatega ognjemeta v Trzinu še ni bilo. ob kulturnem prazniku, da se sokrajani družimo in srečujemo.
in taxo Stevilčno obiskanega novoletnega slavja tudi ne. In to	Tukaj govorimo o neki dodatni, večji, navzven prepoznavni pri-
W	-------O	J luul »«*-• 111 u U
ravno sedaj, ko so praktično vse sosednje občine razen Ljubljane ukinile praznovanja na prostem, se v Trzinu silvestrsko druženje vedno bolj prijemlje.
Ostale prireditve bi lahko označili, kar se obiska tiče, z besedami skoraj polna dvorana.
Posebej sta nam ostala v spominu še občinska proslava ob dnevu samostojnosti, ki smo jo izvedli v potu lastnih obrazov in čevljev ter srečanje medgeneracijskega društva Izvir. Srečanje s starejši-mi člani društva Izvir nas je potolažilo v tem smislu, da kljub temu če si star že sedemdeset let in več, to še ne pomeni da ne smeš/moreš več nastopati. Še več, lahko se še bolj zabavaš ker ti je že zaradi starosti marsikaj oproščeno. Skratka, ne boste se nas še tako kmalu znebili!
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so politični analitiki ugotav-jal. da skoraj ni nobenih predvolilnih obljub, vezanih na kulturo 0 so naJh v tem> da se v naši ljubi domovini za kulturo zares zanima približno samo tri procente državljanov, in se praktično na tako majhno populacijo ne splača naslavljati nobenih obljub Ce to preračunamo na našo občino, pridemo do številke sto pet ljudi. Statistika kot ponavadi spet ne drži popolnoma, ali pa vsaj za našo občino ne, ker je obisk prireditev vsaj v zadnjem obdobiu v povprečju dosti boljši. Je pa res, da med obiskovalci vidimo pretežno znane obraze. Torej seje v Trzinu oblikovala neka skupina ljudi, k. redno hodijo na prireditve, medtem ko ostalim še vedno ni do tega, da bi se v širšem krogu družili s sokrajani. Se večkrat pa iste obraze vidimo med prireditelji dogodkov Analitiki so popolnoma pozabili na tišti majhen procent ljudi ki so za svojo skupnost pripravljeni nesebično prispevati svoj čas'in svoje delo, na tište, ki jim ni vseeno. Nekaterim se zdijo naivneži ki bi svoj čas lahko uporabili dosti bolj koristno zase. Ko pa na primer takole gledamo dekleta, ki pridejo že navsezgodaj zjutraj pripravlja! dvorano, da bo čim lepša do njihovega večernega koncerta ah pevski zbor, ki pride prostovolj-no v celoti na dodatne vaje 'da bo njihov nastop čim boljši, ali prostovoljke, ki že dopoldne pós-tavljajo in krasijo dvorano, da se bodo starejši občani bolje poču-■smo kar vesel'. da smo del te scene, da še čutimo tišti entuzi-azem...Tukaj nam pride zopet na misel stavek iz poldrugega Martina:« Srečno! In če vas kje na poti pamet sreča, le pazite da vam česa hudega ne stori!« Čas je, da kakšen par oči zaženemo tudi v příhodnost Najprej nas 8. februarja ob 19h čaka občinska proslava ob slo-
1 UAuj ^v .......- ---------------» —j-i---— ---i i---- - r
reditvi. Karkoli pa bomo že vzeli (če sploh borno) za osnovo: važna je predvsem kvaliteta, tako izvajalcev kot tudi organizator-
la	piVUI^Vill IV'MlliVlu,	Ib.HJUIWt.,	-
jev. Vsekakor seje na eni strani potrebno izogniti ali pa vsaj malo preseči tako imenovano pop kulturo, na drugi strani pa kultume-mu elitizmu, ki je namenjen samo peščici ljudi. Vendar to ne bi
smelo biti težko. Če le malo spremljate časopise, lahko vidite, da naša deželica kar brsti od nove in nove ustvarjalnosti na vseh kulturnih področjih.
Marca nas skupaj z gasilci čaka tudi občni zbor vseh članov društva in volitve. Kdor bi rad poravnal članarino za letošnje leto, lahko to stori vsak torek od 20. do 22. ure v KUD-u ali pa po dogovoru po telefonu ( 041-761-248, Andrej).
Andrej Župane
	KS! HT	.CO T	o
H	LOSVENTILOS	CO =3	o
	BITCH BOYS ULTRA	.51 co	CM .a o
Občfna Trzin In KUD Franca Kotaija Trzin vabita na
osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku,
ki bov dvorani KUD-a dne 8. februarja Ob 19h.
VABUENI!
REŠEVANJE IZ KAČNE JAME
T
J—/epo sončno jutro 14-tegaje obljublja-lo topel decembrski dan. Vseeno si na poti proti Divači nismo delali utvar. Dobro smo se zavedali, kje bomo preživeli pre-ostanek sobotnega dneva in noči. Naloga je bilajasna: v Kačni jami pri Divači seje zgodila jamarska nesreča. Ponesrečenca bo potrebno čim hitreje rešiti iz jame. Sreča v nesreči je bila ta, daje šlo v tem primeru le za vajo, vse ostalo pa je bilo še kako resnično.
Šio je za akcijo Jamarske reševalne službe, v kateri je bilo preko 70 udeležencev (jamarjev reševalcev, inštruktorjev, pri-pravnikov, zdravnikov iz vse Slovenije in Hrvaške). Reševanje iz jame je zahtevno
jem1 fn s^s szsssl	,£TT t T ^T^
glasbe. Tokrat nam bo še kako prav přišel novi pianokismo ea P 80 metrskega brezna, za katerega
nabavili v lanskem letu. Torej vsi v.judno vabljeTnVpozIuf	"fTf "
na večerne obleke, na koncu pa bo seveda obvezna zakuska'	IT^ fTï ""* P°'~
V letošnjem letu bo naše društvo tudi praznovalo okroglih osem- hT "T da'CČ V r0VU' k'je S1Cer deset let. Ponosni smo, da smo nadaljevalci tako dolge tradicije	8 m kllome,rov- Sama jama spada
Tak jubilej bomo morali seveda tudi primerno obeležiti Spomladi bomo svoj piskrček pristavili tudi k organizaciji števil-nih občinsk.h kulturnih prireditev. Glede na zgoraj navedeno statistiko bi bilo potrebno razmisliti tudi o kakšnem večjem dogod-ku, ki bi bil namenjen zunanjim obiskovalcem in bi bil širše pre-poznaven kot tipična trzinska prireditev. Pri iskanju primerne tematike bi se bilo potrebno nasloniti na našo trzinsko zgodovino in iz nje izpeljati sodobno prireditev, ki bi Trzinu tudi prinašala vsa-kovrstni dobiček. Glede na to, da imamo v naši soseščini na eni stran, dve občini, ki imata zelo močne tradicionalne narodnoza-bavno- folklorne prireditve, kot so Mihaelov sejem. Pod mengeš-ko marelo m Narodne noše v Kamniku, na drugi strani pa prestol-n.co z vso široko kulturno paleto, bo iskanje lastne identitete težko opravilo. Vsekakor pa bi naša občina morala najti nek samo-svoj izraz, kulturno ponudbo, ki bi se popolnoma razlikovala od
Nosila nosi šest reševalcev. Ko se utrudijo, jih zamenja druga šesterica, ostali pa poma-gajo pri postavitvi vlek -škripčevja, žičnic itd. Vodja reševanja usklajuje potek celotne akcije kar iz same jame. To omogočajo dobre žične zveze. Princip delovanja je podoben vojaškemu. Vsak ve, kje je njegovo mesto. Zaradi težkega terena je potrebna izredna pazljivost in usklajenost, saj navse-zadnje rešujemo člověka. Potem ko pridemo na začetek - dno brezna, smo ponesrečenca s pomočjo vrvi navpično dvignili iz brezna na površino.
Za vajo lahko rečemo, daje odlično uspela. Reševalni postopek so samostojno ponovile tri skupine. Naše delo je spremljala tudi kamera POP TV-ja. Naj še dodam, da sta v akciji sodelovali tudi dve »trzinski skirci«, in sicer Jože Jerman in Milan Er-javec. Prvi je že dolgoletni jamar in med drugim tudi navdušen planinec, drugi pa lepote jamarstva okuša šele dobrega pol leta, in to vse zaradi domače češnje. No, to je pa že druga zgodba.
Milan Erjavec
med večje na svetu, saj je globoka 270 m in dolga preko 12.700 m. Po pregledu karte in ogledu terena (med približevanjem ponesrečencu) seje vodja skupine odločil za način reševanja. Pri reševanju se pojavi mnogo problemov in pasti: težko prehodne ožine, vzpetine, nevařen skalnat teren, mokro in spolzko področje in seveda mrak. Pri ponesrečencu postavimo tabor. Zdravnik-jamar ga oskrbi, poskrbimo za ogrevanje (posebna grelna naprava norveške vojske in astro-folija) ter ga položimo v posebej prirejena nosila. Imobilizacija ponesrečenca mora biti brez napak, saj lahko le ta v njih ostane preko dvanajst ur!
	. y U	■fcr
. A		
1		V i v
/Mf f s		t . -'ims - Jv .7.,»
Utrinek s spusta v Majčevo brezno na Moravškem; november 2002 (Jože drugi z leve, Milan tretji z leve)
ODSEVODSEV
PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRIIN GOSTIII SMO MLADE PLANINCE
soboto, 18. t.m.,je del Trzina živel za planince. V osnovni Soli Trzin smo namreč že drugič gostili državno tekmovanje mladih planincev Mladina in gore. Šlo je pravzaprav za zaključno tekmovanje oziroma finale lanskih preizkusov znanja članov planinskih mladinskih odsekov iz vse Slovenije. Lani novembra so potěkala območna oz. regijska tekmovanja, na katerih so se nadebudni planinci merili v poznavanju znanj in spretnosti planinske šole, 35 najboljših ekip paje nato prišlo v Trzin, da bi pokazali, kdo so najboljši.
Ker je vsaka skupina štela po štiri tekmovalce, z vsako paje bil vsaj Še en mentor, zraven pa še kakšen spremljevalec, seje v osnovni šoli, ki je tudi tokrat gostoljubno ponudila svoje prostore za tekmovanje, zbralo kar kakih 300 gostov, med katerimi so bili seveda tudi organizatorji, člani trzinskega mladinskega odseka in mladinske komisije pri PZS.
Tišti bralci, ki zasledujete planinske vestičke v našem časopisu ali pa se sploh zanimate za planinstvo, verjetno veste, da so trzinski mladi planinci že trikrat na tekmovanjih Mladina in gore osvojil, naslov državnih prvakov. Prvaki pa vedno dobijo nalogo da naslednje leto gostijo finalno državno tekmovanje Trzinci smo tako že leta 1996 gostili takšno tekmovanje, ker pa so na njem tudi zmagali Trzinci, so bili nato gostitelji naslednjega tekmovanja izjemoma planinci iz Podlehnika oz. iz društva, katerega mladincí so na trzinskem tekmovanju zasedli drugo mesto Priprava takšnega tekmovanja pa ni tako enostavno delo. Letos je bilo sicer nekoliko lažje, saj so organizatorji že imeli nekaj izku-šenj s prvega tekmovanja, tekmovalo paje tudi manj ekip, saj leta 1996 še niso imeli sistema področnih tekmovanj, ki naredijo ka-kovostno sito, inje na tisto tekmovanje prišlo kar 61 ekip. Vse-cno pa priprava tokratnega tekmovanja tudi ni bila mačji kašelj še zlasti, ker letos organizatorji v Trzinu od trzinskih podjetij niso přejeli prav dosti sponzorské pomoči. Poleg občine, ki je bila seveda glavni pokrovitelj tekmovanja, seje izkazalo le še nekaj podjetij, vsi drugi sponzorji so bili iz drugih krajev, tudi iz Ribmce na Pohorju, Mozirja in Kopra. Organizator mora vedno, med drugim, poskrbeti tudi za predsta-vitev svojega kraja in za nosilno temo zaključnega tekmovanja. Pri prvem tekmovanju so si mladi planinci za nosilno temo izbrali gorniško literaturo, saj so še zlasti želeli opozoriti na izjemen pomen našega pokojnega rojaka prof. Tineta Orla na tem področ-ju. Prof. Tine Orel je bil namreč kar 30 let urednik Planinskega vestnika, sodeloval paje tudi pri številnih izdajah gorniških knjig Letos pa so se organizatorji odločili, da bo vodilna tema Gorska reševalna služba. Za to so se odločili, ker je lani slovenska GRS praznovala 90 let, postaja GRS Kamnik, ki je vezana tudi na naše območje, pa 80-letnico, hkrati paje ob tem jubileju izšla tudi za-nimiva knjiga Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom. Ker
isti
«WIM la
Računalniški kviz je pomenil na »vzporednem tekmovanju« dobrodošlo novost (tevo zgoraj) Ekipa »Divji lovci« iz PD Ožbalt Kapla: ekipa z tradicionalno najbolj bučno podporo (zgoraj na
sredini)
Kamniški gorski reševalci so v trzinskem kamnolomu pokazali, kako se spušča v nosilih ponesrečenca po steni (desno zgoraj)
so izbrali to temo, so morali Trzinci pripraviti tudi gradivo ki je zajemalo izbrano snov in so iz njega za tekmovalce izbrali tudi vprašanja. Kot že pri prvem tekmovanju, so organizatorji poskrbeli da so vsi udeleženci tekmovanja ob prihodu v Trzin dobili yrečke, v katerih je goste poleg malice čakalo še več presenečeni Med drugim so vsi dobili bilten, v katerem so predstavljeni Trzin trzinsko Planinsko društvo Onger, mladinski odsek in tekmovanj. Mladina m gore, zanimiv paje tudi zapis o tem, kako so lanski zmagovalci tekmovanja za nagrado obiskali Romunijo. V vreč-kah so vsi gostje dobili tudi ličen stenski planinski koledar na katerem so izpisani izleti, ki jih PD Onger načrtuje za letos Zraven so bili tudi izvodi Planinskega vestnika in pa spominske majice z znakom letošnjega tekmovanja. Kmalu so si nekateri mladi tekmovalci te majice tudi oblekli. Mladi obiskovalci so bili nad vrečkami navdušeni in so jih ob vsakem prostem trenutku z veseljem pregledovali. Časa za ogle-dovanje pa ni bilo prav dosti, saj je bil program prireditve kar precej natrpan, V uvodnem programu so se najprej zvrstili pozdravní govori gostiteljev: ravnatelja OŠ Trzin g. Franca Brečka župana občine Trzin g. Antona Peršaka, predsednika PD Onger' Emila Pevca in vodje tekmovanja ter hkrati predstavnika PZS Petra Silaka. Organizatorji so vsem, ki so imeli pozdravne «ovo-re, zabičali, da morajo biti kratki, in so vsi nasvet upoštevah bili pa so zato bolj duhoviti. Vezni program je povezovala naša kolegica Urša Mandeljc, za dobro razpoloženje pa so s krajšimi skeči poskrbeli mladi kulturniki, ki so po svoje komentirali nekatera pravila častnega kodeksa slovenskih planincev. Mladi folkloristi Turist,čnega društva Trzin so odplesali nekaj plesov, ki so bili kar lokalno obarvani, saj so zapeli in zaplesali tudi Trzinko in trzinsko himno, Le škoda, da zasedba folkloristov ni bila večja, saj jih je bilo nekaj na smučarskem tekmovanju, kot jih je oprav,čila Ursa. Za še boljši umetniški vtis pa so poskrbele pevke dckliške skupine Žolne. Kot znajo le one, so z milozvočnim petjem priteg-
nile pozornost še tako živahnih mladih planinčkov in vsi so se kar nekako umirili in uživali v petju.
Umirjenost pa ni dolgo trajala, saj je tekmovalce čakalo pisanje testov. Razdelili so se po učilnicah (ki so nosila imena nam bližnjih vrhov) in se spopadli s kar zahtevnimi vprašanji o planinstvu. Vendar so s skupinskim delom kar dobro premagovali ovire in pokazali, da vsaj teoretično znanje dobro obvladajo. Medtem so se na posvetu sešli njihovi mentorji in se pogovorili o nekaterih perečih zadevah. Po okusnem kosilu, ki so ga pripravili v šolski kuhinji, so tekmovalci s svojimi mentorji odšli v trzinski kamno-lom, kjer jim je skupina gorskih reševalcev iz kamniške postaje GRS pokazala, kako se z gorskimi nosili spuščajo čez stene, prikazali pa so jim tudi, kako lahko rešujejo v plazu zasute planince. Mladi gorniki so izvedeli kar nekaj zanimivih podrobnosti in če ne bi začel pritiskati mraz, bi z veseljem še spraševali reševalce o različnih podrobnostih.
V šoli pa so jih že čakale nove naloge. Trzinski organizatorji so
! namreč poskrbeli za novost. Ekipe, ki se niso uvrstile v finale so tekmovale na »vzporednem tekmovanju«. Vsi so se zato poměřili v računalniškem kvizu, v katerem so morali odgovarjati na zani-miva vprašanja. Ker paje bila računalniška učilnica premajhna za vse, so se tisti, ki so čakali na vrsto ali pa so kviz že opravili, lahko izvrstno zabavali v telovadnici šole, kjer so trzinski mladi planinci pod vodstvom Irene Mučibabić, Polone Podbevšek in Kata-
Finale: na sredini kasnejši zmagovalci iz Ruš (levo spodaj) Naša ekipa »Ongrčki« je bila na tekmovanju v povprečju najmlajša 1 (Miha Vran kar, Nataša Pire, Nina Jerak, Martina Jurak - pod budnim očesom Tomaža Kocmana (desno spodaj). Na koncu so bili dvajseti, na »vzporednem« tekmovanju pa so si delili tretje mesto.
rine Mikulić svoje goste pritegnili v živahne družabne igrice.
Vse skupaj je kar prehitro minilo. Organizatorji pa so si takrat bělili glave, kako naj rešijo težavo, ker se jim je skrivnostni gost, ki naj bi obiskal prireditev, v zadnjem hipu zaradi bolezni opravičil. Ampak Trzinci smo znani kot dobri improvizatorji. Pogovor z »skritim gostom«, enim od naših najboljših alpinistov Tomažem Humarjem so opravili kar po telefonu (in ga prenašali prek ozvočenja), člani MO pa so pripravili izvrsten skeč, ki je požel veliko smeha ter odobravajoč aplavz. Sedem najboljših tekmovalnih skupin seje moralo nato pokazati in dokazati še na finalnem tekmovanju, ki je bilo pripravljeno v obliki kviza pred občinstvom. Tokrat na žalost, ali pa na srečo, med finalisti ni bilo trzinske ekipe. Trzinci so se tako izkazali tudi kot dobri gostitelji in so dali prednost v boju za zmago svojim gostom. Po razburljivem bojuje zmagala skupina mladih planincev iz Ruš, ki bodo prihodnje leto pripravili novo finalno tekmovanje. Trzinska ekipa paje ob tem napovedala, da prihodnje leto ne bo nič več popuščanja. Za veliki finale so poskrbeli kar nekaj nagrad, ki so jih přejeli najboljši. Nagrade so bile lepe in tudi tako bo trzinsko tekmovanje mladim planincem prav gotovo ostalo v lepem in prijetnem spominu.
Miro Štebe
Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki so nam vsak na svoj način pomagali pri pripravi tekmovanja »Mladina in gore« (spisek bomo objaviti v naslednji številki Odseva).
U
Planinsko društvo Onger Trzin vabi svoje člane in simpatizerje na redni
OBČNIZBOR
društva, kl bo v petek, 14. februarja 2003, ob 18. uri v večnamenski dvorani v stari osnovni šoli (Mengeška 22; 1. nad.).
Pred občnlm zborom bo ekipa "Trzinskih žerjavčkov", zmagovalcev tekmovanja "Mladina ln gore 2001", predstavila svoja dožlvetja na taboru v Romunljl. '
Vabljenil
Predavanja v knjižnici Domžale
30.1.	ob 19" Asiro veder: Roman Puš 6.2. ob I9h Nova Zelandija (Luka Romih)
13.2.	ob 19h Astro večer: Roman Puš 20.2. ob 19" Madagaskar (Meti Buh)
fcLAŤ t KOER
VABI NA *
ZJ ISHI£ ČJfl.Nlr I"-'
'AfcW m IVOI Htffî '-/ fi
,V, -iHot " 11jw«* ■num-'ftt-A
.ČAČKA
www.onger.org
10. februarja 2003, ko PD Onger Trzin praznuje dvajseto obletnico, se bodo na zgornjem naslovu pojavile domače strani trzinskih planincev.
llpamo, da se bomo čimvečkrat srečali tudi na virtualnih poteh.
Znanstveni poskus številka 1
Problem: Ali lahko v Trzinu plakat obstane na tabli daljše obdobje? Hipoteza: Plakat na društveni tabli bo obstál kak mesec dni.
V poskusu so sodelovali: pisec plakata, obešalec plakata (gre za isto osebo) in opazovalci.
Tekli so dnevi, tekle noći, lil je dež in sijalo sonce, pihal je
veter ... naš plakat paje kljuboval. In vztrajal. Bili smo prav
ponosni nanj. Tako dolgo ni zdržal še noben.
Zadnjega dne v oktobru smo se odločili, daje poskusa konec
Sneli smo ga. Slava mu!
Znanstveni poskus je ovrgel našo hipotezo.
Ugotovitev se glasi: plakati v Trzinu lahko obstanejo več kot
mesec dni.
Vsem, ki jim plakati izginjajo, ponujamo (za primerno vsoto) oglasno desko, kjer plakati visijo in visijo in visijo (naš rekorder je zdržal - hmm - ok. 200 dni.).
PS: Sedaj od rojstnega dne naprej visi na častnem mestu pri bodočem načelniku MO!
LETOS BOUSA SMUČARSKA SEZONA
slani smučarskega društva Trzin imajo to zimo zaradi boljših snežnih razmer polně roke delà. Ob pomoči gasilcev skrbno pripravljajo smučišče, tudi za tekmovanje
in smučarske tečaje. Ker leži smučišče na senčni strani, kamor sonce na dan posije le za približno uro in pol, upajo, da manjše otoplitve ne bodo preveč škodovale res vzorno pripravljenemu smučišču. Ob tem
pa se spominjajo izkušenj iz prejšnjih let, ko so jim močnejše odjuge večkrat zelo ' ponagajale. Lani so na primer več dni in noči zapored dežurali ob snežnem topu, ki so si ga izposodili od Mengšanov, in pri- ' pravljali proge, ko so končali inje bilo I smučišče popolnoma pripravljeno za smu čanje, pajim je odjuga tako rekoč v parih urah izničila vsa prizadevanja. V dveh dneh je s seboj odnesla ves sneg,
S tajnikom društva Radom Pestotnikom smo se pogovarjali, kako so smučarji pripravljeni na letošnjo sezono. Rado deluje v društvu, kije bilo ustanovljeno leta 1999 in šteje sedaj že 139 članov, že od vsega začetka kot tajnik. Zaposlenje v Iskratelu, od koder si društvo izposodi količke, vratca in časomerilne naprave za tekmovanja, Rado pa takrat tudi skrbi za merjenje časa.
Tudi v soboto, 18. januarja, ko so pripravili občinsko prvenstvo v veleslalomu, so bili rezultati tekmovalcev pod njegovim budnim očesom.
Povedal je, da upravni odbor društva vsako leto sestavi program delovanja društva
si zastavljeni cilji so bili doslej venomer Ivisni od zapadlega snega, ker pa so lees stroj za zasneževanje kupili, zdaj upa-io, da bodo le manj odvisni od vremen-;kih razmer. Vsaj letošnji začetki so veli-:o obetavnejši. Lani, 17. decembra, je
ištvo kupilo top znamke Sufag, letnik 1998, z močjo 19kW. Ob prvem preizku-5U na terenu so bili malo razočarani, saj so ugotovili, daje voda, ki jo dobivajo iz vodovoda, pretopla, saj ima 9°C. Ugotovili so, dajo morajo za uspešno delovanje topa dodatno ohlajevati na najmanj 2°C. Trenutno imajo tudi težave z agregatom, ker je prešibak, vendar vse kaže, da bodo le dobili močnejšega. Zadoščala bi moč vsaj 30kW, da bi agregat lahko poganjal tako top in tudi hladilno napravo za hla-jenje vode.
Da ne bi bilo treba s smučmi teptati smučišča, kar so v prvih letih počeli, si člani trzinskega smučarskega društva z domžal-skim društvom delijo teptalnik, ki sta ga leta 2000 sofinancirali občini Domžale in Trzin. Primeren je tudi za tekaške proge, ki so jih tako kot že v prejšnjih letih uredili na travnikih za plinarno in na men-geškem polju. Treba je reči, daje tudi med Trzinci kar nekaj takih, ki se navdu-šujejo tudi za tek na smučeh, zato ni čudno, da z veseljem pozdravijo urejanje tekaških prog v okolici Trzina. Proge so kar dobro obiskane, čeprav je třeba reči, da suh sneg ni ravno najbolj primeren za urejanje tekaških prog.
V	smučarskem društvu pa z vso vnemo razmišljajo tudi o zimskih šolskih počitni-cah. Rado je povedal, da za počitnice na-črtujejo začetni in nadaljevalni tečaj smučanja. Lani so se za tečaj zanimali le štirje nadebudni smučarji, kar paje bilo premalo za sestavo skupine. Prepričani so, da bo letos bolje.
V	svojih vrstah imajo več vaditeljev in tudi učiteljev smučanja, ki obvladajo svoj posel. Na smučišču delujeta dve vlečnici. Za otroke, ki se še učijo stati na smučeh in prvih zavojev, je še zlasti primerna mala vlečnica na položnejšem terenu pod brunarico. K brunarici, ki obratuje enako kot smučišče, od 10.-16h, vsako soboto in nedeljo, med počitnieami pa tudi med tednom, radi prihajajo tudi drugi Trzinci in okoličani. Prizadevni člani društva so s Stevilnimi prostovoljnimi delovnimi akci-jami lepo uredili njeno okolico, tako da se obiskovalci z veseljem zadržujejo pred njo, se sončijo, opazujejo dogajanje na smučišču in se pogovarjajo s prijatelji. Brunarica s svojo okolico in tudi »ponud-bo« seje odlično izkazala tudi v poletnem času, saj trzinska društva in druge organizacije vse pogosteje pri njej radi pripravljajo piknike in druge zabave. Brunarica, v kateri postrežejo zosvežilnimi napitki, pogosto pa tudi s kranjskimi klobasami in drugim, nudi tudi prijetno zavetje ob sla-
bém vremenu, na sploh paje v njej vedno prijetno počutje.
Za dobro delovanje smučišča zdaj naenkrat skrbi tudi po deset članov društva. Kot je povedal Rado, pa so trzinski smučarji smučišče in brunarico prizadevno urejali in os-krbovali tudi v poletnih mesecih. Nič koliko ur so prebili tam in marljivo, seveda pros-tovoljno, delali. Občasni obiskovalci lahko
Dogajalo seje v soboto, 18.01.2003, v trzinski Dolgi dolinjj Kljub temu da me težko kdo prepriča, da v soboto vstáném pred kosilom, sem se ob desetih vendarle odpravila pogledat, kaj se dogaja na našem smučišču. ln bilo je kaj videti. Stari in mladi Trzinci so se pripravljali na tretji občinski veleslalom, kot da bi šlo za življenjsko pomemben projekt.
Vsa pohvala organizatorjem, saj je proga vzdržala oba teka, bila je lepo pripravljena, sama postavitev vrate paje bila primerna tako za najmlajše (ki so tekmovali
vedno opazijo kakšno spremembo ali iz-boljšavo, šele ko smučarji povedo, koliko delà so vložili v to, pa se člověk zamisli in prav gotovo smo si vsi edini, da bi smučarji kot nagrado za vsa svoja prizadevanja res zaslužili pravo, s snegom bogato belo zimo.
Ana Oblak
s polovice proge), kot tudi za tište bolj zah-tevne smučarske entuziaste. Tisti, ki vas ni bilo, vam je lahko žal, saj smo poleg spektakularnih padcev lahko občudovali zavidanja vredne stile smučanja in končni rezultati so bili samo pika na i doga-janju.
Pohvalno, pohvalno, pohvalno je vođenje Tomaža Šinka, saj je ob vsakem tekmoval-cu podal duhovit komentar in prav prijetno gaje bilo poslušati.
Da pa boste prav vsi obveščeni, dodaj am rezultate tekmovanja po kategorijah in vas do naslednjič lepo pozdravljam.
SLALOM V TRZINU
:--:——__________ _____________________________ _ .—:-------
3. VSL občine Trzin 18.1.2003, prvi tek: 10:30, drugi tek: 12:30 (Proga: Dolga dolina)
Predšolski dečki	i.tek	2. Tek
1	Korelc Anže	14.19	14.62
2	Jare Benjamin	13.93	15 02
3	Kavaš Matej	17.03	14.66
Deklice 1.-4. razred
1	Gregorec Neža	25.07	26.01
2	Cerar Eva	29.80	26.72
3	Smole Nina	36.65	30.72
4	Bobnar Rebeka	46.05	
Dečki	1.-4. razred		
1	Podlogar Tim	26.30	25.18
2	Habjan Jure	27.22	26.36
3	Kavaš Andraž	30.32	29.07
4	Kogovšek Jaka	31.34	30.97
5	Šinko Tine	34.52	33.17
6	Peternel Jaka	33.85	35.54
7	Lap Jan	30.16	44.25
8	Peternel Matevž	39.46	39.09
9	Vrbovšek Klemen	28.92	28.64
Deklice 5. - 8. razred			
1	Gregorec Žiga	20.12
2	Pestotnik Jure	22.71
3	Jemc Jan	24.03
4	Lap Grega	24.32
5	Žmitek Martin	24.67
6	Kogovšek Domen	25.37
7	Hribernik Peter	25.65
8	Dermastja Aljaž	28.38
9	Hrovat Matic	29.33
10	Kotar Nejc	30.65
11	Kogovšek Gašper	19.65
12	Špendal Dan	26,37
13	Lap Grega	24,32
1	Grad Teja	20.96 20 15
2	VodlanAjda 27.77 27.16
3	Mušič Nina	29.09 31.24
Dečki 5. - 8. razred
19.53 22.62 23.04 23.84 23.61 24.98 25.11 26.41 26.65 27.58 52.96
23,84 Veteranke nad 55 let
1 Erceg Angela	29.17	28.03 Veterani nad 55 let
1	Župan Anton	22.26	22.08
2	Robas Janez	25.22	24.73
3	Pavlič Franc	84.79	38.07
Veteranke 45 - 55 let
1 Skočir Regina	25.14	26.06 Veterani 45 - 55 let
1	Strehovec Franc	18.99	18.73
2	Kovač Bogo	21.58	21,39
3	Hrovat Marko	23.65	23.54
26.54
4	Jenstrle Tone	27.51
5	Ručman Marko	28.32
6	Rakef Janez	24.09	24.33
Članice 35 - 45 let
1 Peternel Mateja	38.48 27.21

65.69
'AU»ICA SOU
DIRKASKA DRUŽINA HABAT PONOVNO USPESNA
-otociklistična sezona 2002 seje za dirkaško družino Habat-Kozole končala nadvse uspešno. Najmlajši član te družine, 12-letni Silvester, je v pokalnem prvenstvu v kategoriji MINIMOTO do 14 let v skupnem seštevku dosegel 1 .mesto. Zmagal je kar na štirih dirkah, na eni dirki pa ni
zuuz

ZAVAROVAl NIC ft MARIBOR
Z /eve: Manca Katrašnik Silvester Habat in Tilen Tarbižan
nastopil zaradi poškodbe roke. Konec novembra je nastopil tudi na dvoranski mednarodni dirki v Linzu v Avstriji, kjer so po trije dirkači v eni ekipi vozili dveurno vztrajnostno dirko. Z Danielom MOsslingerjem in Stefanom Kerschbaumanom je zasedel odlično drugo mesto. Nastopili so vozniki izNemčije, Avstrije, Italije, Sviće, Češke in Slovenije.
Na prvi motociklistični dirki v industrijski coni Jarše je bila v odlični organizaciji AMD Domžale prvič v Sloveniji izpeljana dirka v SUPERMOTU v razredu do 85 ccm za voznike, stare do 16 let. Mjub temu daje bil Silvester prvič na takem motorju, je zasedel
5.mesto.
V razredu MINIMOTO SENIOR je za zelo razburljivo sezono Poskrbel Marjan, ki sije šele na zadnji dirki z zmago privozii naslov pokalnega prvaka. Skupaj je zmagal kar na treh dirkah,
enkrat je osvojil tretje mesto, na predzadnji dirki paje moral od-stopiti zaradi tehnične okvare motorja.
V razredu SKUTER do 50ccm sta nastopila Uroš in Luka, ki sta se uvrstila prav na vrh. Uroš je že tretjič zapored uspel osvojiti naslov državnega prvaka, Luka pa sije z zmago na zadnji dirki v Jaršah uspel priboriti naslov državnega viceprvaka. Vsi štirje so tekmovali za AMD Kamnik.
Za tekmovalno sezono 2003 fante čakajo novi izzivi, saj presto-pajo v višje razrede. Silvester kljub 12-im letom prestopa v razred MINIMOTO SENIOR in SUPERMOTO do 85 ccm za voznike do 16. leta starosti. Uroš prestopa iz razreda 50 ccm v razred do 70 ccm. Luka pa ostaja v razredu do 50 ccm. Marjan se bo v prihodnji sezoni preizkušal v razredu SUPERMOTO. Sponzorja sta: Sitar pneumatic center in trgovina Habat moto center. K dobrim rezultatom je z odlično pripravo motorjev pri-pomogel mehanik Boštjan Trampuš.
Miran Kokalj
Luka Kozole in Uroš Habat
Kjer je veselje, ne preštevajo besec
Nemški
18.16 20.62 22.23 22.29 22.36 24.38 19.92 25.05 26.63 28.23 44.89
18.39 19.10 20.33 18.39 21.14
37.18 41.40 44.50 44.66 46.10 48.61 49.97 51.87 53.81 58.32 66.56
36.54 38.15 40.65 41.58 42.45
Člani 35 - 45 let
1	Jankovič Jože	19.02
2	Iglič Roman	20.78
3	Ziegler Boštjan	22.27
4	Kogovšek Tomaž	22.37
5	Pečuk Silvo	23.74
6	Gorenc Dušan	24.23
7	Rosman Mare	30.05
8	Izda Marjan	26.82
9	Peternel Miha	27.18
10	Korelc Andrej	30.09
11	Gjergek Anton	21.67
člani 20 - 35 let
Zgonc Emil Mestek Mitja Škrlep Damjan Ogorelec Gašper Matko Andrej
18.15 19.05 20.32 23.19 21.31
Pa še nekaj slik s tekmovanja
Kdor ima močne roke, bo premagal enega, kdor ima veliko znanje, jih bo premagal tisoč.
Tatarski
STRELSKE NOVICE
7. prehodna skirca Borisa Paternosta
XJspešno srno izpeljali sedmo zapo-redno tekmovanje za prehodno skirco Borisa Paternosta. Tekmovanja seje udeležilo 45 tekmovalcev v disciplini s pištolo in 57 tekmovalcev v disciplini s puško. Tako kot že nekaj let so se tudi letos odzvali střelci iz tujine, saj je bilo prijavljenih kar 17 strelcev iz sosednje Hrvaške, zaradi vremenskih razmer pa je přispěla le ekipa deklet iz Strelskega kluba Zrinjevac, ki so nastopala v disciplini s puško.
Prvič smo na tekmovanju dobili tudi tr-zinskega zmagovalca, saj je s pištolo zmagal Srečko Vinko član našega društva in med drugim tudi član B repre-zentance Slovenije. V finale je štartal iz 3. mesta in se počasi prebijal do zmagovalca. V disciplini s puško je odlično streljal tudi naš Jernej Adlešič, ki je z rezultatom 580 krogov osvojil 13. mesto.
Zmagovalec v disciplini s puško je ponovno postal Rajmond Debevec, ki je v finálu kar třikrát zadel strogi center, to-rej 10,9 in poživil finale, ki gaje spre-mljaio preko 50 strelcev in obiskoval-cev. Ekipno pa so dekleta SK Zrinjevac zmagala in za eno leto je prehodna skirca odpotovala v Zagreb.
Ob odličnih organizacijah vsakoletnega tekmovanja se število tekmovalcev po-večuje, naj bolj vzpodbudni pa so kas-nejši odmevi, saj so dekleta iz Zagreba izjemno pohvalile naše tekmovanje in obljubile, da bodo za naslednje leto promovirale tekmovanja v vseh večjih klubih na Hrvaškem.
Lep strelski pozdrav, Damijan Klopčič
Moder člověk je velik tudi v malenkostih, hudoben majhen tudi při največjih stvareh.
Kltajski
Tisti ni moder, ki ne zna biti o pravém času nor.
Izboljšanje usposobljenosti, ustreznosti in konkurenčnosti kmetijstva v Podjetni Regiii
Izobraževalni projekt občin Kamnik, Moravce, Mengeš in Trztn, k, ga sofinancira Delegacija Evropske komisije v Ljubljani (v okviru Programa malih projektov PHARE)
zrr 7? ^—*
in razvoja podeželja, predvsem z vidika osvSiaoJSfïï" I Prednostnih Podro^J Je bilo tudi področje kmetijstva razvojnega programa Podjetne ^o °bčiM	podlagi Skupnega
kmetovalcev z naslovom »Izboljšanje usposobljenosti u tre™ JfinT, f ' ,paj obllkovaie Pr0Jekl >zobraževanja na razpis. Projekt je vreden dob/ih L S^^^S^^SS^ v Podjetm Regiji« in ga prgavi
komisije izbrala za sofinanciranje, kar pomen,, da bo prispevala 80% sred" v P dS VnÍ, fl?"™ T^ ^^ edini med odobren,m,, ki so ga prijavile lokalne skunnmri	1a ?	' delegaClje 50 ProJekt Pohvalili, sajj
občin skupaj, tako da je zgledVedoW^^	"	^ ker Je	^ Povilo ve
S projektom nameravajo sodelujoče občine predvsem spodbuditi kmetovalce k h„li<Pm„
darstev, k sodelovanju in trženju lokalnih kmetijskih proizvodov pa ho «	^	g°SP°-
sredstev. Tako naj bi se povečala konkurenčnos kmeSjZv"^f^T f pridobivanJe bodo sodelujoče občine skozi ta projekt usmerile svoje	^ ^
sodelovanje z njimi in s strokovnimi organizacijami.	P P aktlVn0Stl 23 kmei°valce m .zboljšale
V okviru projekta bo organizirana serija osmih delavnic na Stiri različne teme ki se iih hnrtn ,,h ut ■ « sodelujočih občin. Na delavnicah bodo udeleženci s pomočjo stro S «« ^r™ kmet°Va,CÍ '
-	osnovno načrtovanje del ,n razvoja kmetije, spremljanje stroSkov ter finančn.h tokôvJ
-	združevanje ponudnikov, prednosti skupnih dejavnosti na kme.ijah in trženje proizvodov
-	možni viri financiranja kmetijstva, zahteve oz. pogoji za uspešno prijavo	'
-
CjSalo razvoj in financiranje njihove dejavnosti, h^ati Jpa ^S^SS^^S^Z ° ^^
z trr in strokovne s ^s
izvedenih delavnicah pr pravljen tudi Siisï^ď^SS^-	T'J	V °kvirU pr0Jekta bo P°
•erenu preverilo učineE delavnic in jihÏ^SETÏÏSÏÏÏîS^SE^SS^ TŤ	^ W * dej3nsk°
Velike Planine, Male Planine in Go Ske Planine vanTna bodo vk i. f 8 *J ^^ ^ b° P°tekal na območJu Območjeje bilo izbrano zaradi križanja	Opomena obm^	delavci.
Dodalne informacije o projektu in sodelovanju na delavnicah:	___
Občina Trzin: Jorg Petrovič, tel. 01/564 45 43 Oikos d.o.o.: Mojca Hrabar, Matjaž Harmel, tel. 01/7226 400
Mali oglas
Diplomiran inženir matematike instruira matematiko za osnovne, srednje sole in fakultete - pokličite preko __GSM 040/550 040-Martin.
Testenova 69,1234 Mongoš
^ámm^fítL Tel" 723"02-70',ax 723-02-75 GSM 040/730-275
AVTOMATSKA VRATA e-mail: filshop@siol.net
Z DALJINSKIM ODPIRANJEM	http://WWW.filshop-Sp.Si
SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA
Crawford
GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA, NAKLADALNE PLOŠČADI
Modrost je drevo, ki raste v srcu tnrodi sadeže na jeziku.
Arabskl
j(po JE SPET UÇASHIL LUČ?/
ÉtTÉBfcÀJM
m>3 s® m> mmmwL® v wimmJ ©m^oD^u«^ mtm&m i
		RENAULT
		
Ker ™redf ,vu Odseva ne vemo za vsako pnredi.ev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljalo kako zanimivj pnrcd, cv^da nas o ,em obvestijo. Vročo síran ureja Tanja Prelovšek, za,o se s svojim, podatki obraćajte nanjo ítel.šl. 564 . 73	I
Pokličite Tanjo in za vaso prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
[pwmra m nova vozila gjetnik mm \m im®®® srr
18.02. 24.-28.02.
Sobota-konec januarja marec 27.02.-04.03.
14.03.
29.01. 18.00 PD Onger Trzin - Mladinski odsek
31.01.	21.00 Studentski servis Domžale in
Kamnik, KUD F. Kotar Trzin
08.02.	19.00 Občina Trzin in KUD Franc
Kotar Trzin 14.02. 18.00 PD Onger Trzin 17.02. 18.00 Občina Trzin Žerjavčki
Društvo prijateljev mladine Društvo prijateljev mladine
Društvo prijateljev mladine Turistično društvo Trzin
NAPOVEDUJEMO:
Turistično društvo Trzin
Občni zbor mladinskega odseka
KIŠTA (sodelujejo: KS!HT, Los ventilos, Bitch boys. Ultra) Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku Občni zbor društva
Prostorska konferenca (v dvorani KUD Franc Kotar) /glej str. 4/
Občni zbor društva
Deiavnice med zimskimi počitnicami
Smučarski izlet
Pustovanje Pustne prireditve
Predavanje: "O balkonskem cvetju, zasaditvi balkonov in vrtnarstvu po svetu"
Obvestila:
>	Planinsko društvo Onger Trzin - Mladinski odsek (Planinski krožek za osnovnošolce vsako sredo od 15. do 16. ure (učilnica zemtjepisa), srečanja za dijake in študente vsak drugi četrtek v mesecu od 20. do 22. ure v društveni hišici)
>	Žerjavčki vabijovse ki bi se jim rudi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob 16.uri v Bar »Doza« (zraven picerije)
>	Ob ugodnih snezmh razmerah lahko vsak vikend snmčate na smučišču v Dolgi dolini. Vabi Smučarsko društvo
	Vlado,
"i	Izgubljam zvok tvojega smeha.
• • A	Si ga odnesel s seboj?
	Ko bi se vsaj še za trenutek lahko s
^ M	teboj smejala fantu, ki cepeta z
H	nogami od sreče, ker sliši najljubšo
	pesem!
A jaz slišim Kreslina in mislim na rožo, ki bo cvetela	
namesto tebe.	
Pa saj nisi mogel iti daleč, če vendar še vedno čutim	
tvojo srčnost in vidim tvoje tople oči.	
Pogrešan si, ti Ijubimec življenja.	
Srečno pot, prijatelj!	
	Ana
V spomin
VLADU NADJ U
Odšel si, sredi veselja, ko smo vsi praznovali in o slovesu ni razmišljal nihče. Delali smo náčrte, si izrekali dobre želje in ludi ti si bil poln idej in želja. Niti na kraj pameti ni nikomur prišlo, da nas zapuščaš.
Ostala je Ie praznina in obžalovanje. Vlado, hvala ti za tvoj trud, požrtvovalnost in humor. Veliko si pomagal pri nastajanju in delovanju trzinske šahovske sekcije. Res si živel za šah. Lepote kraljevske igre si želel deliti tudi z drugimi. Precej številk Odseva so popcstrile šahovske novičke in zanimivosti, ki si nam jih prinašal iz meseca v mesec. Tam bodo še dolgo zapisane, kot si se ti zapisal v naša srca. Veliko si storil ludi na področju rekreacijskega športa v Trzinu. Tudi zato te bomo pogrešali. Vlado, hvala ti!
Uredništvo Odseva
PRIDITE IN SE ZAPELJITE a Z NOVIM MEGANOM
RENAULT AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 26, Domžale
DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure
Prodaja vozil: 01/56 27111 041/648166
Servis:	01 / 56 27 333
Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax:	01/56 27 444
E-mail: tomaï.setnikar.avtoset§dealer.renault.si
říVTOLICflRSTVO VIDMfiR
'	Nudimo vse ovtoiičorske
in ovtokleparske storitve
Haklova 7B, 1236 Tizin, Tel.: 01/564-20-27
SLASČIČARNA OGER
stari Trzin, Mengeška 26
i I í,
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort . Po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domaće piškote in ostale slaščice. Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE
ASA POSEBNA ZELJA!
Vi přinesete sliko, mi po njej naredimo torto! Tel.: 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure
ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
■ ČIŠĆENJE STEKLA
*	TALNIH OBLOG
*	OBLAZINJENEGA POHIŠTVA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOLIJOGIJI...)
*	GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL
*	STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA
*	STROJNO ČIŠĆENJE 1N IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
*	LAM. ZAVES IN ŽALUZIJ
*	ROLOJEV
*	ZATEMNITVENETERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!

clean beat d.o.o.
Pod gozdom 17, 1236 TRZIN
tel/fax: 01 / 721-0-432, gsm: 041 ,/ 630 671
e-mail: samo.rnusic@siol.net