StCVa 140 (Posamezna številk« > rimjtv.) W Trat«, w »on«dH1t, 21. w|a 1917 Letnik XLIU Izhaja vsak dan, tud! ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Ureu i itvo. Ulica Sv. FranĆHlu A*i«kega Jt 20. L u*d*r. — Vsi do- -i raj »e poSljajo uredništvu lista. Nefrankirana piama se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrafajo-telajaHdj ia odgovorni urednik Štefan Oodina Lastnik konsord) li« i .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z Om rjo: m poroti vom v Trst'\ ulica Sv. FrančiSka Aitškega 5t. 20. Teiefcn ureduikva in uprave itev. 11-67. Na ročni a a anaia : Za celo leto.......K 31 20 Za pol leta.................15 60 Z2 tri mesece................ 7 80 ta nedeljsko Izdajo za celo Ido •••••• . 6*30 za pol leta......................m Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarje^ zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolon* Cena: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- _ vodov...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta .............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inserarni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti« — Plača in loži se v Trstu. Uprava In inseratni oddelek se nahajata v uHgt Sv. Frančiška AsiSkega St. 510. — PoStnohranilniČni račun It. >41.052. Zvezno ormadna poročila. AVSTRIJSKO, nt NAJ, 20. (Kor.) t radno se razglaša: 2\i. mainika 1917. Vzhodno in jugovzhodno bo-»išče. — Neizpremenjeno. Italijansko bojišče. — Deseta so k a bitka se nadaljuje. italijanska pe-h©*.. ie hi:a včeraj do popoldanskih ur precej nedela v na. Tem srdiie»ši pa je bil zvto p ceo o v ozemlju od Tolmina do Gorice topov ski hoj. Na severnem krilu tega odsekaj;: konc-aurkaii ogenj na>ih topov pr»-H»l pri Avčah na levom bregu reke v ene/ vitega sovražnika, da se je umaknil čez reKo. Ob 3 popoldne je izvršila sovražni pehota pri Vodicah zopet izredno nočen napad. Prišlo Je do (fivffli boiev, v katerem so ostale končno po več ur trajajoči borbi moža proti motu naše hrabre čete zmagovalke. Sovražnik je bil s proti-apadoni ob najtežjih izgubah pognan lavzdoL Istotako so se Izjalovili vzhodno Gorice na obeh straneh Rožne doline izvršeni sunki Italijanov. Na kraSki planoti mio pri nekem sunku v sovražne zakope HleH 3 oficirje i« 30 Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO. BLROLIN, 20. (Kor.) Veliki glavni stan, 20. c! tlnika 1917. / a p a d n o bojišče. — Armada kralje žča Ruprehta: Pri Arrasu je bojno de-!uvanjc zopet narastlo. Na obeh straneh Vio;iehy so napadli Angleži zvečer po : ratkl močni pripravi z .nočnimi silami; hfli s o povsod odbiti. Tekom noči je bilo ftl :vsko delovanje med AcheviHom in : >uCwi iom izredno živahno. Ob dnevnem vi i se je pričel na tej črti silen bobna-jrc ser.j, ki so mu južno Scarpe iški uepadi. — Armada nemškega ce-Farjevffie: Dcčlm se <>b AispJ sovražni ui povečal, narašča srditost tepov-e^j boja v SaifipanU stalno. One 18. : a.nika osvojeno postojanko pri Braye smo obdržali kljub močnemu francoskemu nspndu. — V zračnem beju in z obram-h.iii.i ognjem smo sestrelili včeraj 8 so- \ -p/mih letal. ________ V 7 1: o d n o bojišče. — Nobenih posebnih cogodkov. Macedonska Ironta. — Več sovražnih napadov preti postojanki pri Kra- • ici, vzhodno Cerne, je bilo odbitih ob težkih izgubah za sovražnika. Prvi generalni Kvartirmojsterj d1. Lud^ndorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 19. (Kor.) Generalni »tato poroča: Macedonska fronta: Po krvavem porazu in po težkih izgubah, ki so jih doživeli naši nasprotniki od 16. do 17. t. nt. \ neprestanih brezuspešnih napaiHi podnevi in ponoči, je bilo Janes bomo delo-\ 3nhj razmeroma manjši. Eden naših Iz-vidnlh oddelkov ie prodrl na vzhodni breg Prespar.skega jezera, zasedel sovražne ^irelske jarke in se vrnil po uspešni iz-v e*lbl naloge s 7 ujetniki francoskega peš-rolka št. 167. Sovražna skupina, ki je poizkušala napredovati vzhodno Dobrega p dja. je biia razpršena z ognjem. Na obeh ^MUieh Vardarja praske med patrutif.ml in predstražami na predozemlju pri AJčak — Romunska fronta: Dve sovražni torpedovki ste obstreljevali Manga-I jo: naše obrežne baterije so ju pregnale. TURSKO. CARIGRAD, 19. (Kor.) Iz glavnega tana sj poroča: Kavkaška fronta: Na le- • em krilu je bil manjši napad Rusov odbit Ruski brezuspešni topovski ogenj se inKV-IHije. — Na ostalih frontah nobenih \ JŽnih dogodkov. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. tTidjuika. — Na julijski front! smo tek^m noči zavrnili nenadne napadne poizkuse proti našim postojankam na višini (Vodice). Ifc. t. m. zjutraj so pričele raše čete s krepkim napadojii v svrho osvojitve važne višine 652 (Vodice), za-Uiie^a sovražnega odurnega središča severno Svete Gore. Akcija >e bila težavna in je zahtevala mnogo časa ra)Ji žilavega odpora nasprotnika, ki ga je podpirala številna, v bolj za-daj ležečih postojankah razpostavljena artiljerija vseh kalibrov. Našim fizilirjem. ki so prodirali od skale do skale, se je posrečilo izslediti sovražne oddelke v jarkih in na višinah ter uničiti strojne puške. Posrečilo se nain je, da smo dosegli pet vas je napadla vaša bolezen. Kapitan se k *«ato zopet j>ostavil za d\T*>oj in dejal: Pojdite! Pričel moram neizogibno z v ašim zdravljenjem. i"(xid tudi na ta poziv Je ostal de Loze-ril za ono masivno igralno inizo, ki ga je, l;>čeč ga od nasprotnika, varovala prehitrega napaJa. — Toda iM>teni, v ril irtc« Hanibal, — je začel zopet, — če niste govoril s svojo hčerjo, kdo vas pa je potem pregovoril, ua me poizkusite spravtti s sveta? — Kdo? Neka izborna svetovalka? Iavcem in da ukrene tozadevne predpriprave, bo odredila provizorična v!a*Ja vse neobhodno potrebne priprave, da zagotovi kar največjo produkcijsko množino za deželo potrebi.ih poljskih pridelkov uredi izkoriščanje zemljišč v interesu narodnega gospodarstva in 'dejavnih razredov. 6. Provizorična vlada bo v prizadevanju, •in polagoma preustroji finančni sistem z reformami na demokratični podlagi, posvečala svojo posebno pozornost močnejši pritegnitvi posedujočih razredov k'lede direktnega obdavčenja (pridobnin-ski davek, obdavčenje izrednih dobičkov v vojni, zemljiški davek itfd.). 7. Dela v interesu uvedbe demokratičnih organov v samoupravi se bodo nadaljevala kar n&jvztrajneje in hitreje. 8. Provizorična vlada bo ukrenila dalje vse potrebno, da bo ustavodajna skupščina v Petrogradu skiicana kolfkor mogoče hitro. Smatrajoč z vso resnostjo uresničenje gori navedenega programa za svoj cilj. izjavlja provizorična vlada odločno, 'ia je blagonosno delovanje mogoče le pod pogojem, ako b.i uživala vlada popolno in neomajno zaupanje vsega revolucionarnega naroda in ji bo dovoljeno, da dejanski razpolaga z vso silo. ako hi bilo potrebno, zagotoviti pridobitve revolucije in njenega nadaljnega razvoja. Poživljajoč vse državljane odločno in nujno k varovanju enotnosti po nfovižorični v!a« M utelešene oblasti, izjavlja provizorična vlada, da bo v interesu blagra domovine ukrenila najenergičnejše odredbe proti vsakemu poizkusu protircvolucijonarnega značaja kakor tudi proti anarhističnim, nezakonitim in nasilnim dejanjem, ki desorga-nizirajo deželo iu pripravljajo tla za proti-revoiucijo. Provizorična vlada upa, da zamore na tem potu računati na odločno podporo vsakogar, ki ljubi svobodo Rusije. Slede podpisi ministrskega predsednika kne/a Lvova iu ostaiih ministrov. Oklic kadetske stranke. PETRO GRAD, (Kor.) Osrednji odbor kadetske stranke objavlja poziv, v katerem izjavlja, da je kljub demisiji Milj ukova in njegovega.končnega izstopa iz kabineta kakor tudi kljub težavnemu stališču, ki je nastalo vsled tega za njegove v kabinetu ostale kolege, o»Jbor mnenja, da zahteva velika nevarnost, ki grozi domovini, od članov stranke brezpogojno samozatajevanie in hrezpridržno požrtvovalnost. Kadetska stranka izjavlja, odobravajoč odločno obrambo mednarodnih interesov Rusije od strani M i Bukov a. da zamore prejkoslej zaupati le taki politiki, ki temelji na neločljivi zvezi z zavezniki in s'remi za varovanjem pravic, dostojanstva iu življenjskih interesov Rusije. Stranka naročuje radi tega svojim zastopnikom v novem kabinetu, da na) skrbno pazijo na to, du se bo ta naloga brezpogojno tudi obdr/ala. Kredit za novo ameriško trgovinsko brodovje. VVASHINGTON. 19. (Reuter. — Kor.) Senat je odobril dodatni predlog k vojnemu proračunu, ki določa 4*tO milijonov dolarjev za takojšnjo nafoavo trgovinskega brodovja. Gmotni prlbotjški za javno uradništvo na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 20. (Kor.) Včerajšnji ministrski svet se ie podrobno pečal z vprašanjer^ javnih uradnikov ter je sklenil, da se javnim uradnikom z ozirom na veliko draginjo čim prej na.kaže dra^inj->ka dokla-Ja v svrho nabave najnujnejših potrebščin. Nadalje ie sklenil ministrski svet, da se s prihodnjo indeninltetno predlogo predloži držav nemu zboru načrt glede povišanja družiuske doklade (v splošnem na dvojnb izmero sedanje višine) in glede razširjenja te doklactp tudi na one kategorije javnega uradnfštva, ki dosegaj niso bile deležne dsužinske doklad«. Zahtsva iasa. Podpl&ui^ testo volno posojilo. — In kako ji je ime? — Previdnost, dragi mog*. Da, ona modra previdnost, ki nam vedno pravi, da je treba spraviti s sveta vraga, preden nam on sam stori to ljubav. O kar ste videl ono sliko, vas je, ne vem zakaj, obšla fantastična želja, ua bi se bavil z nami... Ali je res tako ali ne? .... Ali imate1 prav ali ne?----Ne vem____ Porazgo-1 vorim se o tem z Avroro. Ker se pa ne morem porazgovoriti ž njo prej kot jutri, se mi zdi najlnvie, da pričnem s tem, da vas takoj odstianiin. Najhujše, kar se mi more zgoditi, ie pač, da bom jutri ves obupan, da sem vas ugonobil... seveda v slučaju, če bi se bil zmotil. To je povedano odkrito, ali ne? — Zelo odkrito, puznaran. — In tudi zelo previdno? — Ne. o tej zadnji točki nisem popolnoma vašega mnenja, — je menil de Lozeril s smeškom. — Kako? Ali ne smatrate za modro pre- vidnost. če vam preprečim, da bi šel brbljat drggam? — Da, 6e bi v kljub temu drugje ne b41i obveščeni vkljub vsemu temu. — In kdo, vraga, jih neki obvesti? — je vzkliknil Fouquier začudeno. — Kdo vam pravi, da bi ne bil jaz s pismom obvestil druge ljudi o vzroku, zaradi katerega me hočete ugonobiti? Na ia odgovor, ki mu je pokazal pretečo nevarnost, je bil Hanibal nekoliko v zadregi, potem pa se je posmejal na glas. — Ha, ha! Kmalu bi ^e bil dal ujeti po vašem zlobnem domisleku. dasiravno je popolnoma iz trte izvit. Pozabil sam, da tedaj, ko ste prišel v palačo, niste imel niti pojma o sliki, ki so vam jo pokazali iu in na katero sle potem zgradil svoje domneve. Ker torej niste niti slutil, kaj vas čaka tu. tudi niste čutH potrebe, da hi bil obvestil svoie prijatelje, da greste semkaj. -- Zaključek ie i»rav dober. Toda ali Pred zasedanjem držaonešo zbora. Iz ozirov na vnanje nizmere države je naš narod opuščal vsako politično razme-r;co, se je izogibal vsakega političnega spora. Dokazal je torei popolno samoza-tajevanje in disciplino, tJa si avstrijska vlada nimogL želeti bolje. Vkljub težkemu položaju celokupnosbi smo morali prebiti mnogo grenkih izkustev, dosti izzivanj, ki tvorijo sedaj orožje v naših rokah. Danes, ko ie minula — in nadejamo se, da se ne pov rne več — tista doba, ki je nalagala našemu narodu samo žrtve iu mu prepre-čala izražanje tudi najskromneje želie — danes moremo odkrito povedati: ako so narodna trvenja kdaj škodila naSi državi, treba proglašati za to škodo odgovorne tiste ljudi, ki bi onemogočali narodno In kulturno življenje tnladlm narodom, tiste ljudi, ki so tirali imperialistično ix>litiko notri v državnih mejah, ki so hoteli po-jamičarfti narode, da bi mogli svoje izrabljene sile nadomestiti z živimi in močnimi energijami zdravih in nepokvarjenih naiTJiov. Nade vest ie čista! Tisti veliki in neodpustrri zločin, ki so ga počenjali drugi, nos ni mogel omadeževati: ni! nismo nikdar kradli kakemu drugemu narodu — duš! Ako motrimo našo politično borbo, odkar je začela, vidimo, da je ta naš boj vsikdar temelja na načelih pravičnosti. Nidkar nismo hoteli kratiti drugim naroJom onega, kar smo sami sebi želeli! Začetek in konec naše borbe je bit: ravnopravnost. Ne moremo torej misliti, da bi to načelo, ki mu ni oporekati z nobenega poštenega stališča, ki mu nikdo ne more odrekati velike moralne vrednosti, ki je edini možen princip prijateljskega življenja naroda poleg naroda — da bi ta princip mogel biti škodljiv državi in državni misli. Država, ako naj bo jaka, mora biti zgrajena edino le na neoporečnih etičnih podlagah. To je bilo torej tisto veliko edinstveno načelo, ki naj bi je bili ulJejstvili naši državniki, a s tem bi bili dosegli tudi to, đa bi bilo danes v naši državi manje analiabetov. več Izobraženih poljedelcev^ tu temu primerno tudi manje — pomanjkanje hrane! Ne smemo namreč pozabiti, da je v Avstriji dovolj zemlje, da bi mogla prehraniti sebe :n severnega zaveznika. Zdi se neverjetno in je vendar tako: v zanemarjen?« narodnostnega problema v Avstriji In posebno še na Ogrskem so — to naj čujejo tudi naši socijalni demokrat je! — glavni vzroki pomanjkanja hrane. Tisti torek ki bi hoteli tudi danes še gospodovati, kakor so go^odovali pred vojno, so postali nehote sckrivci zločinske politike Anglije. S to v zvezi so ustvarili možnost izstrailova-nls. Mi smo pripravljeni stopiti pred vsako nepristransko ^odbo, predložiti tam vse naše politične programe; in ako se more najti v njih Ie mrvico krivlčnosti in v tem narodne nestrpnosti — naj nas kaznujejo z najstrožjo kaznijo. Stopamo torej v novo parlamentarno perijodo z jasnim čelom, mirno dušo in zavestjo: pred vojno nismo zagrešili ničesar, a v času vojne smo — vzlic za-sramovaujein in izzivanjem — ostali zvesti Ln požrtvovalni podaniki in moremo zato neprikrito povedati svoje misli in voditi naš politični boj. Od 16. stoletja do danes ie naše bojno geslo- za staro pravdo! Naj se pravice pravično dele vsem narodom in bolje bo za nas in tudi za državo! »Urv. List <. Nekoliko HK o vojnih ciljih Italije. (ZvršetekJ Ostaja le še eno oeemije. kjer imajo Italijani še večino po številu: Trs*. Na ljudskem štetju leta 1910 je bilo od — 190.913 prebivalcev Trsta 118.959 italijanskega, 56,916 slovenskega, 2403 srbo-hrvatskega, 11.846 nemškega jezika — ostali so bili mešani. V odstotkih izraženo je bilo 62'3l odstotka Italijanov, 29'81 Slovencev, V26 Srbo-Hrvatov, 6'21 Nemcev. V času od leta 1900 do 1910 je pa slovensko prebivalstvo Trsta porasti o za res nočete nikakor priznati, da sem ta-čas* kar sem v tej hiši, storil ta čin previdnosti ? — Saj sva bila ves čas skupaj. — Oprostite, dragi prijatelj, pozabljate* da ste odšel iz sobe kroge risat na pesek v vrtu. - — Da, toda tedaj sem vas zaklenil. Potemtakem bi bil naravnost vaš angel varili moral priti skozi dimnik sem doli po ono vaše pismo. — Pa reciva torej, če vam je tako všeč, da je bH moj angel varih; toda zagotavljam vas, da je bilo pismo vendarle odposlano. — Ta, ta, ta! To povejte drugim ljudem, dragi moj, — je dejal Hanibal z neverjetnim smehljajem. — Torej mi-ne verjamete? . — Tako gotovo ne* dragi moj baron, da vas zabofiem kot psa, če se boste še dalje obotavljal moško se spoprijeti z menoi. 1880 1890-99 mo 1905 1909 1910 1911 100 odstotkov, italijansko pa le za 2 odstotka. Ako bi se bilo relativno ponino-ževanie Trsta dalje razvijalo v istom razmerju, bi bila italijanska večina prista-niščnega mesta ob naslednjem ljudskem štetju izginila. Torej tudi v tem nrista-niščnem mestu, ki je Italijani najbolj reklamirajo, je bila italijanska večina že na kaj šibkih negah. Obdana je biia okolo in okolo od slovenskega prebivalstva, močno in silno pritiskajočega v mesto samo, ki pa je (prebivalstvo) imelo za-se se prednost močnega slovanskega zaledja, iz Katerega je dobivalo svoje rezerve. Pritisk Slovencev v tržaško pristaniško mesto je morai — ne glede na gospodarske koristi — postajati tean silneji, čim egnjeviteje je italijanska irredenta reklamirala Trst za Italijo in kolfkor bolj so se vsied tega narodna nast v i)oiiu meri zav&da tega dejstva. Kojično še nekoliko številk v ilustracijo »jarma-, v katerem italijansko prebivalstvo Trsta — i>o Sonnhiu— »Ječi« baje v A v st rili. V Avstriji se le leta 1907 izvedel nov držalVitozborski volilni sred. Število mandatov so je po trdovratnih govorniških debatah porazdelilo na posamezne krono vine na ta uučiu, da se je jemalo ozira na posamezne narode primerno njihovim kulturolmm iu gospodarskim razmeram. Po tem državnozborskem volilnem redu, ki je tudi danes še veljaven za volitve v poslansko zbornico, pripada po en poslanec: pri Italijanih.....na pri Nemcih......na pri Romunih.....na pri Slovencih .... na pri Poljakih.....na pri Hrvatih.....na pri Cehih......na pri Malorusih .... na J02.UOO Italijani tvorijo le 2'83 odstotka skupnega prebivalstva Avstrije. Vkljub temu imajo v razmerju do drugih narodov največ zastopnikov v poslanski zbornici. Tako se nam kaže tisto zatiranje, katerem trpe — po Sonninovih navedbami — italijanski »soplemenjaki« v Avstriji! Ako vojne cilje Itftlfje^ proglašene v italijanski komori, razrešimo v suha dejstva, se nam kaže na eni strani le gola aneksijska pohlepnost po ozemlju 9 Čl$to slovansko večino, na drugI pa poslabšanje gospodarskega položaja italijanskega prebivalstva v Trstu, kjor inia pa Številu večino. Kar ostaja še. je — »sacro effoisnto«!! Ta je pa priste-n! ___ .38.000 40.000 46.000 50.000 52.000 55.000 35.000 Aor ovizadJske stvsn. Razdeljevanje novih Izkaznic za kruh, moko, sladkor, maščobo In kavo. V soboto, t. m., so je pričelo radieljevanje izkaznic za kruh in moko Kapitan je ot? teli besedah dvignil meč in stopil proti njemu. _ De Lozeril je u videl, da je ostal ron-quier gluh za vse njegove besede iu da mora torej sprejeti boj. Stopil je torej Izza mize proti kapitanu. — Pa bodi! — je dejal, toda, za vraga, vi sam ste mi vsilil boj... Ko bi bilo vendar tako lahko, da bi se biJa sporazumela. Stopila sta oba korak naprej in pre!. i-žala meče. Oba sta se izborilo znala boriti, kajti oba sta se bolj tr številnih nevarnostih, k! sta jih prestala, kot pa v borilnici do-fđobra s]x>zna!a z vsemi zvijačnostmi pri tirbl z mečem. De Lozeril je bil mlad, spreten in gibčen ter je bil bol) žestok v napadu. Skakal je, napadajoč ga z vseh strani, okoli kapitana, in potem zopet od-skafcoval čudovito gibčno. sum n. ,Ull:\U3r Stev. I4U. V Trstu, dne 21. maja 1917. (Li bo. 87. in &K—£9. teden, fciaznic za fiadkor, veljavnih nekaterih kraških županov tu žapani naprosili sonavzočega tržaškemu -Jržavnega poslanca dr. Rvba-fa, da bi, kolikor mu je mogoče, zastopal v državnem tudi koristi sežanskega okraja, kar ><_ gospod poslanec tudi rado-voljno obljubil. Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinosti« (v pisarni dr. Rvbara in dr. Abrama) :adi zadržanosti uradnika danes ne posluje. »Mir« o sporu v S. L. S. Analogno z nami izjavlja celovški »Mir . da je o sporu v kranjske n zadružništvu molčal do za zdrknili na slovensko politiko pred 70 leti. na politiko samih Kranjcev, da se človek začudeno vprašuje: Kje pa so ostali Slovenci na Kranjskem? S tega stališča pač ne moremo soglašati s >Slo-vencem , če pravi, da je ta razpor le »praska . Ne praska, kardinalna napaka, neodpu^tljiv naroden greh gotovih narodnih voditeljev!« Vprašanje. Prejeli smo: Oospod urednik! \ imenu vernikov - obiskovalcev cerkve staiega sv. \ntona va^ prosim odgovora na vprašanje, zakaj da so v tej Cerkvi Ste1' 'Ini napis- z opominom, naj se ne pljuva na tla. sestavljeni samo v italijanskem jezika? Pri nas se rešuje ta problem na dva načina. Ali ie morda samo Italijanom prepovedano pljuvanje na tla in je torej, turni dosiedno. nam Slovencem dovoljeno? Ali pa smatrajo Slovence za toliko olikane, da jih ni treba še posebej opozarjati na dostojno vedenje. Oospod urednik: katera rešitev se Vam zdi primer icja? (OJkrito rečeno: tudi mi si ne apa io izreči sodbe ob tej alternativi. Tudi mi ne vemo pravega razloga za tako napisno prakso v rečeni cerkvi. Le domnevamo si, da ta problem pripušča tudi drugačno rešitev. Morda sploh n^ marajo Slovencev v rečeno cerkev, ali pa veje v administraciji te cerkve slovenskemu Jeziku neprijazen »Juh. Točen in edino pravilen odgovor more dati dotični župni urad, oziroma tudi častiti škofijski ordinarijat. Prip. ured.) V c. in kr. upravnem ozem?!u Potiske sta z dne.n 11. aprila 19t7. otvorjena zasebnemu poštnemu prome-tu c. in kr. elapna poštna urada II. razreda »Opolc. okraj PuJawy« in »Szczebrze&zvn«. Na ta urad se sinejo pošiljati: dopisnice, odprta in zaprta pisma, tiskovine (Časopisi), blagovni vzorci m zavitki brez navedbe vrednosti do teže 10 kg; od tega urada: dopisnice, oidprta pisma, tiskovine (časopisi) in blagovni vzorci. Mestna zastavljalnica. V torek, 22. t. m., se b<:*!o od dop. do 1 pop. in od SV2 do O12 iM»p. prodajale dragocenosti, zastavljene meseca marca leta 1915. na svetiomodre listke serije 137 in isicer od št. 149.001 do št. 150.500. Sveti Vaclav in^cenzura. Glasilo čeških konservativcev »Cech« piše: V nekem katoliškem časopisu je cenzura iz stavka »Sv«tfy Vaclave, kniže češke, oroduj za nas« — brisala besedi »kniže češke«. Zanimivo bi bilo doznati, ali je s to prakso v zvezi tudi to, da je himna »Svaty Vaclave*, ki so jo začetkom vojne pevali po mnogih pražkih cerkvah, dlje časa že popolnoma utihnila. Da bi se bilo to zgodilo na podlagi kake posvetne oblastvene prepovedi. nam ni znano. Le v izogib vsakemu ne sporazum ljenju pripominjamo, da jc ta pojav opažati v naši nadškoiiji že dlje časa. torej ne šele pod sedanjo vlado — da-si še obstaja ta pojav. Ce se K' izdala prepoved take vrsti. poteM bi b?l to pač prvi slučaj v vsej češki zgoda vini od smrti sv. Vacteva sem! Prisrčne pozdrave sporočajo staršem, prijateljem in znancem bojevniki iz Sv. Križa pri Trstu: idgidij Košuta, Ivan Vi-doni, Pavel Te ice, Fran Tence. Gospodarstvo. Zadružno gibanje avstrijskega delavstva v letih 1914. in 1915. V »Zadrugi«' priobčil je dr. Dragotin Lončar tale zanimiv članek: Osrednja zveza avstrijskih konzumnih uruštev« s sedežem na Dunaju je izdala 1. 1916. svoje poročilo, ki obsega poslovni leti 1914. in 1915. To poročilo je verna slika zadružnega gibanja, v kolikor prihaja v poštev ono avstrijsko delavstvo, ki je združeno v omenjeni osrednji zvezi pod predsedstvom znanega pisatelja in deca novembra laniskega Jeta se ie nekemu Matiji Babiču pripetil na Dunaju zelo neprijeten dogodek. V neki predmestni gostilni :sc je namreč seznanil s postreznico Hermino Grohovo, tki se je nahajala tamkaj v družbi nekega Edvarda Schmidfta. Babič je obema dajal za pijačo in se je sam tudi precej opil. Ko so gostifcno zaprli, je Grohova odšla z Babičem na neki travnik v bližini, Schmklt ju je pa čakal na cesti. Ba+rič je tam na travniku hipoma začutil, da ga je nekdo adzadaj pograbil za roke in mu potem iztrgal iz žepa denarnico z 32 kronami in krušnimi izkaznicami. Oropala ga je Grohova, ki je potem, iko je bila aretirana, odločno tajila. dokler ni izvedela, da je Schmidt, ki je bil soobtožen ropa, izpovedal pred vojaškim sodiščem, da mu je Groliova, ko se je vrnila z onega travnika, Tekla naravnost: »Sedaj sem mu pobrala vse «. — Potem se je izgovarjala, da je biila popolnoma pijana in »da se ne more spominjati ničesar. Sodišče je Grohovo obsodilo v šestmesečen strog zapor le zaradi tatvine, ne pa ropa. Za Babiča, ki je bil ob ves svoj denar, je to pač le majhna tolažba. MALI OGLASI:: S 1 HH •»km — Majmaajto _ 1 : prtetojbtem mud* U •toSi. , [ 3P in p i kolodvoru sv. Ane, 2 sobi, majolična kuhinja, 2 kleti vod- Novo Mila k ■ pitno rodi Pojasnila daje Kapel ul. Scorzeria, sodar. (11-10 njak^ a pitno yodo jtn z vrtom se proda za 12.00 » f1!! vratarja čevljarja. Naslov pove ln<-. IjIIZ odd. Edino ;ti. C štev. 10. Anton JerbiS poainjezopet v svojem ateljeju r Trato, Via deUe Poste 407 flfllfll ffl meblirana soba, na razpolago je tudi UUUI1 JK kuhinja. Via Commerciale Stov. 14. L nad., desno. ZDRAVNIK Hel Dr. Korol Milic stanuje v Trstu, nI, Oiulia 76 III. n. (zraven Urehorjeve pivovarne) in ordinira v nlld Carintia 59, L od 3 do 4 pop. za Ntrcnie. nervozne In otroike bo< l.anl (blizu cerkve sv. Antona novega.) Ište m ve? Vsaka krona pomaga unlflti sovražnikov upi Vsaka krona je stavbni kamen za mir. Vsuka krona pospeši povratek naših junakov z bojišta! Vsled tega na! stori vsakdo svojo dolžnost 1» naj podpiše volno posojilo! Sirov gumi tudi v najmanjših množinah kupi »OLLA« tovarna sumila, Dunaj 11, Praterstrasse 57. I11 PI HI '| I w t proti dobremu pistUii. — Vel se t sv 2s §rH fcvr^k* J. Tavcer, Trs?, ul. S. Zsciariš žže^. 3. DAROVI. Namesto venca na grob gospe Marije Malalan z Opčin daruje N. N. K 10 za CM D. Denar hrani uprava. Darovi v korist šolskih podpor za voj-niške sirote, došli svetu tržaške trgovinske m obrtne zbornice. — 5. izkaz: Olei-fici triestini S. A. K 500: Franc Glanzmann K 3u0; tvrdka M. \Veiss (III. prispevek) K 300; Casse di risparmio tedesehe K 250; Bratje Athanassoula K 200; Bratje Cosulich K 200; Grelnitz S. A. K 200; Hektor Pollich K 150; tvrdka Anton De-jak ml. K 100; Adolf Anglander K 100; Frida Ejigelmann K 100; Friderik Schnabl in soproga K 50; Peter Dodmasei fn soproga K 50; Henrik Volk K 50; Lazzaro Cantoni K 50; F. Volpich K 25; Gasteiger C. K 25; Anton Gijak K 20; F. di A. Foschiatti K 10. Skupaj K 2680. Doslej izkazanih K 83445. Celotna svota dosedanjih J a rov K 86125. Prostovoljni prispevki za vdovski In siretinski sklad c. kr. črnovojniškega okr. poveljstva št. 27 v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbora so došli temu skladu sledeči denarni prispevki. IX. izkaz. Franc Kovačič. Ternitz ob južni železnici K 10; Ivan Oraziettl, poročnik 10 K; Ivan Vrančič. nad poročnik 50 K; Dr. Kari ilofmann višji zdravniik 20 K; Peter pl. Zuccato, poštni oficijal St. Peter na Krasu 5 K; Ivan Obreza, Glince 2 K; Av-guist Drelse. nadporočnik 10 K; Vencel Klančar Pulj 10 K: pisarniško osobje c. kr. črno\ orn. ukrajn. poveljstva št. 27 Ljubljana K 2G'50; avstro-ogrska banka podružnica Ljubljana K 200; Hubert Luckmajni, poročnik K 50; Otok ar Trauer, nadporo-čnik 20 K; Anton Angelini, med. oficijal 10 K; Ludvik Forster, nadporočnik 10 K; Luka Lfnčar. p^amiški ekspediient. 2 K; Dr. Pirjcvec, profesor Trst 10 K; dr. Vol-benk \Veinlechncr. polkovni zdravnik 10 K; mestna hranilnica, Kočevje 100 K: dr. Janko Žirovnik. nad poročni k 10 K; Ru.Jo!f Grošelj, nadporočnik 10 K: Emil Maye-ritseh, nadporočnik 5 K; dr. Jan Voves, višji zdravnik 10 K; Baron Rudolf Teui-fenbach, nadporočnik K 10; Franc Saler, finančne straže respicijerrt, Metlika 2 K: Valentin Levičnik. nadporočnik-avditor K 50; Rudolf Striiad, pori>čmk računovodja 10 K; Karo! Ptek, nadporočmik 10 K; Fr. Bressan, pomožni sluga. Trst 2 K; Tvrdka I. C. Mayer, Ljubtaia 500 K; Franc Ur-bane. naJ poročnik 50 K ; Zdenko Ky-sely, nad>poročnik 10 K; Dr. Oustav Berna a, višji zdravnik 10 K; Franc Šabec, Zagorje 6 K; Občinski urad, Ajdovščina 100 K; Jadranska banka, podružnica Ljubljana 100 K; Karol Pkuiinšek, trgovec Ljubljana 100 K; Josip Moraveo, pismono&a Prestranek 2 Kj Matija Mauro-vič, poročnik računovodja 10 K; Franc Smfd, Selce 20 K; Jurij Korina, nadporočnik 10 K; Jo6J|> Etelpiero, nadporočnik 10 K. Kupujem dnevno v vsakovrstni množini ZJF lepe vrtnice | s dolgim pecSjam i V. Perotti ul. S. NicoSo št. 28 Stroj zo l\m]2 In »ezanje, pravi nem- ŠK! UZO^'L MM&teiiflis, jlosr^fitoi Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena lela 1278. — t^JF^ilVi! Vt Trst« uikCa Campa.išič St. 19. M- Trst - Via Stadion 10 - Trst j Odprt od 8'2 zmrnm1 i Cena: i. vrste K 2. II. mb K1.1 ZOBOZSRA^SfC. Dr. J, Ceraak V Trstu, ul. PosS3 V3CCh:Q 12, vogal ulice del^a Posla. Izdiranje zobov braz bolečine, s-s Plombiranje. : UMETNI Z O S J S 3_H B . JAD .Rij q m ^ mL" m^ a^a && && S V J' Trst, Via Cossa di Risparmio sieu. 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 3,890.000 - Fllljalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Žara. Vfioge na Irnjižke 3 1a °o Vloge na knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn! davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi Čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. — Kup.tje In prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute In devize, predujmi na vrednostne papirje in blage ležeče v javnih skladiščih. Safe deposits promese. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Bosna naroČila.--Inkaso. — — Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. Uradne ure: od 9 do 1 popoldne Halogi ila slovenska hranilnica! RliH ijil Ljcbljana, Prešernova ulica št. 3 je imela koncem leta 1916 vlog . .... K 55,000.000 hipote^nih In pbe;nskih posojil....... 30,600 000 rezervnega zaklada .......... 1,500.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po vefje in nestalne vloge pa po dogovoru. Hranilnica je pupil^rno va^ua in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje Ima Tpeljaoe lične domače hranilnike. ^TgJJj Posoja na lemipSčm In poslopia na Kranjskem proti 5 °/0, izven Kranjske pa proti 5 l/4 °/0 obrestim in proti najmanj 1 % oziroma % °/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev In obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno druStvo.