Štev. 4. Ljubljana, meseca aprila 1887. Tečaj T. Sl^v^aski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. ---H-- klin ja maki mwr rnkral in nt! jmiilja udom Itrcsplatno; w.wlom za 1 gld. HO kr. na leto. hurrali in priloge raiunijo *e pa najniiji ceni. — Li-tnina za udu zilaSa nama 1 gld. 01»n«'k: Naravni in umetni roji. (Dalje.) — Kako se piramida naredi. — Bolezni dreves. (Konec.) — Čebelnjak. — Naši dopisi. Naravni in umetni roji. (Spisal lv. .lurančič.) (Dalje.) Tako narejene roje moramo toraj prenesti ua oddaljeno stališče, da čebele svojega prejšnjega prostora več ne najdejo, ter se novemu izletu privadijo. Čebele vračajo se potem tja. od kod&r sedaj izlet imajo in tako storijo novo čebelno družino. 0 pomanjkanji dvojega čebelnega stališča zamoreta dva čebelarja svoje umetne roje zamenjavati, da jih namreč eden k drugemu prenašata. Kdor pa hoče v večjem obsegu čebelariti, naj si napravi dvoje stališče, ker to dobro služi tudi v raznih drugih razmerah, posebno, kjer se je bati velike roparije. Ali se pa ne more tudi narediti umetni roj. kteri sme na enem in istem stališči ostati, kakor navadni roji? Tudi to se lahko stori, pa najložje z Dzierzonovim panjem dvojčičem. Zraven vsakega močnega panja, kteremu hočemo odvzeti roja. mora biti njegov sosedni panj prazen. Za to skrbeti moramo spomladi pred prvim izletom, da namreč k vsakemu obljudenemu panju praznega zraven postavimo. Proti času rojenja odprimo združevalno veho. da se vadijo čebele na obe strani (skoz oboje žrelo) letati. Da se to hitreje doseže, obrnimo oba panja tako, da bode sedaj prazen panj tam, kjer bil je poprej poln in ta na prostoru praznega. Stare čebele bodo sedaj bolj skoz žrelo praznega panja letale, ker je sedaj ta na njihovem navadnem mestu: mlade pa predigravale bodo pri žrelu prvotnega (polnega) panja, ker imajo tukaj najpripravnejši izhod in jih tudi svitloba tu najprej izvabi. Tako bode izlet kmalo na obeh straneh enak. Ako sedaj združevalno veho zapremo in oskrbiino brezmatičnemu panju matico, tako je roj brez vse težave gotov. Če damo takemu roju staro, rodovitno matico, tedaj je v vsakem obziru podoben navadnemu roju, ker ima večidel stare čebele, ktere delo hitro nadaljujejo, ako jim damo le nektere sate. Imamo pa du^Kojčiea. ki sta vkup postavljena, močna iu zelo čebelna. da sla oba sposobnvftl^Bprcganjavcc. tedaj lahko to storimo tudi navzgor, namreč v ona panja, kt sta favno na ta dva položena. K temu naredimo močnemu panju še ono žrelo in sicer v zgornjem kotu na durih. Mora so namreč odrezati od zunanjih duri zgornji vogel, kteri je najbližji žrelu zgornjega, praznega panja. Tudi lahko samo notranji, zgornji rob ua durih zarežemo in jih potem samo nekoliko v panj potisnemo, tako, da zamorejo čebele skoz to zarezo letali. Ako si pa duri nočemo poškodovati, naredimo si namesto njih primerno desko, ki ima ua zgornjem, zadnjem voglu žrelo vrezano. Prave duri pa ta čas odstranimo. Da se pri takem ravnanji morajo premakljive duri na dotičucm koncu odstraniti, se. samo oh sebi razume. K temu je še dobro, da pravo, navadno žrelo polnega panja nekoliko zmanjšamo, da pada svetloba skoz to novo narejeno žrelo bolj, kakor skoz prejšnjo staro in privabi tako čebele, da'začnejo tudi tukaj predigravali. So ve, da se pri tem početju mora tudi brada zgornjega panja odstraniti, da omenjenega v du ill vrezanega žrela ne zakriva. Ako potem ono v duri vrezano žrelo zadelamo iu " ' odvzeto brado spet pridenemo, gredo čebele v zgornji panj skoz njegovo pravilno žrelo, ktero je le nekoliko višej od onega, ki bilo je vrezano v duri spodnjega panja. Tako se te čebele pridružijo preganjavcu, ki smo ga vzeli spodnjemu, ter djali v zgornji panj. To je že veliko, ako ima umetni roj le nekaj čebel, ktero mu gotovo ostanejo, ker so tega izleta vajene. One oskrbijo roju od začetka vsaj najpotrebneje opravke in skrbe za pomnožitev polka. Vsled zalege, ktero damo takemu roju hitro ali čez nekaj dni, postane ljudstvo vsak dan močneje iu z večkratnim dodavanjem zalego tudi lahko povzdignemo ljudstvo k vsaki spoljubni moči. Zalege pa, se ve, da ne sme se dajati več, nego je tak roj obsesti in greti zamore. Pri posamezno postavljenih panjih zamoremo še fudi prcganjavcc na enem in istem stališču narejati tako, da izlet starca delimo, t. j. da pomaknemo starca na eno, preganjavea postavimo pa na drugo stran. Tako se čebele potem delijo, pol pridruži se jih preganjavcu, druge ostanejo pa starcu. Ce se pa delijo neenako, da jih potem gre preveč k starcu nazaj, tedaj mora se pa pregaujavec pomakniti bolj proti starčevem mestu. Pri panjih «premakljivim satovjem je to enako, ali dobi matico preganjavee, ali ostane starcu, ker zamoremo roju. ako je potreba, sestaviti popolno delo iz zalege, medu iu praznega satovja, da je potem celo enak izrojenemu starcu ali takemu, kteremu smo odvzeli matico. Drugače je, ako zaradi nesposobnosti stanovanja ali zavolj pomanjkanja satovja ne moremo roju dela sestaviti, da mu morebiti le kak sat z zalego zamoremo nekoliko pritrditi. V tem slučaju mora dobiti matico oni del, kteri si mora satovje sam delati, iu to je preganjavee; ker brez matice čebele nič ali le malo delajo in še to večidel trotovo satovje, ktero je v vališču, kakor je znano, škodljivo. Pri starcu pa začasna zguba matice ne uzročuje nikakove škode, temveč še le koristi, ker starec peča so bolj z napolnjevanjem svojega dodelanega satovja in ravno pri tej priliki dobi vsak dan več praznega satovja za odlaganje medu, kakor namreč mlade čebele ena za drugo celico zapustijo. Potem še zna tak starec oddati v kakih 14 dneh enega ali več rojev na naravni ali na umetni način. Do sedaj govorili smo ziniraj šo le o tem, kako ravnati z umetnimi roji zarad obstanka njihovih delavk. Kako pa sedaj dalje z rojem, odkod bo dobil pa matico? Iz panjev s premakljivim satovjem delajo se preganjavci na razne načine. Najpri-prosteji in najgotoveji je ta, da izvzamo sat za satom, vjameiiu^iatico in ji pridenemo dostojno množino čebel. Pri panjih dvojčičih se matic^^pko iu brez zamude vjarne, ako na enem koncu panj odpremo ter jo zapodimo z dimom in nekolikim 08118825 ropotafljcm k drugem koncu; ako tukaj panj hitro odpremo, dobimo jo gotovo na enem prvih satov. Da matica prebiva le na satih, v kterih je zalega, jo znano, toraj morajo se taki bolj opazovati pri lovljenji matice. Težje vloviti jo je iz panjev, kteri se odprejo samo ua eni strani, ker matica vedno dalje beži, ko satovje odje-inamo; tako nas včasu primora vse satovje izvzeti iu še le na zadnjem jo dobimo. S pomočjo rodovitne matice, ktero spomladi po naključji dobimo iz kakega skoz zimo po gladu ali mrazu skoraj celö oslabljenega panja, lahko narejaino roje že prav zgodaj, postavim h koncu aprila, l'otrebno je le nekoliko čebel vkup pomesti iz raznih panjev, jim dati tako matico, ter tako narejenega roja prenesti na oddaljeno stališče. Tako si zamoremo na tak način osirotene matice ohraniti. Dobro je, če nismo čebel nekoliko v brezmatičnein stanu na to pripravili, da matico zapremo na nekaj dni. Ako nimamo časa, da bi matico o pravem času izpustili, zaprimo matično hišico s tenko voščeno ploščico, da potem čebele matico same izpustijo. Dobro je dati takemu roju precej sat z zalego, da ga k pogumu spodbudimo in na stanovanje bolj navežemo, ker tako slabo ljudstvo rado panj zapusti. Se ve, da se mora tako zgodnjemu roju dati tudi dovolj praznega in medenega satovja. (Konec prihodnjič.) Kako se piramida naredi. (Ch. J.) Piramida je jedua tistih drevesnih umetno narejenih podob, katera se sme, bodi si glede lepega pogleda, bodi si glede njene pripravnosti, nar bolj gorko pri- poročevati. Lepo in pravilno v podobi piramide izrejeno drevo je prava in resnična krasota vsacega vrta. Dobro odgojcua iu dobro obvarovana piramidna drevesa se odlikujejo z zgodnjo obroditvijo in lepim popolnim sadjem. Kakošno pa naj bo pravilno odgojeuo piramidno drevo? Piramida ima srednje navpično deblo, pri kterein se stranske veje že kakih 30 do 40 cm nad zemljo pričnejo in so kolikor mogoče enakomerno okrog glavnega debla razdeljene. (Glej podobo 1.) Spodnje veje morajo narbolj izrastene iu razvite biti, druge veje in mladike proti drevesnem vrhu se počasi pomlade in primerno prikrajšujejo, da drevo potem pravo piramidno podobo dobi. Piramidna podoba se narboljc vporabi pri hru-ševili drevesih: imamo pa tudi nekaj vrst jablan, ki so za tako podobo prav pripravne. V naslednjem hočem poskusiti kolikor moč natančni popis o izgoji piramidnega drevesa priobčiti. Pred sabo imamo enoletno požlahtuenje z nekako 1 m dolgim odgonkom. Opazujmo razna očesca na tej mladiki, videli in prepričali se bodemo, da so spodnja očesca narmanj razvita in narbolj zauikerna, srednja so že boljša, a zgornja očesca s konečnini očescem vred Pod. 1. so nar krepkejša in nar bolj razvita. (Glej pod. 2.) Po 4* r Hi naravnem vplivu so nar zgornji popki od a do h za poganjanje nar bolj ugodni, med tem ko so spodnji do c že slaboji in nar spodnji do d večkrat nič ne poženejo. V učnih knjigah za obrezovanje dreves pa se glasi: enoletni odgouki se z ozimni na njih moč odrežejo do Ircljiue ali polovice njih dolgosti. — Spredaj smo rekli, da naj bodo spodnje veje pri piramidi -* 30 do 40 cm od tal. Oe, postavim, odrežcmo enoletno mladiko pri a, lunin vsled tega zgornji 4—T» popkov , nasprotno bi spodnji \ I"'' slabo ali prav nič ne pognali iu nase drevesce bi bilo v jeseni tako, kakor . kaže podoba 3. Ako pa požlahtueiije pri e (glej pod. 2.) odrežemo, dobilo s-' bo v jeseni drevesce tako podobo, kakor kaže podoba 4. S takim obrezo-Pod. 2. vanjem pričeli smo z napravo ali priredijo piramidno izrastenega drevesa. Pri izvršitvi tega obrezovanja imamo pa še ta le pravila: 1. Rez se mora nad očesccm tako narediti, da v primeri s ccpilno rezjo ravno nasprotno stoji (glej pod. 4.); a je ccpilna rez. b pa narejena rez nad nar zgornjim očescem; ako se tega pravila držimo, bo tega nasledek, da bo .glavna mladika naravnost v kviško rastla. 2. Nad odbranim očescem pusti se še kratek končck glavne mladike, (glej pod. 4 c). Ta ostali del ima namen, da se mladika, ki iz narzgorujega popka požene, dokler je še brezlesna, k njem priveže, da bolj gotovo ravno na kviško raste. Ta puščeni konec se še tisto poletje J'[ lahko pa gladko odreže. Drugo leto pa je z obrezovanjem že precej . lažje postopati in pametni sadjerejec to brez težave do'odioöeno'Tirevo ln'avo mer0 za obrezovanje dobil. Naš glavni na-v pomladi napačno men mora biti, da veje na enakomerno oddaljenost odSVrffi in Pripravljamo, sedaj že moramo paziti, ^fjS in IV, morali bi da bodo spodnjo, sedaj že dveletne veje enako pravilno odrezano . - ' -«•-. ÄVSSÄ mero 8adnega lesa si Pridobilc ge ljuščene srednje mladike zaostali. drevesce. 4. leto — v podaljšanje vej. Kako naj se pa te mladike odrc-zujejo ali na dolgo ali kratko, o tem pa 110 moremo kaj gotovega določiti, ker se obrezovanje teh mladik vedno po rasti one vrsto sadja ravna; da se pa vendar le nekak navod k temu da, pustimo veljati pravilo, da se te mladike za jedno tretjino njih dolgosti prikrajšajo, (glej pod. 4.. črtice kažejo mesto, kje naj se mladike od-režejo). Daljo moramo so pa pri torn obrezovanji vedno na piramidno podobo ozirati, zategadelj moramo zgornje vejo bolj obrezovati, kakor spodnje. Očesca, nad katerimi mislimo odrezati, se morajo skrbno vsakega poškodovanja varovati. Vedno moramo voditi, da bo ona mladika, ki iz končnega popka požene, v podaljšanje vejo ali vojna srednja mladika; tudi popkove podobe na mladikah no smemo iz oči pustiti, ßekel sem, da se mora vselej nad vun stoječim popkom odrezati. Pod. 7. kaže pri a prav narejeno rez in odgonek b kaže naravno podaljšanje stranske vejice; če bi se pa mladika pri c odrezala, bi odgonek dobil navpično rast, kakor pri d, tako bila bi piramida pokvarjena. Iz tega smemo sklepati, da je lepa podoba piramidno izrastenega drevesa lo od izvolitve končnega popka, iz katerega pognala mladika podaljšuje vejo, odvisna. V sledečem tretjem letu se ravno tako obrezuje, kakor 1 /V drugem letu. Taka dve- in triletna piramidna drevesa so > . ff h zelo pripravna v nasaditev 11a stalni prostor. Holj težavno mimo izpeljave glavnih vej, je izpeljava sadnega lesa. Mi Iii sadje radi imeli blizo glavnih (srednjih) vej. To dosežemo narpred s tem. da s, primernim obrezovanjem, navadno do 4 ali 5 očeesc nazaj. 11a vejah stoječega lesa k boljšej ohranitvi teh malo očesic pripomoremo in da istočasno pouzročimo z vsled tega nastopivšim močnim razvitjem listja bogat zaklad soka, tako da je z loti naredivši Pod. 7. so kratek in stisnjen les prav za prav zaklad drevesa, ter shranitelj prihodnjega in bogatega sadnega blagoslova. A'sak častiti bralec bode sprevidel, da je pri obrezovanji in ravnanji tega lesa treba paziti in to delo s posebno skrbnostjo izvrševati. Do sodaj obravnaval sem le pomladno obrezovanje piramido; za razvitek sadnega lesa je pa poleg pomladnega tudi poletno obrezovanje veliko važnosti. Poletno obrezovanje ni druzega, kakor prikrajšanje ali odščipanje še zeliščinih poletnih odgonkov. S takim odščipanjem se preobširna rast naenkrat pretrga, in pripravljena množina soka so onim na mladiki ostalim očescem odmeni. Velikokrat pa zgornji popek prikrajšenega izrastka iz nova požene; treba ga je zopet odščipniti. To en ali dvakratno ščipanje ima edino le namen, sok spodnjim delom, ki so za sadne vejice odmenjeni, nazaj potisniti, kar pa bolj močno reditev popkov in na-reditev sadnih očesec ponzroči. V petem in šestem letu po požlahtnenji so bo piramidna podoba drevesa dobro razvila iu drevo bo imelo obliko, kakor kaže podoba 1. Od sodaj nadaljno pomladno obrezovanje loči se od prejšnjih v tem, da so podaljševalna (srednja) mladika najmlajših stranskih vej prav na kratko obrezuje, in od zdaj naprej, vsako naslednje leto do narbližnjega očesca pri prejšnji rezi prikrajša. Glavna mladika (vrh) se pa tako oskrbuje, kakor je bilo spredaj rečeno. Prava naloga obrezovanja je, da se podoba v pravilnej obliki ohrani. Drevo doseglo je starost, v katerem začne sad roditi. Veje so dorastlc, do zdaj močni lesni odgon pojenjuje, tako da je včasih treba le vršičke vejam prirezati, da drevo zopet močno lesno rast doseže. -X- Bolezni dreves. (Konec.) 4. Bolezni peres. a) Bledica. Pri tej bolezni postaja perje bledo. Vzroki so isti, kakor pri raku in ožigu: tedaj naj se tudi oni pripomočki upotrebijo. Pa večkrat provzroči bolezen tudi preobilni sok v drevesu, kar se da odpraviti, ako se naredi meseca maja več precej globokih zarezov v steblo; navadno se tudi to imenuje „žilo puščati". Preobilni sok izteče iu perje dobi zopet naravno barvo. Tudi polivanje perja z železnim v vodi raztopljenim vitrijolom je dober pripomoček. b) Previjanje (kodranje) perja. Pri breskvah posebno se ta bolezen večkrat nahaja. Vzrok je preobilno gnojenje, ali pa hitra sprememba vremena, tako da se vsled tega sok v drevesu prehitro pomnoži. Pripomočki zoper to bolezen še niso sicer znani, vendar se pride bolezni več ali manj v okom z dobrim, primernim obdelovanjem zemlje. Molita peresa naj se vsa odstranijo. c) P rigor. Vsled vročega, suhega vremena iu pomanjkljivosti mokrote v zemlji, postane pri hruškah perje večkrat rujavo-pikasto in odpade vsled tega. Večkratno polivanje perja z vodo, kakor tudi prilivanje pomanjša drevesu nekoliko bolezen, vendar nemarno tudi za to stalnega pripomočka. Tako črno perje odpade večkrat samo in se potem z novim nadomesti: vsled tega trpi se ve da drevo in more tako razvijati. Kasneje pa se drevesu s pomladcnjcm iu gnojenjem lehko se ne pomaga, tako da se bolezen za prihodnje leto lehko odstrani. d) Mana in medena rosa. Vsled velike vročine izpuhti preobilna mokrota iz soka, ki se vsled tega zgosti. Tak sok, ki ima mnogo sladkorja v sebi, prevleče potem perje, na katerem se posebno, ker jim je takova hrana najljubša, pernate uši rade udomačijo. Večkrat se nahajajo na takem perji tudi bele gljivice, ki jih „medeno roso" imenujemo. Take mladike naj so odlomijo, perje pa osmuka: to je najboljši pripomoček. Sicer pa pomaga tudi plinova ali pa inilnata voda. Večkrat stori pa nebo z obilim dežjem človeku to ljubav. 5. Bolezni sadja. a) Notranja gnjilost sadja. Pri debelem sadji zaostaja posebno v pe-celnovi jami v mokrih letiii več časa mokrota, ki zleže do pešk, iu sad začne gnjiti. A večkrat gnjije sadje zaradi tega, ker segajo korenine v kako gnojnico ali pa, ker se nahaja kakoršna koli mrhovina blizo korenin. Nekatero sadje jo tudi že po naravi podvrženo gnjilobi. Ako izvira bolezen iz korenin, naj se vzrok te bolezni odpravi; sicer pa naj se drevo na vsak način precepi. b) Steklen ost. Pri mladih drevesih postane posebno v prvih letih njih rodovitnosti sad jako trd, njegova koža svitla iu steklu podobna. Tako sadje se kasneje navadno samo od sebe zholjša. c) Pikasto sadje. Večkrat dobi sadje, prej nego je zrelo, več pik na koži. Meso postane vsled tega rnjavkasto in dobi grenek okus. Temu je velikrat krivo gnojenje s frišnim gnojem, kar se lehko opušča. Ako je pa drevo že po naravi tako, da postane sadje rado pikasto, tedaj naj se tako odstrani in z boljšim nadomesti, kajti pikasto sadje rado gojijo in se ne da dolgo časa braniti. 6. Poškodovanje dreves po toči in nevihti. Ako je liilo drevo po toči ali snegu tako poškodovano, da ima vsled ndareev veliko ran, ako so bile odbile mladike in veje, morajo se rane precej gladko obrezali in dobro s ccpilnim voskom zamazati. V prihodnjem letu naj se drevo pomladi; v nekoliko letih dobi zopet nove krepke mladike in ostane dolgo časa plodno. Ako se puščajo drevesu ranjene veje, bode drevo, ako ravno se rane zacelijo, težko več tako plodno; vrb tega bi znalo to biti podlaga drugim boleznim. Tudi vetrovi delajo veliko škodo drevju; včasih odpade veliko sadja, še celo veje se odcepijo oil stebla. Slabeje in starše je drevo, veča jo tudi škoda, ker se takemu drevesu veliko teže zacelijo rane, m>go mlademu in krepkemu. Dobro je tedaj, da se vejo lakih starih dreves podprejo, ali pa s spojko zvežejo. Rane, ki nastanejo, ako se veje odcepijo, se morajo gladko obrezali in dobro zamazati, da ne nastanejo iz tega še večo nove bolezni. f. k. -x-- v Čebelnjak. Kdor hoče čebele rediti, mora tudi svoj čebelnjak imeti; tega čebelar ravno tako potrebuje, kakor kmet svojega hleva in skednja, in rokodelec svojega orodja. Najboljši kup si ga narediš, če ga nasloniš ua steno in pod streho svojega pohištva. Tak čebelnjak je že dober za začetnika v tej reji in veliko modrejši je, da si takega priprostega narediš, kakor da bi svoje panje postavljal v tuj čebelnjak. Nikoli ni dobro, če je več gospodarjev v eni hiši in več gospodarjev v enem čebelnjaku. Posebno je to zelo neugodno ob času rojenja, kajti pripetiti se zna, da dva ali več rojev skupaj sede, in če ravno ob priliki rojenja ni bilo nobenega človeka zraven, čegav bo potem? Iz kterega panju jc zletelV Tega natanko določiti nobeden ne more, ker so čebele vse enake in zraven se lahko pripeti, da je eden izletelih rojev pobegnil v daljni gozd. Kdor si pa more narediti popoln čebelnjak, naj bo tak. da ne bo premajhen za 12 do 15 panjov, pa tudi ne veči, kakor za 40 panjov; če bodo dobra leta, vsaj ga tedaj še lahko zvekšaš in pridelaš, kolikor ga ravno potrebuješ. Izberi za čebelnjak pripraven kraj blizo svoje hiše, da moreš večkrat svoje čebele obiskovati in ob času rojenja lažje na roje paziti. Tisto mesto ne sme biti na vetru: posebno škodljiv je mrzli jutranji veter o zimskem času. Pred čebelnjakom ne sme biti visokih dreves, ki neugodno senco delajo; nasprotno pa so mlada drevesca poleg čebelnjaka pri rojenji prav ročna. Med drugimi drevesi priporočajo posebno kutno in smreko, ker obedve ti drevesi imate goste veje ter listje ali igle. Boljša jc še skoro smreka. Tu znal bi pa kdo ugovarjati, da je smreka zelo škodljivo drevo na vrtu. Da istimi je to; vsaj pa ni treba, da bi smreke na vrtu rastle, temveč se za čas rojenja pred čebelnjakom vsadc smrečico, 2 do 3 m visoke, (oda brez korenin, tedaj tako, kakor maji o sv. telesu. Ko pa rojenje poneha. se smrečice odstrane. Da pa roji, posebno drugiči, ki se radi visoko vzdignejo, bolj na smreko vlečejo, je nasvetovano, naj se pri smrečicah po ena ali dve veji namažcte z zmučkanimi mrtvimi maticami, in roj se naj raj še tja vsede, ker ima veja matični duh. Kraj mora biti raven, ne močviren, 110 blizo velikih rek in bajerjev, črez ktere bi čebele letati moralo; kajti veliko bi jih pri vetru utonilo; ali mali potoček se jim prav dobro prilega, če tega ui. napravi hučelam korito, da dobivajo njim neobhodno potrebno vodo; in da ne utonejo, položi vanj mah ali drobno prevrtano deščico. Nevarno je čebelnjak blizo sosedovega postaviti, če ima tisti tak«) lego, da bi bučele čez tvoje svoj vzlet imele, ker bi se tvojo lahko navadile, ropati. Ker je smrad bučelam posebno zopern, 110 sme se bučclno prebivališče blizo hlevov in stranišč postaviti; ravno tako ue blizo potov, kjer se pogosloma vozi, tudi ne blizo železnic, mlinov, labrik. kajti po zimi, ko jo zemlja zmrznjena, stresa se pri vsakem vlaku zemlja daleč okoli, kar bučelam ni dobro. Bučelo hočejo posebno po zimi pri pokoji biti. Tudi dim, ki hlapi iz fužin apnenc, opekarnio ali jam, kjer lan tarejo, je bučelam močno nadležen in škodljiv. Pred čebelnjakom se mora 20 do 30 korakov daleč, prost izlet pustiti. Kar zadene lego, kamor ima čebelnjak obrnjen biti, hučelarji še niso vsi ene misli; samo to je gotovo, da je lego proti večeru najslabejša; kajti največ ploh prihaja od te strani. Najbolje je, da čebelnjak tako postaviš, da v sredo med jutro in poldne gleda; če pa gleda proti poldnevu, tedaj so čebele zavoljo prehude vročine bolj lene; vendar v tej logi najrajšo in zgodaj rojijo. Čebelnjak naj bo od treh strani dobro zabit in na enej strani naj bodo duri, da se more od zadej s panji ravnati. Zavoljo tatov naj so sprednja stran s prek-Ijami (latami) tako zapre, da tat ne bo mogel nobenega pauju vun kaj potegniti. Kdor hoče panje črez zimo v čebelnjaku pustiti, naj ga pred mrazom zavaruje z vratini ali pa z zagrinjalom iz bičja ali ločja. ,5. -X-- Naši dopisi. Izza Mžuklje. V zadnjem dopisu sem obljubil sporočiti, kako bo mesec marc v drugej polovici svoje burke bril. Bil je neuljuden in nevaren našim čebelam. Z njegovim neljubim in nepričakovanim snegom odnesel nam je zgodnje roje, ali pa je prve še celo odnesel. Odprte čebele izvabilo je toplo opoldansko solnce na plah, a snežna bliščoba jih je omotila in počepalo so v sneg. Pred nekaterimi čebelnjaki bilo jih je kar črno. Škoda za nje! Dobro, da jo pusti marc že minil. Za njim nastopil je goljufivi april. Ta pokazal se je v začetku dobrega, kaj bo pozneje se še ne ve. April je ves norčav, to že dobro vemo, gotovo bo tudi letos še svoje burke uganjal ter nam tako veliko škodoval. Poskušati je že začel. Veliki teden imamo, poleg tega pa tudi vodni strah pred novim snegom. -V— Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modie, društveni predsednik. Laatnlnm „ČcbelarnkegA in uiljaiojakoga drallva *a Kranjiko". — NntlitnUa Kluln in Kova5 v Ljubljani.