List 36. Zboljšane Hermannove nizke dratne naprave za hmelj. Sedaj so skoraj brezdvomno rešili vprašanje, katere naprave so boljše za hmelj: ali nizke ali visoke. Večletne izkušnje v hmeljarskih krajih so dokazale, da so nizke naprave vsekakor boljše, posebno ondode koder rado suši zemljo. 282 Moje lastne izkušnje učijo me isto. Zatorej se poprijemam v razmeri, v kateri odpravljam stare kole, zmeraj bolj nizkih dratnih naprav. V naslednjih vrsticah hočem popisati takšno nizko dratno napravo, katera se meni zdi, da je najboljša, enostavna in po ceni, ter so pridelovalni stroški za hmelj najmanjši, kvaliteta zboljšana in kvantiteta pomnožena. Da me nihče ne bode krivo razumel, izrekam precej od začetka, da tukaj ni govora o kakšni novi iznajdbi ali vodilnem vzoru. Povprek rečeno, nova naprava ni nič drugega, nego koristno preinačenje znane Hermannove dratne naprave. Dovaja več dobrih last- nosti in odpravlja nekaj slabih. Glavno vrednost daje jej to, da so prvi stroški znatno cenejši, pa tudi obdelovanje ni drago. Malo besed bode treba v pojasnjenje pritisnenemu narisu. Križec + na podobi 1. pomeni posamezne hmeljeve rastline. H D je poglavitna dratua žica ter je kakor vse druge žice zacinan drat, kateremu nemški pravijo „Frischeisen - Holzkohlen-draht". Ta poglavitna dratna žica je od dratu štev. 50. in zvezuje vse na meji hmelj-nikovi zakopane glavne stebre ali sohe, veliki S. Vsaka teh poglavitnih soh ali stebrov je z dratom štev. 50. zasidrana ali pritrjena k zemlji pri A. V ta namen zakoplje se najbolje pa najceneje dovolj težek kamen. Vsaka soha je dolga 8 čevljev = 2*53 7, od katerih je 2 čevlja v zemlji ali 063 *y. Zatorej moli iz tal samo 6 čevljev = 1-9 mf. V premeru je poglavitna soha debela 5 palcev = 13-2 %, znotranje manjše sohe, mali s, so pa vsaka po 4 palce debele = 10.5 %. V potezi od vzhoda proti zahodu stoji poglavitna soha pri vsaki osmi, na severnem in južnem robu pa pr vsaki drugi rastlini. Enako daleč stojijo znotranje ali postranske sohe narazen, toda, kakor kaže naris, raznolično, ker je tako teža cele naprave in razpeljava dratu enakomerno razdeljena. Povprečne dratne žice q d, katere vežejo poglavitne sohe (izvzemši na robih hmeljnikovih) v severno-južnem smeru, so vse iz drata štev. 34. Vsaka podolžna vrsta hmeljevih rastlin ima za razpeljavanje hmelja po dve podolžni dratni žici m n, to pa iz drata štev. 25. Podoba 2. kaže razgled na to, kar podoba 1. predočuje v obrisu. Vsaka poglavitna soha severnega in južnega roba hmeljnikovega ima draten natezač, podoba 3., ki je pri vogelnih poglavitnih sohah dvojen, da more rabiti tukaj še za podolžne poglavitne dratne žice. Take dratne natezače izdeluje gospod Jožef Lorber, izdelovatelj mašin, posestnik železne livarne v Žalci v Savinjski dolini; vsak velja 21 kr. Vse druge sohe imajo vsaka po eden enostaven zavijak iz drata štev. 50., podoba 4., v katerega se dratna žica vloži. Podolžne dratne žice m n slonijo na povprečnih dratnih žicah q d. Ako treba, morejo se te z vožinci privezati. Od vsake hmeljeve rastline napeljane so jutne niti navpično k podolžnim drat-nim žicam, to pa tako, da je prva rastlina razpeljana k severnemu, druga k južnemu, tretja zopet k severnemu itd. dratu. Do sedaj rabljene sohe ali stebri so hrastovi, pomazani deloma s katranovcem, deloma s kar-bolinejem. Letos si hočem omisliti smrekovih stebrov. Vendar morajo poprej cel teden ležati v solni vodi, da postanejo trpežnejši. Takšna naprava je za dva krajcarja pri rastlini cenejša. Poglavitne prednosti takšne naprave so naslednje: 1. Naprava je prav po ceni, ne stane veliko; 2. stroški za obdelovanje hmeljnika so zmanjšani; 3. vse opravke more delavec opravljati na zemlji stoječ; 4. orati, vlačiti, okopa- vati je mogoče po dolgem pa tudi povprečkem; 5. vsa naprava je tako enostavna, da jo more vsak kovač ali ključar popraviti, ako se kaj pokvari. Pri tej napravi stane vsaka rastlina hmeljeva po 10 kr., vendar le tedaj, kedar so rastline po 5 čevljev vsaksebi na kvadratnem zemljišči. Na oral 1600 ? sežnjev gre torej 2304 rastlin. Čim večji je hmeljnik, tem manje stroškov hodi na eno rastlino. Zastran kulture ali ravnanja s hmeljem, kedar raste, posnel sem iz svojih izkušenj, da ga iz prva nikakor ne smemo poševno, ampak le navpično, t. j. naravnost kvišku na-peljavati k povprečnim dratnim žicam. Še le kedar so hmelji zadosti močni, kar so, če ravno kvišku rastejo, smemo jih drugam upogibati. 283 Tedaj jim poševn? lega zelo ugaja, ker marsikaj odpade, kar bi sicer mogli izpolniti; tako pa svoje moči porabljajo v to, da poganjajo rano obilo in postranskih mladik. Ko so mladike dovolj dolge, polagajo se na najbližjo dratno žico. Možno jih je tudi prepreči z mladikami sosednih hmeljev, in vsled tega nastane gosta streha, ki zemlji dela senco ter temperaturo in vlago ugodno uravnava. Tukaj dobivajo vse rodne mladike dovolj solnca in zraka, kar zopet vpliva, da naberemo mnogo in izvrstnega hmelja. Drugo okopavanje o-pravlja se bolje z motiko nego r plugom, da se postranskim mladikam nareja manj škode. Stroški so sicer nekoliko večji pa neznatni, 3 gld. na orali ali 3/4 kr. od funta hmelja. Da ne obtežujem na--prave po nepotrebnem preveč, odpeljavam od ene rastline samo po dve mladiki na dratno žico. Konečno objavljam še stroške za takšno napravo pa tudi pridelovalne stroške pri hmelji na dratnih žicah in na kolih, to pa po svojih večletnih izkušnjah in zvestem zapisovanji. Oral a 2304 hmelj, rastlin. 59 zunanjih stebrov a 65 kr. . . gld. 28.35 119 znotr. stebrov a 55 kr. . . gld. 65.45 420 7 = 60 ty drata št. 50.....gld. 12.60 7700 7 = 275 ty drata št. 25 ... . n 68.75 165 zavijakov a 2 kr......... „ 3.30 178 lukenj a 3 kr.......... „ 5.34 178 stebrov postaviti in drat pritegniti a 3 kr. „ 5.34 2185 količev a ^ kr......... „ 10.93 4500 7 = 15 ty jutnih niti a 60 kr. . . „ 7.50 59kratno zasidrovanje in luknje a 3 kr. . „ 1.77 18 dratnih natezačev a 21 kr. ..... „ 3.78 Razni potroški.......... „ —.75 Vkup gld. 230.40 ali za rastlino 10 kr., torej polovico manj nego pri hmelji na kolih.