Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov.
P. b. b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. franc Petek Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovee-Klagenfurt, Gasometergasse 10. telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2. Postfach 124.
Letnik XV.
Celovec, petek. 18. marec 1960
Štev. 12 (931)
Po dunajskem obisku
Zadnji obisk predstavnikov obeh osrednjih slovenskih organizacij pri vladi na Dunaju kaže brez dvoma na spremembo v odnosih do manjšine. Medtem ko zadnja leta in še pred letom dni zvezni kancler in prosvetni minister za razgovor z manjšino nista imela časa in je celo uradnik na uradu zveznega kanclerja izjavil, da ima kvečjemu pet minut časa za prevzem pismenih želja manjšine — v kolikor niso drugekrati že sploh vratarji onemogočili pristop do višjih vladnih funkcionarjev — tokrat vsi naprošeni ministri niso le brez zavlačevanja odgovorili na prošnjo sprejem delegacije, marveč so delegacijo koroških Slovencev tudi sprejeli in jo poslušali. Že to dejstvo samo potrjuje, da je morda čas le dozorel za reševanje tudi manjšinskega vprašanja, ki ga zlasti Avstrija v primeru Južne Tirolske vedno spet postavlja v ospredje svoje zunanje politike in tako skuša vzbuditi zanimanje najvišjih mednarodnih forumov.
S to ugotovitvijo nikakor nočemo govoriti besedo iluziji, da bo jutri ali pojutrišnjem prišlo do velikih sprememb v našem vprašanju. Toda čeprav je bil tudi ta zadnji obisk na Dunaju opremljen s številnimi tradicionalnimi konvencionalnostmi in stereotipnimi frazami, if .stremu 'm zvedavemu očesu vendarle odkril marsikaj. Tako zlasti ostri, povsem neumestni in nerazumljivi izpadi ministrov za Pravosodje in pouk proti kritiki manjšinskih zakonov nikakor ne kažejo na moč njihovih argumentov in na trdno osnovo pomanjklji-l" zakonov, marveč vse bolj na neprijetno spoznanje, da poskus reševanja koalicije s spre-le>n°m in sklenitvijo teh dveh zakonov zda-ni prinesel rešitve slej ko prej nerešene-Šf šolskega in jezikovnega vprašanja slovenske narodnostne skupine na Koroškem.
To je indirektno potrdil tudi sam gospod 'oicekancler dr. Pittermann, ki je priznal, da omenjena zakona nikakor nista bila sprejeta v Primernem ozračju niti ne s potrebnim sodelovanjem prizadete manjšine, nasprotno sta uastala v znani situaciji neposredno pred razpustom parlamenta. On da je mnenja, da tudi ni umestno poudarjati razlike med Južno 1 trolsko in južno Koroško, ker psihološko gledano razlike ni in gre tu in tam za potreb-n° rešitev manjšinskega vprašanja, ki ga ni mogoče rešiti zadovoljivo, pač pa nujno terja znosno rešitev. Za to pa je potreben začetek, J el’a se je vprašanja lotiti in kakor vse ka-??> Ie sedaj po končanih deželnozborskih vo-'tvah na Koroškem, pri katerih na interven-cij° Dunaja manjšinsko vprašanje vsaj pri vladnih strankah ni igralo posebne vloge, °jfrJcie za njegovo reševanje bolj pripravno. Kesitev sicer ne bo šla od danes na jutri, a v °krohotnem reševanju vprašanja čas zori in vas je iimnejši in modrejši od ljudi, od nji-°Ve politike in tudi od njihovih nacionalnih strasti. Vsekakor je treba ustvarjati pripravlje-n°st duhov in tako ozračje, da bo sporazum-n°> znosno reševanje mogoče.
Podobno konstruktivno gledanje je bilo iz-,eseno tudi na zunanjem ministrstvu, ki mu le poverjena koordinacija za reševanje pri-°jnih ministrstev in ki je tudi že pričelo s Jtptavami za reševanje zunanjemu ministru n i, ^reiskemu dne 8. novembra 1959 izroče-^ predlogov. Le-to bo predmet razgovorov n- “ manjšino in zastopnikov pristojnih mizi, rstev še tekom meseca marca po vrnitvi n0 aniega ministra iz Jugoslavije. Neposred-fj. Pred uresničitvijo pa so že materialne za-vfVe manjšine po priporniški odškodnini slo-z	Izseljencem, po popravi škode, pri-
eJe našemu ljudstvu na kulturnem in go-u °c,jkem področju itd., medtem ko je pred baesn[citvijo drugih zahtev in predlogov tresti “se številna ustavna in pravna ter zla-1 kompetenčna vprašanja.
j Tako je dunajski obisk na eni strani brez r^°ma odprl nove, bolj pozitivne perspektive pSeVLnja našega vprašanja, na drugi strani c? .	2e> da v nasprotju s tozadevnim izna-
I---KL__	•	•• /	. • I.
ol".W» v koroškem in avstrijskem tisku pri j, l , v Beogradu nikakor ne more priti do ske*Snc znosne, rešitve koroškega manjšin-
cga vprašanja. 2a to niti ni naša država l0 Varirf Potrebnih pogojev, niti bi to ne bi-v skladu z dosedanjim načelnim postavlja-m jugoslovanske politike, češ da mora biti vprašanje rešeno v sporazumu med vlado prizadeto manjšino!
Manjšinsko vprašanje v Avstriji
močno zanima najširšo svetovno javnost
Nedavni obisk predstavnikov koroških Slovencev pri zvezni vladi na Dunaju, kjer so predali temeljito izdelane konkretne predloge za reševanje manjšinskega vprašanja, je v svetovni javnosti izzval silno zanimanje. Brez dvoma so na to vsaj do gotove mere vplivale zadnje akcije Avstrije v vprašanju Južne Tirolske, ki so hkrati opozorile tudi na manjšinsko vprašanje v Avstriji; vplival pa je zlasti trenutni obisk zunanjega ministra dr. Kreiskega v Beogradu, kjer je vprašanje manjšinske zaščite v Avstriji gotovo pomembna točka avstrijsko-jugoslo-vanskih razgovorov.
To zanimanje se je posebno pokazalo na tiskovni konterenci, kjer se je zbralo zlasti mnogo dopisnikov vodilnih inozemskih listov, radijskih poročevalcev in zastopnikov tiskovnih agencij. Številna vprašanja, ki so jih novinarji stavili predstavnikom koroških Slovencev, so pričela, da se svetovna javnost zelo temeljito in podrobno bavi z manjšinskim problemom v Avstriji. Opaziti pa je tudi bilo, da uživamo koroški Slo-
V sredo popoldne je prispel zunanji minister dr. Kreisky v spremstvu državnega sekretarja dr. Gschnitzerja ter visokih uradnikov zunanjega in finančnega ministrstva na tridnevni obisk v Jugoslavijo. Na beograjskem letališču so avstrijske goste pozdravili jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič, njegov namestnik Srdja Priča, vodilni uradniki zunanjega ministrstva ter avstrijski veleposlanik v Beogradu dr. Gortz.
Med obiskom je poleg političnih razgovorov, podpisa nekaterih avstrijsko-jugoslo-vanskih sporazumov ter običajnih diplomatskih sprejemov in tiskovne konference pred-
Avstrija se je obrnila na komisijo za človečanske pravice
Ne da bi izrecno opozorila na vprašanje Južne Tirolske, se je Avstrija obrnila na komisijo za človečanske pravice pri OZN z nujno prošnjo, da pregleda položaj narodnih manjšin v Evropi. V svojem predlogu prosi Avstrija Združene narode, da najprej proučijo trenutni položaj in probleme narodnostnih manjšin v Evropi ter podvzamejo ukrepe, s katerimi bi bile manjšine, ki pridejo v poštev, učinkovito zaščitene.
Avstrijski predlog obravnava med drugim vprašanja šolstva, uporabe jezika manjšine pred javnimi ustanovami, sestave javnih organov, pravice manjšin kot celote in posameznikov ter gospodarski in socialni položaj manjšin.
venci v svojem boju za pravice in enakopravnost, ki so nam zajamčene z državno pogodbo, veliko razumevanje v najširši javnosti. Tega nismo opazili le na tiskovni konferenci, marveč prihaja to do izraza tudi v obširnih člankih, ki so jih — kolikor smo mogli doslej ugotoviti — v zadnjem tednu objavili o našem problemu ugledni listi v Jugoslaviji, Italiji, Švici, Nemčiji, Angliji in Ameriki, med katerimi so mnogi skoraj v celoti ponatisnili tudi skupno izjavo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev, v kateri je bilo rečeno:
V zadnjem času sta g. zunanji minister dr. Kreisky in g. državni tajnik dr. Gschnit-zer podala glede slovenske manjšine na Koroškem izjave v smislu, da Južna Tirolska z južno Koroško nima nobene zveze, ker koroški Slovenci baje ne živimo na zaključenem oziroma strnjenem naselitvenem področju, marveč v posameznih vaseh raztreseni med nemškim prebivalstvom; zato za
viden tudi sprejem ministra Kreiskega in državnega sekretarja Gschnitzerja pri predsedniku FLR Jugoslavije maršalu Titu.
V zvezi z obiskom avstrijskih državnikov v Jugoslaviji je tisk obeh držav obširno pisal o pomenu obiska ter o uspehih, ki jih pričakujejo na eni in drugi strani od tega srečanja. Tako v Avstriji kakor tudi v Jugoslaviji so prepričani, da bodo trenutni razgovori v Beogradu koristno vplivali na nadaljnje izboljšanje odnosov med obema državama.
Zadnji torek se je v Palači narodov v Ženevi začela velika razorožitvena konferenca, na kateri sodeluje deset držav: z Zahoda Amerika, Anglija, Francija, Italija in Kanada, z Vzhoda pa Bolgarija, Češkoslovaška, Poljska, Romunija in Sovjetska zveza.
Za to konferenco je značilno dvoje: gre za prve zahodno-vzhodne razgovore, pri katerih sta obe strani enako močno zastopani; neke vrste „vozni red“ pa je konferenci dalo zadnje zasedanje Glavne skupščine OZN, na katerem so bili z obeh strani predloženi konkretni načrti za razorožitev.
Že na prvi seji sta bila oba načrta tudi uradno predložena in se je izkazalo, da je Vzhod ostal pri prvotnem predlogu o popolni in splošni razorožitvi, ki ga je v OZN kot prvi sprožil predsednik sovjetske vlade Hruščev, medtem ko so zahodne sile šele po dolgotrajnih pogajanjih dosegle ameriško-franco-ski kompromisni predlog, ki predvideva razorožitev v treh fazah. Na otvoritveni seji sta v imenu obeh strani govorila ameriški in sovjetski predstavnik, prečitali pa so najprej
koroške Slovence tudi ne pride v poštev regionalna rešitev vprašanja, temveč le rešitev na podlagi priznavalnega načela. Na te izjave moramo kot zastopniki koroških Slovencev vsekakor odgovoriti.
Najprej popravljamo: Koroški Slovenci živimo slej ko prej na strnjenem naselitvenem ozemlju! Razlika med Južno Tirolsko in južno Koroško je le v tem, da traja asimilacijski proces na Južnem Tirolskem šele 40 let, na južnem Koroškem pa se asimilacijska politika izvaja že nad sto let.
Kljub temu smo se koroški Slovenci obdržali do danes kot narodnostna skupina in je naselitveno ozemlje, no katerem živimo strnjeno in avtohtono, splošno znano. Na tem ozemlju zahtevamo uresničitev manjšinske zaščite na osnovi člena 7 državne pogodbe. To naše stališče in naše načelne poglede na manjšinsko zaščito ter na vlogo man;šine na družbenem, državnem in meddržavnem področju smo ponovno izrazili ob naših razgovorih s pristojnimi vladnimi predstavniki in jim hkrati — v skladu s sedanjim položajem — še enkrat izročili konkretne in izčrpne predloge za nujno potrebno ureditev življenjskih vprašanj naše narodnostne skupine.
Ti predlogi obsegajo:
•	ureditev šolskega vprašanja, ki v nasprotju z izjavo g. ministra za pouk dr. Drim-mla s tako imenovanim manjšinskim šolskim zakonom nikakor ni zadovollivo rešeno;
•	zahteve s področja gojitve in pospeševanja kulture;
® uresničitev jezikovne enakopravnosti in enakosti, katera kljub tako imenovanemu zakonu o sodnem jeziku tudi pri sodišču še ni uresničena;
•	pospeševanje gospodarskih in socialnih potreb;
•	popravo škode, ki je bila slovenski narodnostni skupini na južnem Koroškem prizadejana zaradi raznarodovalne politike;
•	ukrepe za zagotovitev narodnostnega miru.
Izrecno ugotavljamo in smo to jasno poudarili tudi pri naših razgovorih, da je vsakršna rešitev vprašanj, ki zadevajo slovensko manjšino, možna samo v sodelovanju z le-to, zato tudi pozdravljamo s strani g. zunanjega ministra ob njegovem informativnem obisku v Celovcu dne 8. novembra 1959 izraženi načrt o ustanovitvi stalne komisije iz zastopnikov pristojnih vladnih krogov in prizadete manjšine kot vzor za dobrohotno sodelovanje med vlado in manjšino. Razumljivo je, da hočemo pri tem v vsakem oziru lojalno in pozitivno sodelovati.
poslanico generalnega tajnika OZN Ham-marskjolda, ki je poudaril, da je za uresničitev najvažnejših ciljev neobhodno potrebno medsebojno zaupanje na Konferenci, v katero je uprto upanje vsega sveta.
Poslanice pa sta konferenci poslala tudi šefa obeh največjih držav, namreč ameriški predsednik Eisenhosver in sovjetski premier Hruščev. Eisenhower je poudaril pripravljenost Amerike, proučiti vsako le možno pot, ki bi privedla do razorožitve Hruščev pa je izrazil prepričanje, da ni več daleč dan, ko se bo uresničil stoletja stari sen človeštva: Syet brez orožia in vojne!
Sedanja konferenca v Ženevi je prvi za-hodno-vzhodni razorožitveni sestanek, odkar se je meseca avgusta 1957 razbila razorožitvena konferenca v Londonu. Začetek v Ženevi je bil v znaku določenega optimizma, čeprav je bilo na obeh straneh ugotovljeno, da ni mogoče pričakovati hitrega sporazuma. Vsekakor pa so tako na eni kot tudi na drugi strani izrazili pripravljenost, iskati stične točke kljub začetnim nasprotjem.
Vicekancler dr. Pittermann:
Zdaj je ugoden čas za reševanje manjšinskega vprašanja
Kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista, se je delegacija koroških Slovencev med svojim nedevnin. obiskom na Dunaju po razgovorih pri kanclerju ing. Raabu, pravosodnem ministru dr. Tschadeku ter v zunanjem ministrstvu zglasila tudi še pri vicekanclerju dr. Pittermannu in prosvetnem ministru dr. Drimmlu.
Pri ministru Drimmlu so predstavniki koroških Slovencev naleteli na podobno stališče kot dva dni prej pri ministru Tschadeku, namreč da je bilo vprašanje rešeno žc s tako imenovanim manjšinskim šolskim zakonom. V tem zakonu vidi minister sploh edinstveno rešitev, ki nima primere v celi Evropi in mu tudi ni znana nobena uradna pritožba glede slabih posledic zakona.
Vicekancler Pittermann pa je zastopnikom obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev izrazil mnenje, da je po koroških deželnozborskih volitvah, ko med volilno borbo ni prišlo do ostrejšega razpravljanja o narodnostnem odnosno manjšinskem vprašanju, boljša psihoza in bo po povratku zunanjega ministra iz Jugoslavije posebno ugoden trenutek za nadaljnje reševanje problemov okoli člena 7 državne pogodbe.
Zunanji minister dr. Kreisky v Jugoslaviji
V Ženevi se je začela razorožitvena konferenca
•<* « jr
2 — Štev. 12 (931)
Tam, kjer so dvojezične šole
vzgojne ustanove bratstva med narodi
Po končani drugi svetovni vojni je tudi madžarska manjšina v Pomurju dobila svoje lastno šolstvo, ko so v krajih z madžarskim prebivalstvom bile ustanovljene manjšinske šole oziroma oddelki, v katerih so se otroci učili v madžarskem jeziku. Toda v teku let se je izkazalo, da tovrstne šole niso povsem odgovarjale stvarnim potrebam in izobraževalnemu hotenju dorašča-joče mladine madžarske narodnosti, kajti v krajih z mešanim prebivalstvom so se otroci madžarske in slovenske narodnosti razdvajali, namesto da bi jih skupna šola vzgajala v bratstvu in medsebojnem razumevanju. Hkrati pa madžarski otroci tudi niso imeli dovolj možnosti za učinkovito učenje slovenskega jezika, kar jim je v poznejšem življenju povzročalo mnogo težav.
V sodelovanju med pristojnimi oblastmi ter starši so se porodili načrti za uvedbo boljšega načina skupne izobrazbe šolske mladine teh krajev — namreč dvojezične šole. Bistvo te nove oblike pouka je v tem, da otrokom madžarske narodnosti poleg solidne izpopolnitve v materinem jeziku in lastni kulturi omogoči tudi učinkovitejše obvladanje slovenskega jezika in razumeva-
za gospodarsko združenje evropskih dežel
S polnim upravičenjem je zunanji minister dr. Kreisky ob koncu nedavne ministrske konference EFTA na Dunaju izjavil, da so uspehi tega zasedanja dali prav tistim, ki so že od vsega začetka gledali v EFTA sposobno ustanovo za gospodarsko integracijo Evrope in ki so se prizadevali za vstop Avstrije v EFTA.
Konferenca ministrov sedmih držav-čla-nic Evropskega združenja svobodne trgovine (EFTA) ob koncu zadnjega tedna je namreč ponovno izpričala pripravljenost teh držav, delovati za gospodarsko integracijo Evrope ter iskati čim tesnejše sodelovanje z Evropsko gospodarsko skupnostjo (EGS). Ministri so šli celo še dalje: v EFTA združene države, ki bodo s 1. julijem 1960 izvedle prvo znižanje carin za 20 %, so pripravljene, to znižanje razširiti tudi na države EGS in celo vse članice GATT, če bi bile ostale države pripravljene sodelovati na podlagi vzajemnosti.
S tem je EFTA prevzela pobudo za gospodarsko združenje evropskih dežel in je zdaj odvisno zlasti od EGS, ali bo ostala pri svoji dosedanji izolaciji, ali pa se bo odločila za bolj širokogrudno politiko do ostalih držav, kar je glavni pogoj za zbli-
nje slovenske kulture, slovenskim otrokom na jezikovno mešanem ozemlju pa obvezno posreduje znanje madžarskega jezika-
Pristojni činitelji so prepričani, da bo te vrste skupni pouk še bolj poglobil medsebojno razumevanje in sodelovanje med madžarsko manjšino ter večinskim slovenskim narodom.
Čeprav je dvojezično šolstvo v Pomurju šele v začetni fazi, je že zdaj opaziti razveseljive uspehe. Učni uspeh je ponekod prav dober, še boljši pa je — kot poročajo inšpektorji in prosvetni delavci — vzgojni učinek. Med učenci ene in druge narodnosti se je na dvojezičnem ozemlju prav po zaslugi dvojezične šole poglobilo razumevanje in tovarištvo, kar Izredno ugodno vpliva na splošno šolsko In izvenšolsko dejavnost. Brat-tvo med obema narodoma namreč ni omejeno le na šolo, marveč prihaja do izraza tudi na drugih področjih, zlasti pa se manifestira v dvojezičnih pevskih zborih, v skupnih prireditvah, nastopih itd.
Že po dosedanjih izkušnjah torej lahko upravičeno pričakujejo, da bodo dvojezične šole v Pomurju dejansko postale vzgoj-
žanje med obemi gospodarskimi združenji Evrope. Ministri EFTA so na svoji dunajski konferenci izrazili mnenje, da so potrebni ukrepi za preprečitev diskriminacije med obema gospodarskima skupinama in se ne sme storiti nič takega, kar bi lahko poglobilo razcep v Evropi. Nasprotno je treba težiti po rešitvi, ki ne bo škodovala vprašanju večstranske povezave vseh evropskih držav, v prvi vrsti pa je treba preprečiti nadaljnjo delitev Evrope. V tem smislu je treba pustiti evropskim državam čas, da proučijo sredstva, da skupno delujejo za evropsko gospodarsko spojitev.
Kar tiče države članice EFTA, je ministrska konferenca ta načela poudarila v prvih dveh točkah svojega 14 točk obsegajočega zaključnega poročila, kjer so ministri ponovili odločenost, delovati za gospodarsko enotno Evropo ter za odpravo carinskih pregrad med evropskimi državami, hkrati pa bodo vodili liberalno trgovinsko politiko tudi do drugih držav.
Dunajska konferenca EFTA-ministrov pa je dala zasluženi odgovor tudi vsem tistim krogom v Avstriji, ki so že sanjali o gospodarski priključitvi Avstrije k Zahodni Nemčiji, češ da je bodočnost Avstrije odvisna od vključitve v EGS, v kateri igra glavno vlogo Zahodna Nemčija.
ne ustanove bratstva med večinskim slovenskim narodom ter madžarsko manjšino, s tem pa tudi vzgojne ustanove enotnosti, to je tistega v narodnoosvobodilni borbi preizkušenega svetlega načela, ki stvarno združuje vse jugoslovanske narode pri graditvi lepše skupne bodočnosti.
*
V Pomurju so torej krenili po poti naprej in so se odločili za tako šolsko ureditev, ki šolske mladine ne razdvaja in loči, marveč jo v skupnem pouku zbližuje in ji posreduje znanje ter razumevanje obeh jezikov, spoštovanje obeh kultur. Za tako re-
Kdaj bo pri nas tako?
„Tajnik okraja je v svojem poročilu o delu uprave posebej opozoril na skrb za uveljavljanje pravic in zaščite italijanske etnične skupine. Žal se Italijani le v skromni meri prijavljajo na razpise javnih služb. Politika do italijanske manjšine dejansko daleč presega okvirne obveznosti iz Londonskega sporazuma. V vseh obalnih krajih, kjer Italijani žive, so ulični in krajevni napisi ter nazivi javnih organov in organizacij dvojezični. Odprti sta bili na novo italijanska srednja ekonomska sola v Piranu, ki ima še dva tečaja za odrasle s skupno 27 slušatelji, ter vajeniška šola v Izoli. Na novo je bilo v zadnjem letu nameščenih 21 učiteljev in profesorjev na italijanskih šolah, mnogo štipendistov italijanske manjšine študira na jugoslovanskih univerzah, dve študentki pa na univerzah v Itatiji.“
Tako se glasi poročilo o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji. Dodati je treba le eno, namreč vprašanje: Kdaj bo tudi pri nas tako?
šitev v pravem evropskem duhu so se v Jugoslaviji odločili v vseh predelih, kjer poleg večinskega naroda živi tudi narodnostna manjšina.
Ravno v tem pa je bistvena razlika med položajem narodnih manjšin v Jugoslaviji ter rešitvijo manjšinskega problema v Avstriji. Tam iščejo skupno pot — tukaj pa vnašajo razdor že med šolsko mladino; tam dejansko polagajo temelje združeni Evropi — tukaj pa o Evropi samo govorijo, delajo pa v duhu preživelega provincializma! Ni zaman izjavil poslanec dr. Neugebauer v dunajskem parlamentu, ko je govoril o nemškem Turnvereinu v Celovcu, ki je dijakom slovenske gimnazije prepovedal uporabo telovadišča, češ da ni za misliti, da bi se na nemškem telovadišču govorile slovenske besede: Če to drži, potem bo pot teh koroških borcev do Evrope trajala še zelo dolgo!
EFTA je prevzela pobudo
za gospodarsko združevanje evropskih dežel
Za razvoj tujskega prometa na Koroškem
Pred nedavnim je bilo v trgovinski zbornici v Celovcu zasedanje interesentov za tujskoprometno gospodarstvo. Zborovanje so smatrali za zelo pomembno in koristno, zaradi tega so bile navzoče mnoge vidne osebnosti javnega in gospodarskega življenja. Med temi so bili deželni glavar We-denig, namestnik deželnega glavarja Krass-nig, predsednik deželnega zbora Sereinigg, zastopniki ministrstva in drugi člani deželne vlade, nekateri državni in deželni poslanci, kakor tudi drugi zastopniki javnih ustanov in oblasti ter predstavnika zahodnonemške-go in jugoslovanskega konzulata.
Tujski promet v naši s pokrajinskimi lepotami obdarovani deželi je brez dvoma zelo velikega gospodarskega pomena, s katerim naj bi se okoristilo vse koroško prebivalstvo. Leta 1959 so ugotovili 750 milijonov šilingov deviznih dohodkov, ki so jih v deželo prinesli inozemski turisti iz mnogih dežel.
Na zasedanju je deželni glavar Wedenig v svojem nogovoru med drugim dejal, da so uspehi Koroške v gospodarskem napredku, vključno tujskoprometnega gospodarstva, sadovi prizadevanja vseh v skupnem reševanju perečih vprašanj. Izrazil je željo, da bi ostalo tako tudi v bodoče. Nadalje
je deželni glavar dejal, da je za pridobitev turistov prav posebnega pomena dobra in kvalitetna postrežba v tujskoprometnih gostiščih. Pri tem pa je pri cenah nujno treba upoštevati tudi tuzemske goste, ki se ne morejo meriti s plačilno zmogljivostjo tujih gostov, kajti tudi turisti iz avstrijskih pokrajin so vedno dobrodošli v naši deželi. Posebno je poudaril, da je za živahen razvoj In razcvit tujskega prometa potreben mir, ker v nemirnih časih in v nemirne kraje nihče ne potuje. V tej zvezi je tudi naglasil, da
Lahko rečemo, da nobena država na svetu ni zabeležila v teku nekaj let takega porasta turizma, kot je to primer pri Jugoslaviji. Ze samo v Sloveniji se je turistični promet v zadnjih treh letih povečal povprečno za 20 odstotkov letno in je pri tem treba še upoštevati, da odpade od tega na domače turiste le 15 odstotkov, dočim znaša delež tujih turistov 35 do 40 odstotkov. Finančni dohodki iz tujskega prometa pa so se lani povečali na okoli 3.000,000.000 dinarjev.
je tujskoprometno gospodarstvo lahko nestalna zadeva ter je svaril pred prenapenjanjem, ker bi se mogle gotove investicije izkazati pozneje kot zgrešene.
Preteklo leto so nočnine v tujskem prometu prvič presegle 5-milijonsko mejo, ker jih je bilo 5,635.267. Leta 1950 so ugotovili na Koroškem 1,432.710 nočnin in je zanimivo, da je bilo število nočnin pred vojno, leta 1936, približno isto, namreč 1,479.800. Leta 1959 je bilo na Koroškem 79.234 postelj na razpolago za tuje goste.
S tem pa gotovo še niso izčrpali vseh možnosti in je pričakovati, da se bo turizem v Jugoslaviji uspešno razvijal tudi v bodoče. V državnem proračunu in v proračunih posameznih republik so v ta namen predvideli znatne vsote, ki jih bodo v glavnem porabili za modernizacijo in izgradnjo novih gostinskih objektov. Pristojni činitelji se bavijo tudi s problemom, da bi turistično sezono podaljšali na vse leto, hkrati pa nameravajo pospeševati tujski promet tudi z razvojem kulturnih, folklornih in drugih uslužnostnih dejavnosti.
Edinstven razvoj turizma v Jugoslaviji
Pariz. — Za ta in prihodnji teden predvideni uradni obisk predsednika sovjetske vlade Hruščeva v Franciji je bil preložen, ker je — kakor je bilo uradno sporočeno — Hruščev zbolel za gripo. V zahodnih političnih krogih skušajo govoriti o »politični gripi" in domnevajo, da je bil obisk dejansko preložen zaradi tega, ker francoska vlada ni hofela ugoditi posameznim željam Hruščeva glede razporeditve časa, ki bi ga preživel v Franciji. Kot novi datum prihoda Hruščeva v Francijo je bil sporazumno določen 23. marec.
Dunaj. — Danes bo vicekancler dr. Pit-feimann zakliučil svoje šestdnevno potovanje po Zahodni Nemčiji, kjer je obiskal razna mesta in si ogledal številna podjetja in ustanove. Med svojim bivanjem v Zahodni Nemčiji je imel vicekancler Pitfermann tudi vrsto predavanj o aktualnih vprašanjih.
Madrid. — Finančni minister dr. Ka-mitz biva trenutno v Španiji, kjer vodi razgovore z raznimi španskimi ministri in vodilnimi osebnostmi. V sredo je ministra dr. Kamitza sprejel tudi španski predsednik Franco.
Dunaj. — Predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito je odlikoval bivšega avstrijskega veleposlanika v Beogradu dr. Wo-daka z redom Jugoslovanske zastave I. stopnje. Odlikovanje, ki ga je prejel za prizadevanja za ustvaritev dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, je dr. Wodaku izročil jugoslovanski veleposlanik na Dunaju prof. Zemljak.
Bonn. — Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je trenutno na velikem potovanju, med katerim bo obiskal Združene države Amerike, otok Havaj ter Japonsko. V Washingtonu je imel ta torek razgovore s predsednikom Eisenhowerjem. S potovanja se bo vrnil 2. aprila spet v Bonn.
Pariz. — Zadnjo soboto in nedeljo je bival v Parizu predsednik britanske vlade Macmillan, ki je imel razgovore * predsednikom De Gaullom ter ministrskim predsednikom Debrejem. Macmillanov obisk je bil sicer privatnega značaja, vendar mu pripisujejo v političnih krogih veliko važnost, posebno še, ker so se angle-ško-francoski razgovori vodili kratko pred vrhunsko konferenco med Vzhodom in Zahodom.
Moskva. — Sovjetski znanstvenik Valentin Cerenkov piše, da bi bilo mogoče spremeniti podnebje severnih področij v »večno poletje", če bi ustvarili okoli Zemlje podoben obroč, kakršen obdaja Saturn. Cerenkov trdi, da bi to dosegli s tem, da bi poslali v tir okoli Zemlje več raket, polnih izredno finega prahu.
Beograd. — Prejšnji teden, je potres v Tetovem blizu Beograda povzročil precejšnjo materialno škodo. V vasi Dobri dol v fetovskem okraju je zaradi potresa umrla ena ženska pod ruševinami, več poškodovanih oseb pa so prepeljali v bolnišnico.
Akra. — Od 7. do 9. aprila bo konte” renca predstavnikov neodvisnih afriških držav in predstavnikov političnih partij-Uradni naslov konference se glasi »Konferenca za pozitivno aktivnost za mir in varnost v Afriki". Skoraj istočasno •—' namreč od 11. do 15. aprila — pa bo v Konakriju konferenca azijsko-afriških dežel.
Ljubljana. — V torek je odpotovala >z Reke sedemčlanska jugoslovanska hima-lajska odprava pod vodstvom Staneta Kersnika v Indijo. Skupina jugoslovanskih alpinistov hoče osvojiti nekaj najvišjih vrhov sveta.
Beograd. — Konec marca bo odpoto* vala na Japonsko in Kambodžo jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki h*0 obiskala parlamenta obeh imenovanih dežel. Delegacijo bo vodil predsednik zveznega zbora zvezne ljudske skupki' ne dr. Mladen Ivekovič.

Petnajst povojnih let
Slovenskega narodnega gledališča v Trstu
LITERARNI TEDEN
Slovenske prosvetne zveze
Danes pridejo na obisk slovenski književniki Miško Kranjec, Ivo Minatti, Kajetan Kovič, Tone Pavček, Mitja M e-|ak in Drago Druškovič, da nas seznanijo z novimi deli slovenskih pisateljev in pesnikov ter z razvojem sodobne slovenske književnosti.
Ob tej priložnosti priredi Slovenska prosvetna zveza
literarne večere in literarne ure
v naslednjih krajih:
v soboto, dne 19. marca 1960
Kotmara vas ob 10. uri dopoldan pri Mežnarju
Bilčovs ob ’/2 3. uri popoldan pri Miklavžu
Holbiče ob V2 8. uri zvečer pri Perda-cherju
Šmihel nad Pliberkom ob V2 3. uri popoldan pri Šercerju
št. Primož v Podjuni ob V2 8. uri zvečer pri Voglu
v nedeljo, dne 20. marca 1960 Železna Kapla ob V2 12. uri v dvorani pri Weizerju
Vsem ljubiteljem knjig
sporočamo, da je dobila „Naša knjiga' v Celovcu
bogato zalogo najnovejših knjig
Obirska ob 3. uri popoldan pri Kovaču
Šteben pri Maloščah ob V2 3. uri popoldan pri Urbanu
Črnotiče ob V2 8. uri zvečer pri Prangerju
v Ponedeljek, dne 21. marca 1960 Celovec ob 19.30 uri v Domu glasbe, modra dvorana
v lorek, dne 22. marca 1960
Borovlje ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu, Dollichgasse 4/I Št. Janž v Rožu ob V2 8. uri zvečer v društvenem lokalu v Zadružnem domu v sredo, dne 23. marca 1960 Sveče ob V2 8. uri zvečer pri Ukelnu Radiše ob V2 8. uri v društvenem lokalu pri Mežnarju
v četrtek, dne 24. marca 1960
Podravlje ob 3. uri popoldan v kmetijski šoli
Št. Jakob v Rožu ob V2 8. uri zvečer v gostilni pri Šimeju
— Kot ob V2 8. uri zvečer pri Maleju
Vsi ljubitelji slovenskega pripovedništva '" pesništva, predvsem pa šolska mladina višjih letnikov in dijaki srednjih šol so vab-'ieni, da se udeležijo teh literarnih veče-r°v in literarnih ur.
S sedanjo gledališko sezono obhaja Slovensko narodno gledališče v Trstu pomemben jubilej — 15. letnico obstoja in delovanja po drugi svetovni vojni.
Gledališko življenje med tržaškimi Slovenci nikakor ni kaj novega, marveč ima že staro tradicijo, ki jo je v dobi Mussolinijevega tašizma kruto nasilje le prekinilo, po vojni pa je znova zaživela v vsej lepoti in se razvija od uspeha do uspeha. Pričakovati je, da bo v kratkem zaceljena vsaj najhujša rana, ki jo je tržaškim Slovencem
Stoletnica rojstva
^fjiLgn. IVo tjf a.
Zadnjo nedeljo so se zlasti ljubitelji glasbe spominjali stoletnice rojstva velikega skladatelja Huga W o l f a , ki ga mnogi postavljajo v eno vrsto z velikim mojstrom pesmi Schubertom. Sicer je umrl razmeroma mlad ■— v 43. letu starosti — vendar je pravzaprav v teku desetih let, kolikor je trajala njegova glavna ustvarjalna doba, ustvaril dolgo vrsto neminljivih kompozicij.
Hugo Wolf, ki je pretežni del svojega kratkega življenja bival in delal na Dunaju, se je rodil v Slovenjem Gradcu, kjer so mu ob stoletnici rojstva priredili veličastno proslavo. Najprej so mu odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši, kjer je zdaj glasbena šola, v posebni sobi pa je bila urejena okusna razstava nekaterih izvirnih Wolfovih notnih rokopisov, njegovih pisem in knjig; poleg tega je na razstavi tudi skladateljev kip ter nekaj knjig o Wolfu. Na večer pred stoletnico pa je pripravila Mariborska filharmonija spominski koncert njegovih najbolj znanih del. Slavnosti v slovenjegraškem domu „Partizan“ so se poleg številnih drugih gostov udeležili tudi najvišji predstavniki javnega in kulturnega življenja občine in okraja.
prizadejal fašizem: ko so italijanski iredentisti med bučnimi demonstracijami zoper Slovence in ob zaščiti italijanske vojske dne 13. julija 1920 zažgali Narodni dom, so ostali brez strehe tudi gledališki igralci, ki so se potem še nekaj let zbirali po predmestnih dvoranah, dokler z letom 1927 niso povsem prenehale slovenske javne prireditve, saj je fašistična oblast pričela z nasilno italijanizacijo tržaškega ozemlja. Zdaj Italija na podlagi londonskega sporazuma
iz leta 1954 gradi v Trstu nov Kulturni dom, v katerem bo našlo primerne prostore tudi tržaško Slovensko narodno gledališče in se bo s tem končno zaključila odiseja te pomembne ustanove, kar bo nedvomno zelo uspešno vplivalo na njen nadaljnji razvoj.
Kljub pomanjkanju lastnih prostorov pa je SNG v Trstu že vsa povojna leta uspešno vršilo pomembno kulturno-umetniško nalogo tako v Trstu samem kakor tudi v vseh primorskih krajih, ki jih je zajelo z rednimi gostovanji. Tako je ta kulturna ustanova tudi v težkih časih in v neugodnih okoliščinah s svojim plodnim delovanjem zarezala zelo vidne brazde v prosvetno in kulturno dogajanje tržaških Slovencev. Poleg tega pa je vršilo posebno poslanstvo tudi s tem, da je v jeziku manjšine posredovalo kulturne dobrine večinskemu narodu v državi in tako koristno doprinašalo k izboljšanju odnosov med sosednima deželama. Ravno to poslanstvo pa daje Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu posebno vlogo, postavlja ga pa tudi pred velike težave, ki jih ie znani strokovnjak za gledališko umetnost Filip Kalan karakferiziral takole:
■	da je to slovenska ustanova v Italiji, z drugo besedo, ustanova narodne manjšine na nemirni periferiji velike države, ki se ie zadnjih sto let v vseh epizodah ekspanzionistične politike predajala nacionalističnim ekscesom;
■	da se je ustanova te narodne manjšine spočela iz stoletne kulturne tradicije, ki pa je bila pod fašistično vladavino Italije nasilno prekinjena za celih dvajset let;
H da se je ta ustanova obnovila v neugodnih mednarodnih okoliščinah po drugi svetovni voini, ko je b la usoda tržaškega ozemlja še povsem negotova predana nestrpnemu razpravljanju med nasprotujočimi si silami Vzhoda in Zahoda;
■	da je stalni sedež te manjšinske ustanove v državi ki ima že po tradiciji povsem drugačno družbeno strukturo kakor matična dežela te manjšine in da se že zavoljo tega razodevajo tudi znatne razlike v organizaciji gledališke dejavnosti;
3 da je sleherno gledališče že zavolio vsakdanjega stika z množicami gledalcev nenavadno občutljiv instrument kulturnega posredovanja, ki ga vznenrri sleherni, na videz še tako malopomembni po'itični pretres, kar se pri takšni ustanovi, kakršno je tržaško gledališče, lahko stopnjuje do prave krize;
■	da se je slovensko gledališče na tem ozemlju porajalo spričo stalne mednarodne samoobrambe, tako da je stopnjevalo svojo javno dejavnost v pravo umetniško stvaril-nost malodane samo v redkih premorih sorazmerne mednarodne strpnosti.
Slovensko narodno gledališče v Trstu je z uspehom kljubovalo vsem tem In še mnogim drugim težkočam in se danes — ob 15. letnici svojega povojnega obstoja in delovanja — lahko ponaša z zavidljivimi dosežki na področju gledališke umetnosti. O tem smo se ob lanskem gostovanju prepričali tudi koroški Slovenci in bi bili zelo vereli, če bi razmere tudi letos omogočile obisk Slovenskega narodnega gledališča iz Trsta na Koroškem!
V Celju se bodo srečali mladinski zbori
Nastopil bo tudi pevski zbor „France PasterkLenart" iz Podjune
Od 20. do 22. maja bo v Celju tradicionalni festival mladinskih pevskih zborov, ki bo fokrat daleč presegel svoj dosedanji okvir okrajne prireditve, saj se ga bedo udeležili najboljši zbori iz cele Jugoslavije.
Tako bo Celje postalo festivalno mesto mladinskih pevskih zborov in to po vsej pravici, kajti misel o organizaciji mladinskega pevskega festivala v Celju se je rodila že fakoj prvo lefo po vojni. Od takrat so se v Celju zbirali vsako leto najboljši zbori iz okraja in je festival pred dvema letoma združil kar 4000 mladih pevcev in pevk na skupni prireditvi.
Mladinski pevski zbori Jugoslavije se že zdaj marljivo pripravljajo na svoj festival v Celju. Že v marcu in aprilu so v posameznih republikah na sporedu občinske in okrajne pevske revije, na katerih izbirajo najboljše pevske zbore za nastop v Celju. Prvi dan festivala bodo v Celju nastopili mladinski pevski zbori iz vse Slovenije (skupno bo nastopilo 12 zborov z okoli 800 pevci), za drugi dan je določen nastop mešanih in moških zborov srednješolske mladine in računajo, da bo ta dan nastopilo nad 1000 pevcev, tretji dan pa bodo nastopili najboljši zbori iz vseh republik, katerim se bodo pridružili tudi pevski zbori narodnostnih manjšin, ki živijo v Jugoslaviji, ter slovenska zbora iz Trsta in Koroške. Našo mladino bo na tem velikem srečanju peyskih zborov zastopal pevski zbor »France Pasterk-Lenart" iz Podjune pod vodstvom mladega pevovodje Vladimira Prušnika.
»Deutscher Schulverein - Stidmark"
in njegovi nasledniki v drugi avstrijski republiki
svoje ustanovitve pa do danes "Karntner Schulverein-Sudmark" neovirano ^"zvija svojo dejavnost, ki je v zadnjih le-Postala še bolj izrazito in določeno na-j?®ri®na proti pravicam koroških Slovencev, leta 1955 je društvo »Karntner Schulver-"-Sudmark” v naznanilu o ustanovitvi 0i'h podružnic na programatičen način ^darilo svoje naloge v delovanju proti , Qvam koroških Slovencev v zvezi z izlijem člena 7 državne pogodbe. V na-v, n'lu so kot »nezaslišane zahteve' na-S 6 e Po vrsti vse tiste pravice, ki jih člen 7 rt^ar'jšini izrecno priznava. In proti tem pra-ICam je usmerjeno delovanje »Karntner ^hulverein-Sudmark". Tozadevno naznani-Je značilen dokument, zato ga citiramo H obširno:
»Nezaslišane zahteve nacionalnih Sloven-p6vi ki daleč presegajo koncesije, katere "rn daje člen 7 državne pogodbe, so do-ozale pomembnost in potrebo ustanovitve ^ drntner Schulverein-Sudmark". Slovenci so "ekem pozivu med drugim zahtevali ustanovitev »posebne gimnazije", »posebnega ^•teljišča" s '.posebnimi učnimi načrti"; ranitev nesrečne dvojezične šolske ured-.e lz oktobra 1945; slovenščino kot dadaf-Bel^T^0-' ,ez'k v )užni Koroški, v Celovcu, jaku in Šmohorju, dvojezične uradne na-
pise v vseh teh okrajih; uvedbo slovenskega pouka v vseh šolah teh okrajev za proučitev slovenske kulture in zgodovine slovenskega naroda; utopitev naših domovini zvestih »vindišarjev" v slovenstvu, čeprav le-ti nočejo nič slišati o tifokomunistih in »slovenski narodnosti” onstran meje; javni uradniki in nameščenci na obmejnih področjih, vključno Celovec, Beljak in Šmohor, naj bi v enem letu dokazali, da obvladajo slovenski jezik itd. Polovica Koroške naj bi bila slovenizirana. Treba je zavzeti odgovarjajoče stališče proti tem šovinističnim zahtevam majhne manjšine, ki ogrožajo mir v deželi."26)
Če odštejemo v tem naznanilu potvorbe resničnih zahtev koroških Slovencev, potem so tukaj naštete edinole zakonito priznane pravice slovenske manjšine. In proti tem pravicam, zajamčenim s členom 7 državne pogodbe, poziva »Karntner Schulverein-Sudmark” na boj. Zato ta dokument dokazuje, da gre pri delovanju »Karntner Schulverein-Sudmark’ za klasičen primer organizacije, ki bi morala biti prepovedana v smislu določila § 5 člena 7 državne pogodbe. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je v tem smislu tudi opozorila var-
iti) .Volkueitung", 4. 10. W5.
nostno direkcijo, ki pa je šele po treh mesecih molka odgovorila, da po proučitvi okoliščin ne kaže, da bi bila z delovanjem »Karntner Schulverein-Sudmark" kršena določila člena 7 državne pogodbe in da torej ni razloga za ukrepe društvene oblasti proti tej organizaciji.27)
Iz prve dobe delovanja »Karntner Schulverein-Sudmark" je tako za nezakonito delovanje tega društva kakor tudi za pasivnost avstrijskih oblasti značilen tudi dogodek iz decembra 1955. Podružnica »Karntner Schulverein-Sudmark” v Velikovcu je sklenila, ob božiču obdarovati šolske otroke v čisto slovenskih krajih Lepena in Rem-šenik v okolici Železne Kaple. Na vprašanje okrajnega šolskega nadzornika je deželni šolski svet po naročilu deželnega glavarja Wedeniga sporočil, da obdarovanje šolarjev po »Karntner Schulverein-Sudmark" ni dovoljeno.28) Kljub tej prepovedi je ve-likovška podružnica »Karntner Schulverein-Sudmark" svojo akcijo le izvedla in pripeljala 21. decembra 1955 200 zavojev z darili v vrednosti 15.000 šilingov v omenjene šole. V zavojih so bile tudi nemške mladinske knjige, ki jih je zbralo društvo študentov v Leobnu na Štajerskem. Izročilo daril je bilo povezano s posebno svečanostjo.28)
27)	»Sloveiuki vestnik", 10. 2. 19J6.
28)	»Allgemeine Bauernzcitong", 17. 12. 1955 in »Kleine Zeitong", 17. 12. 1955.
29)	»Unlerkttrntner NoehricMen", 30. 12. 1955.
Čeprav je »Karntner Schulverein-Sudmark" s to svojo izrazito ponemčevalno akcijo po klasičnem vzoru nekdanjega društva »Deut-scher Schulverein-Sudmark" očitno kršilo prepoved deželne šolske oblasti, organizatorji in krivci niso bili klicani na odgovornost. Tako nekaznovanje kršenja zakonov pa jasno vzpodbuja k novim protizakonitim dejanjem! Za delovanje »Karntner Schulverein-Sudmark" pa je zanimivo in značilno tudi pismo, ki ga je omenjeno društvo poslalo uredništvu »Kleine Zeitung”, v katerem ščuva proti koroškemu Slovencu, ki si jc pred celovškim tiskovnim sodiščem drznil zahtevati obravnavo v slovenskem jeziku, kot mu jo priznava člen 7 državne pogodbe.30)
Ponovna ustanovitev društva »Karntner Schulverein-Sudmark" ni vzbudila nezaupanja in odpora le pri koroških Slovencih, proti katerim je njegovo delovanje v prvi vrsti naperjeno, marveč tudi pri delu koroške nemške javnosti, ki čuti nevarnost protidemokratičnih in velenemških teženj te organizacije. Tako eni kot drugi so od deželnih oblasti zahtevali prepoved »Karntner Schulverein-Sudmark" in so pri tem opozorili na določbo državne pogodbe, po kateri je delovanje organizacij kot je »Karntner Schulverein-Sudmark", izrecno prepovedano.
(Nadaljevanje sledi)
:I0) ..Kleine Zeitung", 24. 1. 195«.
Globasnica N
V sredo je mati Marija Šorli dopolnila in praznovala osemdesetletnico svojega življenja. Spoštovana jubilantka zasluži, da ji ob njenem visokem življenjskem prazniku namenimo nekaj vrst. Marija je bila rojena 16. marca 1880 v Lepeni, živela je potem v Lobniku, po vojni pa se je preselila k svojemu sinu v Globasnico. Mati ima za seboj trdo življenjsko pot marljivega dela in skrbi, razen tega pa zvrhano mero žrtev in odpovedi. Za seboj ima pot matere-trpinke, kakršno morajo prehoditi mnoge slovenske matere na koroških tleh.
Njen mož Hanzi je bil vse življenje drvar. Z žago, sekiro in cepinom se je z napornim delom, in takrat zelo skromno plačo, prebijal skozi življenje ter skrbel za borni kruh svoji družini. Žena Marija mu je bila zvesta družica ter je z njim složno delila srečne ure, toda še več težkih dnevov. Rodili so se jima trije sinovi. V družini je vladala harmonija ter medsebojna ljubezen in spoštovanje. Roditelja sama sta bila vedno povezana s trpečim slovenskim ljudstvom na Koroškem. Dobro sta razumela in čutila krivice in nasilje, ki jih je izvajal močnejši gospodujoči narod nad gospodarsko šibkejšim in iz tega izvirajočo socialno bedo. Proti temu zapostavljanju sta se vedno tudi upirala in v tem duhu vzgajala tudi svoje sinove, posebno sta v njih utrjevala narodno in socialno zavest, kar so sinovi v žšvlienju vedno tudi v dejanju pokazali.
Kmalu so se fantje vključili v našo prosvetno dejavnost. Joži in Ciril sta bila z dušo in srcem pevca in igralca v Slovenskem prosvetnem društvu v Železni Kapli. Nepopisno boleči in dragoceni žrtvi pa je mati Marija doprinesla v času nacističnega nasilja. Njeni zavedni sinovi so se nacističnemu trinoštvu uprli. Joži je zapustil Hitlerjevo vojsko že leta 1939, leta 1942 pa se je pridružil partizanom v Peci. Ciril pa je šel v partizane leta 1943. Oba sta žrtvovala svoja mlada življenia za osvoboditev domače zemlje od nacističnega nasilja. Ciril je padel oktobra 1944 pri znanem, krutem in mučeniškem pokolju na Komlju, kjer so oborožene nacistične tolpe tudi pokazale svoj pravi nečloveški obraz. Joži pa je bil decembra 1944 ranjen pri Veglnu. Z razbitim kolenom se je privlekel še k materi, kake četrt ure daleč. Ljuba mati mu je postregla in ga skrila pred Nemci. Toda ti so ga izsledili po krvavi sledi ter ga kruto in neusmiljeno ustrelili pred očmi matere V neizrečeni srčni boli sta mrtvo dragoceno žrtev, svojega sina, oče in mati sama pokopala v bližini hišice.
Ko materi Mariji Šorli k njeni osemdesetletnici srčno čestitamo, se v hvoležnosti klanjamo njenemu velikemu trpljenju in žrtvam, ki jih je doprinesla za visoke ideale, ki so nam skupni. Svojo osemdesetletnico obhaja v postelji, ker si je zlomila nogo. Želimo ji skorajšnje okrevanje in še mnogo zdravih let življenja!
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Edinost' v Pliberku priredi v nedeljo, dne 20. marca 1960
KONCERT
na Plešerki pri Kajžniku ob 14.30 uri in na Trati pri Cingelcu ob 19.30 uri.
Vabimo v obeh krajih k številni udeležbi!
Zgledna dejavnost požarne hrambe
v Bilčovsn
Pred nedavnim je bil v gostilni pri Odrajcu letni občni zbor prostovoljne požarne hrambe v BLčovsu. Udeležba na občnem zboru je bila številna ter so bili aktivni gasilci zastopani polnoštevilno. Navzoči so bili tudi okrajni komandant požarnih bramb Polzer in komandant odseka Prosekar ter zastopniki ob-
V
cine.
Iz poročila tajnika je posneti, da je požarna bramba v preteklem poslovnem letu zelo živahno in smotrno delovala ter na tem občnem zboru spet sprejela pomembne sklepe za nadaljnji koristni in uspešni razvoj človekoljubne ustanove.
Med drugim je bilo v poročilu povedano, da bilčovska požarna bramba razpolaga s tremi sposobnimi in dobro izvežbanimi skupinami, ki se razumejo v ravnanju z gasilnim orodjem ter lahko v primeru potrebe postavijo svojega moža. V vseh treh skupinah vlada zgledna volja pomagati bližnjemu ter so vsi prežeti nesebičnega smisla za skupnost. Visoka zmogljivost bilčovske požarne brambe je sad vztrajnega in marljivega dela. Gasilci so izpolnili lanskoletni načrt za vaje ter so aktivni člani pri vajah in pomožnih akcijah žrtvovali skupno 735 prostovoljnih delovnih ur. V prikaz vidnega uspeha in napredka svoje zmogljivosti so skupine priredile pred javnostjo tekmovalne vaje, pri katerih pa se je pokazalo, da so bile v primerjalnih točkah le zelo neznatne razlike. To pomeni, da so vsi enako marljivo delali in se vadili v gasilni službi.
Deželno poveljstvo požarnih bramb je leta 1959 izvedlo kontrolo gasilnega orodja. Po pregledu je izreklo požarni brambi zelo pohvalno priznanje, kar je tudi dokaz vestnega dela gasilcev, da imajo orodje v dobrem stanju ter so vsak čas brezhibno pripravljeni za nastop. Na občnem zboru so izrekli pobudo za nabavo novega Ford-gasilne-ga vozila. Stroške bi krili do 40 odstotkov z nabiralno akcijo prostovoljnih prispevkov, 40 odstotkov bi prispevala občina, 20 odstotkov pa bi s subvencijo krila okrajna zveza požarnih bramb.
Zastopniki občine so podporo v navedenem znesku zagotovili, prav tako je tudi komandant okrajne zveze požarnih bramb obljubil svojo pomoč. Na ta način bi bili dani pogoji, da bo požarna bramba v Bilčovsu lahko v doglednem času v posesti novega modernega gasilnega vozila.
Pri tajno izvedenih volitvah komandanta ter njegovega namestnika, kakor tudi ostalih funkcionarjev vodstva ni prišlo do nobenih sprememb, kar je zgovorno spričevalo, da so vsi svoje naloge reševali v popolno zadovoljstvo.
K lepemu uspehu in stremljenju, kar so mogli bilčovski gasilci pokazati na svojem zadnjem občnem zboru, moremo le čestitati. Zavedamo se, da so uspehi mogoči le v složnem skupnem sodelovanju vseh, ki jim je vrhovni cilj pripravljensot pomagati bližnjemu, kadar in kjer koli je pomoč potrebna za reševanje imetja in življenja. Plemenita skupna naloga gasilcev izključuje med njimi narodnostne in strankarske razlike ter priča, da je skupno sodelovanje mogoče in koristno, če je pri vseh

dobra volja. Prav gotovo je tudi dvojezični napis na gasilskem domu doprinos k lepemu soglasju in majhen znak enakopravnosti obeh narodnosti, kar ugodno vpliva na vse prebivalstvo, ki ni zastrupljeno z narodno nestrpnostjo. Želeti bi bilo le, da bi takšna harmonija kot med gasilci v požarni brambi vladala tudi v drugih javnih in zasebnih ustanovah v naši občini in po vseh drugih krajih naše domovine, kier živijo slovensko in nemško govoreči ljudje.
Logaveški pevci na koncertih v Št. Janžu in Bilčovsu
Kakor sonce sla v pusto vreme pretekle nedelje posijala koncerta, ki ju je imel pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda' iz Loge vasi v Št. Janžu v Rožu in v Bilčovsu. Navzlic visoki odeji zapadlega mokrega snega, ko je marsikdo raje ostal doma, kakor da bi se podal na snežne brozgasto pot, so neustrašni logaveški pevci prispeli v Št. Janž in Bilčovs, kjer so jim prihiteli nasproti pravtako neustrašni ljubitelji slovenske pesmi, ki so v obilnem številu zasedli dvorani pri Tišlerju in pri Miklavžu.
V zadnjih letih smo se pri nas navadili številčno močnih zborov ter postali tudi v pogledu na kvaliteto petja precej izbirčni. Na teh koncertih pa je nastopil zbor, ki ima le 11 pevcev. Tak zbor pa mora biti — če hoče, da njegova pesem užge — zelo uglajen in discipliniran. Vsak pevec mora biti na mestu. Logaveški pevski zbor je pokazal vse te sposobnosti. V svojem prepevanju je
pokazal več talenta in znanja, kot bi ga kdor koli od njega pričakoval. Odlično in od pesmi do pesmi s stopnjujočo se kvaliteto je odpel svoj spored. Vsaka pesem je bila dovršeno zapeta, mnoge med njimi — Mojcej, Šuštarska, Španska, Spomini in Juhe, pojdamo v Škufče — pa so hvaležne poslušalce zadivile tako, da skoraj niso
članica vabi

Množičen obisk prireditev na umetnem drsališču
Na seji glavnega odbora koroškega velesejma in olepševalnega društva v Celovcu je velesejmski prezident, mestni svetnik Novak, podal obširno poročilo o sezoni 1959/60 na umetnem drsališču v velesejmski dvorani.
Za prireditve v velesejmski dvorani je vladalo zelo veliko zanimanje ne samo v glavnem mestu, temveč tudi po vsej deželi in preko njenih meja. Umetno drsališče so izročili svojemu namenu 22. novembra lani. Od tega časa pa do 8. marca letos je bilo na drsališču mnogo prireditev, na katerih je bil obisk množičen. Pri 26-tih mednarodnih in domačih hokejskih igrah je bilo 71.742 obiskovalcev, pri 19-tih predstavah dunajske revije na ledu pa je bilo prisotnih 50.200 gledalcev. Veliko število ljudi je obiskalo tudi posamezne drsalske turnuse. Ugotovili so, da je v navedenem času, v sezo-
ni 1959/60, obiskalo prireditve skupno 167.297 oseb. Dne 20. marca pa bodo zaključili sezono 1959/60 na umetnem drsališču v velesejmski dvorani, kjer bodo že začeli s pripravami za prihodnji koroški velesejem — avstrijski lesni sejem —, ki bo od 11. do 21. avgusta 1960.
Sklepali so tudi o prireditvah na umetnem drsališču v sezoni 1960/61. Za prihodnji sezonski spored imajo predvidenih že vrsto prireditev mednarodnih in domačih umetniških skupin. Velesejmski odbor pa je sklepal o razstavah na prihodnjem velesejmu in o gradnji velesejmskega paviljona, ki ga bo gradila trgovinska zbornica. Razpravljali so tudi o izvedbi posebne letalske razstave, o deželni lovski razstavi ter o sestavi strokovnega sosveta za avstrijski lesni velesejem, o njegovih nalogah in poslovnem redu.
Koroški deželni potovalni urad (Ktirntner Reisebiiro) obvešča, da bodo vozili posebni avtobusi k mednarodnim smučarskim poletom na Planici.
Odhod avtobusov v nedeljo, 27. marca, cb 6.15 uri od potovalnega urada na Novem trgu. Stroški za vožnjo, vključno jugoslovanska viza, zna-f šajo 55 šilingov.
i Kdor vizo že ima, plača samo 45 šilingov.
Prijave čimprej pri potovalnem uradu, kjer je treba oddati tudi potni list za priskrbo vize.
1 ^ ^ ^ ^ ^	^ ^ ^ »v	^ ^ % •*>. 4
odnehali z aplavzom. Do takega navdušenja so poslušalce spravili p;edvsem odlični logaveški tenorji in baritoni. Zborovodja Hanzej Aichholzer je na teh koncertih spet pokazal svoj bogati zborovodski talent, ki ga skriva za svojo skromnostjo.
Obisk logaveškega pevskega zbora v Št. Janžu in v Bilčovsu je bil prijateljski obisk. Komaj je bil koncert končan, so tako v št. Janžu kakor v Bilčovsu domačini vzeli logaveške pevce v svojo sredo. Njihova prijetna pesem je našla odmev v srcih domačinov ter so tudi sami sproščeno zapeli svoje lepe domače in narodne. Dolgo po koncertu so še ljubko kipele iz src domačih pevcev in dragih gostov iz Loge vasi.
Cenjenim naročnikom
Mnogo bralcev in naročnikov Slovenskega vestnika izjavlja, da jim je list zaželjen in dobrodošel tedenski gost, ki jih obvešča o političnih, kulturnih in gospodarskih dogajanjih doma in v svetu ter prinaša razen tega mnogo drugega zanimivega, poučnega in vzpodbudnega branja. Predvsem pa bralci z velikim razumevanjem in globokim sedoživetjem zasledujejo v svojem listu odločno in dosledno borbo za dosego enakopravnosti in življenjskih pravic koroških Slovencev, kakor jim pripadajo po naravnem in zapisanem pravu ter tudi sodelujejo pri tem prizadevanju.
Vsakdo pa ve, da je izdajanje lista združeno z velikimi stroški. Tega se številni naročniki tudi v polni meri zavedajo ter plačujejo naročnino redno in tudi v naprej. Tl naj bodo lep zgled onim, ki so z naročnino v zaostanku. Naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, prosimo, da se poslužijo priloženih položnic ter ob prvi priložnosti izpolnijo dolžnost do svojega lista in pre-nakažejo naročnino. Naročnina je razmeroma nizka: za vse leto 60 šilingov, za pol leta 30 šilingov in za četrt leta 15 šilingov, cena, ki je v malih obrokih zmogljiva za vsakega.
Položnice smo priložili vsem naročnikom. Oni, ki imajo naročnino v redu plačano, naj jo shranijo za pozneje, ali pa skušajo dobiti novega naročnika. One pa, ki še dolgujejo naročnino, ponovno prosimo, da položnico izpolnijo in poravnajo zaostanek, po možnosti pa plačajo naročnino tudi v naprej.
Na pustni torek v Bilčovsu
Marljivi igralci Slovenskega prosvetnega društva „Bilka” so nam za letošnji pustni torek pripravili nadvse posrečeno in zabavno pustno prireditev. Na sporedu so bile štiri vesele enodejanke ter nastop šaljivega Francija z odličnim pustnim kvintetom. Kot je bilo ob prireditvi povedano, je bil ta kvintet s težavami nabran po srednji Evropi in njeni okolici. Igralci so topot pokazali, da niso vešči le odlično igrati resne igre, temveč, da v njih tiči tudi izredno mnogo sposobnosti za iznajdljiv humor. Kljub temu, da je bilo na pustni torek več plesnih zabav v bližnji okolici, je občinstvo napolnilo dvorano pri Miklavžu in kakor so vsi zatrjevali, nobenemu ni bilo žal, da je obiskal prireditev naših prosve-tašev. Od nastopa do nastopa se je stopnjevalo navdušenje gledalcev in poslušalcev ter dvorana je kar hrumela smeha in močnega aplavza. Prosvetašem smo za prijetno prireditev zares hvaležni ter so tudi pokazali, da je tudi po tej poti mogoče užiti mnogo zabave in poštenega spro-ščenja.
Iz občinskega dogajanja v Dobrli vasi
Pri nedavni seji . odbora tržne občine Do-brla vas so povedali, da izkazuje občinska blagajna ob letnem obračunu 323.000 šilingov prebitka, od tega odpade 52.000 šilingov na redni proračun. Ugotovili so, do je ugodni letni zaključek uspeh varčnega gospodarstva v občini in skrbne postavitve proračuna.
Kljub preudarnemu in varčnemu gospodarstvu z denarnimi sredstvi je občina pod vodstvom socialističnega župana Schlein-zerja storila marsikaj pomembnega za korist in blaginjo občanov. Med drugim so v Sinči vasi dogotovili sodobno zgrajeno stanovanjsko hišo, kjer je dobilo devet družin prijetne stanovanjske prostore. Stroški za gradnjo so znašali 1 milijon šilingov-Prenovili in moderno izgradili so tudi stanovanjsko hišo v Dobrli vasi ter jo izročili v uporabo osebam, ki so iskala stanovanja-V surovem stanju je dograjeno tudi že novo šolsko poslopje v Sinči vasi, kar je prav tako stalo 1 milijon šilingov. V šoli v Ka-zazah pa so zgradili četrti razred. V izdatn' meri je občina skrbela tudi za tovorne p°^ za kar je izdala 250.000 šilingov.
Kar je tukaj povedano, sf> le najglavnej' ši in najbolj vidni uspehi prizadevanja 'n napredka v dobrlavaški občini.



Tone Pavček:
V lekarni
Hitro mi dajte, prosim, zdravilo,
prašek mogoče
alt mazilo:
moja mama se joče,
moja mama se joče,
prenehati noče!
Oče
mogoče
kriv je, da joče, sestra poredna ali pa — jaz!
Nehajte, prosim vas!
Kaj se hflhljate, čemu mi ne date, zdravila za mamo, za mojo mamo in njeno rano?!
Saj potlej bo mama spet nasmejana, oče brez krivde sestra in jaz in zdravje veselo spet pride med nas!
Na Pobrežju ob Kolpi je nekoč sfal grad, v njem pa je živel graščak, ki je bil dober kof kruh in usmiljenega srca, saj ni nikogar nagnal izpred grajskih vrat, če je bil siromak.
Nekega dne pa je graščak ob zeleni Kolpi lovil ribe. K njemu se je izpod pečevja
Lojze Zupanc:
Kačja
priplazila velikanska kača, ki je imela na glavi zlato krono.
„Oj, graščak, v tem gradu sem prebivala kot grajska hči. Od takrat je minilo že tri sto let. Ker pa sem bila hudobna ko vrag, me je preklel prosjak, ki sem ga lačnega in prezeblega nagnala izpred grajskih vrat. Njegova kletev me je spremenila v kačo, gadje in modrasi pa so me izvolili za kraljico. Zame ni več rešitve. A če mi odvzameš kačjo krono, bom poginila in se rešila muk."
Graščak je vzel kačjo krono. Ko pa se je kačja kraljica brez kronice odplazila v pečevje, so jo gadje in modrasi tako ogrizli, da je poginila.
Kačja krona pa je imela čudežno moč,
C treh zlatih punčkah
Pravijo, da je neki bogataš hotel ugoto-v**'r če so podložniki njegovega soseda, sultana, razumni. Zato mu je poslal v dar ,ri zlate punčke, po obliki, teži in velikosti' Popolnoma enake. Obenem pa je ukazal sporočiti, da jih različno cenijo: ena je ce-nei*o, druga dražja, tretja še dražja — in n°j povedo, zakaj je tako.
Začudil se je sultan darilu in ukazal, naj dvorjani ugotove, v čem se ena punčka razlikuje od druge. Dvorjani so pregledali vse tri punčke in dognali, da ni med njimi nobene razlike.
Kmalu pa se je glas o tem darilu raznesel po vsem mestu. O punčkah je vedelo staro in mlado. Pa je poprosil neki reven mladenič, ki so ga vrgli v ječo za prazen nič, naj vprašajo sultana, če mu dovoli pogledati punčke. Tako bo skušal spoznati, kakšna je razlika med njimi. „Če zadenem prav," je dejal, „naj me izpustijo iz ječe."
Sultan je ukazal pripeljati mladeniča v dvorec. Prinesli so punčke in jih postavili Predenj. Mladenič jih je pogledal In opazil, da imajo'vse tri izvrtane v ušesih luk-rrjice. Vzel je bilko in jo potisnil prvi pun-
čki v uho: konec bilke je zlezel iz ust. Nato je potisnil stebelce v uho drugi punčki: konec bilke je pomolil iz drugega ušesa. Končno je potisnil stebelce v uho tretje punčke in cela bilka je ostala v telesu.
Nato je mladenič rekel:
„Vaše veličanstvo! Te punčke so podobne ljudem. Prva je podobna človeku, ki nekaj sliši in takoj pove vsem in vsakemu, kaj je slišal. Takemu človeku ne smemo zaupati. Zato je cena te punčke majhna. Druga punčka pa je podobna človeku, ki mu gredo besede drugega pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven. Tak človek je brezskrben, ne zanima se za tuje besede in ne posluša nasvetov. Tretja punčka pa spominja na človeka, ki ohrani zase tisto, kar sliši. Tak človek je vreden zaupanja, odločen je in resnoben. Zato je cena te punčke največja."
Sultan ga je poslušal in se razveselil. In ves njegov dvor je hvalil mladeniča. Sultan pa je takoj ukazal zapisati na vsako punčko, katera izmed njih je cenejša, katera dražja in katera najdražja ter jih vrnil bogatašu, ki mu jih je poslal v dvor. Mladeniča pa je izpustil iz ječe.
da je graščak poslej razumel živalsko govorico.
Šel je v hlev, kjer je bil ob jaslih otve-zen njegov jezdni konj, ki je zarezgefal in dejal:
„Oj, gospodar, kovač me je slabo podkoval! Pregloboko mi je zabil žebelj v ko-
krona
pito, da šepam, kadar me jezdiš in podiš, pa se še jeziš, ker ne morem teči urno kakor veter."
In graščak je zapeljal konja h kovaču, da ga je prekoval. Tako je konj ozdravel, da je lahko spet drvel čez drn in strn.
Naslednji dan je graščak zašel v pesjak, kjer so se drenjali njegovi lovski psi. Ko so zagledali gospodarja, so lajali, skakali in mahljali z repi, le najstarejši, matori pes je samcat podremaval v kotu in milo tožil:
„Dokler sem bil mlad, me je moj gospodar imel rad. Zdaj pa sem star in brez zob, pa je z menoj grob. Nič več me ne mara! Kadar me zagleda, me kara, ker mi vsak zajček ubeži, ker ne morem več glodati kosti."
Graščak je pristopil k psu in ga potrepljal, grajskemu kuharju pa je dejal, naj staremu ščenetu daje poslej jesti mesa namesto kosti.
Potlej je pobreški graščak odšel na lov. Psi gonjači so mu prignali zajčka, ki so ga dvignili iz skrivališča v temni loži. Komaj pa je graščak dvignil puško k licu, da bi zajca ustrelil, je le-ta zavekal:
Joj in prejoj, po meni bo! Ko bi lovec vedel, da me v ložu čakajo mladiči, bi mi prizanesel. Le kaj bo z mojimi otročiči, ko me več ne bo? Lisica jih bo podavila in požrla. Joj in prejoj!"
Graščaku se je zasmilila zajčja mati, zato je pobesil puško in je ni ustrelil.
Nekega dne, ko je graščak stal ob odprtem oknu v svojem gradu, pa je priletela na grajsko lipo sraka, sedla na vejo in se ščeperila:
„Ha, graščak, to je dobro, to je prav, da moje govorice ne razumeš, pa ne veš, koliko zlatnikov je v kotu za kadjo v grajski kleti! Tri ure bi jih človek ne prešteli Tjakaj jih je pred tri sto leti skrila grajska hči, ki jo je star berač preklel, da se je spremenila v kačo. Haha, v mojem gnezdu vrhu lipe jih je že tudi mnogo, saj sta jih v kleti kradla in nosila vanj že moja mati in oče,
kradla sta jih babica in ded, kradem jih tudi jaz in kradla jih bo moja hči!"
Graščak pa, ki je sračjo govorico razumel, je pohitel v grajsko klet in našel v kotu za kadjo poln mernik zlatih cvenkov. Velel je hlapcem, naj v vrhu lipe poberejo iz sračjega gnezda zlatnike, ki jih je bil nakradel sračji rod,
Toda sraka se je maščevala! Ko je graščak nekega dne pustil zlato kačjo kronico na mizi, je skozi odprto okno priletela v sobo, jo s požrešnim kljunom pograbila in odnesla kdo ve kam.
Poslej graščak ni več razumel živalske govorice. Do konca svojega življenja pa je živel razkošno, saj je bil bogat ko nihče drug v Beli krajini. Imel je kupljenik zlatnikov, ki jih do konca svojih živih dni ni mogel zapraviti.
Po njegovi smrti pa je pobreški grad razpadel v razvaline. Adlešički in pobreški pastirji, ki dandanašnji pasejo ovce in goved na pašincih ob razvalinah, pa vedno stikajo in brskajo med razvalinami, da bi našli kakšen zlatnik.
Tudi kačje kronice ni še nihče našel, četudi vsi pastirji v Beli krajini plezajo na drevesa in stikajo za sračjimi gnezdi.
Srečen bo tisti, ki jo bo našel!
BENJAMIN ROSIN:
Kdo bo zatožil
BABICA JE IMELA MAČKA IN ŠKORCA.
ODŠLA JE BABICA NA TRG, MAČEK PA JE RAZPOSAJENO SKOČIL NA MIZO, Z MIZE NA OKNO IN PREVRNIL VAZO. PADLA JE VAZA NA TLA IN SE RAZBILA.
PRESTRAŠI SE MAČEK IN POPROSI
ŠKORCA:
..PRIJATELJ, NE ZATOŽI ME BABICI, DA SEM RAZBIL VAZO. KAZNOVALA ME BO."
JAZ BOM ŽE MOLČAL," ODGOVORI ŠKOREC, „TODA ZATOŽILE TE BODO ČREPINJE."
' Miški
Rekla je mlajša miš starejši:
..Kako je trd in skop naš gospodar! Mačko je pripeljal, pasti nastavil, zlepa ali zgrda se nas hoče znebiti. Saj ne potrebujemo dosti: Košček sveče, skorjico kruha, dve, tri zrnca žita — pa sem sita."
„Že res," je odgovorila stara miš. .Male potrebujemo, toda mnogo nas je."
r
Kje ste,
jCczznufovz?
7^ I Anton Ingolič * v
0
HJ:::.. ihififfi:
-u!|
.:=!
Ji
—H:!:::!::::::;.
res prismojen!
.Prisežeš, da jo boš tudi v prihodnje pu-s,i' no miru?"
^orej zares ni vse v redu z njim? •Odgovori!" je malodane zavpil.
,	bom!" sem odgovoril resno, da bi
spet prešel na svojo stvar.
•Priseži!"
"Pfisežem!"
v 'Zadavim te, ubijem," je kriknil z zadr-Zanim besom, „če se je dotakneš, čeprav rešil življenje, to prazno, ničevo živ-
•jenje!"
Ugrabil sem ga za ramena, ga obrnil k Seb* in stresel.
-Kaj ti je, Peter? Nisi pri pravi? Kaj je s |. °j?" Izpustil sem ga, gledal pa še nada-le v njegove zbegane oči. .Ali vaju nisva Poročila pravzaprav midva z Marto? Tiste-^.a’ ^ar je bilo v jami, ne bom omenjal, ti-s ° je bila moja dolžnost. Nikoli ni bilo nič norobe med nama. Nikolil Zdaj si pa tak-
inT • ^ Zaka'	Veroniko? Kot nuno jo
as zaPrto, prijazne besede ne spregovo-
riš z njo. Vse slišim, vse vem. Čemu? Strezni se, Peter! Ne ukvarjaj se z malenkostmi, ko gre za velike stvari!"
.Niso to malenkosti!"
„So, Peter!"
.Niso! Ne veš!"
„Če ne vem, povej! Tovariša in rojaka sva, bila sva si prijatelja, mar ne? Zakaj mi torej ne bi povedal?"
Molčal je. Na vrt je legaia topla aprilska noč. Nekje iz bližine je prihajalo vroče šepetanje. Niso to glasovi Kravčukove šestnajstletne Zosje in postavnega tanta, ki že nekaj časa prihaja na naše dvorišče? Hiša se umirja, matere spravljajo otroke spat, tudi mesto lega k počitku. Pred vojno je bilo v tem času na ulicah še vse živo. Se malo in mesto bo popolnoma zamrlo. A tak je le videz. V resnici ljudje stikajo glave k radijskim sprejemnikom, prebirajo ilegalne časopise, a pogumnejši se odpravljajo kljub stražam na vsakem uličnem vogalu na sestanke in akcije.
Dvignil sem se. Ali naj pove ali pa grem!
.Počakaj, Marko!" je zaprosil Peter z glasom, kot ga imajo otroci, preden pridejo s kako hudo rečjo na dan.
Sedel sem.
.Povej, Peter!"
In je povedal: ni mu zmečkalo samo prsnega koša, zmečkalo mu je tudi spolovila, rebra so mu zarasla, spolovila so mu vzeli.
.Marko," je jeknil ob koncu, .ali veš, kaj se pravi, biti mož in ne biti moški?"
Brez besed sem sedel ob njem. Nisem si mogel niti predstavljati kaj tako strašnega: biti mož tako mlade in ognjevite žene, kot je Veronika, in ne biti moški! Imeti moža, kot je Peter, velikega, krepkega, hrusta, in vendar ne imeti moškegal Samo tri tedne ljubezni, toliko, da sta jo okusila, in konec. Konec za zmerom! Veronika je vdova pri živem možu, Peter ima ženo in vendar je nima. Koga je zadelo huje?
.Marko, oprosti, oprosti!" se je Peter spet oglasil, ko sem mu položil roko na rame. .Hudo je, huje, kot morem prenesti. Ubil se bom, prej pa bom ubil Veroniko. Drugi je ne sme imeti, tudi ti ne!"
.Peter, nikar tako, morda še ni prepozno, morda se da pomagati, šel bi k specialistu, v Pariz."
„Ni pomoči, Marko." Zgrabil me je za roko in jo krčevito stiskal. ,Ne govori o tem nikomur! Razen Veronike nihče ne ve, ne sme izvedeti. Tudi Veroniki ne pokaži, da veš! Obljubi!"
Obljubil sem, Peter pa mi je moral obljubiti, da ne bo napravil nobene neumnosti in da Veronike ne bo več zapiral in ji branil peti in smejati se; nasprotno, pomaga ji naj in stori vse, da bo živela, kot je živela prej, laže bo njej in tudi njemu.
Že drugi dan je prišla. Naj sem si še tako dopovedoval, da ne smem nanjo gle-
dati nič drugače ko prej, tega nisem zmogel. Nisem videl samo njenega bledega obraza, njenih od nespečnosti udrtih oči, videl sem, kako Jurčka stiska k sebi in ga poljublja, kot da ni otrok, ampak že deček, fant, videl sem, kakšne jedre prsi ima, vabljive široke boke, kako se ji bleščijo zobje, kako . .. Kaj vse sem nenadoma videl! Veronika je lepa, privlačna mlada ženska, na kateri vse naravnost kliče moškega. Kakšni so njeni pogledi, kakšen njen smeh!
Ne, ne!
Izgovoril sem se, da imam opravek v mestu, in šel.
Akcije večjega obsega so me reševale. Trojka številka ena je minirala izven mesta progo in Nemci dva dni niso odpeljali niti kilograma premoga iz Mensa, trojka Jeana Pina je pomagala organizirati stavko, drugo med okupacijo. .Dajte nam kruha, dajte več mila, več mesa! Zvišajte mezde! Naj delamo s praznimi želodci?" Deloma smo uspeli, seveda se zaradi tega produkcija ni dvignilo, nasprotno, še dalje je padala. Divje so lovili .komunistične hujskače". Toda na videz je delo teklo, kot v najboljših predvojnih časih. Sveder je brnel, vrtal pa ni, zvezali smo ga, da je brnel sam, mi smo pa sedeli ob njem in se pomenkovali. Svoja dva kopača sem imel popolnoma na svoji strani, eden je bil Poljak, komaj devetnajstleten, drugi Hrvat, ki je prej delal na kmetih, a se je umaknil v jamo, da ga ne bi prijeli, odpeljali na Hrvaško in tam morda
Prepričajmo se, kdaj je gnojenje na travnikih
se rentabilno
Eno izmed glavnih vigrednih opravil na polju je gnojenje z umetnimi gnojili, ki mora predvsem na travnikih biti zgodaj opravljeno, kajti travniki dajejo prve pridelke v letu. Posebej pa je važno in gospodarsko nujno, da travnike redno in dobro gnojimo in da iz njih dosežemo najcenejše seno.
Že večkrat je bilo v rastlinski proizvodnji poudarjeno, da gnojenje za vsako ceno nikakor ni priporočljivo. Kakor gnojenje, predvsem ono z umetnimi gnojili, proizvodne stroške lahko bistveno zniža in napravi proizvodnjo rentabilno, tako so tudi rentabilnosti gnojenja postavljene meje. Če te meje s prevelikimi količinami gnojil prestopimo, gnojenje proizvodnih stroškov ne poceni več, temveč dosežemo prav nasprotno — gnojenje proizvodne stroške poveča. Prav te nevarnost'1 pa se je treba izogniti pri proizvodnji sena ali mrve, z drugimi besedami povedano, pri gnojenju travnikov.
Zavarovanje poljskih pridelkov proti toči se po drugi svetovni vojni na Koroškem iz leta v leto bolj uveljavlja. Od 2319 zavarovancev v letu 1947 se je njihovo število v letu 1959 povečalo na 3850. Ena četrtina žitne površine je bila lani zavarovana proti toči. Zavarovanci so plačali leta 1959 na zavarovalnini 1,9 milijona šilingov, za škodo proti toči pa so dobili izplačanih okoli 'h milijona šilingov. Drugače je bilo n. pr. leta 1958, ko je vrednost povrnjene škode znašala preko 3 V2 milijona šilingov, medtem ko je bilo na zavarovalnini plačanih le okoli 1,600.000 šilingov. V povprečju zadnjih 13 let se je na Koroškem pokazalo, da kmetovalci v krajih, ki so po toči ogroženi, s premijo 500 šil. letno lahko odvrnejo škodo 15.000 šil.
Veliko povpraševanje za govedi sivorjave pasme
Na nedavnem plemenskem sejmo	|
bikov, krav in telic sivorjave pasme je bilo povpraševanje izredno živahno. Temu primerno je narasla tudi cena. Za 9 bikov drugega razreda so v povprečju dosegli ceno 18.670 šil. za komad, bike tretjega razreda pa |f so plačevali v povprečju po 9.554 šil. |fe Krave so v povprečju plačevali po 10.590 šil., breje telice pa po 11.430 šil.
Naslednji plemenski sejem bo 5. ma- p ja 1960.
Kako prekomerno gnojenje gospodarski račun proizvodnje sena in travniške krme sploh lahko postavi na glavo, je bilo znova spet prikazano v primeru gnojilnih poskusov na travnikih v šentvidskem okraju. Na podlagi štiriletnih poskusov in tehtanja pridelka sena in otave s parcel 26 poskusov je bilo ugotovljeno, da so na prvi skupini parcel, na negnojenih parcelah pridelali v povprečju 50,66 q mrve po hektarju.
Na drugi skupini poskusnih parcel, kjer so po hektarju zgodaj pomladi gnojili s 350 kg Thomasove moke, 200 kg kaliieve soli in 100 kg nitramoncala, se je pridelek mrve povečal in je znašal 74,72 q. Gnojenje je — po hektarju računano, stalo na leto 650 šil. Za ta znesek so torej pridelali 2406 kg več mrve. Izdatek za gnojila je torej obremenil kg mrve s 27 groši, kar pomeni, da so zgolj količinsko gledano, na isti površini in v bistvu z istim delom, kakor na negnojenih parcelah, pridelali 1 kg mrve
Z ozirom na to, da je kmetu v primeru zavarovanja treba dejansko plačati le tri četrtine premije (eno četrtino dobijo povrnjeno v obliki subvencije) in da drugače za škodo proti toči ni mogoče dobiti nobene druge odškodnine, je zavarovanje proti toči za kmete v ogroženih krajih priporočljivo.
Raziskovalci so odkrili, da rast kmetijskih rastlin — kakor vsega rastlinstva — pospešujejo še nekatere druge snovi, ne le tako imenovana hranila (hranilne snovi v gnoju in gnojilih). Tiste snovi se imenujejo rastila. To so hormoni, razmeroma preproste kemične spojine, ki v rastlinah nastajajo same, toda jih je izredno malo. Tudi živali in človek ne morejo rasti brez rastnih hormonov ali rastil. Pomembnejše pa je še dognanje, da je rast rastil mogoče pospešiti z dodajanjem rastil, raztopin rastnih hormonov. Rastline vsrkajo rastni hormon bodisi iz škropiva bodisi ko namakamo seme v raztopini. Nekatere rastline pa je mogoče tudi uspešno zalivati z raztopino razredčenega rastnega hormona.
Pridobivanje rastnih hormonov ali rastil pa nikakor ni preprosto. V zadnjem času si zelo mnogo obetajo od rastila giberelinske kisline. To rastilo zdaj preskušajo že skoraj po vsem svetu. O giberelinski kislini ali gibere-linu govorijo in pišejo čedalje pogosteje. To rastilo razglašajo kot v pravem pomenu besede čudovito, ker je z njim mogoče doseči, česar se poprej ni nikomur niti sanjalo.
Giberelin ustvarjajo zajedalske glivice, ki
za 27 grošev. V tem primeru je bilo gnojenje absolutno izplačljivo, posebej še zaradi tega, ker se je vsled gnojenja pridelek beljakovin po hektarju površine dvignil od 160 na 348 kg, oni škrobne vrednosti pa od 1209 na 2.567 kg, kar je omogočilo, da so lahko s pridelkom mrve od enega hektarja prekrmili 1 govedo s 350 kg teže več kakor prej.
Na tretji skupini poskusnih parcel pa so gnojili z dvakratno količino umetnih gnojil, torej s 700 kg Thomasove moke, 400 kg kalijeve soli in 200 kg nitramoncala. Povprečni pridelek vseh 26 poskusov je znašal 85,34 q mrve po hektarju, izdatek za gnojila pa 1.300 šil. V tem primeru, ko so pridelali 3468 kg sena več kakor na negnojenih parcelah, so morali to količino plačati s 37 groši nasproti 27 grošem, kar je po kg stal večji pridelek v drugi skupini poskusov. Torej se podvojeno gnojenje ni tako izplačalo kakor pa navadno polno gnojenje, posebej ne še zaradi tega, ker so za drugih 650 šil. dobili le še 44 kg beljakovin in 366 kg škrobnih vrednosti, medtem ko so za prvih 650 kg dobili 348 kg beljakovin in 1209 kg škrobnih vrednosti.
Zaključek iz te primerjave se torej glasi: gnojimo travnike redno z umetnimi gnojili, toda preobilo gnojenje se ne izplača.
imajo znanstveno ime Gibberella fujikoroi. Rastlinska bolezen, ki jo povzročajo te glivice, je v Aziji, zlasti na Japonskem, že dolgo znana, saj dela največjo škodo pridelovalcem riža. Bolezen imenujejo bakanae. Najbolj je razširjena na Formozi in Japonskem. Japonski učenjaki so posvetili mnogo dela raziskovanju škodljive glivice, da bi jo bilo mogoče uspešno zatirati. Že leta 1926 so dognali, da bolezen riža povzroča giberelinska kislina, ki so jo izločili iz glivic. Tedaj pa je tudi nizozemski učenjak Bent odkril podobne snovi; ki urejajo v rastlinah rast. To so rastlinski hormoni ali rastila (fitohormoni). Toda minilo ie več desetletij, preden so po svetu začeli izkoriščati odkritje japonskih učenjakov. Giberelinska kislina je namreč lahko še mnogo bolj koristna, kakor je škodljiva rižu. Izredno učinkovita je, tako da učinkuje kot rastilo celo v raztopini 1 del na 10 milijonov delov vode.
Rastilo pa učinkuje tako, da se n. pr. nizki fižol požene kvišku, kakor da je „prekljar“. Dvoletne rastline, n. pr. sladkorna pesa, zelje, korenine itd. rasteio tako hitro, da se spremenijo v enoletnice, kar je velikanskega pomena
Potreba po zložitvi kmetijskih zemljišč je vedno bolj očitna
Vprašanje rentabilnosti kmetovanja je v veliki meri odvisno od razpoložljive kmetijske površine. Čim bolj je ta zložena in zaokrožena, tem lažje je delo na kmetiji in tem boljši so pogoji za rentabilnost kmetovanja. Predvsem v novih pogojih gospodarskega sodelovanja držav v zapadni Evropi, ki prihajajo z EFTA in EWG, je zložitev zemljišč ali komasacija postala za kmetijstvo posebej nujna.
V naši državi še vedno z 77,6 °/o kmetijskih zemljišč ni zloženih in zaokroženih. V tem pogledu naša država zaostaja za Švico in Zapadno Nemčijo, predvsem pa za Dansko, kjer le še 14,1 % kmetijskih zemljišč čaka na zložitev. Bolj zaostale, kakor je naša država, so na področju zlo-žitve zemljišč še Francija, Holandska in Italija. V Italiji na primer je komaj 3 % zemljišč zloženih.
Slinavka in parkljevka na avstrijski meji
Kakor uradno poročajo, je v zahodno-nemškem okraju Muhldorf na Zgornjem Bavarskem blizu avstrijske meje izbruhnila slinavka in parkljevka. Solnograške veterinarske oblasti so že podvzele potrebne varnostne ukrepe.
za semenarstvo. Nekatere vrste drevja rastejo po petkrat ali večkrat hitreje. Listje je mnogo večje in sočnejše, kar je velikega pomena zlasti za krmske rastline. Giberelin tudi zelo uspešno učinkuje na trto: razvijejo se mnogo lepši in večji grozdi z debelimi jagodami, ki tudi hitreje zorijo. Dosedanji poskusi so bili zelo uspešni z vsemi vrstami povrtnine, razen s čebulo in gladiolami. Zelo pomembno je, da je z rastilom mogoče bolj ali manj skrajšati rastno dobo mnogih vrst kmetijskih rastlin. Skrajšanje rastne dobe bi bilo med drugim izredno koristno za koruzo. Pri sadnem drevju, n. pr. pri breskvah, giberelin vpliva tako, da drevje začne spet cveteti, brž ko dozori sadje. To bi bilo mogoče izkoristiti v rastlinjakih, tako da bi breskve rodile tudi pozimi. Nič manj pomembno ni. da giberelin skrajša dobo jarovi-zacije ozimine, kar pomeni, da bi bilo mogoče spomladi sejati ozimno žito.
Popolnejšega pregleda, kaj vse so dosegli z giberelinom po svetu med dosedanjimi poskusi, še ni, mogoča pa so še mnoga presenečenja. Smemo reči že zdaj, da bodo rastila dobila zelo velik pomen v kmetijstvu in da jih bodo prej ali slej začeli izdelovati v tovarnah, kakor nekatere vrste rastlinskih hormonov že delj ča*a izdelujejo v Ameriki. Rastila bodo v prihodnjosti prav tako potrebna ali bodo imela celo večji pomen kakor gnojila.
Zavarovanje proti toči na Koroškem

'■mm - ■ wmmm.
Razen gnojil še — rastila
vtaknili med domobrance. V času južine smo stikali po rovih in uničili, kar se je dalo uničiti, ali strahopetcem jemali krampe, lopate, svedre in luči. Seveda bo treba zgrabiti še odločneje. Najprej moram pridobiti strelnega mojstra, da bo začel zapisovati več streliva, kot ga v resnici porabimo. Mi-njoz je dejal, da bi nekaj streliva obdržali, ostalo pa sproti pošiljali v Pariz. .Laže ga bo spraviti iz rudnikov, kot odnesti iz nemških vojašnic in skladišč. Premisli, Pini’ To je bila zadnja naloga, ki sem jo dobil. Strelni mojster je bil Francoz, Colin, socialist, za Ljudske tronte je bilo večkrat čuti njegovo ime, pozneje se je, kot večina umaknil, morda potuhnil; imel je bolehno ženo in dva otroka, ob nedeljah sem ga večkrat videl, kako ju je, šolarja, vodil mimo naše hiše na sprehod. V službi je bil natančen, natančnejši kot večina Francozov. Kako naj ga pridobim? Se preden sem rešil to nalogo, je stopila predme in mojo trojko že druga, nič manj težavna: deset kilometrov od Mensa je bilo rusko taborišče. 2e dolgo smo vedeli, kakšna grozodejstva počenjajo tam nemški stražarji z ujetniki, ki so hodili k nam na delo; če niso dovolj nakopali, so jim odtrgovali od že tako slabe in ničvredne hrane, ko to ni zaleglo, so jih začeli pretepati, vezati za več ur k stebru sredi taborišča in celo streljati. Nekaterim ujetnikom se je posrečilo pobegniti, večino so seveda ujeli, saj reveži niso vedeli, ne kod ne kam. Naši so se le začeli zani-
mati zanje. Minjozova trojka je v jami vzpostavila zvezo z njimi, moja je zbirala denar in hrano ter prevzela skrb za begunce. Tako sem dobil mladega, do smrti izčrpanega Rusa, ga imel tri dni skritega in ga potem spravil dalje, k partizanom, ki so se zbirali v Nordu. Največ ilegalnega dela sem seveda moral opraviti ponoči, zato sem spal ob popoldnevih in nedeljah.
.Marko, slabo se bo končalo. Dobili te bodo,* me je opominjala mati, .ali pa boš omagal.’
.Mati, ali bi šli rajši domov letos ali drugo leto?*
„Se vprašuješ!*
.Vidite, če hočemo prej domov, mora vsakdo storiti, kar more, Nemce je treba tolči povsod: na frontah in v zaledju, v Rusiji in v Franciji, tudi tu v Mensu. Če bi bil doma, bi šel v gozdove in se z orožjem tepel z njimi, zdaj pač delam to, kar delam. Tudi to je potrebno.*
Ni mi več branila, bila pa je zaskrbljena. Naj sem prišel domov pred polnočjo ali šele v jutranjih urah, vselej je bedela in, še preden sem zaprl vrata v sobo, sem slišal, kako je v zahvalo začela moliti.
Sredi poletja je nekega večera stopil v kuhinjo Amon. Bled je bil, utrujen, malce prestrašen, kljub temu se je skušal smehljati.
.Dober večer, dragi mojil’
.Amon? Od kod?*
„S poti, ki pelje v smrt."
.Govori!"
,Ne vidiš, da se komaj drži na nogah7 Sedi, Amon, takoj bom prinesla kaj za pod zob!*
Zrušil se je na stol.
Ko se je najedel in spil dva kozarca vina, je poveda, kako je bilo: še z dvema je ušel z nemškega kamiona. 2e štiri dni na poti; lovili so ga nemški in francoski žan-darji, celo streljali so za njim, pa jim je le ušel, samo hlače so mu preluknjali in po levem laktu ga je oplazilo. Zmerom hujši so, prišleki in domačini. Za poslušanje prepovedanih radijskih postaj je razglašena smrt, za vsako manjšo sabotažo streljajo talce, nihče ni več varen. Mnogo so jih že odpeljali, domačinov, a tudi priseljencev, v tistem kamionu je bil tudi Čepin.
O tem, kar se je dogajalo v Jugoslaviji, je vedel mnogo več kot mi. V Merlewald je namreč prihajal časopis, ki so ga Nemci izdajali v Mariboru, iz njega je bilo mogoče razbrati marsikaj; poleg tega so merlevvald-ski Slovenci tu in tam le dobili kako pismo iz domačih krajev. Tudi Jera je pisala, že dvakrat. V zadnjem pismu je sporočila poleg drugega, da je na Motniku vedno več gobarjev, kljub sušnemu letu namreč rastejo gobe in ljudje gredo v gozdove. Sreča, da imajo kravo, je še pisala, in da zemlja dobro rodi.
.Ali veš, kaj to pomeni?*
.Vem, seveda vem,* sem vzkliknil, ,na Motniku so partizani in Jera jim daje hrano. Ne bi bila teta Jera, če tega ne bi storila.*
Mati je vprašala, kako je s Pepčkom in Štefko.
.Takoj po vojni bo poroka. 2e prvi te' den, če ne prvi dan.*
.Zdelo se mi je, da ima nekaj.*
.S tisto sta se razšla. Prava je pred kratkim pribežala s prisilnega dela v NemčijL Peter jo je vzel pod streho. Dobro, pošteno ir pridno dekle. Doma je nekje iz Normandije.’
.Francozinja?*
.Francozinja, Slovenka, Poljakinja, ali ni vseeno?* sem se še jaz potegnil za brata. .Glavno je, da je pošteno in pridno dekle."
.Hodi na delo v rudnik," je še povedal Amon, „in gospodinji; zdaj, ko ni mene več, bosta sama. Je s kmetov, na vrtu rada dela in tudi perutnino in zajce ima rada.
Materi se je zmračilo čelo.
.Pepček je izgubljen za Strmec,' je rekla-.Štefka tudi . . .*
.Robertu se godi bolje kot samemu g0' neralnemu direktorju. Samo kako dolg^ Arnoldski župan je in ljudje ga sovražijo bolj kot Nemce."
(Nadaljevanje sledi)

28--==========------
---1933—1939 =—
EVROPA PRED
VIHARJEM
II. Razmajani mejniki
Francoski poslanik Coulondre, ki je izročil Hitlerju to pismo, je apeliral z vso svojo Zgovornostjo na Hitlerja, naj bi vprašanje Gdanska uredil na miren način.
»Dejal sem vse, k čemur me je navdahnilo moje človeško in francosko srce,“ je poročal Coulondre v Pariz. »Prosil sem ga pred zgodovino in v imenu človečnosti, naj izkoristi to zadnjo priložnost. V imenu njegove mirne vesti sem ga prosil, naj ne preliva nobene krvi — krvi vojakov, žena in otrok ...“
Hitler je ostal neizprosen.
»Dežela, ki ji njena čast kaj pomeni, ne more dovoliti takšnih provokacij na svojih mejah,“ je bil odgovor moža, ki je že 17. avgusta ukazal svoji tajni službi, naj si priskrbi Poljske uniforme, da bi lahko organizirala obmejne spopade in »poljske provokacije ...“
Grozljive vesti
27. avgusta je bila nedelja. Nemški državljan je lahko jasno spoznal, koliko bije ura, kolikor mu to že ni postalo jasno zaradi številnih vpoklicev: čez noč je bil uveden sistem racionalizacije z nakaznicami za živila m obleke. Pričela se je doba pomanjkanja. Strankin »kongres miru“, ki je bil napovedan za to jesen, je bil uradno odpovedan.
»Nemčija mora dobiti Gdansk in koridor nazaj,“ je napisal Hitler v svojem odgovoru Daladierju. Odgovor je izročil tega dne popoldne Ribbentrop francoskemu poslaniku Coulondru s prijazno pripombo: »Ob prvem izzivanju bomo udarili!"
. Hitler je utemeljil svojo zahtevo s trditvijo, da je »za narod, ki mu je kaj do njegove
Sest
27. avgusta opoldne je prispel Dahlerus v London, kjer sta ga takoj sprejela Chamber-lam in Halifax. Razpoloženje pri razgovorih se le bistveno razlikovalo od nočnega razgo-v°ra v Berlinu. »Nobenih bombastičnih be-. ’ nobenih govorniških tirad, temveč mir-ni’ odmerjeni stavki," je zapisal Dahlerus v svojih spominih. Ker so se pogoji, ki jih je prinesel s seboj Dahlerus, nekoliko razlikovali od pogojev, ki jih je dobil Henderson, sta Angleža dvomila o tem, da si je Dahlerus vse dobro zapomnil. Zato je Dahlerus telefoniral Goringu, ki mu je potrdil, da si je vse dobro in prav zapomnil.
Zdaj so se pričeli Britanci posvetovati o šestih točkah, ki jih je predlagal Hitler po Dahlerusu. Rezultat teh posvetovanj je bil, da je izrazila Anglija svojo pripravljenost, skleniti z Nemčijo pogodbo, da bi zagotovila mirni razvoj dogodkov.
Britanska vlada je bila naklonjena rešitvi Problema Gdanska in koridorja in je v ta namen predlagala neposredna pogajanja med •Nemčijo in Poljsko; nemško garantiranje poljskih meja Angležem ni zadostovalo, zahtevali so skupno izjavo Sovjetske zveze, Nem-Italije, Francije in Anglije o nedotakljivosti poljskih meja; nemško zahtevo po zagotovitvi pravic nemški manjšini na Poljskem naj bi rešila neposredno nemško-poljska podajanja; ponudbo Nemčije, da bi nemška voj-ska branila britanski imperij, pa so Angleži odbili, ker »ni združljiva z ugledom in inte-resi britanskega imperija."
h tem odgovorom je prispel zvečer istega "np Dahlerus v Berlin, kjer ga je Goring takoj sprejel. »Goring je imel nekatere pomi-s|eke in si je drgnil svoj veliki nos. Odgovor k niu je zdel malo zadovoljiv, položaj pa delo težaven," je zapisal Dahlerus v svojih jPominih. Očitno Goring ni želel, da bi Dah-Crus pregloboko pogledal v njegove karte, ato se je odpeljal sam k Hitlerju, Dahlerus ^'\jv odšel v svoj hotel. Tam ni legel, tem-tc je čakal na Goringov poziv. r^.P.b pol dveh ponoči je pozvonil telefon. j.°dUig mu je veselo razburjen sporočil, da • Hitler sprejel angleške predloge; pristavil j e> da Hitler ne želi samo pogodbe z Angli-‘ ' temveč pravo zvezo z njo in se strinja ..Vsemi točkami, vštevši mednarodno garan-ClJO.
Naivni Dahlerus je imel zopet povod za ^Ptimizem. Sporočil je v London, da se Hit-vt strinja z angleškimi predlogi. Zdaj mu ni Pteostajalo nič drugega, kot da čaka na Hen-Crsonov obisk pri Hitlerju.
Neupravičen optimizem
s Poznih večernih urah 28. avgusta je pri-Pel Henderson z britanskim uradnim odgo-j^orom v Berlin in je imel vtis, da je bil Hit-’’pr‘iazcn bi razumen". Vsebina britan-tfta odgovora sc je ujemala s tem, kar je
časti, nemogoče, da bi se odpovedal dvema mi.ijonoma ljudi in da bi mirno gledal, kako jih ob njegovih lastnih mejah trpinčijo".
Kakor običajno je imela tudi ta Hitlerjeva trditev le malo skupnega z dejstvi. V koridorju je živelo leta 1939 kakih sto tisoč Nemcev, torej dvajsetina od omenjenega števila, v vsej Poljski pa 741.000 Nemcev (po ljudskem štetju iz leta 1931). »Trpinčenje" je bilo povečini pretirano ali izmišljeno, pri tem pa niti ne posebno spretno; o dozdevnih »umorih" v okolici Gdanska in v Blejskem ni noben prebivalec teh krajev ničesar opazil, razen tega pa so se Nemci v teh poročilih spretno izognili vsaki podrobnosti, vsakemu imenu in datumu. Kadar pa so Nemci navedli kakšno ime, so jih Poljaki lahko razkrinkali. Podvojvoda za Šlezijo, ki naj bi mučil ženske in otroke, je bil na primer hudo bolan mož in je bil na zdravljenju v Varšavi; neki stotnik Blaha, dozdevni voditelj »razbojniških tolp", je bil celo že dve leti mrtev.
Kakšen namen so imeli Nemci s temi grozljivimi vestmi, dokazuje navodilo, ki ga je prejel nemški tisk:
»Na prvih straneh ostanejo poročila o policijskem terorju. Dva berlinska časnika sta se oddaljila od tega, ,Volkischer Beobachter' po posebnem navodilu, ,Deutsche Allgemeine Zeitung' pa brez dovoljenja, kar je treba imeti za dezerterstvo. Obseg poročil o poljskem terorju je za tujino merilo, ki z njim merijo trdnost nemške odločnosti. Nihče ni pooblaščen, da se oddalji od te linije. Vseeno je, kaj’ od teh poročil je resnica in kaj ni, nemški tisk mora brez pridržka zastopati stališče nemške vlade."
točk
prinesel že Dahlerus: Angleži so si prizadevali za miroljubno rešitev nemško-poljskih spornih vprašanj, ne da bi se odpovedali svoje obveznosti do Poljske. V razgovoru pa je prišlo nenadoma do novega preobrata: Hitler je nenadoma razširil svoje zahteve do Poljske in je zahteval ne samo vrnitev Gdanska, temveč tudi ves koridor, razen tega pa še »popravek meje v Šleziji". Ko je Henderson pripomnil, da prebivajo v koridorju skoraj izključno Poljaki, mu je vpadel Hitler v besedo in trdil, da je bilo v povojnih letih pregnanih s tega področja milijon Nemcev. (Nemško ljudsko štetje iz leta 1910 je ugotovilo na tem področju le 385.000 Nemcev.) Po krajšem prerekanju je Hitler zaključil razpravljanje z obljubo, da bo dal naslednjega dne pismen odgovor na britansko noto.
V	Evropi je zavladal optimizem, ki pa ni bil v ničemer upravičen. Tudi Goring je prispeval svoje, ko je naslednjega dne poklical Dahlerusa k sebi, mu stisnil roko in hinavsko izjavil: »Mir je ohranjen! Mir je zagotovljen!"
Hitlerjev ultimat
V	Varšavi, kjer je vladalo upravičeno nezaupanje v Hitlerjeve namene, so se dogajale važne reči. Ker so pričeli Nemci zbirati svoje čete tudi v bivši Češkoslovaški, je hotela Poljska z mobilizacijo izpopolniti svojo vojsko, ne da bi pri tem opustila svojo voljo do pogajanj z Nemčijo. Toda angleški in francoski poslanik sta pritisnila na poljsko vlado, da bi ta ukrep, ki bi povečal poljsko vojsko za deset divizij, odložila za štiriindvajset ur. Poljska je res popustila in je objavila splošno mobilizacijo Šele 30. avgusta zvečer. Tako je prišla mobilizacija prepozno, da bi se Poljska učinkoviteje uprla nemškemu napadu.
Zvečer 29. avgusta so sprejeli Hendersona na dvorišču Hitlerjevih uradnih prostorov (Reichskanzlei) s častno stražo in z godbo. Nemški odgovor, ki so mu ga prečitali v Hitlerjevi delovni sobi, se je zdel sprejemljiv, dokler na koncu niso prišli do stavkov:
»Nemška vlada je na predlog britanske vlade zato sporazumna, da sprejme z vsemi polnomočji opremljeno poljsko osebnost v Berlinu. Nenmška vlada računa, da bo ta osebnost prispela v sredo 30. avgusta 1939.“
Henderson je planil pokonci:
»To zveni kakor ultimat!"
Hitler in Ribbentrop sta razburjeno ugovarjala in trdila, da je to nujno potrebno, ker si stojita dve polno mobilizirani armadi nasproti. Na Hendersonov ugovor, češ da je rok štiriindvajset ur prekratek, je odgovoril Hitler, da lahko prileti letalo iz Varšave v Berlin v devetdesetih minutah. Na koncu je firer sicer zagotovil svojo ljubezen do Angležev, toda zdaj ni bilo nobenega dvoma več, da je vojna neizogibna.
Henderson je brž povabil poljskega poslanika Lipskega k sebi, ga seznanil z vsebino nemške note in ga rotil, naj doseže pri poljski vladi, da bi v lastnem interesu poslala nekoga na pogajanja v Berlin. Medtem je poklical tudi Goring k sebi Dahlerusa. Jezno mu je poročal o Hendersonovem obisku pri Hitlerju, psoval je »blazno" Poljsko in se dolgo ni mogel pomiriti. Zdaj je Dahlerus končno opazil, da Nemcem ne gre za Gdansk, temveč za vojno s Poljsko. Goring je še važno namignil, da sestavlja Hitler »velikodušno ponudbo", in predlagal Švedu, naj še enkrat leti v London. Pri tem je Goring ponovno iztrgal iz atlasa zemljevid in označil z rdečim in zelenim svinčnikom na njem ozemlje, ki ga želi Nemčija od Poljske.
Ob dveh ponoči je zapustil Dahlerus Go-ringa, ob štirih je že letel proti Londonu.
»Potreben mi je alibi“
Naslednjega dne — bil je 30. avgust — je zjutraj obvestila poljska vlada britanskega in francoskega poslanika v Varšavi, da se bo Poljska raje borila in propadla, kakor bi se ponižala do Hitlerjevega vazala. Zunanji minister Beck ne bo šel v Berlin, da bi doživel Schuschniggovo in Hachovo usodo.
Medtem je prispel Dahlerus v London, kjer sta ga takoj sprejela Chamberlain in Halifax. Angieža sta izjavila svojo trdno odločnost, da se bosta uprla vsakemu nadaljnjemu nemškemu nasilju. Izrazila sta svoj dvom, da bi Hitler res pripravil »velikodušno ponudbo".
Dahlerus je telefonično poklical Goringa in ta mu je ponovno zagotovil, da bo nemška ponudba vsak hip sestavljena.
Res je zbral Hitler okoli sebe izvedence zunanjega ministrstva in je z njimi formuliral posamezne člene predloga. Hotel je spočetka zahtevati večje področje Poljske, končno pa se je omejil na koridor.
Toda Hitler s svojimi šestnajstimi neverjetno razumnimi točkami ni mislil resno. Njegov uradni tolmač Paul Schmidt je napisal v svojih spominih, da je Hitler tistega dne izjavil: »Potreben mi je alibi predvsem pred nemškim ljudstvom. Moram mu dokazati, da sem storil vse, da bi ohranil mir. Zato sem sestavil tudi ta velikodušni načrt za ureditev vprašanja Gdanska in koridorja."
Popoldne se je britanska vlada trudila, da
»Navodilo
Britanska vlada je medtem prosila Poljsko, da bi preprečila vse, ktr »bi utegnilo prevaliti odgovornosti za konflikt na Poljsko", obenem pa ji je zagotovila, da se bo držala britansko-poljskega dogovora. Beck nikakor ni hotel odpotovati v Berlin, kjer bi ravnali z njim tako, kot so s Hachom. Britanska vlada pa je predlagala, naj pooblasti Beck poslanika Lipskega za pogajanja. Beck je privolil.
Ob 12.40 je poslala poljska vlada Lipske-mu brzojavko in mu naročila, naj zaprosi nemško zunanje ministrstvo za razgovor. Toda Lipski naj ne sprejme nobenih novih nemških predlogov in naj se ne pogaja, temveč naj o tem takoj obvesti svojo vlado in čaka nadaljnjih navodil.
Ob istem času — prav tako ob 13.40 — je izdal Hitler svoje »Navodilo številka 1 za vojno", ki se glasi:
»Ker so vse politične možnosti za odstranitev za Nemčijo nemogočega položaja na njeni vzhodni meji po mirni poti izčrpane, sem se odločil za nasilno rešitev.
Napad na Poljsko se naj izvrši po pripravah za .Operacijo 'Weiss ...‘
Dan napada: 1. september 1939.
Čas napada: 4.45.“
Ob istem času je sedel Dahlerus pri Goringu v njegovi razkošni palači. Med razgovorom so kmalu po 13. uri prinesli v sobo pismo iz zunanjega ministrstva z označbo: »zelo nujno". Goring je raztrgal ovitek, pre-čital vsebino in skočil pokonci, kot da bi ga pičila osa. Jezno je vzkliknil, da ima v rokah dokaz, da Poljaki sabotirajo vsako možnost pogajanj.
V rokah je držal vsebino brzojavke Lipske-niu, ki jo je prestregla nemška tajna služba. Goring je Dahlerusu prečital besedilo brzojavke in trdil, da ima »črno na belem dokaz, kako se Poljaki vedejo".
Da bi spravil Goringa v boljše razpoloženje, ga je Dahlerus povabil na kosilo v hotel Esplanade, kjer ga je nakrmil z morskimi ra-
bi pripravila Nemčijo in Poljsko do pogajanj na enakopravni podlagi, toda nemška vlada je vztrajala na svojem stališču, da mora priti poljski pooblaščenec v Berlin. Tako je minil dan, ne da bi se Nemčija in Poljska zbližali za en sam korak.
»Položaj je prekleto resen!“
Malo pred polnočjo je sprejel Ribbentrop angleškega poslanika Hendersona, ki mu je skušal razložiti odgovor na nemško noto s prejšnjega dne. Ribbentrop, ki je bil očitno razdražen, ga je nekajkrat prekinil z različnimi ironičnimi pripombami, končno pa je zarjovel:
»Imate razen tega še kaj povedati?"
Tudi Henderson se je razburil. Ko je Ribbentrop jezno vzkliknil: »Gospod Henderson, položaj je prekleto resen!", je Henderson odgovoril: »Pravkar ste rekli ,prekleto'. To ni govorica državnika v tako resnem trenutku."
Ribbentropu je zastala sapa. Skočil je pokonci.
»Kaj ste rekli?" je zakričal.
Tudi Henderson se je dvignil. Oba državnika sta se merila z bliskajočimi očmi. Obstajala je nevarnost, da se bosta dejansko lotila drug drugega. Toda po nekaj trenutkih sta se pomirila. Oba sta sedla in nadaljevala svoj pogovor.
Ribbentrop je nato poudaril, da se do polnoči še ni pojavil noben poljski predstavnik v Berlinu, in pristavil: »Vprašanje morebitnega novega nemškega predloga zato ni več aktualno!" Potem je privlekel iz žepa obsežen rokopis — bilo je šestnajst točk nemškega »predloga" — ter naglo »in v tonu skrajnega omalovaževanja in jeze" prečital njegovo vsebino.
Henderson je prosil, če bi smel sam preči-tati besedilo, toda Ribbentrop mu tega ni dal. Z zaničljivo kretnjo je vrgel dokument na mizo in izjavil, da je »zastarel", ker se poljski predstavnik do postavljenega roka ni pojavil.
Henderson ga je takoj prijel za besedo:
»Torej je bila včerajšnja nemška nota vendarle ultimat!"
Ribbentrop se je skušal izgovarjati, da ni bil govor o ultimatu, temveč je šlo le za »praktični predlog na naglo rešitev vprašanja". Zdaj je Henderson predlagal, naj bi te nove nemške predloge cimprej dostavili poljskemu poslaniku v Berlinu, toda tudi ta predlog je Ribbentrop odločno odbil.
za vojno“
ki in drugimi dobrotami. Ko mu je končno poklonil še dve steklenici odličnega starega konjaka, se je Goring udobrovoljil in privolil v Dahlerusov predlog, da bi se sestali s Hen-dersonom.
Ob 17. uri sta sedela Henderson in Dahlerus z Goringom v enem od njegovih velikih salonov. Razpoloženje je bilo dobro, toda nič ni kazalo na pozitivno'rešitev problema. Henderson je upravičeno sumil, da ima Goring toliko časa za razgovore edino zato, ker je za vojno do najmanjše podrobnosti vse pripravljeno. Goring je bil imenitno razpoložen.
»Če Poljaki ne bodo popustili, jih bo Nemčija zmečkala kot uši", se je širokoustil in svaril Anglijo pred vojno napovedjo.
Medtem se je Lipski že od 13. ure trudil, da bi ga Ribbentrop sprejel na razgovor. Končno se mu je to posrečilo ob pol sedmih zvečer.
»Ali imate pooblastilo, da lahko z menoj takoj razpravljate o nemških predlogih?" ga je vprašal Jiladno Ribbentrop, ki mu je bil odgovor seveda že vnaprej znan.
Ker Lipski tega pooblastila ni imel, se razgovori sploh niso pričeli. Lipski je zapustil zunanje ministrstvo. Ko pa je hotel iz svojega poslaništva telefonirati v Varšavo, je ugotovil, da je telefonska zveza s Poljsko prekinjena.
Šele ob devetih zvečer je nemška vlada svoje predloge uradno objavila, vendar ne po diplomatski poti, temveč v radijski oddaji, ki je ponaredila dejstva in je proglasila predloge »praktično za odbite", čeprav do pogajanj sploh ni prišlo (ker po Hitlerjevi volji do njih sploh ni smelo priti.) Šele okoli pol desete ure je dostavila vsebino nemških predlogov s potvorjeno razlago poslanikom Anglije, Francije in Združenih držav.
Hitler je imel svoj »alibi".
(Nadaljevanje sledi)

Vorschlage der Karntner SIowenen zur Regelung der Minderheitenfrage
RADIOl PROGRAM i
RADIO CELOVEC
Televizijski prograr
(Fortsetzung aus der letzten Nummer)
Energisch aber mussen wir den Behaup-tungen und Auffassungen, die in der Erklarung zum Ausdruck kommen, widersprechen, dass die Slov/enen in Siidkarnten verstreut in einigen, voneinander isolierten Orten le-ben und dass dies eine vom SOdtiroler Problem vvesentlich verschiedene Behandlung rechtfertigt. Wir stellen insbesonders test, dass die Behaupfung von der versfreuten, nicht kompakten Siedlung der Slovvenen nichts anderes als eine versteckte Variante der undemokratischen und unwissenschaft-lichen Theorie von der Existenz eines be-sonderen ,windischen* Volkes in Sudkarn-ten, neben Slovvenen und Deutschen, dar-stellt. Nur der, der die sogenannfen „Win-dischen* aus der slowenischen ethnischen Gemeinschaft herausreisst und sie einfach zum Mehrheitsvolk zahlt, kann von einer verstreuten Siedlung der Slovvenen reden.
Denn in Wirklichkeit siedelt die slowe-nisch sprechende Bevolkerung nach wie vor in einem geschlossenen Siedlungs-gebiet im grdssten Tell Siidkarnten;. Aber selbst wenn unter diese Bevolkerung planmassig deutsche Zugevvanderte aus Gebieten ausserhalb Karnten; ange-siedelt werden (die amtiichen stctisti-schen Unterlagen besagen, dass schon im Jahre 1951 jeder vierte Bewohner Siidkarnten; ein Zugewanderter vrar!), so gibt diese Tatsache niemanden das Recht, die vitalen Bediirfnisse des aufoch-thonen Volkes zu negieren.
Diese These hat insbesonders Prof. Dr. Gschnitzer im Fali Sudfirol vorbildlich aus-gearbeitet, wo er sogar die VViederherstel-lung des ethnischen Standes zur Zeit vor dem ersten We!tkrieg forderte, mit anderen Worten, die Aussiedlung der zugevvander-fen Bevolkerung. So vveif gehen vvir nicht, nicht grundsatzlich und noch viel vveniger in unseren praktischen Forderungen. Wir er-vvarten jedoch, dass man in Siidkarnten ein fur allema! vvenigsfens das anerkennt, v/as einst — auch vor dem ersten V/eltkrieg — das beruhmte nationale Pfingstprogramm der deutschen Parteien fur Karnten forderte: „Das Land Karnten ist mit Ausnahme der Bezirksgerichfssprengel Bleiburg, Ebern-dorf, Eisenkappel, Volkermarkt, Ferlach, Rosegg, (Tarvis), Arnoldstein, Villach und Hermagor, sovvie des die Umgebung der Landeshaupfsfadt Klagenfurt umfassenden Teiles des Bezirksgerichfssprengels Klagenfurt als reinsprachig deutsches Gebiet zu be-handeln. Auch in den ausgenommenen Lan-desteilen, welche als gemischtsprachig aner-kannt werden, ist die deutsche Sprache iiber-all landesublich."
Das ist eine von den tatsachlichen Beson-derheiten der Lage der Slovvenen in Sud-kamten zum Unterschied von Sudfirol, dass sie sich heute mit dem zufrieden geben, vvas vor Jahrzehnten ihre nationalen Gegner ge-fordert haben!
Die Erklarung Dr. Gschnitzers, dass Sud-kamfen nicht die Bedingungen fur eine re-gionale Autonomie hatte, vvie sie Sudfirol besitzt, und die Erklarung Dr. Kreiskys, dass die Slovvenen nur eine kulfurelle Autonomie vvunschten und sie auch bekommen vver-den, erinnern uns noch an ein anderes ge-schichtliches Beispiel, vvo die Karntner Slovvenen in sich die moralische Kraft und die politische Reife fanden, die Forderungen des Gegners anzunehmen, um vvenigstens den Beginn eines einvernehmlichen Zusam-menlebens zu erleichtern. Vom damaligen Vertreter der Slovvenen bei den Verhand-lungen um die Kulturaufonomie in der ersfen Republik Dr. Franz Petek (Volkermarkt) kann jedermann erfahren, dass damals die Slo-wenen im Prinzip alle schweren Bedingungen der deutschen Vertreter (Eintragung in den nationalen Kataster, die Trennung der autonomen Schulen, die fur die im Kataster eingetragenen Minderheitsangehorigen be-sfimmt vvaren, von den offentlichen Schulen, in die Kinder der nicht eingetragenen slo-vvenischen Elfern gehen sollten) angenom-men haben und dass die deutschen Unter-hSndler endgOltig die Verhandlungen gera-
de in jenem Zeitpunkt abgebrochen haben, als auf Grund des radikalen Nachgebens seitens der Slowenen ihr eigener Vorschlag, ndmlich die autonome Schulbehorde hatte vervvirklicht werden sollen.
Wir vvissen nicht, vvelche Art kultureller Autonomie Dr. Kreisky im Auge hat, anderer-seits aber ist es uns sehr vvohl bekannt, dass unsere Forderung nach einer eigenen Schul-aufsichtsbehorde bisher uberhaupf keine Beachtung gefunden hatte.
Den Ausfuhrungen Dr. Gschnitzers, dass der Staatsvertrag fur Siidkarnten keine re-gionale Autonomie vorsahe, stellen vvir ent-gegen, dass es keinesvvegs angeht, die re-gionale Autonomie mit der Verwirklichung eines anderen Grundsatzes, der im Sfaats-vertrag verankert ist, zu vervvechseln:
Der Staatsvertrag schiitzt die Minder-heit auf den Gebiet, auf dem sie I e b t ohne vvie immer geartete be-sondere Bedingungen (vvie z. B. ein be-stimmter Prozentsatz, offentliches Be-kenntnis, Referendum bzvv. Minderheiten-festsfellung usw.). Wir betonen, dass die Losung der Minderheitenfrage in Siid-karnten nur auf terriforialer Grundlage moglich ist, d. h. dass der Minderheifen-schutz fur das gesamte bekannte Gebiet gelten muss, auf dem die slovvenische Minderheit autochthon lebt. Nur auf die-ser Grundlage kann eine vvirklich fort-schrittliche demokratische und dauernde Losung der Beziehungen zvvischen bei-P den Volkern im Lande erreicht werden.
Andererseifs aber kann der Grundsatz des personlichen Bekenntnisses, den Dr. Gschnitzer bei uns so kategorisch fordert, in Sudtirol ihm jedoch mit der Forderung nach einer regionalen Autonomie mehr oder minder ausvveicht, nur zum Quell einer unaufhor-lichen Verschdrfung des Volkstumskampfes und der Diskriminierung der slovvenischen Bevolkerung vverden.
Das Terriforialprinzip entspricht auch der Forderung, die auf dem Gebiete des Min-derheitenschutzes der Europarat aufstellt, die besagf, dass fur den Minderheifenschutz die formelle burgerliche Gleichberechtigung des Einzelnen keinesvvegs geniigt, vielmehr die Minderheit als Ganzheit geschiitzt vverden muss. Mit anderen Worten: die Anwe-senheit des Minderheitsvolkes in Sudkarn-ten muss als Norm in der Organisation der Verv/altung des Gerichtsvvesens, des Ver-kehrswesens usw. fatsachlich berucksichtigf vverden und muss diese Berucksichtigung als etvvas selbstverstandliches betrachfet vverden. Das personelle Prinzip dagegen spal-tet die Minderheit auf und behandelt sie als Ausnahme von der allgemeinen Regel, als einen Fremdkorper, der keine Rechte auf seinen Besfand und seine Zukunft hat.
Abgesehen davon, dass vvir in diesem Zu-sammenhang unsere allgemeine grundsatz-liche Einsfellung zum ferritorialen Prinzip dargelegt haben, mussten vvir insbesonders auch die Behaupfung Dr. Gschnitzers zu-ruckvveisen, dass einzig und allein die Min-derheitenschule auf Grund des Bekenntnis-prinzips mit den demokratischen Grundsatzen in Einklang stunde und dass alles andere, z. B. der Grundsatz der verbindlichen Er-ziehung in der Muttersprache, der Demo-kiatie widersprache. Wir vervveisen dagegen auf die bekannten Tatsachen, dass sogar im Nafionalifatenrecht der Osferrei-chisch-ungarischen Monarchie in den bekannten Mahrischen Gesetzen der Grundsatz der verbindlichen Erziehung in der Muttersprache der Kinder verankert er-scheint, vvas die beruhmte osterreichische Auloritat auf diesem Gebiete Hugelmann als grdsste Erwerbung im System des alten (Dsterreich bezeichnet und dass dieses Prinzip entgegen dem nackten Bekenntnlsprinzip in einer ganzen Relhe von Staaten (Schweiz, Belgien, Grossbritanien efc.) Geltung hatte und auch heute noch gllt. Ausserdem gibt es in diesem Sinne auch eine Erkenntnis des Internatlonalen Gerichtshofes in Haag ge-gen die Willktir der Eltern im Falle der Min-derheltenschulen in Ober-Schlesien.
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki —
7.00	Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Slovenske oddaje Radia Celovec
Sobota, 19. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.15 Žalost in veselje.
Nedelja, 20. 3.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 21. 3.: 14.00 Kogar zanima — 17.55 Pomenek z ženami.
Torek, 22. 3.: 14.00 Samospevi.
Sreda, 23. 3.: 14.00 Domači vrt. — Kar želite, zaigramo.
Četrtek, 24. 3.: 14.00 Iz domačih gajev.
Petek, 25. 3.: 14.00 Pisana paleta.
Sobota, 19. marec:
I.	program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 13.00 Pepček, sem, Pepček, tja — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 „Z napačnim denarjem" — 15.15 Majhen koncert — 15.30 .Poslušajte otroci" — 16.00 Posneto za Vas — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Melodije iz operet — 17.10 Pozdrav nate — 18.40 Pestro mešano — 18.55 šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Rigoletto"-opera.
II.	program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.15 Glasba iz Francije — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Ljudske viže — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Pet minut agrarne politike — 14.45 Sestanek pri televiziji — 15.00 Mladinski koncert — 16.05 Iz musical — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Za delopust — 19.15 Hopla, dvojčki —- 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 Dobro zabavo!
Nedelja, 20. marec:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.00 Majhen jutranji koncert — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Pisan šopek melodij — 11.00 Glasbena nedeljska promenada
—	13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Priljubljene melodije — 17.45 Zveneči globus — 19.30 šport — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.10 Potovanje na Štajersko — 21.30 Glasba.
II.	program: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 10.15 Dunajski zajtrk z glasbo — 13.15 Za avtomobiliste — 15.00 Operetni koncert — 16.00 Priljubljene viže — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.00 Slavnostna akademija k 100. rojstnem dnevu Hugo Holfa — 21.00 Trije proti bolečini.
Ponedeljek, 21. marec:
I.	program: 8.00 Operni koncert — 13.00 Pomlad, kako si lepa — 14.45 Prav za Vas — 16.00 Majhni zabavni orkester — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.20 Za Vas? — Za vse — 18.30 Mladina in gledališče — 19.50 Nebeška postelja — 20.15 In kaj menite Vi? — 20.30 Drugi šoferski izpit — 21.00 Majhen operetni koncert — 21.30 Glasbeni Pingpong.
II.	program: 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 V operni loži — 14.25 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Zveni kot pravljica iz Dunaja —
16.00	Pojemo za Vas — 16.30 Veselo popoldne — 17.10 Kulturne vesti — 17.55 Veseli srednji valovi — 19.25 Ma-de in Austria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja —
20.00	Orkestralni koncert — 21.10 Komorna glasba.
Torek, 22. marec:
I- program: 8.00 Ljudstvo igra — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Komorna glasba — 16.00 Vožnja v modro
—	16.30 Koncertna ura — 17.10 Fifty — Fiffy — 18.40 Pestro mešano — 19.15 Kako bi se odločili Vi? — 20.15 „Oči večnega brata", igra.
Sreda, 23. marec:
I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 14.45 Glasba za mladino — 16.00 Melodije za tebe in mene
—	16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 18.10 Pisano nakockano — 18.55 šport — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 .Glasba iz treh stoletij".
četrtek, 24. marec:
I.	program: 8.00 Operetni koncert — 13.00 Moderna zabavna glasba — 14.30 Ura pesmi — 15.00 Prav za Vas — 16.00 Igra Radio Dunaj — 17.10 Pisan šopek melodij — 21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.05
šolska oddaja —	11.00 Za ljubitelje težke glasbe —
12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Veselo melodije — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Sodobna zabavna glasba — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Glasba za mlade zaljubljene
Lepa jabolčna In hruševa drevesca oddaja drevesnica ing. Marko P o I z e r na Vazah, pošta St. Vid v P. — St. Veit i. J.
ljudi — 17.10 Kulturne vesti — 18.55 Glasba za delopust — 19.25 Made in Ausfria — 19.30 Vsakodnevna zabavna oddaja — 20.30 Priljubljene melodije.
Petek, 25. marec:
I.	program: 6.45 Majhna melodija — 8.00 Orkestralni koncert — 13.00 Ljudske viže — 14.45 Komorna glasba — 16.00 Pisan šopek melodij — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Zabavne melodije — 19.15 Veliko presenečenje — 21.00 Orkestralni koncert.
II.	program: 8.20 Glasba na tekočem traku 10.15 šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Popoldanski sestanek — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba razveseljuje — 19.25 Made in Austria — 20.00 Serenada v Mi in Au — 2130 Rumeni petek.
Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa.
Nedelja, 20. 3.: 17.00 Za mladino — 18.00 Mladinski svet — 19.30 Družina Leitner — 20.20 Zakon brez ljubezni .
Ponedeljek, 21. 3.: 19.30 Inšpektor Garrett — 20.20 šport
—	20.30 .Pomisli, duša" — Hugu VVolfu v spomin — 21.10 ABC znanosti — 21.40 Nat King Co!e-Show.
Torek, 22. 3.: 19.30 .Anion Pacific" — 20.20 Prenos ir nemške televizije: ,Na zeleni obali Spree".
Sreda, 23. 3.: 17.00 Za otroke — 17.35 Olroci planin — film — 17.50 Za družino: Moderna ročna dela — 20.20 .Salome", opera.
Četrtek, 24. 3.: 19.30 športni kaleidoskop — 20.20 .Konec dejanja' — 21.00 Prenos iz nemške televizije: .Kdor preživi, je kriv", televizijska igra.
Petek, 25. 3.: 20.15 Prenos iz Lowingerjevega gledališča.
Sobota, 26. 3.: 19.30 Bilanca meseca — 20.20 Vsaka sekunda šiling.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00.
Sobola, 19. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Glasba iz Levanfe
—	8.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.10 Jugoslovanski operni pevci — 11.00 Pol ure s orkestrom Marty Gold — 11.50 10 minut igra na citre Marko Udovič — 12.15 Kmetijski nasveii — 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 12.45 Trio orglic Raisner — 13.30 Skozi naše vasi — 13.55 Vedre klavirske skladbe
—	14.35 Voščila — 15.40 Na platnu smo videli — 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes — 16.30 Panorama vedrih napevov — 18.00 Jezikovni pogovori ■—
20.00	Slovenski oktet poje slovenske narodne — 20.15 Revija jugoslovanskih pevcev — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna.
Nedelja, 20. marec:
6.00	Jutranji pozdrav — 6.30 Vedri zvoki — 7.35 Godba na pihala — 9.00 Z glasbo v novi teden — 11.02 Priljubljene melodije s triom Pierre Dorsey — 12.00 Voščila
—	13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri Vas doma — 14.15 Voščila — 15.30 Od Beethovna do Puccinija —
16.00	Humoreska tega tedna — 16.20 Mednarodne koračnice — 18.35 Pod vaško lipo — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 21.00 Slavni pevci.
Ponedeljek, 21. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Drobne skladbe 9.20 Filmski igralci poio — 9.35 Zvočni kaleidoskop — 10.10 Dva odlomka iz slovenskih oper — 10.35 Iz ftf— mov in glasbenih revij — 11.30 Oddaja za otroke —
12.00	Po domače s triom Avgusta Stanka — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pet popevk za pet pevcev — 13.30 Mali vokalni ansambli — 14.35 Voščila — 15.40 Li*fi domače književnosti — 17.10 Srečno vožnjo — 20.00 Portreti iz Broadwaya — 21.00 Lepe melodije.
Rok za oddajo davčnih prijav je podaljšan
Rok za oddajo davčnih prijav za leto 1959 je podaljšan kakor sledi: za davek na blagovni promet in za kulturni groš do 31. marca 1960; za davek na dohodek in za obrtni davek do 30. aprila 1960; za prijavo zvišanja premoženja po § 15 zakona o davku na premoženje iz leta 1954 k 1. 1. 1960 do 30. aprila 1960;
za davek na blagovni promet za
kmete, ki niso vezani na knjigovodstvo, je rok podaljšan do 30. aprila 1960, ker je treba to prijavo napraviti na istem formularju kakor prijavo za davek na dohodek.
Torek, 22. marec:
5.00 Dobro julro — 8.30 Iz opernega sve!ci — 10.10 Izberite melodijo tedna — 11.00 Arije iz Verdijevih op«r 11.40 štirje fantje igrajo — 12.00 Alpski zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.45 Vokalni kvintet Kranjčani —' 13.30 Od Elgarja do Leharja — 13.50 Veseli vandrovč^
—	16.00 Izbrali smo za Vas — 18.00 Iz zbornika sporni' nov — 20.00 Ljubezenske pesmi raznih narodov — 21.25 Mandoline in godala.
Sreda, 23. marec:
5.00 Pisan glasbeni spored — 9.00 Jezikovni pogovof*
—	9.15 V ritmu današnjih dni — 11.00 Pol ure v op©r'
nem svetu — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pisani zvok* z Dravskega polja	— 14.35	Melodijo ljubezni	— 15^
Novosti na knjižni	polici —	16.00 Koncert po	željah	—
17.10 Sestanek ob petih — 18.45 Domače aktualnosti ’ 20 20 Ciklus .Velike uro opere".
Četrtek, 24. marec:
8.05 Popevke se vrstijo — 9.25 Panorama zabavnih n1®' lodij — 10.40 Pet	minut za	novo pesmico	11.00
valčka do rock and rolla — 12.15 Kmetijski nasveti
13.30	Kmečka godba — 13.50 V ritmu cha-cha-cha
14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.30 Pie*"' zvoki velikih mest	— 17.10	.Kresovale tri devojke"
17.30	Mavrica zabavnih zvokov — 20.00 Celrtkov v«č®r domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 25. marec:
8.05 Iz domače orkestralne glasbe — 9.20 Italijanske in francoske popevke — 9.40 Kotiček za mlade ljubit«1!0 glasbe — 11.30 Družina in dom — 12.00 Teden med«0' rodnih smučarskih poletov v Planici (prenos skokov)
13.30	Vesela glasbena ruleta — 14.35 Poje tenorist B®°'°~ minu Gigli — 15.40 Iz svetovne književnosti — 16.00 P®* kov koncert ob štirih — 17.40 Poje Planinski okfet ii ribora — 18.15 Mehiški napevi — 20.00 Pozdrav iz 8«rn°
—	21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.