. Hajveftjl slovenski dnevnik -> v Ledin jenih država* Velja a tm lato ~ 91.00 Za pol lete ' $2.50 [Hj»žJKHED AND DLdTJLLDUTaJ TTNDKR PEPOT (No. 556) AUTHORIZED BT TTS APT OF OCTOBEK I, ltlT, OTf PILK AT TKR POBTOPFICT Of NtW Yor^ H.Y. Bj OrdST of the President JL B. Burleson. Postmaster Qanenq The Largest Slovenian Dali? „ in the United States Issued Every Day Except Sundays and Legal Hclidaj* * 76*000 Readers ~ ^ I TKLKFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Clau Matter, September 21, 1903, at the Foft Office at New York, N. Yn nnder the Act ot CongTe^i of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COETLANDT. NO. 265 — ŠTEV. 265. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 11, 1919. — TOREK, 11. NOVEMBRA, 1919. VOLUME XXV11 — LETNIK XXVIL GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. VUDA SE NE BO VDALA Značilna izjava gen. pravdnika Palmer j a__Postavo bodo na vsak način izsilili. I _ Washington, I). C\, 10. nov. — Na statement A. F. of Labor je generalni pravdnik Palmer danes takole odgovoril: — Premogarska stavka je kršenje zvezne ustave. Na tem sta lišču stoji vlada že od začetku štrajka. Predsednik je označil š^rajk kot nepostaven in sito jc storilo tudi zvezno sodišče. Ne l»om veliko govoril. Rečem pa samo toliko, da homo izsilili j vpoštevanje postave. Ista postava je bila izsiljena že večkrat in ju-sti"-ni department ima v rokah več takih slučajev. Sodišče nima namena vtikati se v zadeve spora, ki je nastal raed| delodajalci in uslužbenci. Istota-ko ne krati sodišče nikomur pra' vice št raj kanja. Stališče vlade je jasno. Vlada se ne bo podala poveljem skupine, ampak bo ščitila, samo sebe ter naro«l. kateremu mora služiti. BOLJŠEVIKI SO NA VSEH FRONTAH V OFENZIVI. London, Anglija, 10. novembra. — Iz avtentičnih poročil je razvidno. da so se morali zavezniki in prijatelji .zaveznikov na vseh frontah umakniti ter da so bolj-, ševiki na vseh frontah v ofenzivi.1 Rdeče garde so dospele do reke Išam. Na južni fronti prodirajo boljševiki ob reki Volgi in Dnje-pi'11.. IZJAVA ORLANDA ORLANDO JE REKEL. DA JE MIROVNA POGODBA ZAGOTOVILA ITALIJI PRAVIČNE MEJE, ČEPRAV ZADEVA REKE ŠE NI REŠENA. — OPOZICIJA AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA. — VOLILNA REFORMA NA LAŠKEM. Palermo, Sicilija, 10. novnibra. — Prejšni ministrski predsednik Orlando ,ie v govoru pred svojimi volilci tekom preteklega večera ponovil obrambo, katero je navedel v septembru pred poslansko zbornico glede svojega poslovanja. Rekel je, da je jadransko vprašanje danes na istem mestu kot ga je pustil v pričetku meseca junija. — Nemogoče je bilo najti rešitev, — je rekel signor Orlando, — kajti Italija ni mogia povečati svojih koncesij in pri tem je predstavljala nepremagljivo oviro opozieija predsednika Wilsona. Prejšni ministrski predsednik je rekel, da je dosegla Italija jrl-ivne cilje, katere jo zasledovala ob času svojega vstopa v vojno ter dospela do Brennerja, ki je predstavljal v preteklosti zgodovinsko pot nemških invazij v Italijo. — To mejo, — j? nadaljeval, — brani lahko sedaj peščica mož, dočim je bilo treba dosedaj za obrambo trentinske fronte polovico italjanskih sil, dočim je bila druga polovica stalno ogrožena od ob-koljenja. Pojasnil je tudi, tla je istotako iztočna meja sedaj varna (mu ladi vrjamemo!), kajti meja, ki se je nahajala preje na furlanski 'ravnini, kjer je sovražnik lahko vsaki čas navalil na beneško ravnino, se nahaja seda na vrhuncu Julijskih Alp. Milan, Italija, 9. novembra. — Leonida Bissolati, voditelj re-formskih sceijalistov ter prejšni minister brez portfeja, ki je govoril pred svojimi volilci v Cremoni, da je treba pravice suverenosti, katere so dosegli potom vojne vsi narodi, uvaževati celo v slučaju Rusije. — Politika zaveznikov proti Leninovi Rusiji je bila slaba, lta-ilija ne sme privoliti v tako politiko. Vsak pritisk na "leninizem"' je treba opustiti na korist višjih interesov. Leninizein je treba prepustiti samemu sebi, da se zgrudi pod težo svojih lastnih napak ter grozot. Z ozironi na Reko je rekel signor Bissolati, da bi morali zavezniki dati Italijo pravico in to prav posebno raditega, ker je Italija pontidila uporabo principa narodnosti za celo Dalmacijo, z izjemo Zadra. Rim, Italija, 9. nwvembra. — Celo oni meščani, ki se ponavadi ih» brigajo dosti za politiko, pričakujejo z največjo nestrpnostj<* 'volitev, ki se bodo vršile dne 1<>. novembra. Vrjetno je, da bo to dan največjega pomena v analah ustavnega življenja v Italiji. Vojna in nova metoda glasovanja sta dovedla do velike izpr membe v razredu kandidatov, ki hočejo zastopati deželo v poslanski zbornici. — | Volilna reforma obstaja v tem, da ne glasujejo volilci le za CARRANZOVA ŽENA UMRLA Žena mehiškega predsednika Car-ranze je umrla v njegovem naročju. — Rila je bolna več mesecev. i Mexico City, Mehika, 10. novembra. — Virginia Salinas Car-ranza. žena mehiškega predsedni ka, je umrla včeraj v Queretaro. Bila je resno bolna že tri mesece in v sredo so izgubili zdravniki vse upanje, da bi jo ohranili pri življenju. Zavest je izgubila v četrtek popoldne ter ji je odleglo le tnalo časa pred smrtjo. Umrla je v rokah predsednika. Ob smrtni postelji so bile navzoči sestra predsednika ter njegovi dve hčerki. Julija in Virguiija. Čeprav pričakovana, if prišla smrt nenadno radi bolezni na srcu in ledicah. Predsednik se .ie mudil v Queretaru izza konca svoje ga potovanja po severnih državah. kajt zdravstveno stanje žene ni dovoljevalo, da bi se mudil v visoko ležečem glavnem mestu. Domnevati je. da se bo predsednik po pogrebu vrnil v glavno me:-to. Radi bolezni svoje žene se ni tekom zadnjega tedna pečal z državnimi posli. Senat in poslanska zbornica se bosta od godila za en dan. Pokojna žena Carranze bo pokopana na L#a Cruz pokopališču v Queretaro. ZADEVA POGODBE Bitka glede mirovne pogode se je osredotočila sedaj na desetem čle-nn. — Izjava Hitchcocka. Washington, D. C.. 10. novembra. — Čeprav hočejo senator C. Lodge in ostali republikanci zavr-šiti boj glede mirovne pogodbe se tekom tekočega tedna, je vendar i vrjetno, da ne bodo v stanu zmagati v teh naporih. Senator Hitchcock je danes namignil, da bo manjšina, katero vodi on, vprizorila oster boj. ki bo najbrž segal v naslednji teden. Soglasno z "izjavo voditelja demokratične manjšine bo slednja nasprotovala odobritvi pogodbe, če bo večina zahtevali vtelesenje pridržkov v mirovno pogidbo. Ker je gotovo, da bo večina v-1 strajala pri svoji zahtevi, da uve ljavi te pridržke, je pričakovati ostrega boja in to tem bolj, ker je senator Hitchcock danes izjavil, da bo ratifikacija mirovne pogod-1 be najbrž prepuščena v odobre-nje naslednjemu kongresu. Senat se bo danes lotil reserva-c-ije z desetim členom mirovne pogodbe, katero je priporočil komite j za zunanje zadeve. Soglasno s to reservacijo bi Združene države odklonile predvsec katerekoli obveznosti, da ohranijo teritorijalno integriteto ali politično neodvisnost narodov, zastopanih v Ligi narodov brez dovoljenje kongresa v vsakem posameznem slučaju. Senator Hitchcock ni hotel izjaviti, koliko demokratov bo trla sovalo za zavrnitev ratifikacijske resolucije, ki bi vsebovala reser-I vacije komiteja. Rekel je, da bo ostalo skupaj najmanj 33 senatorjev. POGON NA KAVARNE Berlinčani se ne brigajo za slabe čase. — Veseli so, vpoštevajoč geslo: Leben und leben lass en. Berlin, Nemčija, 10. novembra. — Tekom pretekle noč* je nova varnostna policija vprizorila po-g.rtj na 51 znanih berlinskih slav nih ali zloglasnih nočnih kavaren kjer. se je omalovaževalo vse pred pise, tikajoče se policijske ure, kjer so električne luči gorele do jutra in kjer so gostje vprizarjali številne pijanske orgije. Policija je aretirala veliko število ljudi in lastniki 60 nadaljnih kavaren so bili obveščeni, da je prišla sedaj vrsta nanje. Godbe so igrale in vse je bilo; veselo, ko je stopil v vsako kavarno policijski častnik v navadni obleki. V pričet ku so ga pozdravili vsi s smehom, a ko so bila za prta vsa vrata, je izginil marsikateri gost v klet, kjer je bila lahka stvar vjeti vse. Ko je bilo mogoče spraviti vse skupaj, so jih naložili na policijske motorne vozove ter odvedli na policijske postaje. Prizori, ki so se završMi. so bili v resnici razburljivi. Ženske so postale histerične in možki so ponujali velike s vote denarja za svoio onrostitov. Bila je v resnici mešana družba. ki se je zbrala na policijskih postajah iu pozneje v policijskem glavnem stanu na Alexander tr-pru. Nekateri so skušali smejati s<» celi zadevi, drupi so bili jezni, a vsi so se sramovali, da so bili zasaeeni na takih mestih. Med ujetimi se je nahajalo večje število dobro poznatih in ugled nih ljudi. Policija pravi, da bo vprizorila še nadaljne pogone. PADEREVSKI NE BO VEČ DOLGO RONAL. Pariz, Franc.ja, 10. novembra. — Slavni virtuoz Ignac Paderev-, ski se bo moral kmalu odpovedati službi ministrskega predsednika Poljske. Mirovna konferenca je mnenja, da bo njegov naslednik Stanislav Patek. Paderevski bo odstopil vsled "bolezni". Za Poljsko je žrtvoval Paderevski vse svoje imetje, ki je zna šalo nad miljon dolarjev. sicer na izrecno povelje vlade. ; Le ver jeva postava določa posebne kazni za kršilce posameznih določb. Prepoved, ki je bila izdana v tem slučaju, ne določa sodnij ske obravnave pred sodiščem in, poroto, temveč sumarično postopanje sodišča, ki določa, da se lahko kršilce spravi pred sodišče radi omalovaževanja postave in jih kaznuje brez vsake obravnave in porotnega zasedanja. Mi izjavljamo, da je postopanje v tem slučaju brez vsake podlage in brez primere v zgodovini naše dežele. Izjavljamo, da je to krivica, katero bodo zavrnili vsi prostost ljubeči Amerikanei ter zahtevali zanjo povračilo. Državljanstvo naše dežele ne more dovoliti vstanovljenja ali vzdržanja principa, ki izpodkopu je resnične temelje pravice in pro stosti. V namenu, da se nanovo vrne zaupanje v naprave naše dežele ter rešpekt proti nasi in sodiščem je treba na vsak način preklicati to prepoved ter uničiti vse rekorde. tikajoče se tega tako samo voljnega postopanja. Stavka premogarjev je popolnoma upravičena injo sprejemamo kot upravičeno. Prepričani smo o upravičenosti premogarskih zahtev. Zagotavljamo premogarjem popolno podporo A. F. of Labor ter pozivamo delavce in državljane nafie dežele, da na enak na čin sprejmemo naše stališče ter pomagajo možem, ki so zaposljeni v tem pomembnem boju.'* ! ROJAKI, NAROČAJTE SE HA "GLAS VAB O D A". KAJ: VEdJI SLOVENSKI DWEVHH V ftUftlilKim MlAfAS. ' DELAVSKA KONFERENGA i DELAVSKA KONFERENCA JE OSTRO NAPADLA ZVEZNO PREPOVED PROTI DELOVANJU DELAVSKIH VODITELJEV. SEJA NAČELNIKOV PREMOGAR&KIH ORGANIZACIJ. — STALIŠČE SVETA. — ZIVLJENSKI STROŠKI VELIK FAKTOR. Washington, D. C., 10. novembra. — Ameriška delavska fede-i«fija je nastopila danes kot o« i ločen zagovornik premogarske stavka ter od I o en nasprotnik akcije vlade ki je skušala napraviti ko-nee premogarski »tavki s takozvanim ustavnim poveljem. To akcijo o/.načujejo tako avt< kratično, tla se naravnost protivi človeški pumtei. Sprejem stavke je hil objavljen preteklega večera v ugotovi-Ih, katero je izdal izvrševalni svet federacije in v katerem se je gla-nlo, da bo federacija v polni meri podpirana stavkarje. Ugotovilo j" vsebovalo tudi po/.i\ na splošno državljanstvo, naj pomaga mo-ženi, ki mo zaposleni v velikanskem boju. Ugotovilo je naslednje: - Izvrievaini svet ameriške delavske federacije, sklican k posebni seji v mestu Washingtonu v namenu, da razpravlja o pre-mogarhki stavki, o ruzmerah, ki so nastale vsled stavke ter tudi o hodnijskein postopanju vlade, predlaga ameriškim sodržavljanom in hodelavcein naslednje : Izvrš'valui svet je mnenja, tla so storili uradniki U. M. \V. of A. \ se, kar je bilo v njih moči, tla preprečijo ta veliki industri-„.uni »por. Meti vset*ii velikimi industrijami naše dežele, ni nobe-ii' , ki bi bili tako nevarna kot je premogarska industrija. Možje, ki gredo navzdol po«i yemljo ter kopljejo premog, da ima narod na i izpolago kuriva za domače in industrija!tie potrebe, so zaposleni p.» delu, ki je bolj nevarno kot katerokoli drugo delo. Nikdar se m na primeren način vpoštevalo nevarnosti, v katerih se vedno na-li.i.iajo premoga rji. Nobenega drugega razreda razposljenja ni, kjer hi bil posatn« znilt tako izoliran in kjer bi mu v toliki meri manjkalo družabnih stikov ter uživanja življenja. Razmere premogarjev in tijili družin so take, da so popolnoma oropam »te le solum«* luči in svežega zraka temveč v gotovi meri vseli stikov / ostalimi človeškimi bitji z izjemo njih lastnega omenjenega kroga, ki je zaposlen v nevarnem in nezdravem delu ko panja premoge. Prernogarji trjw več kot kateri drugi delavski slaj vsled dob prisiljena ne/apo*l,j<-uosf i. Avtentična ugotovila kažejo, tla imajo premogarji v£ako leto manj kot dvesto dni delavnega časa. Plač*-;sh me/rte premogarjev, katere je trelia ra/.širiti preko dobe celega leta, so vsled tega z«*lo skrčene radi nezaposljenosti ki se pogosto pojavlja v tej indiiMlrijt. V isoki / vljenski stroški so se pojavili v premogarskih sredi-sčili \ veliko večji »r-ri kot v drugih induMrijalmh središčih. Premogarji v premogarskih kolonijah se ne morejo na tako ugoden l-aeiu podložiti prilik nakupovanja kot njih bolj ugodno stoječi to-vnrUi \ drugih krajih. Vzrok te«ra je osamljenost, v kateri živijo. * sit io/.aue\na [»oveija se utemeljuje glede svojih prepovedal-nih točk s takozvano Leverjevo postavo, to je postavo, katero je sprejel kongres, tla prepreči špe-l.uliranje z zalogami živil in kuriva v času vojne. Nikdar ni prišlo kongresu ali predsedniku ki je poti pisal to postavo na misel, da bi bilo mogoče to postavo uporabiti proti delavcem v slučaju stavk ali izprtij. To je ugotovil povsem natančno prejšnji živilski administrator Hoover. Člani odbora, ki so se bavili s tozadevno postavo, so izjavili, da nima nikakega opravka z delavskim položajem in tudi takrainl generalni pravdnik Gregory je pozitivno izjavil, da ne bo vlada uporabila te postave v slučaju, da si hočejo delavci zagotoviti — bojše delavske pogoje. Taka je bila stvar tedaj, in naj ; višje avtoritete so zastopnikom delavstva neprestano zagotavlja-, le, da je obrnjena postava le pro ■I ti dobičkarjem, ne pa proti delavcem. % 1 Avtokratična akcija naše vlade . v tem postopanju se protivi vsakemu pametnemu razmisleku človeškega duha. V prosti deželi si ! drzne vlada zahtevati in uporabi-I t i omejevalno povelje, ki prepo 1 duje uradnikom delavske organizacije prispevanje svojega lastne ga denarja v namenu,- da si pre-'j skrbi živila za ženske in otroke, ki mogoče stradajo. To je nekaj, kar bo gotovo vz-i budilo strasti ter povzročilo trajno i ogorčenje mas. V Franciji leži na tisoče in ti-' : soče mož pod zemljo, prepojeno i s krvjo, ki so žrtvovali svoje t življenje za prostost sveta in ki j niso nikdar sanjali o tem, da bj > malo časa pozneje v njih lastni i deželi 450,000 delavcev, ki sku-' šajo izboljšati svoj življenski položaj prisiljenih odpovedati se in • odreči se vsaki pomoči sodržavlja-» nov. Nikdo teh padlih nikdar ni t mislil na to, da bodo morale žene in otroci teh delavcev stradati in Cuite«! Mine Workers je na' wvoji konvenciji, ki s*' je vršila meseca trpembra v Clevelandu. (»prejel« pozitivno izjwvo, ki zahteva izboljšanje fivljenskih raz mer za premt>garje. Konvencija je dala nadalje svojim uradnikom naročilo, naj prično s pogajanji z delodajalci / ofirom na delavske pogoj«, glede katerih je prtšla konvencija do Koglasttega sklepa. Konvencije se je vdeležilo ITJOO delegatov, ki so predstavljali aOO tiaoč organiziranih premogarjev. Konveneija je dala nadalje uradnikom pozitivna in odločna pove 1 ja. naj proglase na dan 1. nov. 1919 splošno stavko, če ne lw> do onega časa mogoče prit do sporazuma z delodajalci. Nobena druga pot ni bila mogoča uradnikom organizacije kot izvrrati direktna navodila članstva ali pa resiguirati h svojih uieKt. kar bi imelo »eveda za pohle dieo veliko zmešnjavo. Vradniki !T» M. W. so stopili v pogajanja z delodajalci v mestu Buffalo. Pojaanili mo konferenci, da imajo polnotnt»č za pogajanja in dogovor, da imajo z eno l>e*edo )H'lnomoč »prejeti katerekoli določbe konference. Delodajalci pa ttiso hoteli staviti niti najmanjše ponudbe. Pozneje so se delavci odzvali |H>zivu delavskega tajnika ter so hkušali doneči aporazum. a brez uspeha Uradniki so nato pričeli z izvrševanjem navodil članstva ter proerlasili pričetek stavke dne 1. novembra 1919. Vlada ni le vprizorila napada na pravice premogarjev potom •vojega povelja, da ne smejo u-radniki in člani organizacije iz vrševati svojih poslov, temveč šla celo tako daleč, da je zahtevala od aodiiča povelje, ki zahteva, naj uradniki organizacije preklieejo poziv na stavko. Sodiiee je se veti a takoj ugodilo temu povelju ter izdalo tozadevni poziv. ft* nikdar v zgodovini naše de žele nt bilo izdano tako sumarieixi povelje proti katerikoli osebi kom Danili ali koroeraeiji. Pazite na nove cene i 1 Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, t Slavonija < Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram < primerno tndi hitro. Jamčimo ali garantiramo sa vsako poiiljatev, toda a kaka mo i gode samnde v izplačila ne moremo prevseti nikake obveznosti. 1 Sedaj polijemo v staro domovino, naprimer: 1 100 kron .... $2.00 500 kron .... $ 9.00 1 200 kron----$3.85 1,000 kron____% 18.00 300 kron----$5.80 5,000 kron____$ 00.00 400 kron .... $7.70 10,000 kron .... $178.00 Označena cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s dre- : gimi. — Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Itaaey Ordtf ! tli pa po Voir Toek Bank Draft. TVEDKA FRANK BIIWB, i 88 Cortlandt Street^ Hew York, M. T i OBLETNICA REVOLUCIJE j Berlin, Nemčija, 10. novembraJ - Berlin je bil pokrit s snegom ob priliki prve obletnice revolu-1 cije. Dan je potekel brez vsakega j nereda in ljudska zborovanja, ki so se vršila v različnih delih me-, sta, so bila le slabo obiskana. Vlada je vprizorila danes pogon na glavni stan komunistov, kjer so čete zaplenile boljševiško lite-( raturo, ki je kazala, da je po na^ črtu boljševikov razdeljen Berlin v 18 komunističnih okrajev. - DENARNI POŠILJA TVS V - ISTBO, NA OOBlSKO IN - NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačili popolnoma zanesljivo in sedanjrn | razmeram primerno tndi hitro p< [celi Istri, na Goriikem in tndi ns I Notranjskem po ozemljn ki je as 1 sedeno po italjanski armadi, i Jamčimo ali garantimamo m rflako pošiljatev, toda za kake mo goče zamude v izplačila ne mor« mo prevzeti nikake obveznosti. 50 lir .... $ 5.40 100 lir .... $ 10.20 500 lir .... $ 50.00 1000 lir .... $100.00 Denar nam poslati je najbolj« jo Domestic Postal Money Order di pa po New York Bank Draft TVRDKA FRANK SAKSKR. « totlanflt It. Wmm York. ■ V 225.000 NEMCEV SE JE VRNI- ' LO IZ ANGLIJE. ' Berlin, Nemčija, 10. novembra. Iz angleških jetniških taborišč se je dosedaj vrnilo v Nemčijo 225 tisoč Nemcev. V Angliji jih je še nekaj nad 50,000, ki se pa bodo tudi v kratkem vrnili. RE&KO VPRAŠANJE. , Rim, Italija, 10. novembra. — Popolo Romano poroča, da bo reško vprašanje kmalo rešeno. Zunanji minister Tittoni se je baje sporazumel s zavezniki Zadnja statistika kaže, da je Italija im-portirala za dve miljardi dolarjev več blaga kot pa eksportirala. enega Kanamata, predstavljajo^ega en volilni okra.], kot se je godilo dosedaj, temveč za cel seznam, obsegajoč od desetih do dvajset kandidatov, ki zasledujejo iste cilje ter zastopajo isti politični program. Celo kraljsrvo je razdeljeno v štiriinpetdeset okrajev. Vsaka stranka je sestavila zase program, ki obsega imena vseh kandidatov v dotičnem okraju. Reforma ima za namen preprečen-je korupcije, ki je bila zelo lahka, ko je bil le en kandidat izvoljen od sorazmerno omejenega števila volilccv. Na drugi strani pa je imela zaposledico, da se je izločilo iz seznamov skoro vse najbolj znane in odgovorne narodne poslance, kojih doba je potekla, koi naprimer Barzilai-a, prejšnega ministra ter delegata na mirovni konferenci; Sonnina, prejšnega ministrskega predsednika ter ministra za zunanje zadeve itd. — to je mož, kojih celo življenje je bilo posvečeno vladni službi. Vzrok, da niso ti možje zopet nastopili kot kandidati, je ta, da nočejo staviti svojih imen v seznam obenem z imeni drugih kandidatov, s katerimi ne morejo v polni meri sodelovati radi razlik v mnenju. Posledica tega je, da so novi kandidati po večini nepoznane velikosti, ki ne rekrutirajo večinoma iz vrst tiskarjev, mizarjev, mesarjev,- kmetov itd., s par ocvirki doktorjev in odvetnikov, "ote-vilni ljudje se vprašujejo, če so ti ljudje zadostno izobraženi ter vsled tega v stanu vladati deželi. Dve stranki, ki bosta očividno največ pridobili, sta soeijali-stična ter Narodna ljudska ali katoliška stranka. To sta edini dve stranki, ki imata določen političen program, ki sta dobro organizirani ter splošno razširjeni. Socijalistična stranka ima največje število svojih pristašev v mestih, posebno pa v velikih industrijalnih središčih. Katoliška stranka pa je najbolj močna v kmečkih občinah. Ostale stranke je komaj mogoče imenovati stranke. Predstavljajo namreč le sledilce gotovih voditeljev ter imajo vsled tega tudi tozadevna imena kot naprimer Giolittianci, Orlandovci, Salan-drovci in tako dalje. Pogosto je čuti izraze bojazni, da bodo postali socijalisti preveč močni v poslanski zbornici. Vsled tega bodo številni dobrosto-ječi ljudje ter oni iz višjih razredov glasovali za kandidata katoliške ali ljudske stranke. Katoliška stranka ima obširen program reform, v katerem j«; tudi širša splošna ljudska vzgoja, energične odredbe zar azvoj poljedelstva, vsled katerega naj bi Italija produ-cirala vse, kar potrebuje za svoj lastni konsum. Nadalje je na programu katoliške stranke popolnoma reorganizacija laških industrij, česar posledica naj bi bila, da bi bil narod manj odvisen od u vozov. Razen tega zahteva katoliška stranka, da zajamči vlada večje vpoštevanje katoliške vere, kot izključnega veroizpovedanja laškega naroda. "GLAS NAHODA" ** pmtphq rumuMHsmm oomfajti *Gku - v TT Man littJt —Jfc "^^MinynilL "wlir' Tock'caJJ. f?" Sri . MU M»- rt « I MMfcii m Zrn 0OI tmtM sa m—to Now Tor* W " ' ■ . ...... .......... »«.M z* -®trt Mte at «Mtr Nn Tort tlt» tuStlSi' • TS .........— »m tw mm*m :m am MM' 4*l "T«t M »t CwroO® —. —' — • WA«NA«©CA .j (' Wold M Ift* "•Op** r ____ > * * CHM tr«r) iaf nupt duodaj« Bufcaarlptlnr rMii) IUN ________ r>cU»- area »odpis* U> Mbnotc se m frtofetajak ' ima aaj a* btaaovoto puM1>& p* Money >t4h t/ mM naročnik or gratmo. d« ae ua tadt sr itfN I« »MUH* -•LAt 1 A R O O A" «W « IUIII Boravfe •< M*xuh*ttan Nt* T9em O0t » fi _Tinini mn CorttonO. Dopisi - GLAS Jff ARQDA, IX- NOV. 1319 iiiniiiiiiiiiiiii^iiiiiiiiiniiiiBai—«goo PETEIZBIfiH Nekaj o izgovorih. — Gospod — je rekel Jan«, Košenina — vi zaslužite neznan- i sko denarja, kaj, če bi mi neko-j liko zvišali plačo ? — Hm, hm. — Ali pridno delaš? — Delam kot konj. — Bomo videli, bomo videli. — i Prejšnje leto je imelo 366 dni,; kaj ne? — Da, 366 dni. — Ti spiš po osem ur na dan, j kaj ne? — Seveda, po osem ur. — Dobro. — To je tretina leta,< j to je 122 dni. Ostane jili še 244. — Tako je. — Osem ur na dan si p£ prost, j ka ne? — To je zopet 122 dni. — j Ostane jih še 122. _ Da. — V nedeljo ne delaš. — 52 ne- j del j je, ostane torej še 70 de-i lavnikov. — Ja--hm. — V soboto delaš polovico dne. To je 26 dni in jih še 44 ostane. — Ja, no seveda. — Štirinajst dni si imel počitnic? ! — Da, štirinajst dni. ; — Jih ostane se trideset. — Potem je devet ameriških praznikov, tako da ostane še 21 dni. — Hm, hm, aaaaaaa—. — Pet dni si bil bolan, kaj ne? Jih ostane še šestnajst dni. | — No.... aaaaaaa____ j — Potem imaš vsak dan opoldne eno uro prosto, kar znese vse skupaj 15 dni. — Ostane torej en sam dan, in ta dan je bil prvi maj, ki je bil pa delavski praznik. Vesel si lahko Košenina, da je i bilo prejšne leto prestopno, kajti, če ne, bi mi še ti moral plačati za len dan, da sem te irticl v službi... V Wisconsin!! je prodal neki farmer teleta za dvesto dolarjev, i To je vsekakor pretirana cena, če j se pomisli, koliko oslov in telet, je na svetu. I* * V 'VVashingtonn pravijo: — Delili se ne bomo vklonili. Seveda, to bi bilo preponiževal-no. Delu ne, kam hudiča, kapitalu pa kjerkoli in kadarkoli. j V Clevelandu je izšel 1., 2., 3., 4., 5. in 6. oktobra dnevnik, ki je vseboval novice 1., 2., 3., 4., 5. in G. novembra. # ♦ # Tudi humoristi bodo umrli, kajti smrt ne pozna pikake šale. * * * V Washingtonu so dokazali, da pride v Združenih državah v enem letu na vsakega Človeka 93 funtov sladkorja. Presneto sem radoveden, kdo spravi oni sladkor. katerega jaz ne dobim. * * * Večina ljudi misli tedaj na že-uitev, ko je prezgodaj ali prepozno. — Danes pred enim letom je svet odložil orožje., miru pa še vedno ni. — # ♦ # Pogled na preteklo leto nam dokazuje, kaj bi se vse lahko doseglo. Ko so imela pri neki zabavi nastopiti mlad« dekleta bosa v krat-krih krilih, je katoliški pop izstopil iz odbora. Najbrže zato, da je lahko pod odrom sedel. * * * Ko se je vrnil davčni nadzornik v "Washington, je slovesno iz-1 javil, da je Netc York najbolj suho mesto v Združenih državah. Potemtakem se morajo ljudje v drugih mestih kar kopati v pijači. I Jugoslovanska ^^^ Katol. dednofa I i Ostaaovljeaa leta 1896 - hlorponruia leta 190» \ Glavni urad v ELY, MINN-1 k $ I •LAVNi 0KAON1KI: reoaadnlk MIHAH lOTAKfiKK, boa SL ConHUigk, p* -daredsednlk LOC7IS BALA NT bom 1M Pwl At» konte OM3, "ajnlk: JOSKPB P18HLER, KXj. Minn V ' ■ acftjnlk: GEO L BROZICH. Dj. Mina I t-:acajnlk neizplačanih smrtnlo LOU'io COBTMLOjO kjm __VRHOVNI ZDRAVNIK: ~ i CM ▼ QRAHHB Ml B Oblo Bt NB Ptttabur** >KL NADZORNI KI i OHM UOUŽM mtf. Mina _ f? ' X % I A NTHONT MOTS. Mil An M. B« Chleaffo. QK VAN VABOOA. SIM Natrona Alio Pittsburgh. r* J| POROTNIKU ? '-v 1RBOOS J. FORBNTA. hem IT«. Black Diamond. Was«- A JSOXARD HLABODNTK. baa AM. El? fl IOHN R UPNIK. «. a baa M. Export. Pa I ___ __PRAVNI ODDORi " U 'OSKPH PLACT*. Jr. MS-Tth Bt Calumet. MMb 'OH.V MOVERN. M4-*nd Ave.. Duluth. Minn. MAT* POGORKJ.C. 7 W Madison St. Boom Ml Chi«««. Mt V 1 Jednotlno Klaallo: O LAS NABODA Vso e t vari Ukajoe se uradnih zadev kakor tudi denarne poštljatve naj se pol Mlajo na Klavnega tajnika. VBe pr;tožbe naj se poAlljaJo na predsednika porotnega I odbora. FroSnje za sprejem novih Članov in aploh vsa adravniika spričevala, se naj 1 PotiJJaja Dk vrhovnega zdravnika. J ugodit-vaiiska Katoliška Jednota se priporoma vsem Jugoslovanom ma obilen prt- I stop Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni una 1 T1",0^ f30? 000 (triatotisoč dolarjev). BolniSkih podpor, odlkodnln ln posmrtnin Je I plavala že nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota šteje okrog 8 tlsofi rednih članov I (le) in okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelku. DruStva Jednote se nahajajo po raznih elevenskjlh naselbins'v Tam kjer J — Pro širjenje in izvajanje sklepov mednarodne konvencij-, obdižane v Bernu leta 1906 glede prepovedi uporabe belega fosfora pri. izdelovanju vžigalic. ---- VZROKI SMRTI V DETRGITU Pokvarjeni i>rodukti, in ne; hladili niviin propariranja kon-iwrv, so bili vzrok smrti pototit.e v Dctrodtu, ki so umrli po zavži-v;»::ju zr»lih oliv 1 uko so dokazali strokovnjaki na Department <;»' Agrikulture. Oni nadalje trdijo. da ako ljudje nt bi h »teli jisti snovi, ki dišijo po gnjilobi, bi s t« m preprečili zastrupi jen je, povzročeno po takozvanem Bacillus botulinus, ki je bil nedavno odkrit. Ako se ta organizem nahaja v posodah za preserve, povzroča gnjilobo. Jako krivo varčevanje je iesti jedi, ki so se začele kvariti. Kdor jih uživa, stavlja svoje življenje v nevarnost. V vseh slučajih, ko je kdo zavžil preserve, pokvarjene po gori označenem bacilu, so nastale zle posledice. Zr:-le olive, ki so po trditvi de-troitskega zdravstvenega komisio-nerja povzročile smrt petorice, ne preservirajo se na hladni način. KONSUMPCUA MESA V ME. STIH IN PO DEŽELI. V smislu poročila od Bureau of Crop Estimates jedo farmerii največ svinjine in perutnine, ako se računa konsumpcija pa številu prebivalstva, dočim jedo po mestih več govejega mesa, teletine in koštruna. To je prvič, da se je ugotovil način, kake vrste meso se rabi v poedinih krajih dežele in razmerje v tem pogledu med mestom, in deželo. Vsaka srlava izven, mest potroša Ta 9 odstotkov več mesa kakor vsaka glava v mestih Ali v mestih jedo dve trctiiii več govejega mest kakor po faruaL Harwich, Pa. Delavske razmere so tukaj t ike, da sedaj sploh nobenih ni, ker ( smo odložili krampe in lopate, ka-ls kor drugod. Ljudje so tihi in mirni ter sadijo d trna v.->aii pri svoji 1 } e"-i in čakajo na razvoj bodočih • dogodkov. Dosedaj še ni bito tu-;-kaj ne enega skeba. Kojaki po" vseh naselbinah, naprej! <.'e bomo ^ složni, bo naša vojna kmalu kon- 1 čjna. |] Ncdavu«» j-r hodilo tukaj neka * ' obrekljiva osvba iz Homer City, -Pa, oziroma iz Lueinsboro, ki me!, obrekuje, da sem strasten lovec omoženih žensk in da se izdajam' še kot samec po Združenih državah. Rojaki po širni Ameriki kje sem dozdnj prebival, se pač vedo spominjati slovenskega goslai ja. Bil sem v Diamondvill*», Wyo., Adamson, Okla., Trinidad, Colo. V teh krajih sem živel več let, a nisem še nikdar izdajal kot samec. ker imam >e žrco ženo in dvoje otrok v starem kraju za preskrbeti. Dotični rojak me obrekuje po Homer City, da sem mifli! tamkaj od poštene družine ženo odpeljati ter si tako težki križ na rame namožiti. Zaenkrat mu svetujem, naj dotično pošteno družino v miru pusti oziroma mene in naj pred seboj pomete in skrbi za svoje onkraj ocerna. kakor moram jaz. Matija Smodej, slov. goslar Ely, Minn. V zadnjem mojem dopisu sem omenil proti zaključku, da molčim in premišljujem, kateri Dom bo bolj pravično odgovarjal delavski vi dru?tv«ni koristi.. Pršel ^eni do zaključka. Ide.ia za Delavski Narodni Dom se je do skrajne meje uresničila. Dne 24. avgusta je bil sklican javni shod, na katerem se j.» debatiralo in pojasnjevalo, kako bi prej prišli do zaželjenega cilja. Predloženo jim je bilo. da je najlepša stavba na prodaj in ne pretirana tona Ri-zvltat je bi!, da «e hupi Izvolil se je oobor. da bo vodil vse delo. Dom se ie kupil. Pro-tr.ra v Domu je za vsa slovenska društva, line Doma se glasi r Ju troslovanski Narodni Doin. Lastniki Doma .«o slovenska društva seveda tista, katera za to delujejo. Ootovo nekoliko kritike ne š'-o-d nje Kaj pa ostala društva, aH se boste pridružila, ali ne? Društveni člani bodo plačevali po 50^| n mese le pri enem društvu, nikakor ne pri dveh. Soproge i-la-n«v -so proste plačevanja V naši sredi se pa še dobijo go toye osebe, katere delujejo z vsemi štirimi proti Domu, in tisti so prvi kateri niso dali enega centa 7i Dom Zakaj pa niste Doma! prej vst-uiovili S Priložnost st? imeli celih 30 W. Businessmen! so si \ ist? dobi pc dva tri eni celo r»o štiri poslopja Kie ste lili za Narodni Dom? Nikar si -ami sebi pa lainjivost obstoječega kapitalističnega reda se je pokaza !a v erli svoii napoti v trenutku, ko je mednarodni čifutsko-frama-zotiski kapiti.l onemogočil izvršen je načrtov vseh onih, ki so v res- 1 »trli uveljaviti na svetu nov red ter izpodbiti tla bodočim . i rodnim zapleti ja jem. Kot vedtio j«' zavlndala zoj>et neomajno — krivica, povzroeite-• n \ seira zla ter vseh razprtij na svetu. Mirovna konfereu« a se je razšla ter pustila svoje delo nedo-vrfeno. Prav ničesar ne vemo, kaj se bo zgodilo s Turčijo, Bolgarsko in tako dalje. Glavni namen konference je bil ponižati Nemčijo ter' razdeliti med glavne sile plen, ki je padel zaveznikom v roke vsled srečnega izida vojne, srečnega v glavnem radi pomoči, katero je nudila Amerika. Vse drug stvari, veliko bolj važne kot pa je bila razdelitev plena, so ostale nerešene ter bodo vedno ostale take, dokler ne bo priiiilo do splošne izprrmembe eele«a ustroja človeške družbe. Z velikim veseljem smo sprejeli vest, da je vojne konec in da je sklenjeno premirje. Domnevali smo, da stojimo na pragu nove dobe. velikih reform ter uveljavljenja principa pravičnosti do slehrnega, tudi najmanjšega. — Mesto tega pa \idimo, kako se šopiri po svetu hinavščina kot se je šopirila m-koč. brezstidna in lažnjiva, dete pekla samega. Resnica je. da so se izpolnile sanje naše, da je domovina prosta. a ravno ta prosta domovina je oropana njenih najlepših pokrajin in velik del i.ašega naroda je izročen suženjstvu, ki je se stokrat huji»\ od prejšnjega. Vojna ni izbistrila plava merodajnih in stojimo tam, kjer smo stali pred izbrnhom vojne. Zopet je zmapal pohlep, ki je zadušil vsak trezni razmislek v glavah odlo«"-dnih moz in devet miljonov ljudi je umrlo zaman. Nimamo dosti vzroka proslavljati obletnico premirja, ki nam je prinesla to, kar smo najmanj pričakovali. skrbi. Cene franku so se znižale, ker se je vrnilo več milijonov angleških in ameriških vojakov iz Francije domov. Med vojsko so Angleži in Američani potrosili v Franciji ogromne vsote, vsled česar se je za frank močno povpraševalo. Izvoz v Franciji je neugoden v razmerju z uvozom, ker se" je število bankovcev dvignilo od pet in ene eetrtinkc na 35 in pol milijarde. Vrednost francoskega franka bo pa še najbrže padala, ker mora pozimi Francija uvoziti, velikanske množine živil in stavbnega materijala. Ljudska sodišča zoper veriinike na Češkem. Vlada čehosk>vaške republike je narodni skupščini predložila zakonsko osnovo o ljudskih so-| diščih za kaznovanje verižni kov, tihotapcev in skrivačev živil. Ta ljudska sodišča, ki jih uvedejo i vsekakor še ta mesec, bodo sesto-' jala iz delavcev, kmetov, uradnikov in obrtnikov. Sodno postopanje je tako enostavno, da ob izključeno pri tem vsaka intriga, podkupljenje ali kaj podobnega. Predvsem so jako stroge kazni predpisane za one, ki skrivajo in zatajujejo zaloge živil. Kazen za take skrivače znaša dobo od deset let, oziroma globo do enega milijona kron. za povišanje cen in za zakotno trgovino, za uničevanje živil v špekulativne svrhe je določena kazen 20-letnega zapora in trlobe do L' milijonov kron. Sodišče more konfiseirati v državno dobro celo premoženje verižni ka, špekulanta ali oderuha. V mestih, kjer se je oderuštvo zelo razširilo, sme ljudsko sodišče proglasiti tudi preki sod. Široke ljudske ma se s tem zakonom dobe veliko oblast v svoje roke proti zločincem nad človeštvom in izkoriščevalcem ljudstva. Tak boj je torej pričela čehoslovaška vlada' proti odiranju. Jugoslovanska vlada seveda ni čehoslovaška. Jugoslavijo danes faktično vladajo verižniki in židovski dobičkarji — vlada pa jim oduševljena ploska... Italijanska propaganda na Poljskem. "Agramer Tagblatt" poroča iz Rima. da je poljski minister za notranje zadeve potrdil statute ita lijanskopoljske družbe, ki bo ime la svoj sedež v Varšavj. V svoji prvi seji je sklenila družba, da se na rednih razstavah v Benetkah ustanovi tudi stalni poljski paviljon. Raznoterosti Erzberger o nemški vladi. Erzberger je izjavil, da je nem ška valuta že meseca avgusta močno padla, ker so vrgli z vzhoda veliko milijonov bankovcev na trg v Švici. Ako ne bo Nemčija več razpolagala s plačilnimi sred stvi. ji preostaneta le še dve poti: inozemstvu naj se plačuje z blagom ali naj se pa sprejme dol gotrajni kredit. Edini velikopotezni finančnik so Zdr. države, ki pa pridejo v poštev šele potem. ko se bo mir potrdil. Nemško ljudstvo dela za iiio-zemstvo preveč poceni in morajo j prenehati z prenizkimi ponudbami na svetovnem trjru. Pritoževal jse je, ker beži kapital iz Nemči-jje, vsled česar se nemška valuta !ne more utrditi. Povdarjal je, daj je veselje do dela v Nemčiji ved-j no večje. Notrana politična situacija na Angleškem. Volitev Hendersona v angleško spodnjo zbornico je vzdignila na Angleškem veliko prahu. Da ! se Henderson vrne v parlament, j smatrajo splošno za veliko zmago delavske stranke. Misli se, da bo Churchill moral odstopiti. Henderson. tako piše Evening Standard, se je povrnil v parlament, da vpostavi delavsko vlado. To je Hendenrson tudi sam izrazil v svo jih govdrih. — Zdi se, da se vlada v nobenem volilnem okraju ni več sigurna. V sedmih nadomestil-nih volitvah, od decemberskih volitev sem. je koalicija izgubila 50, 074, 'opazicija pa je pridobila 62, 4:38 glasov. Londonsko časopisje poroča, da je Lloyd George pod vplivom volitvenega neuspeha v svoji notranji politiki krenil na levo, da se namerava ločiti od kon-, servativcev in voditi nekako so-j eijalistično liberalno politiko. — Henderson je v nekem govoru na-glašal nujno potrebo podržavlje-nja železnic in sovdeleževanja delavstva pri upravi industrije. Ljndska vseučiliščna predavanja so uvedli na graškem vseučilišču. Taka predavanja so vsekakor velikega kulturnega pomena. Zakaj pada vrednost francoskega franka? Francoski frank, ki se je dvig-; nil na ženevski borzi na 90. ko se je sklenilo premirje, je tekom 1. 1919. zelo padel in se je njegova vrednost nekaj časa znižala celo pod vrednostjo belgijskega franka. V Curihu so plačali 24 m. m. za 100 francoskih frankov le 24 švicarskih frankov. Padanje fr. franka angleške finančnike zelo I TUDI STRAŽNIKI SO VČASIH POTREBNI. — Poglejte, pa so le tudi v svobodni Jugoslaviji potrebni po licaji! i i. ..-i i. NEOMAJNO STALIŠČE UNU-SKIH VODITELJEV. < I Indianapolis, Ind., 10. nov. —; Ob pol enajstih zvečer »o se zbrali j delegati na hodnikih, ki vodijo v konvenčuo dvorano. Generalni odbor štrajkujočih majnerjev bo zboroval toliko časa. da bo prišel do zaključka. • Najbrže se bodo delegati bpoj • razumeti. _ J V neki ljubljanski kavarni je napovedal nedavno policijski čuvaj policijsko nro. Neki nadpo-nv-nik zakrili nad njim: — Kaj, polieijuka ura! V svobodni Jugoslaviji policajev ne potrebujemo! (Stra/nik odide. Kmalu nato pa žeje obupne klice; — Policija! Na pomoT! Stražnik hiti proti Frančiftkan ■kemu mostu; tam je nekaj vej jakov klofutalo nadporočnika. a pred policistom so pobegnili; — nadatrainik pa Je rekel sedaj nad poročniku; --- - - Save die Easy Way Moški in ženske j N« napravite napake. Zakaj si n« preakrbit« naj- S starejšega, naj,so6teneJ*efta. najlskušenejftesa to naj-! boljfiegra adravnlka ▼ aaCetku. Dr. Idullln ima t) |« | Izkušnje t zdravljenju Uaočer in Usočer bolnikov t bolnih na najrazličnejše način*. Vsled tega Je poeta i najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem m lahko sa- ! ■Igurate sa svojo bolezen. Brez skrbi boste dobili pri P nJem najbolj temeljito adravljenje ln veliko resnlfi- I ne pomoči sa ru& denar. | BreaplaCna zdravniška pretakava potom atroja. ' Govori val maternl jezik. Uradno ^^jfoflgfc od *. t j J m . Are, tad Floor, PTTTSBUBQIL fl Nasproti slavna Doitfe I prestolice avstrijske republike ■ - I Dunaj, kako ki ae izpremenil! Onega veselega, brezskrbnega Du-■ja ni več! — Imamo Dunaj, prestolico male nemškoavstrijske re-Hbhke, ki s Mtrahom zre dan v dan, kedaj bo popolnoma zmanjka- 1 ■ živil in premoga, kedaj bo država napovedala svoj bankrot. Greš -H> ulicah. Obrazi meščanskih srednjih slojev izstradani in upadli — H vojnih dobičkarjih ne govorim, ker ti so internacijonalne posebne Brate kasta. — Povsod govore ljudje samo o hrani, kje in za koliko He tukaj je, kje se to in ono dobi. Enotne mode Dunajčanke ne poznajo, povsod se vidi, prede-1 ■ lane in prekrojene obleke in popravljeni že obnošeni klobuki. Ob 8. ■ uri zvečer mora v vseh javnih lokalih ugasniti elektrika. Kinemato V grafi prenehajo s predstavami. I* v gledališčih igrajo do devetih. V I gostilnah in kavarnah pa brle karbidovke. PoMrhno hudo je bil zadet Dunaj začetkom meseca oktobra. Kar ae ni preje nikdar zgodilo, se je sedaj zgodilo. Ves teden ni vozila električna železnica. Ljudje so hodili p«-š nre in ure daleč v nrade. delavnice in tovarne. Po ulicah je kar mrgolelo pešcev, lzvoščeki in maloštevilni »vtotaksi so zahtevali naravnost strašne svote. lzvoščeki pondeljka dalje je začela voziti z -pet električna železnica, mestna železnica (parna> pa že itak dolgo stoji. Stanovanjska kriza je akutna. Človek bi mislil, d* bo sedaj na Dunaju w polno praznih stanovanj. Toda nasprotno vse prenapolnjeno. Glavni vzrok te prenapolnitve so pališki židje, kakor tudi ogrski židje, ki so pribežali pred boljševiki. Začetkom pr. meseca so se vrfiile proti Židom velike demonstracije. potem pa so manifestirali socialistični delavci na številnih zborovanjih za Žide Napovedane so nove demonstracije proti juflom in za jude, če ne bo vlada — ako bo sploh imela moč — vmes posegla. Rdeča garda je razpuščena, pač pa jo pridno zastopa "Volk*. wehr", ki obstoji povečini iz komunistov. Toda tudi to mislijo raz pustiti v najkrajšem času. ^ Te dni so nabiti po ulicah s strojem natipkani letaki, v katerih se poziva dunajsko prebivalstvo v boj proti Židom, proti vladi, ki ščiti žide. Poziv se končuje z besedami: — Proč z židi, proč z židovsko vlado, proč od Dunaja, naj živi svobodna nemško-alpska republika! Vse zabavlja proti mestni upravi, ki je v rokah soeijalistov in proti soeijalistični vladi, katero so dosedaj podpirali krščanski so-cialci. Opozicijo proti vladi vodita krščansko socialni delavski de-sident Orel s svojim Volksaturmoai" in pa nemškonacjonalni poslanec dr. Toesin. V očeh židovske žurnalistike, ki je postala po pre \ratu še močnejša, je vsak monarhlst, kdor ni zadovoljen s soeiali-* stičnožidovskim režimom. Sicer pa je Dunajčanu danes že vseeno — ali republika ali pa monarhija. Samo malo verjetno je, da bi prišli zopet Ilabsburžani na ix>vršie. ker so nri liudstvu snlošno osovraženi. Tudi v Nemčiji ni- N EUNIJSKI PREMOG ARJI SO TUDIJIA STRAJK O se m tisoč neunijskih premogarjev se je včeraj pridružilo vrstam stavkajočih premogarjev. Pittsburgh, Pa.. 7. novembra. Premogarska stavka v zapadnit [Pennsylvaniji, ki je povsem mir-j na ter je brez pridobitev na tej! ali oni strani. se je pričela danes J širiti na neunijska polja v gore-^ nji Motiongaheli dolini, kjer je. oseiut 1*«»."* premogarjev odložilo svoje orodje t**r izjavilo, da nočejo več v jame. ruijski uradniki, vsi i/, sebe i vsled tega razveseljivega dogodka, ne delajo nikakih skrivnosti iz dejstva. da pričakujejo nadalj-nih Mavk v velikem Kavette, Westmoreland polju, ki pa jej boljše znano kot Connelsville,' kosov okraj, kjer je zaposljenih na«! GO mož To polje obenem z maj nam i vi Soinmerste County, je največ ne-unijsko polje v deželi, ki produ-cira premog. Supirior Steel Company v Carnegie, ki ima zaposl jenih l.">00 mož, je bila zelo prizadeta vsled premogarske stavke. Ta kompa-nija lastuje in obratuje svoje lastna premogovike, a vlada se je polastila vsega premoga pri rovih in železnicah, nakar je kompanija ostala brez premoga. Poziv kompanije na železniško administracijo je imel za posledico obljubo, da bo bodoči teden obilo premoga na razpolago. Produkcije premaga v Zapadni Virginiji je dosegla 52 odstotkov normalne produkcije, soglasno z izjavo, kalero je izdala W. Virginia Coal Ass. Pričela so krožiti poročila, da prihaja veliko število radikalcev v W. Va. iz sosednjih držav. Agenti justičnega depart menta nadzorujejo položaj zelo skrbno in vsi agitatorji bodo takoj deportirani. Napori radikalcev med pre-tnogarji so našli protoutež v sta-hšču stavkarjev, ki so bili prej člani ameriških ekspedicijskih čet v Evropi. Iz Slovenije Tirjatve proti dolžnikom v Avstriji. Pripravlja se organizacija vseh onih naših državljanov, ki imajo zasebno pravne tirjatve proti dol znikom v Avstriji. Ustanovila* se bo zveza interesentov, ki bode e-notno in v celoti zastopala naše upnike proti dolžnikom vseh vrst v republiki Avstriji. V poštev prihajajo tirjatve vseh vrst, tako hranilne vloge, zahteve proti poštni hranilnici; nadalje tudi zahteve, vsled tega, ker se je o-mejila lastninska pravica na pre mičninah ali neprimiČnipah na ozemlju Avstrije, kakor tudi odškodninski zahtevi za nastalo škodo. V kratkem izide razglas, kako in kje podati prizadetim strankam svoje prijave. Potvarjanje poštnih znamk. V Prekmurju so se začele spravljati v promet potvorjene poštne znamke, na katerih so čez sliko natisnjene črke SHSL JUJTE WW..................IIIIIIIMW f svoj denar, dokler nimate pojat ž nila glede parobrodnih listkov, de | narnih poiiljatev. menjic In hran- r jenja denarja od EMILJOSS 133 Second Ave. NEW YORK, N. V. FARME NA PRODAJ V NEW YORK. Sedaj je čas da se pripravite za spomlad. Kdor hoče ku. piti farmo ▼ kraju kjer so dobri trgi, dobre vode, dobro podnebje, od 2 do 5 milj do železnice, v bližini iol? Kdor hoče zemljo, na kateri raste po 250 bušlov krompirja na aker in vsi drugi pridelki obrodijo ravno tako kot v stari domovini? Pišite koliko imate denarja in kakšno farmo želite, vse drugo bo na n*M skrbi. THE ZUUCH, FAJLM AGENCY, East Worcehster, N. Y. majo llohenzollernei toliko zaslombd, kakor se navadno pri nas misli. Vrjetno je. «y ampak odstrani tudi vsak ne- I _ . . prijeten cigaretni pookus ter I ^^tHHL _ter ^prijeten cigaretni duh. Kadite Cameie kolikQr hočete! - Nikdar ne bodo utrudile okusa, i w, m ^^^ Njihova zmes pazi na to, [ ^^mm* J^ JŽM* IA Primerjajte Cameie a katerokoli cigareto. W^L^ R' J# R£YN0LDS TOBACCO CO. WINSTON-SALEM, N. C. Pomen znakov J. R. Z. (Is glavnega urada J. R. Z.) » . - \ sak niveden Jugoslovan, bi moral imeti znak Jugoslovanske- z.i Republikanskega Združenja, kot znak svoje narodne zaved-j rosti. Kilo so Jugoslovani, ki nosijo znake J. R. Z.! To so Jugoslovani, ki vedo, da so Jugoslovani po krvi in je-j r.ifcu tako sorodni, kakor enoten narod, ki se deli po narečjih; ven-' lar pa je zgodovinska usoda določila posameznim delom ločen razvoj. iz katerega se j" porodila tmli specifična plemenska zavest vsa-' kfjra dela. l>očim ni med Jugoslovani večje jezikovne razlike, kakor ined nemškimi, italjanskimi in mnogimi drugimi dialekti, ima ietidar vsak rtel svojo literaturo, svoje posebne kulturne barve, še-, ar* in tradieije. Vpoštevajoči vsa ta dejstva smatrajo za edino u-j sp"šno rešitev slovenskega in sploh ugoslovanskega vprašanja v j [»oiitieiii združitvi vseh jugoslovanskih delov, ki pa prepušča avtonomijo vsakemu de!« v vseh rečeh, ki niso po svoji naturi vsem skupne. To so Tisti Jugoslovani, ki dobro vedo, da je realizacija te ide-y mogoča ,v_ politični obliki jugoslovanske federativne republike, i katero s tem označujejo za svoj cilj. Oni vedo. da se zedinjenje Jugoslovanov ne more uspešno iz-\ršiti v nobeni sedaj obstoječih držav, ker so njih interesi preveč nasprotni in ker ne bi bilo tako "zedinjenje" v bistvu nič drugega kakor aneUsija, 1'roblem se more rešiti le z ustanovitvijo popol-! nouia nove tvorbe, v katero vstopijo vsi deli po svoji svobodni vo-J i j i Njim je jasno, du ne more biti taka nova tvorba nič drugega' kakor demokratična republika. Zato ]<> umevno, zakaj da bi moral sleherni Jugoslovan nositi znak J. R. Z. Znake in>a v zalogi Jugoslovansko Republičansko Združenje' in sicer: sr**l>rni po- ."0e, posrebreni po komad: pri naročilu' manj kakor en ducat .ie treba priložiti 5e za poštnino. Naročite si znak Vaše narodne zavednosti! Jugoslovansko Republičansko Združenje. ---- Za našo propagando (Iz glavnega urada JUZ.) Tretji redni občni zbor JRZ. je zaključil, da se natisne zapisnik v obliki knjige v slovenskem in srbskohrvaškem jeziku. Izvrše-valni odbor je na podlagi tega konvenčnega sklepa vzel to stvar v pretres na svoji zadnji redni seji in naložil glavnemu uradu, da pripravi ta zapisnik za tisk n poskrb za najvišjo cirkulacijo tega zapisnika ne samo med ameriškimi Jugoslavni, ampak tudi onimi v domovini. Glavni urad je sklenil, da se Zapisnik priobči v celoti, tako da l»o narod natančno poučen o sklpih tretjega občnega zbora J. R. Združenja v Clevelandu in o začrtanem i>rograniu naše organizacije. Glavni urad bo vršil svojo dolžnost in se pridno pripravlja za izdajo tega konvenčnega zapisnika. Vendar glavni urad ni vsemogočen in potrebuje kooperacije od članstva in simpatičarjev našega gibanja. V prvi vrsti je treba določiti število, ki bo zadostovalo za tako veliko cirkulacijo. Po našem mnenju, ako lioeemo napraviti kapitalno propagando s tem zapisnikom, ko hočemo seznaniti rojake v domovini o našem programu, tedaj ne bo zadostovalo niti stoti^oč iztisov, ne računajoč na število, ki bo potrebno za propagando tukaj v Ameriki. Taka Izdaja in delo, ki je združeno z razpošiljatvijo pa bi stala tis&čake. Kaj nam je storiti? Obrniti se moramo do naših marljivih sotrudnik o v in se zanesti na njihovo kooperacijo, obenem pa gledati, da bodo stroški čim naj- T- manjši, kajti kapital, ki ga ima organizacija na rokah, se bo potreboval za druge bolj važne akcije. Zato smo sklenili, da naberemo kar največ oglasov za to knjigo in to se najlažje zgodi, ako vsak rojak, vsak tajnik krajevne organizacije ali podpornega društva zavzame za to, da nabede v svoji naselbini kaj največ oglasov od raznih tvrdk. V ta namen smo poslali eirkularje na vse tajnike krajevnih organizacij JRZ. in tudi društvene tajnike gibanju prijaznih podpornih društev z apelom, da nam naberejo kar največ oglasov. Z oglasi upamo vraj deloma pokriti velikanske stroške, ki bodo nastn's s tiskom te ogromne izdaje konvenčnega zapisnika. To pa še ne bo dovolj. Zapisnik bo treba tudi spraviti ven med množico .n to nam daje največje skrbi, vendar dobra volja premaga vse zapreke. Zato smo se odločili, da nam sot rudniki in somišljeniki pomagajo s cirkulacijo. — Kako? V prvi vrsti je treba vedeti, koliko tisoč zapisnikov bodo po-mbgl, rojaki spečati med narod in koliko rojakov bo pripravljenih P< slatl te zapisnike svojcem v stari kraj. To se najlažje Izvede na ta »■••in, ako naši nabiralci oglasov obiščejo vsakega rojaka in rojakinjo v svoji naselbini in jih vprašajo, ako so pripravljeni sodelovati pri cirkulaciji konvenčnega zapisnika. V ta namen bomo določili posebno rubriko v knjigi, kjer bodo zapisana imena vseh onih sotrudnikov. ki bodo darovali najmanj en dolar za cirkulacijo in se zavezali poslati svojcem v domovini primerno število tega zapisnika, katerega jim bo poslal glavni urad. line vsakega, ki bo daroval najmanj en dolar za cirkulacijo, bo v knjigi, tako da bodo njegovi domačini v starem kraju videli, da podpira to gibanje in da priporoča naš republičanski program tudi njim. to bo imelo velikanski moralni upliv pri rojakih v domov ini in jih navajalo do tega, da bodo volili v ustavodajno skupščino ljudi. ki bodo odločno stali za republičansko formo vlade v Jugoslaviji. Vsi oni, katerim smo poslali naše eirkularje za nabiranje oglasov, imajo pravico nabirati tc podpore pri rojakih in nam poslati '.aznainek darovalcev skupno s nabranim denarjem. Vsak nabiralec i nam naj pošlje tudi natančen naslov, tako da mu bomo mogli poslati število knjig konvenčnega zapisnika, katere bo potem razdal med da rovalee, da jih odpošljejo naprej. t'as je kratek, zato priporočamo nabiralcem, da se takoj podajo na delo in ko hitro izvrše nabiranje, da nam pošljejo imena daro-; valeev in svote, katere je posameznik daroval, kakor tudi oglase, j katere je nabral, tako da bo knjiga čim prej urejena in tiskana. o- decembra je najzadnji čas, zato pohitite! V naselbinah, kamor slučajno nismo poslali takega cirkularja, ima pa vsak zanelsjiv rojak pravico nabirati to podporo za eirkn-laeijo. Kdor pa hoče poslati svojo podporo naravnost na organizacijo, to tudi lahko stori. Kdor je za federativno republiko v Jugoslaviji, kdor je /.a svo-j bodo ne samo gotovih delov jugoslovanskega naroda, ampak za osvc boditev vseh Jugoslovanov, ta bo sedaj stopil naprej in o.n.il pričakovani dolar ali več za propagando. Pošljite vsa imena darovalcev in nabrane svote na: JUGOSLOVANSKO REPUBLIKANSKO ZDRUŽENJE 3639 West 26th Street, Chicago, 111 PARIŠKI STAVCI ŠTRAJKAJO Pariz, Francija. 10. novembra. — Danes so zaštrajkali stavi vseh pariških časopisov. Raze i soeijalističnih ne bo izšel jutri noben časopis. 3VMi ^ 5^11 WE ^ S^šf ms. ^ mi mm ^ kis KEMAL PAŠA SNUBI LENINA. London, Anglija, 10. novembra.' Mustafa Kemal paša, vodja tur-" ške narodne vlade v Mali Aziji. je prosil boljševiškega ministr-i skega predsednika Lenina za zve zo. Kemal paša ima na razpolago 3,000 Turkov, ki bodo v najkraj-' šem času napadli armado gener.-: - la Ahmed beja v Belu Kessen. OLAS NAKOPA, 11. NOV. 1910 Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKOHPOWRANA 5. JULUA 1MB 27. OKTOBEA 1806 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedeš: Denver, Colorado. ____________GLAVNI ODBOB: PmteMtaUk: JOHN Pmc. 44» Wuh. St, Dearer, Oofe. P-dpred^daik: JOfiif FAJDIGA, Box 33. Leadriie, Gola Sl^^V ^l* 8KBABEC' st, Denver, Oda Mptasikir: ROBERT BOBLECK. Sta. 5, Pueblo, Colo. Olarnl bla*»Julk: JOSIP VIDETIČ. 4485, Locaa St. Denrer CoUl Ceopoik: V1LANK ZA1TZ, 614 W. Ceatnnt St. LMdrOs, Oola NADZORNI ODBOR: PndaedBlk: JOHN GERM, 734 Moffat Are. MIHAEL KAPKCH, BOD N. Spruce St, Colo. Sprtnat, Coio. OBOBQE FAVLAROVICH, 471T Grant St, Denver. Gola POROTNI ODROR; Predsednik: AJTTOIf KOCHEVAR, 1206 BenrM Poeblo, Gola JOHN KOCKAM, 1203 Mabren Are., Pueblo, Coio. FRAN* CAN J AR, 600-501 — 46 Are. Denver. Coio. ZDRUŽEVALNI ODBOR: £w)* Za pol;,leta $2.50 ^ pol leta $3>00 Za četrtjleta $1.25 Za četrt leta $2.00 Naročite ga za svojce v starem kraju Za Evropa za celo leto $6.00 Za|£vropo za pol leta $3.50 Tehnično osobje je organizirano. . •f. Slovenic Publishing Company 82 CiHrtlandt Street New York City • -T . - . " • so se vsled tega založili za bodoč-I nost. * o * — Kako pa pride, da podpira Lenin, ki je plemenski nasproten I ostalim boljševiškim voditeljem, i njih program osvete! — sem, vprašal. j — Le ena stvar je na svetu, ka-" tero ljubi človek bolj kot denar in ta stvar je moč, — je dvrnil M». Pušin. — Lenin je živel v dobrih razmerah pred revolucijo ter ni vsled tega sledil nikakim sebičnim ciljem, vsaj kolikor je meni znano. On pa ljubi moč nad vse I ter se je vsled tega vrgel v bolj-ševiško gibanje, da dobi to, kar ni imel nikdar preje. > — Njegovi tovariši se bodo o-brnili proti njemu še predno bo prišel konec njih karijer, — je nadaljeval. — Troeki je resnična moč ter je le vprašanje časa, ke-daj se bo iznebil Lenina. Poznam gotove bogate Ruse, ki so se iz sebičnih nagibov priklopili bolj-ševiškemu gibanju in vsak teh je drago plačal to svojo bedastočo. Boljševiški voditelji so take oropali vsega njih bogastva ter jih ali pomorili ali pa poslali v izgnanstvo. — Vi tukaj v Ameriki ne razumete, da je boljševizem preje peklenska (čifutsko) kot pa politično gibanje. To je gibanje proti vsem krščanskim silam. Radi-I tega pa je tudi obsojeno na popolno izjalovljene. Mogoče bodo potegla leta predno si bo Rusija opomogla, a kakorhitro bodo pri-žli na krmilo zopet pravi Rusi, bomo gledali nato, da ne bo vladal noben posamezni razred tako se-j bično kot vladajo sedaj boljše-! viki. Povsem mirno lahko rečem, da bo osveta, katero bodo izvršili Rusi nad boljševiki veliko bolj strašua kot katerakoli stvar, katero so vprizorili boljševiki. Mi vemo, da je treba Rusijo oprostiti . bolj še viko v in čeprav bi bilo treba iztrebiti vsakega posameznega pristaša. Bodoča varnost sveta je odvisna od popolnosti, skatero je ttreba izvesti ta program. --- CLEMECEAU BO OSTAL. Pariz, Francija, 9. novembra. Danes je rekel v nekem govoru Georges Mandel, zaupni tajnik ' ministrskega predsednika Clemen-; eeau-a: — Kljub nekemu prejšnjemu naznanilu, ne bo predsednik Cle- ! meneeau zapustil svojega urada, j Njegovo delovanje je potrebno za vso bližnjo bodočnost, i Ministrski predsednik je hotel, da bi se mirovna pogajanja javno vršila, toda predsednik Wilson, katerega je podpiral Lloyd George, je vetiral, njegov načrt. P ABlfiKI SOCIJALISTI SE NAVDUŠUJEJO ZA NEMČIJO. Pariz, Francija, 10. novembra. Po Parizu so se ob priliki volitev vršile velike demonstracije. Ko je j na nekem shodn govoril Maurice ' Barres, so jeli navzoči kričati: Živela Nemčija! tAlaat bej v Švici. Ženeva, Švica, 10. novembra.— Bivši turški veliki vezir Talaat bej jc prišel v Švico s ponarejenim potnim listom. Njego namen je začeti v nekem iviearskem mesta Ifmljiške komisije in zaznamovati ) smo imeli v tem oziru velik uspeh. bedaj pa je uničil boljševizem i j vse, kar smo skušali izvršiti. Pri-ijVhtno lastninstvo zemlje je bilo ■ odpravljeno in ruski kmetje so se-'daj v slabšem položaju kot so bili v času, predno smo pričeli z reformami To je stara povest ter vas nočem nadlegovati ali dolgočasiti s svojimi izvajanji glede boljševi-kov. Ce bi ne bil Kerenski izda-'jalee, bi lahko rešil položaj. V oktobru 1917, dve leti nazaj, sem I bil prisiljen bežati ter se mi je posrečilo priti v Anglijo s svojo ženo in otroci. Povsem naravno je, da sem izgubil celo svoje pre-i možen je. General Lodiženski je pobegnil iz. Rusije še na bolj dramatičen ; način. Čeprav se je boril proti | Nemcem ter bil trikrat ranjen, so ga boljševiki vendar vrgli v ječo ter obsodili na smrt. Par dni predno bi morali izvršiti smrtno' obsodbo se je posrečilo njegovi /eni spravili v ječo uniformo francoskega častnika. V tej uniformi je general pobegnil in žena ga je spremljala kot članica Rdečega križa. i — Ali veste, kaj so storili boljševiki v Rusiji? — je naenkrat vprašal baron Fersen. — Niso le oiopali muzejev ter umetniških galerij, temveč tudi izpremenili1 številne cerkve v kino-gledališča. (Radi bi vedeli, če je storil Trocki isto s svojimi sinagogami.) Katedrala sv. Izaka v Petrogradu je! sedaj kino-gledišče. Umetniški zakladi te cerkve ter vseh ostalih jctrkva so bili pokraden: ter pro-i j dani trgovcem z antikvitetami, ki' >o ustanovili mednarodne družbe, ' k i bodo pozneje, ko bo ustanov-i Ijen mir, vprizorile prodaje in : dražbe po celem svetu. — Vaša zbirka je bila tudi u- j ,kradena? — je vprašal pročeva-1 !lec. — Da, — je odvrnil prejšni generalni governer Pušin. — Imeli sem zelo dragoceno zbirko ruskih antikvitet, katero sem podaril enemu muzeju. Napolnila je dva velika prostora ter bila vredna več miljonov rubljev. Ukradena pa je bila prav tako kot vse ostale stvari, čeprav sem jo podaril narodu. — Voditelji boljsevikov so sko-I ro vsi korumpirani. Trdcki sam je kupil zelo dragoceno posestvo na Finskem, čeprav trdi, da je prott privatnemu lastninstvu zemlje. Vem, da je to dejstvo, kajti prvotni lastnik tega posestva, Mr. , Gurko, prejšni član cesarskega sveta, mi je povedal tako. ŠteviK ni boljševiiki voditelji so spravili na stran velike svote v inozemstvu, katere bodo lahko rabili v času, ko bodo izgnani iz Rusije. Oni sami dobro vedo, da ne more - niih grozo vlada dol^o traisti tn* » B----------w » *** Trije možje so dospeli pred kratkim v New York, da nanovo prično svoje življenje. Eden teh je bil preje generalni governer Petrograda, dolgo časa član Dume ter nekoč načelnik Narodne zemljiške komisije v Ru-I aiji. Drugi je prejšnji general v ru-« fcki armadi, ki je bil eelo svoje iivljenje vojak ter služil na raz-i nih frontah. Tretji pa je plemenita«, ki je; znan po vseh glavnih mestih Ev-1 r«*pe radi svojega bogastva ter j radodarnoati. Vsi trije so pribežniki, ki nimajo uiti vinarja premoženja. Prišli so v New York, da poiščejo tukaj *\ojo srečo. Hočejo dela, katere-j koli vrste, poštenega dela, da sel tem potoni rehabilitirajo. M. Lorene Pušin, prejšni generalni governer Petrograda, je izurjen diplomat in zakonodajalec. •Študiral je na raznih evropskih vseučiliščih, govori več jezikov| ter pozna ruske zadeve, tako jw>-litične kot ekonomske. General Teodor Lodiženski je vojak, ki je triindvajset let služil svoji domovini. Bil je pribočnik generalnega governerja v Moskvi ter govori, kot vsak izo-' bražen Rus, več jezikov. Baron Evgen Fersen, tovariš prvih dveh, je splošno izobražen človek ter bil pred izbruhom re-volneije poM*>tnik petrolejskih vrelcev. Čudno naklučje je hotelo, da je bil njegov sedanji t ovarii, general Lodiženski oni, ki ga je pripravil ob vse imetje. Zavezniki so namreč poslali generala Lodiženski ja na Rumunsko, j da uniči tamošnje petrolejske vrelce predno bi slednji padli v j roke Nemcev, ki so takrat pod vodstvom Mhckensena uspešno j prodirali v Rumunsko. Nesreča | je hotela, da je bil prisiljen uničiti vrelce, ki so bili last njegovega sedanjega tovariša v nesreči, barona Fersena. — Večina ruskih beguncev, — je rekel Fersen, — je našla svojo pot v Pariz. — Veliko rusko kolonijo je tudi najti v &tokholmu, nadaljno v Londonu in nekateri ruski begunci so se nastanili tudi v Carigradu ter v različnih italijanskih mestih. Nekaj jih je prišlo tudi v New York in ti so povečini taki, ki so imeli nekoč velika posestva. Ker sem bil večkrat v Ameriki že pred vojno in, ker ima general Lodiženski tukaj svoj dom, smo sklenili nastaniti se v Ameriki. Baron Fersen je nato nadalje- val: — Če bi ne bil M. Stolipin, prejšni ministrski predsednik, za vratno umrjen, bi revolucija naj-brše ne izbruhnila. Pričel je namreč prestavljati v dejstvu program nakupovanja ter razdelje- Plemenitaški pribežniki izpod okrilja ruskega terorja MRTVI KAPIT^BLI Hrvatski spisa] JOSIP KOZARAC QLA5 NARODA. 11 KOV. 1313___ Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanost, okoreli sklepi in miSiee, slaboten hrbet, pretegnjen je iz izp&hnenje, temu ja lehko hitro od pomoči g takojSnjo uporabo PAIX-EXPELLERJA <4 Prijatelja t potrebi" Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč. ne bodo več brez njega. Samo en Pala-Expeller je, in v v&Se varstvo je opremljen z aaSo tvorniBko znamko ^SIDROM^ če nima zavojček te trorniške znamke, ni pristen in gm zavrnite. 35 in 65 centov v vseh lekarnah ali pa pri F. A D. RICHTER & CO.. 326^30 Broadway. New Yeric Denver, Goto.: Louis AndoUtek U Prank S km bee. Pueblo, Colo.: Peter Chill«. Johx Germ, Frank Janesh In A KocDerar SaUda, Cote, te ekellca: Imoss, Ooatello. Somerset, Colo.: Math. Kernely. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Clinton. Ind.: launbert Bolakar. Chicago. ILL: Joe. BoetlJ, Joe. Bllatf Jos. BeV44" Joliet, HL: Franc Bamblch. frtal La uric h ln John ZaleteL Mascoatah, IlL: Fr. Angustta. La Salle, m.: Matija K amp. "V Livingston, IlL: Mich. Cirar. North Chicago, IlL In okoUca: An% K obal ln Math. Ogrin. So. (bieseo, HL: Frank Aerna. Springfield. EL: Matija Barborll Wankegan, IlL: Frank Petkoviek. Franklin, Kana. In akollea: Fraat Loakovle. Frontenac. Rons.: Rok Firm. Bingo, Kans.: Mike Pencil KltzmUIer, Md. in oksUca: Franf v'odopivec. Chlsholm, Minn.: Frank Govia, Ji| fetrich. Calumet, Mich, tn okoUea: M. W Kobe ln ravel Shalta. Aurora, Minn.: 1» Peruftek. Eveleth. Minn.: Louis Gov že Gilbert, Minn, m okoUea: U Veaal Hibbing, Minn.: Ivan PoaSa. Virginia. Minn.: Frank Hrovatieln Ely, Minn, in okoUea: Frank Uooft* Joe. J. Peshelln Anton Poljaneo. St Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Great Falls. Moot.: Math. Url* Klein. Mont.: Gregor Zobec. Govanda, N. I.: Earl Sternlla. • Littk Falls, N. Frank Maala, • Barbertoo, 0. In okolica: Frank Foi Je ln Alb. Poljanec. Collinw^. 0.: Main. Blapnlk. Cleveland, O.: Frank Sakaer, Chaa Kar linger, Frank Meh ln Jakob Beat oik. Lorain, 0. tn akollea: Louis Balan| J. KumSe ln M. Ostanek. Nilea, O.: Frank KogovfeE. Youngatown, 0.: Anton Klkelj. Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge. Pa.: Frank Jakfl4 Beaemer, Pa.: Louis Hribar. Broughton, Pa. ln akollea: Antoi I payee. Burdine, Pa. la akollea { 7oS4 DemSar. Conemaugh, Pa.: Ivaa PaJE, Y14 BovanSek. Claridge, Pa.: Anton Jerlna la Am% Kocoglov. Dunlo, Pa.: Joe Oshaban. Export, Pa.: Loula SupanOfl. ! Forest City, Pa.: Mat. Kamin Fare 11, Pa.: Ant. ValentlnCM. Greensburg. Pa. la akollea: Fraal Novak. Hostetter, Pa. la akollea I mag Jordan. ImperlaL Pa.: Val. PeterneL, \ Johnstown. Pa.: Frank Gabreaja H John Polane. Luzerne, Pa. la akollea 1 Aato4 Oaolnlk. Manor, Pa. ln okoUea: Fr. Drmfcfr Moon Bun, Pa: Frank Maček In fei PodmilSek. Pittsburgh, Pa. la akoUea: U. Sb Jakobich, Z. Jakshe, Klarlch Mat M I. Magister. Balphton, Pa. la efcettesT MartU Koroswhetz. Reading, Pa. !a okoUea: J. Pesdlif Steelton, Pa.: Anton Hren. Turtle Creek. Pa. In okoUea: Franf Schlfrer. West Newton. Pa.: Joelu Jovaa. White Valley. Pa. In okcHIco: JurJ PreviC. WUloek. Pa: J. PeterneL Black Diamond. Waaa.: G. J. Pa renta. Coketon, W. Va.: Fr. Kodan. Tbomaa, W. Va la akattaaf 38 Korenehaj*. Milwankee, Wis.: Andrea Foa. la sip TratnlV Sheboygan, Wla.: John Stampfel t| H. Svetilu W. Allla. Wla.: Frank BfoK Bock Springs, Wya.i Loula Ta.~ eber fa A Jnstle nejže je, da zlasti Srbi se niso vsi spregledali in spoznali, cegavo delo je bilo medsebojno sovraštvo in razni žalostni čini zadnjih pet do šest let, ki so s tolikim srdom prešinili brate te in one vere. Tako najdemo najzagrizeneje srbske šoviniste, ki vidijo v Hrvatu vedno le svojega sovražnika in hlapca bivše Avstrije ravno v Bosni. Ti Srbi s svojo "Srpsko Zoro" ne nehajo dokazovati Hrvatom, da so bili z Avstrijo poraženi tudi oni, da so v novi državi fsrbi zmagovalci, a Hrvati — poraženi. Dan za dnevom zahtevajo "v imenu pravde", da se kaznuje ta in ta Hrvat, ki se je pod prejšnjim režimom pregrešil proti Srbom, dan na dan ponavljajo krivice, ki so jih pretrpeli Srbi za časa vojne. Vse to vstvar ja seveda tudi med Hrvati bolestno razpoloženje in narodno občutljivost. Tako je politično ozračje v Bosni krajno napeto in kakor sod smodnika, ki le čaka iskre, da se užge in poči. O tem je i/pregovorila objektivno besedo "Samouprava". — [glavno glasilo srbske radikalna I stranke, ki pravi med drugim, da so bosenski Srbi sami mnogo krivi, da čutijo Hrvati našo novo državo bolj kot triumf Srbov nego kot uspeh jugoslovanskega naroda. Imejoč na pameti dolgo trajne politične tradicije Hrvatov in njihovo današnje psihološko razpoloženje — piše list dalje — moramo biti v propagiranju narodnega edinstva in sprave s Srbi jako p'revidni. Vsak prenagljen korak, vsaka nepremišljena beseda more imeti usod nih posledic, zato bi svetovali tako srbskim kakor hrvatskim listom, naj se na dajo voditi narodu, ampak naj bodo sami njego-j vi voditelji. Srbi s svojim svagdai njim ponavljanjem prest an i h j muk in trpljenja ne bodo ničesar pridobili, a naše narodno e-dinstvo bo radi tega mnogo trpe lo, ako se bo s tem hotelo kljubovati drugemu plemenu. Veličina slovanske duše obsto-, ji v odpuščanju, a tako Srbi, kakor Hrvati so dobri Slovani, zato naj pozabijo žalitve iz preteklosti in sedanjosti. Pošte ! so se uredile v Prekmurju. V mešanih krajih je osobje sloveli -sko-madžarsko- v čisto slovenskih pa slovensko. -- i Državni dolg Bolgarije je znašal koncem prvega polletja i 1919 leta 7552 milijonov frankov, toda uračunali niso še 2 milijard za neizplačane rekvizieije in tekočih dolgov v državnih obveznicah. !_ NAfil ZASTOPNIKI kateri ao pocbla55eni pobirati naroS-nino aa dnevnik "Glas Naroda". Vsak zastopnik izda potrdilo aa svoto. katero je prejel ln Jih roju kom priporočamo Naročnina sa "Glas Naroda" Jo: Za celo leto $4.00; aa pol leta f2.50 aa četrt leta S1.29 Ban Franclaco. CaL: Jakob LovOn | Iz Jugoslavije I Metamorfoza. Pred tedni je vlada ustavila !"lstino", glasilo socijal radni-če partije Jugoslavije (komunisti.) Vsaka Številka tega lista je i prinašala cele kolone imen komunističnih voditeljev, ki jih je munističnih voditeljev, ki jih je vlada internirala. Dem. zajedni-ea in Pribičevič sta bila predmet ostrih napadov v listu. Ko je zavladal dem. socij. blok, je začelo izjaliajati komunistično glasilo pod naslovom "Nova Istina". — Komunisti, ki imajo v rokah večino strokovnih organizacij in del mlajše soc. inteligence, niso danes več nevarni, ker je vlada upala, da bo rdeče leve krotila poleg Pribičeviča tdi troperesna soc. deteljica Bukšeg, Korač in Kristan. Moka in navijanje cen. i Odsek za preharno deželne via 'de za Slovenijo objavlja: j V zadnjem času se razširjajo vesti, da bo moke zmanjkalo ter da bodo cene mlinskim izdelkom zelo poskočile. Tudi se pripove-'duje, da bodo zopet vpeljane izkaznice za moko in kruh. Te vesti so popolnoma neosno-; jvane. Res je, da so radi prometnih j težkoč zastali dovozi žita iz Ba-nata in Bačke, vendar so te tež-' koče že premagane. Žitni zavod j ima nakupljene velike množine i ižita, ki jih v najkrajšem času! 'spravi v Slovenijo. Vznemirjajoče vesti so izrabili j— če ne tudi povzročili — trgovci in mlinarji, ki sedaj zadržujejo mlinske izdelke ter jim navijajo cene. Politična okrajna oblastva ima] j jo nalog, da nastopijo z vso stro-| gostjo proti takim brezvestne-Ižem, zaplenijo zaloge, ki se zadržujejo v špekulativne namene, —; jdotienika povrh tega kaznujejo še z globo do 20,000 kron in zaporom do šestih mesecev, j Občinstvo se poživlja, da gre oblastvom na roko ter jim da j podatke za postopanje. Gledališče in stanovanjska beda. Tenorist Rijavec, ki je odpovedal svoj angažma v Zagrebu, je poslal upravi zagrebškega gledališča sledeče pismo: — Glasom pogodbe od .10. junija t. 1. se je bil naslovljenec j obvezal, da mi zagotovi stanovanje v mestu, najkasneje s 1. tep-tembrom t. 1. Uvažujoč težki položaj naše opere in zapreke, ki so bile stavljene slavni upravi pri stanovanjskem uradu, sem čakal še mesec dni, že z ozirom na to, da je bilo lepo vreme, ki mi je olajšalo stanovanje na mestni periferiji. Večkrat sem opozarjal slavno upravo, da je 1. oktober zadnji rok in da naj se mi stanovanje preskrbi — no, do danes jc bilo vse zastonj — iz tega razloga izjavljam, da je pogodba, sklenjena dne 30. julija t. 1. danes za me neobvezna in prosim, da me od 1. oktobra t. 1. ne smatrate ve članom kr. zem. gledališča. Zagreb, 30. sept. 1919. Zagrebški listi pripominjajo, da bodo temu koraku sledili tudi čiani opere Baranovič, Ourednik, Gormanov in mnogi člani orkestra. Radi stanovanjske krize stoji zagrebška opera pred katastrofo. Za spravo med Srbi in Hrvati v Bosni. Nikjer v naši državi niso razmere med posameznimi plemeni tako napete kakor v Bosni. To je | posledica bivšega avstromadžar-1 skega režima, ki je gospodaril tu prav po balkansko in izigraval pleme proti plemena na narav- nfirt d&iaaki mSis, T ne more prikupiti nobenemu tinej-šemu človeku - hi tako se je, vi-' diš. obistinilo ono, kar sem ti ved-j no uravila, da je Ankina odgoj.V izgrešena, ker si jo preveč prepu-1 stila lastnemu mišljenju in dru2bi l.ujegu ii;0/.u-prostaku ' To je bil edini smisel, ki se je mogel dobiti iz pisma, dolgega štiri strani. esem, kakor blag okrc-pljajo!' vonj. v katerem bi človek snival in sanjal do konca svojega življe-jnja Ako bi se on sedaj prikazal pred njo bi šla k Urbanitzkerau ter mu rekla: Evo, vidite ga, to je '»n — sodite sami, ili me je vreden !... VI. Ko je, prišel drugi dan trenutek razstanka, a Urbanitzkv še ni niti z eno besedo omenil snubitve, nista vedeli gospe, ali se ;e Urbanitzkv ž njima našalil, ali si pa v zadnjem hipu premislil. V prvem hipu sta menili, da ga je Anka na vrtu odbila, ali ona jima je rekla j svečano, da je ni niti zasnubil. Ur-banitzkv, ki .»a je snooi?njc raz hurjenje čez noč minilo, je bil še ledenejši in molčečnejši ne^.» včeraj ter mu je bilo nekako nepri-ličiio, ko ya je stari Matkovič pustil samega z gospeina, zakaj iz celega njunega bitja je čital eno edi no besedo- Torej povej, kaj mislih, zasnubi jo že vendar enkrat' To tesnobo v hiši je oživljala edina Nela, ki je, kakor razposa jen metulj, letala iz ene sobe v drutre, ne znajoč niti sama zakaj; kakor da ni niti čutila, da ^.e moži, ni pomislila, kaj je to niožite\ ; začutila je samo neko novo usr<«l-no lzpreinembo. llilo ji je vse lepo, v.«e veselo in srečno. . Iu da so ji rekli: Neumavcr je »loecj prelomil dano ti bt^edo, a zato te je zasnubil IVtanitzl v. - - bi jc lo novo iznonadenje ne rastužilo, nceo bi jo prej razveselilo. . . Dolgo, dolgo je mahala z robcem za Xenraayerjera, ko se je voz premaknil in se še komaj videl skozi pruh; a da jo je kdo povpra'al, zakaj to dela. bi se začudila in bi ! ne znala dati drugega odgovora, m go da se to mora tako delati, da te zahteva etiketa .. An ka je morala zabnnjeni materi in teti po desetikrat pripovedovati, kaj je govorila na vrtu z l7rbanitzkym. Storila je to . prirojeno ljubkostjo in pripravnost-i<~, da nianit-k.v nekje izrazil, da se jc s snubitvijo prenaglil. "V katerem po.'iedn !draga f-estra. se je prenarlil, tega i nisem mogla zvedeti —: morda-se ;mu je Anka oni večer na piesu /dela lepša, nego ko jo je prijel snubit; aii mu morda ni ugajalo njeno prostodušno' vedenje doma, morda mu je pre ve i vaška iu neizobražena. .. A lahko je mogoče, da ga je odvrnila tudi groba ne-oUwsfl tvojega seproga, ki ac (Nadaljevanje.) 'mojrli raztclmačiti njegove dreve-noati in mirn, tem ntanj, ker sc je Anka ž njim toplo in prijetno raz-govarjala kakor dosedaj redko s kakim moškim. Gosna Vukoviceva s<- je trudila ves večer, da bi bila za kak trenutek sama z Urbanitz-kvm, da izve, kako se je odločil — a on je to opazil ter se je znal vsakikrat spretno izmakniti. Ta dostojanstveno stopajoča, vednj se sladko smehljajoča ženska mi» je postala naenkrat zoprna... Tetki in materi je bilo njegovo :n Ankino vedenje popolnoma nerazumljiva. Mislili sta, da čaka morda Urbanitzkv na Matkovica. da tudi njega obvesti o svoji nameri, ter sta se ljutili, da ga tako dolgo ni domov. Premišljali sta tudi. Te ni morda Urbanitzkv užaljen, ker je Neumavcr prej zasnubil Nelo nego on Anko, in tako diJje. Pol?g te negotovosti ju je vznemirjala tudi radost rad; Ne-line zaroke iti nista vedeli, katerega izmed njiju naj pogledata dob-ohotneje, kateremu otroku se naj sladkeje nasmehneta in sra nagovorita s slajšimi besedami. . "^ele pozno v noč pride Matko-vič z Vinkom domov. Dasi ga jc iznenadila Nclina zaroka, se je hitro iznašel v situaciji. Kot človek f^dkritosrčnega značaja in brez postranskih misli je takoj postal oče Neumaverju. a Urbanitz ! kemu prijatelj. Neumayerja je malo čudno dimila obleka in okorno ponašanje Matkovičevo m mu nikakor ni šlo v riavo, da jc to mož njegove elegantne bodoče ta-^"e in oče njegove dražcstue zaročenke, ki ^e mu je sedaj v odsevu sve«" zdela čarobnejša. Uroi-i.itzkeinu pa je ugajcl že na j»rvi hip ta enostavni, pošteni Matko-\i* v katerem ;e spoznal pr^kRo, Ankino. Oba sta se hitro sprijaznila in kmalu sta sedela ter sc raz-! vovarjala kakor davna prijatelja. l"r!>anit/ky maf na>i bi jinia tudi povedal in !>i j>o!ey; tega še morala morda' Anka tn*Jti. Zato je ztiupal svoj pogovor z Anko samo Matkoviču.l in ta ga je razumel ter ga srčno zahvaljeval, da je razumel njegovo dete. H '"Ne bilo bi večje nesreče zanjo, iieiro če bi s« morala poročiti s kom, ki ga ne mara", je končal I "rbanitzky. "Glede tega sern žc davno na .*asnem. Za Nelo sem dobro vedel, d:i vzanie onega, ki jo zasnubi pr-\i. zato me tudi njena nagla zaroka ni iznenadila niti najmanje, a jaz sem prerveč izkušen in dober o e n»'iro da bi v tej stvari vsiljc-\.d svojiui otrokom svojo voljo. Kajši jih jaz blagoslavljam, nego da bi oni mene preklinjali." Najbolj iznenaden je bil Vinko. V enem mesecu e»e je toliko odtujil šoli in mestnemu življenju, da mu je bilo nekako neprijetno pri srcu, ko je videl to oholo, fino oblečeno gospodo. Vedel je, da pride daues U rbanitzky snubit, in :nu je uprav odleglo, ko jc izvedel, da še Anke ni zasnubit In ko se je I.ujo že sprijaznil z Neu-| mayerjem in pil i njim bratovščino, je odšel Vinko po mraku na vrt; rahlo žvižgajoč in naglo korakajoč po vijugastih stezicah, ue na nekem križpotju sestane z Le-šičein. "Nela je zaročena...!" hukne ve« razburjen in prime Lešiea za roko. "In ona ..t" "Ona... ni!...^ izprego\ori komaj Vinko od veselja. Vato sta jela z velikimi koraki iicditi po vrtu, kakor blaznika, ne da bi mogda drug drugemu reci !e besedo. Vinko je še danes za-ran naznanil Leniču, po kaj je prišla gospa Vukoviceva. Lešič jc hotel takoj poleteti v Matkovičev dom — ped kakršnokoli pretvezo —, a v tem je dospela njemu in Matkovicn jrest, da je debeli ravnatelj naglo od kapi, in odšla sta takoj k r«vnj*dj«tvg, sdko- ' Povsem razumem, gospodična.' kaj mislite " • Ako me razumete, pot«, m go-j tovo VMte, da rs plesu, kj^r člo-1 vek v kratkem času prid« v doti-j U. a tobkimi ost ! ami, nastane i zclv rtdko uieda molče roko — in oba Ki stisneta roke, kakor prijavlja, ki sta se radi netnat J ne^za ne*o«i, ne z bolestjo odbitega snubca, ne^o z bolestjo onega, ki je izgubil polovico svojega lastnega bitja. Ta beAcat j^ s!h"na oni, katero) oVJuU človek, ki ga odbij" bogata zaročenka ker si je izbrala diu-1 pefa, — samo da se taka bnlest' izpreineni v mržnjo, a bolest Ui -1 bauttrkega je izpremenila v — ob. > v an je. Njemu je bilo kiker človeku, ki je v iie\i sUromni tr-rovini našel oni re.!»'«a lastnika... Keo*I^ta čudili, ko naju vidita tako al.'zna Nikakor ne b^ta pojmili. da pii, v*ej »logi ne moreva midva biti to,j kar onidve želita..." "A onidve to želita...?" "Želita tako vro»"-e, trudili fcta se z menoj na vso moč..." "Na v«> nioč. t" sc ustavi Urbauitzky •' i »pr«xstile. gospodična, še niti ne vem, kolik krivec ►rm k<»liko muke sem vam nurda žc «e"ini|, — lio'**in takoj os*aviti io da vam pri^tediin \sako nadaljno bol in neurodnost. Kri vee ^etn. ker »eui vas inerii z i«tiir. merilom kakor drvge ženske, mc-ato da bi pr< j poizkusil citati v vaši duši. kakor danes '■Razumna sva se enkrat in ni-ninva prav nič oprolcati dnig drugemu. Ako sem jaz kaj pretrpela radi vas, in bodete vi pretrpeli radi mene, tedaj te bolesti ni-•va povzročila drug drugemu midva, nego oni, ki naju ne razume-nego mislijo, da je za srečo dvoje mladih ljudi zadosti neki doh »dek, od katerega bosta mogla živeti..." Iu Ankino lice izpreleti ironija, kakor redkokdaj... ObŽalovaj* sta pomislila na te ljudi ter si vnovič stisnila roke in < dala z vrta v hišo... Tam sta naši a veliko radost in \zhičenje. Neutnayer si je *nai.» |«rcj, zasnubil Nelo! To iznenade-nje je ?.u>i»alo ves >ni lepi mir. ki je po burnih čustvih letsel Anki in Urharitzk-ran na dušo — ter niti ona ni vedela, kaj dela ko jo je jela Nela, vsa rdeča od veselja, cbjemati, istotako ne llrbanitzky, ko mu je nj*$ov podrejeni uradnik javii, da se je zaročil Gospa Matkovičeva in njena seftra sta mislili, da ne more biU za Uri>a-mtzkega primernejše prilike da rnnab« Anko, in si nikake* nista HENRY J. SCHNITZER STATE BANK EKA NAJSTAREJŠIH BANE, KI STOJI POD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIOL __NALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU KI tal« potovati v ataro domovino, ki 2ele poslati denar ali kateri Imajo opraviti katerokoli zadevo v stari domovini, naj se obrnejo na na-io banko, ki služI svojim rojakom ie preko 25 :et v popolno zadovoljstvo. polteno In slQurno. VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNIL* dobi vaaktfc takoj v materinskem Jeziku. Henry J. Schnitzer State Bank 141 Washington Street New York, N. Y. NOVI SLOV, COLUMBIA REKORDI E4219 Dekliški vzdihi) E4220 Po gorah je ivje) Moj mili kraj ) Petje ) Petja £4308 Slovo od ljubega) A1568 Fina harmonika) Pijana Urša ) **,J,va Zopet harmonika) Va*ek E4309 Kmetcki ples.l.) A2776 Director marš )(J 8 S Kmetcki ples.2.) National marš ) Band 89c. jedna Imam v zalogi iest .novih rekordov, prve stlrl slovenske In zsdnje dve amarlike nekaj novega kar nlftte ie slisall. Naročite se takoj dok zaloga n« Polde. Priložite money order, pa vam Jih odpeilemo prvi dan. de hočete poiljatev po poktl priložite 25 centv za poštnino, če žel-e po exspressu. bo. te plačali tam. Velika zaloga najfinejših Columbia glasnih gramofonov nd 125.00 naprej. Piiilte nam takoj po cenik. IVAN PAJK mismi Nt, 24 Main St., Conemaugh, Pa, GOZDNI ROMAR roajvooua spisal oab&iel fkut. Sa "Olai Naroda" prtrada) Q F 77 (Nadaljevanje.) Mrk molk je vladal v celem taborišču, ko so videli Mehikanci nekako eno uro pozneje, kako je Črni sokol zapustil šotor. Sel je po gričku navzdol ter proti skupini, pri kateri se je nahajal Gomez. — Moji vojniki, — je rekel Indijanec, —- žele da čujejo iz •i»t svojega glavarja upanja glede miru in prijateljstva z belokož-ci. Črni sokol se bo kmalu vrnil med svoje prijatelje ter pušča medtem svojega spremljevalca kot talca. Pojdi. — je rekel Gomes resno in slovesno, kot se je pač hpodobilo v navzočnosti njegovih ljudi. Indijane«- j«* odiel iz laboriš«'a kot j»- stopil vanj. ne da bi obrnil glavo u.i to ali ono stran in ne da bi kazal kako radovednost. Ko je dospel glavar do svojih štirih vojnikov, ki so čakali' nanj, je govoril z njuni par trenutkov, kot kak kip. Po par minutah so videti helokožei. ki so sledili z očmi kretnjam glavarja, da k • je en upc.ski jezdee v galopu odstranil. Ostali Indijanci so ostali na mestu. Medtem pa je potekal čas. Solee je že izginilo za obozorjem in oblaki, kat«re s<» ob-, vali /adnji žarki soluea, so že pričeli bledeti t» r naziiauja'i priliod noči. S«- vedno ni bilo nobenega glasu o sledu l>on Štefana. Diazu. I.arahi in Oroehti. kojili imena so Mehikanci neprestano ponavljali. Prišla j»- i:o<"- in nemir Mehikancev se je podvojil. Vsakdo v ta-lorišiu je vedel, da so Indijanci muhasti in vihravi in da lahko; *ledi mirovnim predlogom nenaden napad. Gomez pa je skušal po biti to domnevo. Kaj se nam j»- bati dokler »»stane Indijanec med nami? Ali n* njegov mir znak odkritosrčnosti njegovih namenov? Črna sen« a sla. ki je ostal v taborišču, se je še vedno odbijala od teme. Indijanski sel ni izpremenil svoje pozicije. Ce bi pa bilo svetlo, bi človek lahko videl, da je nalahko sklonil glavo kot da ho.'e prisluškovati »umu, ki bo kmalu motil slovesni mir noči. Ta mir je v resni; i vzbujal grozo. Te prostrane, valovite ravnine, nad kat< runi m« je prožilo temno nebo, posejano z zvezdami, so bile prav tako neme kot nebo samo. V taborišču je ta strasni mir pustinje prekinilo le pritajeno h pet an j* p.»r kupi'1 pustolovcev. Vsi so metali od časa do časa ne-zaupne pogl<*de na skupino Apa«ev, ki so čepeli na tleh poleg svojih konjev. Itidijatiei »o s»-deli tako nepremično kot skale, katerim i'ttj<* noč | m »g« »s t o flove&ko ohliko. Vnem pa m> je zdelo. mogoče radi teme, da «m1 trenutka do trenutka bolj oddaljeni. To ie čudno. je reke) eden izmed pustolovce*- proti Go i> ./u. ti Indijatiei so bili preje vendar veliko bližje tej kotlim To je optična zmota. — je »sivrnil Gomez, ki je hotel videti \m* v rožnati luči. Vidite, Gomez. — je rekel neki drugi. — Tukaj ne čutim »»•:« najina ti) šega vet.iča. a vendar j»- videt i kot da dviga veter lam pred Indijane i ohlake pralni. - T » j«- raditega, k»'r smo zavarovani pred vetrom, dočim ki epa ni. t ioni**z hi "je zaman prizadeval vliti svojim tovarišem isto za -j tuiljivosf, kalem je gojil sam. Kmalu je postala negotovost v tem o/iin tako \>lika, tla se j«- eden pustolovcev »kIUmMI preiskati resnični |))i|ii£M | ter s*' odstranil iz taboriira s puško v roki. Indijanci so naraščajočo temo porabili za to. da so se počasi odstranili, ie* da bi izpiemeuili pri tem svojih postojank. Prah, ki s.- je d\ iiral pri tein, je še bolj prikrival njih gibanja in tako so se ?opet združili s svojimi tovariši. Ko je prišel poizvedovale«« na mesto, kjer so preje sedeli Indi-j.tnei, je našel mesto prazno in tudi v stepi naokrog ni ničesar zapazil. Pohitel je na za • v taborišče, da sporoči tovarišem to vest. Ta dogodek je i* i I kaj slabo znamenje. V. vrha priča, ua katerem je sedel, "i izgubil sel i/, oči niti ene kretnje svoj,h tovarišev. Gomeza so njegovi tovariši prisilili, da >.:i!iteva pojasnila glede tega predmeta in odšel je, čeprav nerad. ) it ti Indijancu. Z-tkaj ni ukazal glavar svojim vojnikom, naj ostanejo pri be!okožeih? — je rekel. — Kaj hoče reči moj brat? — je odvrnil Indijanec, ki se je delal kot da ne razume. - O katerih vojnikih hoče govoriti? t) orli ki sr» taborili tam doli kot prijatelji, a so sedaj izginili kot sovražniki. V teiti ni mogoč,- videti daleč. Belokožci niso natančno gle-da'i. PriiiTHti morajo ognje in plamen bo osvetljeval one, katere hočejo Vide« . Pa "ka j zato? Ali nimajo v svojih rokah glavarja celega plemena, ki čaka na povratek svojih odposlancev? Naši vojaki so jim hoteli reči, naj se podvizajo. Ta odgovor premetenega Indijanca je vzbudil v Gomezu ne-i; iduo spolu 11. na n-ko stvar. Stresel se je in Indijanec je to zapa-/l Ravno je ni is! il na to. da je pogorel prejšni večer ves suhi les. ki se je uah:« ial v taborišču in da je tekom nemirnega dne pozabi na to, da bi obnovil zalogo. Sedaj je bilo prepozno storiti to. Ta za nj» gove izdajalske namene tako ugodna, za belokožce pa tako vznemirljiva okoliščina, ni ušla slu. Mrzli p« * je stopil ob tej misli na čelo Gomeza. Njegova edina to>ažlie je bil: le ta. da tli mogel beg Indijancev prikrivali nikake-ga izdajstva, ker je «>s»al njih glavar v taborišču kot talec. Sklenil pa je natančnejše zastražiti Indijanca. — Glavar ne stne ostati sam sredi svojih prijateljev ift raditega lom dal šestim tvojim ljudem povelje, naj ostnejo v njegovi bliži-: m kot ®e upodobi. Poslušali bodo povesti o njegovih bojih. Gomez je zapustil Indijanca, ne da bi zapazil zaničljivi usmev, HI se je pok izal na ustnicah vojnika. Nato je dal šestim svojim to-\ariiem povtdnje, naj, sedejo krog Indijanca ter ga umore kakor j hitro bi zapazili najmanjši znak izdajstva. Kot vidimo, seje Me hitiikanec še privadil komadiranju. Za treiiurek je mislil popraviti napako, kalero je sloril ter od-, p. lah nekaj svojih ljudi, da naberejo dračja. Ker pa bi bila s#tein i Kgova četa š«- Ih>|) skrčena, je kmalu zavrgel misel. Taborišč e je ohi'do vsled tega zavito v |M*polno temo. Ta te-iti.i pa ni bila nevarn«»st za pustolovce san^*. Mogoee so m« oni. ko lii| odsotnost Ml v si tako pogrešali, izgubili in sedaj je manjkalo svita ognja, ki bi jim kazal pot. Misli človeka so vedno odvisne od prizorov, ki ga olxlajajo in tema. ki je vladala, je veliko pripomo gl. k temu, d so bil" tudi misli prebivalcev taborišča mrke. Vsi so pričeli dvomiti, da bi se glavar s svojimi tremi tovariši sploh ke i daj v rail. \ takem slučaju je bilo od strahu do gotovosti le maj-j hi. korak in kmalu »o smatrali v« Don Štefana in njegove tovari j • » imrubljen'tn. *— (Dalje prihodnjih) 1 1 wItSW^IMISL i~ ni " m Konvencija J. R. Z. .. ----. I (Nadaljevanje.) GLAS NAKOPA 11. NOV 1910 Phelps črta! ! Prihodu odplntja u Grško 1 ali Trst I P»rnk Argentina Nov. 15 1 š Parnik Belvedere (kanca Nov.) f | Nek ameriški parnik (konca Nev.) s j Parniki odplajejo s pomola 7. | i ob vzaožja 41. alice, Brooklya i 1 PHELPS BROS & CO.! 17 Battery Phce New York vijo referenta s splošnim aplavzom. i _ j Maric Udovič. predsednica. Fred. Zalaznik, zapisnikar. I Nadaljevanje četrte seje HI. rednega zbora J. E. Z. Predseduje setra Udovič. Zapisnikarja Skubic in Zalaznik. K točki Notranja uredba Jugoslavije, tretji del o ekonomskem ' vprašanju referira brat Frank Kerže. I | R e s o 1 u c i ja predložena na III. rednem zboru J. R. Z. po Franku Kerže. Mi delegatje J. R. Z., zbrani naj tretjem rednem zboru v ('leve-1 landu, Ohio, dne 28. septembra 1919, se zavedamo, da je pravilna in pravična rešitev ekonomskih vprašanj v Jugoslaviji prvi in glavni pogoj za obstanek in mir v Jugoslaviji. Današnji svetovni razredni boji su direktna posledica krivičnih ekonomskih principov in dokler obstajajo ti. so razredni boji neizogibni. Vsako premirje je in more biti le začasno, ker je pravica nemogoča za boreče se razrede v sadanjem ekonomskem sistemu. Vedoč, da je vsak 1 sistem v razvoju veliko teže pre- ► min jat i, vsprejemamo sledeče ► fundamental ne principe, ki ki naj i služijo kot zdrava podlaga vsi poznejši evoluciji. (Dalje prihodnjič.) ----k Amerikanka med jugoslov. otroci V zvezi s pomožno akcijo, ki jo A.iicticau Refief Administration Kur ipcati < I.iblrcn's Fin d vrši v Jugoslaviji American Jug s'.-v K"lief objavlja sledeče: Miss Mrdviita IlofTman kipari-ea mednarodnega slavesa in podprt d^Jiii«-.! American Jugoslav I {"lie fa. se je pred kratkim vrnila na svoj nevvvorški dom j.o obširnem inšpekcijskem potovanji: po v s e j J n goke pomožne akcije. Aeriean lu.-^^lav liciier, 511 Fifth A ven ti- New York Oitv Ivi zalatra American Relief Admini-traeijo s sredstvi /.a prehrano ]>r.-trebnih jugoslovanskih otrok, izdaje sledeče tedensko poročilo n sprejetih prispevkih do JO okto-'•ra: * »bjavlj-no .Jo 2-1. oktobra 1910 .......094 70 Wells L. • Jriswold, i»!a';;ijnik" M ti omng War Che-t \ ennps- t«\vn Ohio......... 2..100 00 A. Biowi.. b!:,-•,*.* ni It Newport. V t, War ('best Assoeia-ti .U. Newport. Vt . .. r»JH A .1 Terbovee blagajnik SI'»v. Nar. P. !• •Jr.-te, Chicago .. f J 5f 102.2' POTRES NA MARTINIKU. Port de France, Martin i k, 9. novembra. — Danes zjutraj ob pol devetih se je pojavilo tukaj več močnih potresnih sunkov. Potres ni povzročil posebne škode. t NAZNANILO. Tem potem naznanjam rojakom :ironi Amerike da je umrl JOSIP ST0PAR v :!S letu svoje dobe. Roi »n je bil v Velikem Rrdu, pošta Jeleni1 c v Istri Tukaj je !>:1 samo mesece Poprej je delal v Colora !i v ja-mah. Zapušča ene«ia 7 let starega in žaluj«.'čo soprogo. Jeva Stopar. Tacoma, Wash.. 4. nov. 19191 (11-12—il) POZDRAV. Pri odhodu v starti Jone vino pozdravljam svojega sina in vse p: ijatel.je v Ilillsgr ivc, Pa. John Renčina. IŠČEM ŽENSKO za gefpodir.'o, tudi žciirtcv ni izključena. naj bo deMe ili vdova od do f>0 let in akorivnu ima enega ali dva otroka, ne t-dre. cm Jaz sem vdovec, star 41 let. imam 4 otroke. 2 fanta in 2 dekleti, najmlajša 6 let; imam lepo urejeno hišo s ? sobami in električno razsvetljavo? imam tudi stalno delu ter rx-kaj prihranka. Ako katero veseli, naj se takoj javi. ker oblasti mi hočejo odv/eti otreke, ako uc dobim ženske. C'e katera nima za vožnjo, ji pošljem železniški listek. naj bo Slovenka, Nemka ali Angležinja Moje ime ^e Jolm Pau+dier in stanujem v Des Moines v Iowi. Pisma naj se pošljejo na naslov: Boštjan Pepel, llox 4S, Enterprise, Iowa. Rad bi izvedel za naslov JOŽKFA iji JANFZA TKTŽ. doma iz Šmartne pri Corujent CJradn. Pred par leti sta se nahajala v državi Washington. Ako kdo ve za nju naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali naj se pa sama javita.. — Anthony Komar, 6208 Greenfield Ave., West Al-lis, Milwaukee. Wis (11-13—11.) ROJAKI, NAROCAJTX BE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DEŽAVAH. PROŠNJA. Prosim rojake v italjanakt n* ujetništvu in sploh v^e. kateri kap vedo o FRANKI* ZAVOI.AVŠFKJ doma iz Otoka pošta Bočna. (Jor • nji (»rad. Štajersko. Kd. r mi li resnične vesti o njem. mu dam o ilolarjev nagrade-. — John K- lar, P»ox 116, Middle* ille. Herkimer ( o. \ V l* s Am, u a. (li-1:1—11» VAŽNO NAZNANILO^ Pisarna Jugoslovanskega generalnega konzulata v New Ycrk i se je preselila iz hiše št 436 W i'i. St. v razširjene prostore €rb-^kega Doma v Ntw Ycilni Kdor ima s konzulatom kaj opravka, naj se obrne na sledeči naslov: Conro-sim, da se mi takoj oglasi Moj naslov je: Marv Janez, 406 K. 6. St.. New York, N. V.. U S America. (6-12—11) Rad bi izvedel za naslov .svojega bratranca TONETA N1KLER, podomai-e Sekšetcv iz vasi Vrli pri Višnji gori Prosim cenjeno rojake, če kdo ve, da mi naznani. a^ naj se pa sam oglasi, ktr poročati niu imam nekaj važnega iz starega kraja. — Joseph Tomšič, Box 104, Acosta, Pa. (6-11—11) POZOR, SLOVENCI IN SLOVENKE v bližini hi daljavi Greembur^a, i Pa. Vljudno ste vabljeni na našo ' veliko slavnost ;u razvitje zastave, ( katero prire.le skupna d-uštva na i Zahvalni dan 27. novembra 1919 v dvorani Mrs. Mary Mih eve na 1 Havdenville. Začetek tožno ob 2. j uri j »opoldne Vstopnina /.a moške flO«) d.'-me l.V. Za točno in do ,hro postrežbo skrbel vesehčni jodlfor. Najvljudnejse apeliramo ; na vse dn:štvene tajnike, da naj j posredujejo med svojim članstvom za večjo vdeležbo iz ller !minie; Yukon, Claridge, Oelmont, , Whitney, Bagtralcv . Hostctter. Pa. in drugih neomenjenih uase!-j binah. Za njih trud se jin. že vna-jprej zahvalimo in obljubljamo, da bomo z največjo hvaležnostjo vrnili Na svidenje pri skivnoati! fcliv? Odbor. (11-12—?!) NAZNANILO. West Newton, Pa. Prihodnja-seja društva Orel št. 10 SJ>PZ. se vrši dne 2'. novembra ob 9. uri doopldne v i?Iovenm Domu. Opominjam vse člane in članice, da se te seje vdeležite. Izvzeti so le oddaljeni člani iu ."la-niee. Na zadnji seji se je sklenilo, da kdor se ne vdeltži, plača kazen 50Č v društveno blagajno Na jpriliodnji seji imamo volitev dru-štveiiega odbora za leto Pi20 in še druge važne stvari Ixxlo prišle na dnevni red. Z bratskim pozdravom Andv Ogrin, tajnik. Zdolaj podpisani i.Šč«'in svojo ž^in-MARGARETO DFDA, "rojeno Sprajcar, doma iz va-i Pred-očaj, fara Plemenitjiš pri Polja-naii na 1'elokiaujskem. katera je letos v a; rilu nekam i/ginila ter mi odpeljala 4 otročičke stare od 15 mesecev d«» G let. Ona je stara :*0 let, sre.ltije postave. okroglega obraza, rujavih las in nekaj na nosu se pozna, kjer j • enkrat nekaj ranila. Govori tudi angleško. Pranim cenjene rojake Slovem-e in brate Hrvate če kateri zna za nje:, naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. za kar sem mu pripravljen plačati nagrado 2.*» dolar j"v. Ako se pa sama javi tolik« boljše zanjo. — Frank Duoa. Box 646 Kellotrg, Id.aiio. Kje je JOŽE P.KCA.J ' Doma je iz I len je Brezovice št. 12. fara Prcser, podomače 11 ruška rje v. Za njega bi rad izvedel njegov brat Nace. Oglasi naj sc na: John Tegelj, Clunn. Wvo. (11-1:1—11) : ~~ i ! Rada bi jz\ edela za mojega bratranca. Mislim, d:1, je nekje v \2 hodni Peiinsvlvaniji. Prišla sva skupaj v Ano rik.i pred 7. leti Rada bi izvedela, kje so sedaj nahaja, ker mu imam sporočati važne novice iz stare domovine. Ako bere ta oglas, naj se mi čimprej oglasi, ali če kdo drug ve za njegov naslov naj tui blagovoli naznaniti. — Mar» Pahernik, zdaj oniož<>na Mary Matyash, Box 325, Black Dia-mond, King Co., Wash (Hi:?—11) Rad bi izvedel za naslov mojega bratranca JOŽEFA JANKŽ. doma iz Prcjfida, za prijatelja MARTINA MLAKAR, doma iz Babinega polja, ter ANTONA ŠT I MAC, podomače Clčar iz Ribnika pri OsilnicI. Prc»sira, da se mi oglas:jo. — John Janež. J Glenwood, Ga. (S-11—ll»| t^jfnp»iiii!i»iJiiiiiiJiHiiiliii'!iiiinii:-iinrp*TriTrnii.i i*nr.nr^mittiiii!t!(nm.TT-y--:"";rnmi>!i™r Tendenca zakonodajstva mora a iti za tem ,da se ustanovi popol- i na. ne le politična, ampak tudi; gospodarska in socijalna enakopravnost vseh državljanov. i Jugoslovansko Republičansko ] Z«iruženje zahteva na podlagi' principov, da se uvedejo v Jugoslaviji — državi Srbov, Hrvatov in Slovencev -— sedeče reforme: i 1. Obli^aten in brezplačen šolski pouk na javnih šolah do osem- j, uajstega leta in za oba spola; oti , osemnajstega do eden in dvajse- j , tega leta za po