PROLETAREC ŠTEV.—NO. 860. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 6. MARCA (MarcH 6), 1924. LETO—VOL. XIX. Upravništvo (Office) S639 WEST 26th ST„ CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. Prava taktika ljudskih učiteljev je vzgajati, ne pa zavajati maso. "Vse bi še bilo, ko bi imeli dobre voditelje," je dejal Janez. Luka £a mu je odvrnil: "Dobrih voditeljev sploh ni! Vsaki te bo prodal. Jaz nikomur več ne verjamem." Na odru rohni govornik proti "voditeljem". Med članstvom unije šepeta ta ali oni o "podkupljenih voditeljih." V času velikih stavk vedo gotovi ljudje natančno povedati, koliko je dobil ta in koliko oni voditelj od kompanije. Vojno so povzročili socialistični voditelji. Kdor ne verjame, naj pogleda v demamogične liste od leta 1914 naprej. Versaillski mir je delo socialistov. Če dvomite se prepričajte v istih listih. Potemtakem so voditelji največja nesreča za človeštvo. Ko ne bi bilo njih, posebno ljudskih voditeljev, bi bilo lepše na svetu. Koliko srda, koliko besed bi bilo prihranjenih, če ne bi bilo treba karati voditelje! Pride doba, ko voditeljev v današnjem pomenu besede ne bo več. Kadar otrok doraste, n§, rabi več varuha ali varuhinje, da bi ga vodila za roko. Ampak ta doba je še zelo daleč. Človeštvo je še zmerom otrok, četudi nekoliko pametnejši kakor nekaj stoletij nazaj. Prvotno je imelo človeštvo glavarje. Tem so sledili vladarji, ki so bili ali "božji sinovi" ali pa vsaj vladarji po milosti božji. Odgovorni so bili samo Bogu. Počasi se je to spremenilo. Ljudje so si pričeli sami izbirati voditelje. To je bilo sicer proti božji volji, ampak ljudje so bili močnejši. Podanikov, kakor jih je poznal še srednji vek, ni več. In če smo šli že toliko naprej, zakaj ne bi šli še dalj? Velika večina ljudi še ne zna izbirati voditeljev, oziroma, po našem mnenju slabo.izbira. Imamo še nekaj .vladarjev, ki pravijo, da nosijo krone po volji ljudstva. Imamo ministre, feld-maršale, generale, papeže in kardinale, korum-pirane državnike, fanatične moraliste in blazne evangeliste, nam pa se zdi, da bi brez njih čisto lahko izhajali. V političnem in gospodarskem življenju imamo neštete samopostavljene voditelje, o katerih smo prepričani, da so ljudstvu samo v škodo. Pa vendar imajo pristaše, ker bi drugače ne bili šteti med "voditelje". Masa, kakor je bila v prošlosti, je hotela glavarje, vladarje, bogove, čudodelnike in duhovnike. Masa kakor je danes, ne potrebuje več toliko bogov in vladarjev, ima pa še cele polke duhovnikov in voditeljev, ki ji niso v korist. Napadati voditelje in pri tem slikati ljudi za nekaka popolna bitja je največja nesmisel. Zavednih, razumnih ljudi ne more nihče izdajati in še veliko manj prodajati. Inteligentnega ljudstva ne more nihče voditi po napačnih potih. Razumno članstvo si bo izvolilo sposobno, zanesljivo vodstvo, in če to vodstvo ne bo odgovarjalo potrebam in interesom organizacije, ga bo vrglo s poti. V odbore mnogih ameriških strokovnih unij so bili izvoljeni radikalci. Ali — članstvo se ni prilagodilo njim, pač pa so se radikalni voditelji prilagodili — večini članstva. V evropskih kabinetih imamo ministre, ki so bili leta nazaj voditelji takozvanih radikalnih strank. Pririnili so se v vlade in se asimilirali — večini prebivalstva. Iz radikalcev so postali zidarji reakcije in sovražniki evolucije. Voditelji današnje večine so slabi, ker je večina slaba, to se pravi nevedna in radi svojega neznanja konservativna in skrajno staroko-pitna. Njeni voditelji sicer niso nevedni, toda po duhu so ji sorodni in zato jo zastopajo. Dogaja se, da v masi zavre. Ko gredo stvari z normalnega tira, se masa vzbudi. Morda jo požene v nervozno vrvenje glad, morda zatiranje, morda kaki drugi ali pa mnogo vzrokov. Kadar je nezadovoljna, zavrže stare voditelje in si najde nove, oziroma, novi se ji usilijo. Pri volitvah v jugoslovansko konstituanto pred par leti so velike množice glasovale za komuniste, večinoma v Srbiji, Macedoniji in Črni-gori. Že pri naslednjih volitvah so iste mase šle nazaj k starim voditeljem in mnogi komunistični poslanci so danes poslanci ali pa politi-čarji buržvaznih strank. Pravili so nam, da je ves italijanski prole-tariat zaveden in da je italijansko kmečko ljudstvo sito zatiralcev. Vse je bilo zrelo za preobrat. Preobrat se je res dogodil, ampak ne tak, kakršnega so nam nekateri obljubo vali. Politični otroci v ekstremnih vrstah vale krivdo na socialiste. To nima smisla. Ako bi fašizem ne imel nobene zaslombe v masah, v nevednih masah italijanskega ljudstva, ne bi mogel priti na vlado in zatreti vso opozicijo. Masa valovi danes sem jutri tja, in bo valovila brez pravega cilja toliko časa, dokler ne bo razum v poprečnem človeku močnejši kakor instinkti. Po zmagi boljševiške revolucije v Rusiji si je vzela nova vlada za glavno nalogo prilagoditi maso novemu režimu. Odpravila je vse, ali pa skušala odpraviti, kar je spominjalo na pro-šlost. Posvetila je največjo paznost šolstvu in si prizadevala naučiti ljudstvo čitati, da bo vedelo, kaj hoče nova vlada in v čem se razlikuje od prejšnje. Hotela je zatreti korupcijo, profi-tarstvo, pohlep po bogastvih, pretepe in podobne socialne hibe. Dosegla je zaupanje pri masah, ne zato ker jim je dajala lepe nauke, ampak zato, ker je dala mužikom zemljo in ker je dala delavcem več svobode kakor so jo imeli poprej. Kljub temu je morala iti tudi ona bližje masam in jim dajati koncesije. Tisti, ki najbolj rohne na odrih proti voditeljem unij, so večinoma sami kandidatje za voditelje. Resnični prijatelji delavskega ljudstva uče članstvo in ga vzgajajo, da ne bo za vse čase rabilo voditelje, ampak funkcionarje, ki bodo izvrševali voljo članstva. Voditelji nevedne mase in voditelji ekstremne levice sta dva elementa, ki se igrata z instinkti mase. Oba igrata na nevednost ljudi, na fanatizem v eni ali drugi formi. Oba sta škodljiva napredku. Dobro vodstvo je potrebno vsaki delavski politični stranki in vsaki uniji. Veliko bolj pa ji je potrebno razumno članstvo. Naj bodo voditelji še tako sposobni in pošteni, njihova organizacija ne bo pomenila ničesar, ako bo imela nevedno, nezanesljivo članstvo. Boljša je organizacija s slabim odborom, v kateri prevladuje razumno, zavedno članstvo, kakor pa organizacija z dobrim odborom pa nevednim članstvom. Odbor se lahko nadomesti. Članstvo ostane. Taktika pravih ljudskih učiteljev mora biti vzgajati, ne pa zavajati maso. AU VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? ekoča številka "Proletarca" j,e Q £% e je številka poleg vašega nas- Mnfl I lova manjša kakor je tu ozna-cena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! Kampanja za osvoboditev vojaških jetnikov. V federalnih zaporih v Leavenworthu se nahaja sto petnajst vojakov, ki so obsojeni na dolgoletne zaporne kazni radi pregreškov, ki so jih storili za časa službovanja v ameriški armadi v Franciji in v tukajšnjih taboriščih. 38 izmed njih je bilo obsojenih radi umora, kar nekateri jetniki ne morejo razumeti. Par izmed njih, kakor pišlejo listi, je bilo odlikovanih radi junaštva v bojih z nemškimi vojaki. Eden teh obsojencev je ubil sedem nemških vojakov in dobil medaljo za svojo hrabrost. Ko je ubil državljana Ameriki prijateljske države, je bil obsojen na dosmrtno ječo. Trinajst vojakov je obsojenih radi posiljenja, 28 pa radi nameravanega posiljenja. Dekleta so bila toliko srečna, da so se jim ubranila, vojaki pa so v zaporih za namerovane grehe. Drugi so bili obsojeni radi ropov, poneverb, izsiljevanj, dezertiranj in drugih pregreškov. Izmed vseh jetnikov so bili ti najbolj pozabljeni. Dogodilo pa se je pred par tedni, da se je nanje spomnila Ameriška legija, čikaška "Tribuna" in krdelo patriotičnih organizacij, ki so pričele s kampanjo za osvoboditev vojaških jetnikov. "Tribuna" vprašluje, kako je mogoče držati v zaporu vojake, ki so se faktično borili na evropskih bojiščih, medtem ko smo izpustili "špijone", izdajalce in "slakerje", ki se niso hoteli odzvati pozivu domovine in braniti čast zvezdnate zastave. Debs, Herman, Oi'Hare, člani I. W. W. in drugi radikalci, ki so bili poslani v zapor, niso bili obsojeni radi kakih kriminalnih dejanj, ampak radi svojih mnenj o vojni, ki so bila drugačna kakor pa mnenja ljudi, ki so pognali svet v klanje. Kar se tiče nemških špijonov, jih je bilo samo par v zaporu, ki so bili za zidovjem samo po nekaj dni in tednov, potem pa oproščeni, ker so imeli za seboj "velik puli". Zadnji politični jetniki so bili izpuščeni iz zveznih zaporov šele koncem preteklega leta. "Tribuna" ne dela časti sebi, niti zaprtim vojakom, ako primerja politične jetnike s "kriminalci". Ampak bolj zanimivo je vprašanje, čemu so se "patriotični" krogi zavzeli za zaprte vojake šele sedaj. Ko je prišel Debs na prosto, je pričel s propagando za osvoboditev vseh političnih jetnikov in tudi zaprtih vojakov, ki so bili poslani v ječo radi kriminalnih dejanj. Ko so bili osvobojeni člani I. W. W., so pričeli tudi oni s kampanjo za osvoboditev "izgubljenega bataljona". Mi smo za osvoboditev vojakov, zaprtih v Leavenworthu. Obsojeni so bili radi prestopkov, ki jih civilizirana družba smatra za zločine celo v vojnem času. Ampak ko bi čislana "ci- vilizirana" družba ne vzela teh fantov in mož ii delavnic in domov in jih ne pognala v klavnico in taborišča, bi ostali v očeh ljudi in justice poštenjaki. Najbrž ne bi nihče izmed njih napravil zločina v normalnem življenju. Napravili so kriminalna dejanja v izrednih, nenormal-nih okolščinah, katere so povzročili kriminalci, ki niso bili in nikdar ne bodo poslani v ječe. Tisti, med njimi "Tribuna", ki povzdigujejo omenjene zaprte vojake nad politične jetnike, pa insultirajo s tem sami sebe. Politični jetniki so šli v zapor radi idej in svojih prepričanj, ne radi umorov, ropov in pošiljanja. In v tem je razlika, tudi če je Tribunind uredniki nočejo ali pa ne morejo videti. Socialistični poslanci v evropskih parlamentih. Socialistični poslanci so posebno v nekaterih parlamentih evropskih držav zastopani v zelo močnem številu, n. pr. v Angliji, Nemčiji, Nemški Avstriji, Češkoslovaški, Finski, Belgiji itd. Italija, ki je imela do fašističnega preobrata močno socialistično zastopstvo v državnem zboru, je padla znatno nazaj. Jugoslovanska skupščina ima samo dva socialistična poslanca, in Rumunija enega. V sledečem podajamo nekoliko statistike o številu socialističnih poslancev, ki smo jo povzeli po šidskem "Pravu Naroda". Prva številka znači število socialističnih poslancev, in. druga odstotek od skupnega števila poslancev. Odstotek od Število soc. celokupnega Država poslancev štev. poslancev Anglija........................................192 30.9 Nemčija......................................173 37.7 Avstrija......................................67 40.2 Belgija........................................68 36.6 Danska........................................48 32 Estonija...........................20 20 Francija......................................50 8.6 Finska..........................................53 26.5 Španija ......................................41 7.7 Ogrska........................................25 10.2 Nizozemska................................20 20 I.atvija........................................37 37 Norveška ....................................8 5.3 Poljska............ ...............41 9.9 Rumunija......................................1 Švedska..................................93 40.4 Švica ..........................................43 21.7 Češkoslovaška............................82 28 Jugoslavija..................................2 0.6 V Zedinjenih državah imamo v kongresu samo e«ega zastopnika socialistične stranke in dva od min-'H-sotske farmarske-delavske stranke ter takozvani Progresivni blok, katerega člani so bili izvoljeni na listi republikanske in demokratske stranke. .Ako bi imeli prporčni volilni sistem, bi imeli v kongresu do štirideset socialističnih zastopnikov. SEMINTJA. Pastirska pisma. — Preganjana nagota. — Nerazumljivo odlikovanje. — Črnci si sekajo pot v "society". — Nezanimiva vest. — Volilna pravica. — Kdo jo zna rabiti? Sedaj smo v postu in na dnevnem redu so pastirska pisma katoliških škofov in kardinalov. Irski primat kardinal Logue pravi v svojem pastirskem pismu, ki so ga čitali v irskih cerkvah zadnjo nedeljo, da Irska ne more biti več ponosna na svoje ženstvo. Skromnost in čednost, ki je dičila irsko ženstvo, je po kardi-nalovem mnenju izginila. Nečimrnost se je razpasla med njim. Postale so vdane modi in žive za modo. Mesto da bi se dostojno oblačile, tekmujejo med seboj, katera bo imela manj obleke na sebi. Kakor se oblačijo danes, je vpijoč škandal, pravi njihova eminenca. V enemu delu pastirskega pisma kritizira moderne plese in plesno manijo med mladino. Na koncu pisma daje nasvete za gospodarsko rekonstrukcijo Irske. * * * Kardinalni vikar v Rimu je ukazal italijanskim duhovnikom, da ne smejo dati svete hosti-je ženskam, ki pridejo k obhajilni mizi nedostojno oblečene. Ta dekret je^bil izdan v sporazumu s svetim očetom. Logue grozi, da bodo tudi druge katoliške škofije prisiljene slediti temu zgledu. * * * Isto nedeljo so čitali v katoliških cerkvah v Belgiji pastirsko pismo kardinala Mercierja. Belgijcem priporoča sodelovanje z vlado v interesu gospodarske obnove. Na ženske apelira, naj ne kupujejo svilenih nogavic, za katere so v prošlem letu potrošile 160,000,000 frankov ($8,000,000). Taki izdatki povzročajo padanje belgijske valute in podraževanje življenskih potrebščin. Kardinal Mercier pravi v svojem pismu, da je Nemčija namenoma runirala svojo valuto. Po njegovem mnenju bo vojna, začeta 1. 1914, končana išiele 1. 1928. Nemčija je izgubila eno vojno, toda pričela je z ekonomsko vojno proti zaveznikom in primat Mercier apelira na Belgijce, naj grede tudi v to vojno enako navdušeni, ako hočejo prisiliti Nemčijo, da se bo podala in popravila krivice. Nemških katoličanov ni razveselil s svojimi pastirskimi grožnjami. * * * Židovska in razne krščanske religije so poslale k čikaškemu županu Deverju deputacijo, ki ga je opozorila na premalo oblečena dekleta, ki nastopajo v korusih v raznih čikaških gle-dališčah. Župan jo je potolažil z obljubo da bo storil primerne korake in odpravil pohujšanje. Imenoval je posebno komisijo, ki je dobila ime "nudity censors", in ukazal šefu policije, naj se v zadevi reformiranja gledališč ravna po njenih navodilih. Rezultat: pevke in plesalke v korusih se morajo "dostojnejše" oblačiti. Čudni in smešni so ljudje, prav od kardinalov navzdol. Papež Pij je odlikoval generala Wooda, governerja Filipinskih otokov, z medaljo miru "v priznanje njegovih zaslug za človešltvo". Nihče, niti general Wood ne ve, kakšne so te zasluge. * * * James C. Thomas, črne, pomožni generalni pravdnik, je iskal zase in družino stanovanje v kraju, primeren njegovemu stanu in službi. Belopoltna elita v New Yorku ga ni marala v svoji soseščini. Ker ni dobil stanovanja, je kupil hišo za $200,000. Belopoltna gospoda je vzrujena radi priselitve tega nigra in premišljuje, kako bi ga na lep in dostojen način izgnala. Jackson Robinson, newyorški črne, se je poročil, kar ni nič izrednega. Edina izrednost njegove poročne slavnosti je v tem, da ga je stala malo vsoto $40,000. Črne dame so imele na sebi dragocene obleke, ki so bile dne 4. marca razstavljene na neki modni razstavi v Chicagi. Tudi črnci se "amerikanizirajo". *** V Noxonu, N. J., se je dne 1. marca dogodila eksplozija dinamita. Posledica: okoli trideset mrtvih, 60 nevarno poškodovanih. Hišica Mrs. Dumasove, ki se je nahajala blizu tovarne, je zletela v zrak. Ona, trije njeni otroci in va-sovalka so med ubitimi. To ni zanimiva novica. * * * Na Grškem se prepirajo radi vprašanja republike. Republikanci, njim na čelu častniki grške armade, hočejo, da se parlament izreče brez odlašanja za republiko. Ministerski predsednik Eluatharios Venizelos in njegovi pristaši hočejo, da to'vprašanja reši ljudstvo s splošnim glasovanjem. Grški kralj je na "neprostovoljnih" počitnicah pri svojih sorodnikih na rumun-skem dvoru, od kjer opazuje ljute boje na Grškem. Ako ne bodo odločevali o formi grškega vladnega sistema zunanji vplivi, je dinastija Glucksburg, ki je bila dosedaj vladarica Grčije, doigrala. Toda razun Grkov hočejo odločevati o vprašanju monarhije ali republike na Gttškem tudi drugi, n. pr. rumunski in belgijski dvor. Venizelos skuša pomiriti republikance in jih pridobiti za referendum, ampak stari diplomat nima več tiste sreče kot jo je imel med vojno in v Versaillesu. Žurnalist Constantine Brown poroča iz Aten, da večina grškega ljudstva sploh ne ve, kaj je republika. To je baje vzrok, da hoče armada, ki je sedaj pod vodstvom republikanskih oficirjev, proglasiti Grčijo za republiko brez referenduma. V Belgiji nastopajo mnogi socialisti proti agitaciji za žensko volilno pravico, ker je ogromna večina belgijskega ženstva pod klerikalnim vplivom. Če dobe volilno pravico, jo ne bodo znale rabiti sebi v korist. Klerikalci bi s pomočjo ženskih glasov postali naj-jačja stranka in Belgija bi dobila strogo klerikalno vlado. * * * Argument, ki ga naglašajo grški republikanci in belgijski socialisti, je pravilen. Ampak, če hočemo biti logični, koliko jih je, ki znajo rabiti volilno pravico ? Ni treba, da bi se ozirali na izpade volitev v parlamente, v katerih sede nazadnjaške večine, izvoljene večinoma z glasovi moških. Primernejšo sliko nam nudijo ameriške unije. Ljudje se uče glasovati že dolgo in se bodo še nekaj desetletij, predno se bodo sploh zavedli, kaj pomeni volilna pravica in kaj lahko dosežejo z njo v SVOJO korist. V vsaki stavki enaka povest. Zadnji teden so šli delavci in delavke industrije ženskih oblačil v Chicagi na stavko, ki jo vodi International Ladies' Garment Work-ers' unija. Na stavki je od tri do štiri tisoč krojaških delavk. Kompanije so se zatekle k starim sredstvom. Dobile so sodnijsko prepoved proti stav-karjem; čete policajev, peš in na konjih, straži-jo njihove tovarne in odganjajo stavkarice. Razumljivo je, da pridno protektirajo stavko-kaze, kakor navadno. Družbe so odklonile posredovanje tretje nepristranske stranke. Izjavile so, da se ne marajo pogajati z unijo. Pripravljene pa so se pogovoriti "direktno z delavci in delavkami, ki so zaposljene pri njih". Napadajo glavnega podpredsednika unije, češ, da je on pognal delavce na stavko. Na kratko, kompanije ne marajo unije. Ni je kompanije v Zedinjenih državah, ki ne bi imela svoje odvetnike, ki se pogajajo zanjo na sodiščih in kjerkoli je potrebno. Delavcem pa odrekajo celo pravico, da bi jih smeli odborniki njihovih unij zastopati, kadar se bore za izboljšanje svojega stanja. Gori omenjena unija je druga najjačja krojaška unija v Zedinjenih državah. V Chicagi je oslabljena radi-notranjih bojev, ki so se pojavili radi Fosterjeve Izobraževalne unijske lige. J* j* j* Ali kaj storite za razširjenje "Proletarca"? Ako ne, čemu ne? ANGELO CERKVENIK: MARIŠKA. (Nadaljevanje.) Veliko je bilo število križev, ki jih je satan rezal v izmučeno telo človekovo in iz križev se je porodila brezoblična kepa krvi, krvavega niesa in presekanih kosti. Kepa je ležala in ni je bilo žilice v njej, ki bi bila še živela, major pa je še dalje štel, štel do besnosti. Primerjal je glas te šibe in one šibe, gledal je obraze izdajalcev, ki so tepli in ubili svojega odrešenika-— in bil je vesel. Sadistični smeh je s svojimi kremplji risal po njegovem obrazu oblike satanske naslade. Poslednja beseda onega, ki je umrl, je bila: "Maledetti!" Mariška se je dvignila — njega pa so še vedno bili. "Ne bo ga več, in kruha tudi ne bo več," so mehanično šepetale njene ustnice. V temni noči je šla, dvignila je truplo, ki je bilo ostalo še vedno tam na klopi — tako je bil zapovedal major — in pokopala ga je poleg grobov, kjer so bili Rusi nad vhodom na pokopališče napisali: "Našim junakom!" IV. "Hleba, mamuša, hleba!" Hleba pa ni bilo, in sladkorja ni bilo, in mesa ni bilo. Zaman je prosila Daša. Dolge dneve je presedela Mariška pri oknu. Lepe njene svetlomodre oči so temuele, lezle so v glavo, skrivajoč se pred solncem in svetlobo, skrivajoč se, da bi ne videle neizmernega gorja, ki je grizlo dušo vse te pokrajine, kakor grizejo črvi korenine cvetlic. Toda v glavi so videle oči vse jasneje, popolneje, videle so, česar pod svetlobo solnca niso bile slutile. V neki temni noči je sla na pokopališče, kjer je ležal človek. Pokleknila je pred njegov grob in obraz je zarila v zemljo. Prosila je pomoči njega, ki je umrl s kletvijo na zbičanih ustnicah. Slišal je in dvignil se je počasi iz groba. Bilo je opolnoči. Počasi in ^previdno se je zravnal, da bi se ne ranil v razbolelo telo. Tema je bila tako silna, da je s svojo gostoto stiskala Mariškino telo, da ni mogla dihati. Silna je.bila ta tema in velika. Njegove oči pa so gledale z dvema visokima plamenoma. In v njenih prsih je gorel plamen. Telo, mrzlo, oledenelo, je bilo ogenj sam. Prijela se je z roko za sence in opekla si je prste. "Gorim, gorim..." je šepetala, pa bilo ji je mraz. Stopil je k nji. Ni je bilo strah. Pričakovala je, da se bo zgodilo in zgodilo se je. Iz ran mu je kapljala kri, in iz vsake kaplje se je dvigalo k nebu prekletstvo, ki je rastlo v tisočih stebrih, končujoč z dolgimi sulicami, zbadajočimi v mehko nebo. Tudi ona se mu je približala. Podala mu je roke. "Pozdravljena žena!" je rekel z netelesnim glasom. "Pozdravljen, človek" je odgovorila, "lačna sem." "Lačna si? Umri od lakote! Zveličana boš! Kajti lakota je seme satana samega, ki seje tisoče strašnejših muk, nego je ona sama, predvsem spoznavanje življenja z razumom." "In Daša?" "Pusti jo — naj živi, ali naj umre! Niti prvo niti drugo ni strašno!" V tistem hipu se ji je zazdelo, da je postal ves teman, da sta ugasnili luči njegovih oči, da so se zrušili v prah ognjeni stebri, segajoči v mehko nebo. Mraz ji je bilo, bila je lačna. "Odprt je grob — poglej! Pojdi, vlezi se poleg mene, ne boš več lačna, niti žejna ne boš, tudi mraz ti ne bo! Lepo ti bo!" Uzrla je pred seboj globoko odprtino. 0-krog in okrog so stale brezmesne glave z velikimi, temnimi luknjami, z velikimi, belimi zobmi, s strašnimi, tenkimi rokami, s krčevito stiskaj očimi se prsti. Kakor klešče so se stiskali prsti v pest, kroteč tako svojo neizmerno moč. "Ho-ho-ho . . .," so se smejali. Prav razločno je slišala, kako so se režali in kako so škripale kosti. Zdelo se ji je celo, da je nekatere teh glasov že nekje slišala, da jih dobro pozna, da so ji bili nekdaj bratje, prijatelji, prav dobri prijatelji. Tistih se je najbolj bala. "Kaj pa tvoj mož?" je rekel nekdo porogljivo. Zbežala je. A njegove oči so gledale za njo, prosile v žarkih, prodirajoč temo in vse, kar jim je prišlo na pot: "Umri, še je čas!" A ona ni umrla.^ "Naravnost tja poj dem. Saj me ne bo nikdo videl, nikdo slišal in vzela bom mnogo hlebčkov, mnogo mesa — tudi čokolade in kave. Moja Daša bo sita! Kaj bi rekel on, če bi vedel, da sem mu Marico pustila v stepi — da sem mu Dašo ubila z lakoto! Kaj bi rekel?" "Umri," jo je zbodel žarek, ki je v trenutku razsvetil njeno mračno, okostenelo glavo. Umreti? In on? On, ki jo tako silno ljubi — ali se tudi on potepa po širokem svetu v teh kolonah preklinjajočih, ali tudi on gleda uporno k tlom, zapored padajoč pod bremenom? Ali je tudi on med tistimi, ki kupujejo gnila sifili-tična telesa v etapi? A se more to zgoditi? Čudovite noči so bile! Dolge noči sta ležala v objemu, spavajoč, menjavajoč svoja telesa, hrepeneč po cvetu, ki se bo razcvetel na tem drevesu, cvet, del verige-večnosti. Ali more in sme dati on, gnusnemu telesu, ki bi ga kupil za kopejko, vse tisto, kar mu je ona v dolgih letih dala iz svojega telesa in svoje duše brezmejno lepega in svetega? Da bi vse tisto na ljubo koščku poželjenja in strasti vrgel v blato in gnoj, da bi potem ubožen hodil po svetu, še bolj sključen, še silneje preklinjajoč svet in življenje? Prvo noč sta ležala drug poleg drugega, pa je govoril: "Strast ni vsebina, strast je pot, je komaj iskra, ki užge v čistih in nepokvarjenih duš*h vrsto občutkov, nepoznanih vsem tistim, ki so prodali svoje duše za gnoj. Strast je vhod, ki te privede v nepoznane kraje razkošja in velikega veselja, v najpopolnejšo čistost. Akt je materialen, a raj je ona stran od materije — dostopen pa je le po posredovanju materije. Vem, da bi krogla iztreljena iz puške, šla v neizmernost, če ne bi bilo zraka in raznih drugih ovir, a vem tudi, da bi nikdo in nikdar ne pognal krogljo v v neizmernost, če bi ne bilo zraka in drugih ovir." "Kako je mogoče" — tako je nadaljeval — "da morejo ljudje, žene in možje, tavati po svetu, iskajoč le dejanja in ne življenja! Iskajoč le iskro, rogajoč se plamenu? Smejali so se mi, norčevali so se iz mene, ko sem jim povedal, da sem še čist, še nedotaknjen. Jaz pa sem se smejal njim v sladki zavesti, da sem silno bogat, da sem posestnik miliard, a da se rogajo meni, ker so si za tistih dvesto, tristo rubljev, ki jih imajo, kupili cilinder in glace-rokavice, ki jih jaz ne potrebujem, ker pride čas — in danes je prišel, Mariška — ko si s svojimi miliardami kupim nebesa!" Tako je govoril. In sedaj da bi šel tudi on in bi dal papirnat rubelj, okužil svoje lepo, belo telo, žrtvoval svojo čisto dušo tistim, ki čakajo na vsakem oglu, da pride nekdo, ki je silno bogat, da mu ukradejo neprecenljivo bogastvo, katero si je bil izprosil od Boga samega. "Umri," je presunilo vse njeno bitje, "umri in rešena boš!" "Ne, še ne . . . Živeti, da ga bom videla, četudi samo še enkrat, samo kratek trenutek, da me povede v kraljestvo božje, kjer ni etape, kjer ni fronte, ni sključenih brezdušnih teles, ki v hrepenenju po kraljestvu božjem silijo v zemljo prokletstva, zemljo porajajočo miliarde topovskih izstrelkov in tisoče milijonov bomb, napolnjenih s strupenimi plini, v zemljo, ki obenem ponuja milijonom tlačenih, da jih skrije pred svojimi lastnimi grozotami, da jih trpinči tembolj!" (Dalje prihodnjič.) Mo\z?a alt iaruritt spisal Dr. A. DODEL. vseučiliški profesor v Curihu. (Nadaljevanje.) Jaz pa pravim: prirodoslovja vešč učitelj, ki je prišel s pravo znanosjo v dotiko, ne bo m", kdar, nikdar tako grešno eksperimentiral z razvoja zmožnim otroškim duhom, kakor se to na državne stroške godi v tisoč in tisoč šolah. Kakšno množino dobrega pouka bi lahko podajala ljudska šola mladim državljanom v njihovo korist in zabavo, če bi vsaki učitelj res poznal cvetlice polja ter živali gozda in močvirja! Oj, kakšno življenje bi bilo to, če bi vedoči učitelj prekrižal v maju ali juniju s svojo veselo tropo polje in gozd, kjer odkrije vsaka cvetlica svoje skrivnosti in govori vsak grm svoj jezik, razodeva vsak dogodek sveti zakon in se blesti vsaki žarek! Ali ne bi postala vsaka šolska ura težko pričakovani, sveti čas, v katerem bi se iz svetlih oči ukaželjnih dečkov in deklic zasvetilo blaženo veselje navdušenja za resno spoznanje in pravo pojmovanje obdajajoče nas prirode! Kdo jih je že videl, solze veselja in hvalež-nonsti za spremstvo v velike, vzvišene misterije prirode in svetovnega življenja! Kdo je že občutil najvišje vseh zadoščenj, kadar so prišli odhajajoči učenci učitelju povedat, da jim je on pokazal pot za razumevanje sveta, v kolikor ga lahko spoznavamo z našimi čuti, ter je s tem pripomogel, narediti iz njih misleče in spoznavajoče — srečne ljudi. — Bili so tisti učitelji, ki so pili iz studencev znanosti in so se potrudili s smotrenim študiranjem prodreti v duh prirodo-znanja. Ljudskošolskega učitelja pa namenoma zadržujejo od mest znanosti. Zdravnik, advokat, pridigar^ inženir, kemik, stavbni mojster, tudi kmetovalec in gozdar, živinozdravnik in zobozdravnik in celo strojnik za kulisami in gledališki igralec: Vsi ti se naj uče v najvišjih šolah dežele in se naj sprijaznijo s pravo znanostjo: le ljudskošolski učitelj naj bo pitan z vodeno juho svetohlinske farbarije. In to se vrši sistematično! Seveda je ta sistem vreden najglobljega zaničevanja in naj-ostrejšega zavračanja. Spodaj naj se uči še dalje zmota, zgoraj pa naj resnica odkriva svoj značaj. Vsak lažnjivi sistem pa vodi v moralno močvirje. S svojo polovičarsko brezprincipielnostjo smo res zavozili že tako daleč, da se razširja v zadnjeiji času v različnih krajih in deželah po svetu, kjer je treba revidirati ljudske šole, reakcionarni klic: "Proč z realnostmi, proč s pri-rodoslovjem iz naših ljudskih šol! Nazaj k staremu, enostavnemu programu; učiti se le pisa- nja, čitanja in računstva!" Kako je mogoče, da se je razširilo to mnenje — v dobi prirodoslov-:a? — Večina otrok dobi le ljudskošolski pouk. In vsi ti, ki bodo tudi aktivni državljani, naj ničesar ne zvedo o prirodoslovju; ničesar o stvareh tega sveta in o naravnih zakonih, da bodo lažje dostojni obljubam za oni svet. Nazaj v srednji vek ! Če le mogoče, nazaj v "dobri, stari čas" čarovniške vere, ko so prijatelje prirode sežigali na kol privezane kot krivoverce in hudičeve tovariše, in zadušili otroke, "ker so delali ptiče."1) Toda pozor!' Če se jači ta klic, ima to gotovo svoje naravne vzroke. Bodimo pošteni in si povejmo, da bi bilo gotovo marsikje boljše, če ne bi bil za ljudsko šolo predpisan noben priro-doslovski pouk, ker se vrši mnogo prepovršno in pomanjkljivo. Kdor ni imel sam prilike prodreti v znanstveni način spoznavanja prirode; kdor sam radi pomanjkanja primerne predizo brazbe ni mogel postati topli prijatelj prirodo-slovskih ved: ta bo ostal šušmar v poučevanju prirodoslovja. Tu ne pomagajo najboljša učila nič in vsi aparati in vse zbirke, ki mu jih da šola na razpolago, bodo učitelju le mrtev, zopern balast, ki ga nikakor ne vzpodbuja in usposobi k vzornemu pouku. In če ne občuti učitelj ljubezni in navdušenja za svoj predmet, bo vsa šola v tem predmetu trpela in rodila jalove sadove, ter zapravila mnogo časa in moči brez vsake koristi. Pouk v takšnem predmetu ne bo blagodejno vplival. Da, rakovo pot gre in rakovo pot bo šlo dalje, dokler ne dobe ljudskošolski učitelji boljše, času primernejše izobrazbe; dokler ne bodo poučevali le gole resnice, ampak tudi- zmote; dokler ne bodo učencev navajali bolj kakor zdaj k izurjenju čutov, po katerih prejemamo utise zunanjega sveta; dokler ne bodo mladih svetovljanov učili pravilno opazovati, da bodo zmožni pravilno misliti in se enotno učiti, ter se bodo duševno in telesno razvijali kakor rastlina. Tu in tam se že oglaša pravo in razumno nazinanje: ljudska šola naj po svojih močeh seznanja otroke s pojavi tega sveta, da bodo zmožni najti na tem svetu svojo srečo. Bližam se koncu in formuliram temeljne zahteve za korenito preobrazbo ljudskih šol, in te postulate posvetim zakonodajni oblasti: 1. Vsak konfesionalni verski pouk naj radi verskega miru izostane iz državne ljudske šole. Religija je privatna stvair posameznika in država su nima za njo brigati. Ona je privatna stvar in zato naj bo vsakomur na prosto dano, kaj in kako v njenih za-devaih ravnati. Razum pa, "glava" državljana, je državna last, in njena največja posest. Zato je naloga in dolžnost države gojiti, pomnoževati in razvijati razum. i) Tak slučaj .pripoveduje stari rokopis neke švicarske knjižnice. Tam, ]yer za sedaj še ni mogoča odstranitev verskega pouka iz ljudske šole, je najnižja zahteva za prehodno dobo, da se popolnoma izloči iz pouka mojzeistična zgodba stvarjenja kot priznana zmota, in da se uči v ljudsiki šoli samo resnica in le resnica. (Konec prihodnjič.) Mali in veliki tatovi. Ako gladen delavec vzame hlebec kruha, kos mesa ali vrečo premoga, ga aretirajo in za-pro. Proces je zelo kratek — brez ceremonij in legalnih izviianj. Vse nekaj drugega je, če vzameš tisoče ak-rov obsežna oljna polja, gozde, vodne sile in rude, ali pa če olajšaš blagajno kakega vladnega departmenta za nekaj milijonov. Vsa javnost ve, da je bila tatvina izvršena. Toda .treba je dolgih preiskav, ki stanejo davkoplačevalce tisoče in tisoče dolarjev. To še ni dovolj. Ko poda preiskovalna komisija svoj izrek, najame predsednik par advokatov, katerim je tudi treba šteti tisočake. Zadeva se vleče po sodnih instancah, obravnave se odlagajo, in končno se na vse skupaj pozabi. Klerk na banki, ki ukrade kak stotak, nima te sreče, ker ni "prominenten državljan". Če postane kak delavec tat, magari iz nujne potrebe, ga to ne oprošča krivde. Marš v zapor! V razredni družbi je zmer6m tako: male tatove obešajo, velike izpuščajo. Ta rek bo resničen, dokler bomo imeli sistem profitarstva in grabeštva. t^® Tako bo v socialistični družini! F. A. V. Neki časnikar je dejal, da ako bi se ameriško ljudstvo zanimalo polovico toliko za politiko kakor se zanima za komercializiran "šport", bi v tej deželi lahko v resnici vladala prosperiteta, ki bi jo bili deležni vsi — in ne samo nekateri, kakor danes. Ameriški delavci mnogo vedo — o športu seveda. Vsak pugilist (priize-fighter) jim je poznan, vsak njihov pretep imajo v spominu v največjih podrobnostih, za baseball se zanimajo bolj kot za katerokoli drugo stvar na svetu, športne "zvezde" so jim ideal, in njihova duševna hrana jim je "sporting page" v dnevnem časopisju. Človek se čudi njihovemu spominu, kadar jih posluša v pogovoru o "športu". Toda kaj se godi v Washingtonu, za dogodke po deželi, za odkrivanja korupcije, za te stvari pa velika večina ameriške publike nima smisla. Manjšina se mora boriti za interese večine in, razkrivati ter trebiti gnilobo, ki vlada v današnji družbi. "Kruha in iger!" so rekli v starem Rimu. "Kruha in iger!" kličejo v današnjem modernem imperiju. Ako se da masi toliko jesti, da ne strada, in toliko iger da se jo z njimi odvrne misliti, je vladajočemu sloju lahko vladati. Tudi ženski spol se premalo zanima za poli.tiko. Ta je poglobljen v "modo". Oba spola sta v tej deželi sedaj politično enakopravna. Oba imata volilno pravico in glas enega je toliko vreden kot glas drugega. Dolžnost moškega kakor ženske je, da posveti nekaj časa politiki in socialnim problemom. Dasi je žena v industrialnih središčih pognana v delavnico, dasi jih je milijone zaposljenih v tvornicah in pisarnah, je tudi današnja družina odvisna največ oa moževega, oziroma od očetovega zaslužka. Naloga in dolžnost žene je torej, da tudi ona skrbi za izbolj-šavanje delovnih razmer, od katerih bo imel koristi njen mož — vsa družina. Pomagati mu mora v boju za izboljšanje življenskih razmer, in mogla mu bo pomagati le tedaj, če se bo zanimala za politično življenje, za boje, ki jih vrši delavsko ljudstvo v prid izboljšanja svojega stanja. Študirati politiko in socialne probleme morda res ni zanimiv predmet, ampak je potreben. Človek mora marsikaj opravljati kar ni zanimivo, kar ga "ne veseli", ampak potrebno je, in ker je potrebno, moral V političnem in ekonomskem svetu se odloča o usodi delavskega ljudstva, o usodi narodov in dežel, o miru in vojni. To je tako jasno, da ni treba šele prinašati dokazov. In vendar, kljub neštetim izkušnjam je večina delavstva še vedno brezbrižna in dopušča, da se drugi igrajo z njegovo usodo. Ameriško ljudstvo voli. Tudi na shode prihaja. Misli pa zelo malo v svoj prid, in tako imamo pred seboj milijone volilcev, ki volijo danes za republikance, jutri za demokrate, presedlajo danes s slona na osla in jutri obratno. Obe stranki sta enaki — ljudje pa mislijo, da je med njima razlika, zato ker postavljati druga drugi nasprotne kandidate. Korupcija vlada v obeh strankah, obe sta za današnji izkoriščevalni sistem in obe proti spremembi obstoječe ekonomske uredbe. Človeštvo je še zelo "starokopitno". Večina se drži starih tradicij in običajev. Novotarij se brani in boji se izprememlb. Neglede, kako dobre so izboljšave, nevedna večina jih gleda nekako s strahom iri nezaup-nostjo. Ako bi bili tako konservativni v "modi" in načinih življenja, kakor smo v politiki, bi še danes živeli v duplinah in v kočah primitivnega človeka. Imeli bi starodavne "narodne" noše in vojskovali bi se z orožjem, ki so se ga posluževali naši davni predniki. Ampak v modah smo še preveč progresivni. Mar-sikaka bogata in napol bogata dama, ki zabavlja čez socialiste zato ker mislijo "vse spremeniti," bi najraj-še videla, da bi se njena "kikelca" in svilene nogavice menjale v modi vsaj dvakrat na dan. Ekonomski sistem, ta pa mora ostati tak kot je na veke. In tudi bogati in revni morajo ostati. Sreča za človeštvo je, da se stvari vendar preminjajo—pa bilo to plutokra-ciji in nevednim masam prav ali ne. In manjšina, ki zna misliti, bo postala s časoma večina. "Da, je že prav, ampak pod socializmom bo še slabše, kakor sedaj," odgovarjajo konservativni ljudje spodaj in zgoraj. Nesmiselno bi bilo trditi, da te bodo čevlji, ki jih še nisi imel nikdar na nogah, ožulili. Dokler nimamo socializma, ne moremo reči, da bo pod njim slabše kakor pod kapitalizmom. Za brezdelne kapitaliste bo slabše, in ako se ga branijo je nam to razumljivo. Nerazumljivo pa je, da se ga branijo taki, ki nimajo ni- česar izgubiti, pač pa vse pridobiti. Rajše recimo: Postavimo na krmilo -socialistično vlado, dajmo ji priliko izvajati socialistični ekonomski program, in videli bomo. Socializem ni fantazija ali utopija. Socialistični nauki so znanstveni. Socialistična ekonomij? je veda sama na sebi. In pogoje, da bo enkrat izšla zmagovita iz boja, ima v ekonomski evoluciji. Socialistična gospodarska uredba bo služila vsemu ljudstvu. Današnja služi samo posedujočim slojem. Socialistična družba bo lastovala bogastva kot celota in produkcijo ter distribucijo bo uredila po potrebah celote. Socializem je masi težko pojmljiv, ali pa si ga predstavlja v napačni luči. Da ga spoznate takega kot je, se morate učiti. To bo v interesu vas samih in v interesu človeštva. Čim več inteligentnih ljudi, tim hitrejše bomo napredovali. Vzemimo za primero razumno družino — socialistična družba v malem. Posestvo je njena last. Vsi člani družine opravljajo koristne poklice (advokata ni med njimi, ker ga ne potrebujejo). Vsi delajo za skupni blagor. Oče vodi delo in nadzoruje, ker ima največ sposobnosti in izkušenj. Mati vodi in upravlja gospodinjstvo. Sinovi in hčere delajo. Brat čevljar izde-. luje obuvala, ne vsakemu po en par, ampak toliko kot jih potrebujejo. Istotako brat krojač, mizar, poljedelec itd. Vse kar družina potrebuje, ima. O profitu ni govora. Svojih izdelkov ne prodaja, oddaja pa jih tistim družinam, ki radi nepremagljivih ovir nimajo same dovolj sredstev za svoje vzdrževanje. Tej družini torej ni za profit, ker ga ne potrebuje. Sistem pro-fita ji je sploh nepoiznan. Dogodi pa se ji, da se ji pridelki kupičijo. Družina se posvetuje, pa sklene, da si bo znižala delovni čas. Vsak član družine ima mesec ali dva počitnic na leto. Z umnim delom si kljub skrajšanju delavnika veča produkte. Zopet je skrajšala delovni čas in proste ure posvetila izobrazbi. Napravila si je raj na zemlji. Ako bi kupičila produkte, bi napravila dva greha. Enega nad člani družine, ker bi predolgo delali ne da bi jim bilo v korist, in drugega nad pridelki, ker bi se jih prepustilo uničenju. V tej družini ni "družinskih razmer". Sporov ne pozna. Med vsemi člani vlada prava bratska in sestrska sloga. Od časa do časa obdržuje posvetovanja, pri katerih odloča razum. Naslovi in stanovi je ne motijo. Vsi so enakovredni, vsi imajo enake dolžnosti in enake pravice. In vsi se jih zavedajo. Ali ne bi bilo prijetno biti član take družine? In taka družina, ki bo obsegala vse človeštvo, pride! Nobena sila je ne more preprečiti, razun. kaka natur-na sila, ki bi pomenila konec človeškemu rodu. Ker pa znanstveniki pravijo, da bo ta planet še dolga tisočletja goden za človekovo bivališče, smo lahko prepričani, da socializem pride. To, kar se danes mnogim zdi utopija, bo nekoč resnica. iStarim ljudem, onemoglim in pohabljenim, bolnikom in, materam, ne bo treba garati, ne beračiti. Naravna bogastva, prometna sredstva, naravne krasote itd., bodo last vseh in v službi vseh. Danes služijo le posedujočemu sloju. Tu je par primer, kakšna bo družba, kadar bodo ljudje dovolj razumni, da si jo zgrade. Človeštvo je komaj na pragu svoje dobe. Civilizacija je šele v povojih. Človek je do danes še malo dosegel. Napreduje pa vendar. In napredoval bo. Poučujte se o socializmu, da ga do dobra spo- i znate. Potem "postanete tudi vi njegov nepremagljiv zagovornik! GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. "Sadovi Versaillesa in pot v socializem". CHICAGO, ILL. — V nedeljo 9. marca ob 2:30 po-ooldne bo predaval v Machinist Hali, 113 S. Ashland Blvd sodrug Ernest Unterman, član uredniškega štaba soc. dnevnika "Milwaukee Leader". Predmet predavanja: "The Fruits of Versailles and The Way to Socialism". Sod. Unterman je avtor mnogih del v socialistični literaturi. Prevedel je na angleščino Marksov "Kapital", ki je ogromno delo. Razun "Kapitala" je prevedel na angleški jezik mnogo drugih knjig socialne vsebine. Unterman je na glasu kot eden najboljših po-znovalcev situacije v mednarodnem delavskem gibanju in mednarodnega socializma. Zapomnite si datum 9. marca in si ga rezervirajte za to predavanje. Zadnjo nedeljo je predaval v Machinist Hali Ralph Chaplin, radikalni poet, ki je znan radi svojih aktivnosti v I. W. W. Predmet njegovega predavanja je bil "The Prison Experiences of a Radical." Ralph Chaplin je bil namreč politični jetnik, kakor mnogo drugih članov I. W. W. in socialistične stranke. Predzadnjo nedeljo je predaval Thomas M. Dun-can iz Milwaukee, Wis., o aktivniostih socialističnega kluba v wisconsinski legislaturi. Udeležba na Duncanovemu predavanju je bila slaba. Tudi članstvo kluba št. 1 se premalo zanima za angleške predavanja, ki se vrše vsako nedeljo pod avspicijo socialistične stranke okraja Cook. Koncentrirajmo svoje energije pri delu za socialistično propagando in vzgojo! DETROIT, MICH. — Na eni zadnjih sej kluba št. 114, JSZ., smo razpravljali o agitaciji za razširjenje Proletarca. Vsak zaveden delavec bi rad, da bi bilo naše časopisje razširjeno tako kot bi bilo potrebno, in da bi delavci tudi čitali! Zelo važen problem za nas je, kako zainteresirati poprečnega delavca, da bo dobil veselje do čitanja. Le preveč jih je, ki ne marajo citati nič drugega kakor kakšne vsakdanje "novice". Pri čitanju teh ni treba misliti. Potrebno je, da smo poučeni o dnevnih dogodkih po svetu, ni pa potrebno, da bi delavci hlastali po "novicah" o "družinskih škandalih", o orgijih in umorih. Take vrste novice so "delikatesa", ki jo ser-virajo kapitalistični listi svojim čitateljem dan za dnem. S tem jih odvrnejo od čitanja koristnih stvari, iz katerih bi se kaj naučili, ob enem pa dajejo "publiki to kar hoče citati." Ako bi publika HOTELA socialistične liste, bi ne imeli toliko truda za pridobivanje naročnikov kot ga imamo. Ker vemo, da masa radi svoje nevednosti "nože" vzgojevalnih listov, je za nas odprta edino pot agitacije. Mi hočemo, da bo masa hotela to kar mi hočemo da bo čitala. Treba jo je torej vzgajati in jo navajati na čitanje listov, ki so ji v korist. Vsak za-veden, razumen sodrug mora biti učitelj in agitator! Agitacije ne bi smeli zanemarjati. Premnogokrat se dogaja, da naši sodrugi trošijo svoje zmožnosti v akcijah in organizacijah, ki za delavsko gibanje nimajo nobene koristi, ali pa prav malo. Koncentriraj-mo svoje sposobnosti in energije v socialistični organizaciji za socializem in socialistično vzgojo! — X. "Stari" in "mladi". LORAIN, O. — Kakor govorimo o raznih drugih pomankanjih, govorimo tudi o "pomankanju" agitatorjev. Naše gibanje bi bilo večje in močnejše kot je, če ne bi bilo poman,kanja agitatorjev. Kar se moje osebe tiče, priznam, da sem slab agitator. Tudi živim v okolščinah, ki mi onemogočajo agitatorično delovanje. Dober agitator v tej naselbini je s. Ravnikar. Ako nima večjih uspehov pri svojem delu, ni to njegova krivda, ampak zopet pomankanje kooperacije in duševna lenoba med večino ljudi. Včasi čitamo, da se starejši sodrugi pritožujejo nad mlajšimi delavci radi njehove brezbrižnosti za socialistično gibanje. Meni se zdi, da je precej krivde na "starih", .ker ne znajo pridobiti mladino v svoj krog. Bil sem v neki naselbini član kluba, kjer se je "mlade" nekako zapostavljalo, češ, kaj vi veste! Sa-modržno nastopanje starih sodrugov napram mladim je slaba taktika in če mi dovolite močnejši izraz, sta-rokopitna. Mladina potrebuje nasvetov in poduka od starejših, izkušenih ljudi. Zato je naloga socialistov, da uče mladino, ji predavajo in vežbajo za agitatorična dela. Tisti klubi, ki se zavedajo tega, prospevajo. Kadar se kdo starejših sodrugov umakne, ga nadomesti eden od mlajših. Socialistični klubi se ne smejo 'starati', pač pa ohraniti mladeniško svežost. Mlajši sodrugi nočejo biti zapostavljani. Pri volji so delati s starejšimi člani. Ne branijo se nasvetov, pri tem pa zahtevajo tudi pravico izražati svoja mnenja in nazore. Med mladimi in starimi ne sme biti meje. Oboji morajo biti eno telo z enako voljo do dela. Prvi izpo-polnujejo druge in obratno. Toliko sem hotel reči mimogrede, ko ravno obnavljam naročnino na list. Mogoče sem kje v zmoti, ampak moje mnenje je tako, pravo ali nepravo. — F. C. Kapitalistična malina in delavstvo, GRAY, PA. — Delavci imajo navado, da se pritožujejo nad slabimi življenskimi razmerami in pri tem pridno, vsak na svoj način, vse vprek, brez vsakega smotra kritizirajo. Za izobrazbo se večinoma nič ne zanimajo. To je delavstvu v škodo. Vsa kapitalistična mašina, od bosov navzgor, je vzgojena in se mora neprenehoma vzgajati. V mestih vzdržuje neštete šole za vzgajanje svojih ljudi. Poleg tehnične in druge izobrazbe jih napaja s kapitalistično propagando. Vse to številno osobje, v službi kapitalizma, predstavlja mogočno organizirano silo. Malo je delavcev, ki bi jih to kaj zanimalo. Še manj jih je, ki bi se hoteli izobraževati v socialističnem smislu in delati v socialistični organizaciji. Le z veliko težavo je mogoče pridobiti mlačnega delavca, da se naroči na SVOJE glasilo, na list, ki se bori za njegove interese, ki ga bo vzgojil za razumnega borca, ako ga bo hotel čitati. Koliko slovenskih in jugoslovanskih delavcev je politično organiziranih? Malo! Tu nimam v mislih samo socialistično stranko, ampak tudi vse druge radikalne delavske struje. Seštejmo vse skupaj, in videli bomo, da je naša četa organiziranih borcev malenkostna v primeri z maso jugoslovanskega delavstva, ki je izven vsake organizacije. Recite ji, da je nazadnjaška in nezavedna, pa bo protestirala na vse grlo da jo žalite in napadate. J. S. Z. je organizirala posebno ustanovo pod imenom "Izobraževalna akcija J. S. Z." v katero pripadajo društva podpornih jednot in zvez ter socialistični klubi. Slednji pomagajo tej ustanovi na dva načina. Ampak glavni namen akcije je bil pridobiti društva, katerih ogromna večina članstva ni aktivna na polju razrednega boja in delavske izobrazbe. Lahko pa bi z rednimi gmotnimi prispevki pomagala vršiti to delo Jugoslovanski socialistični zvezi s tem, da bi društva pristopila k Izobraževalni akciji JSZ. Razveseljivo je, da je vendar precej društev, ki so včlanjena v Izobraževalni akciji. Toda pomislimo, koliko več bi ta akcija pomagala naši stvari, ako bi jo podpirala vsa takozvana napredna društva! Izobrazbe potrebujejo naši ljudje, zelo jo potrebujejo. Nesreča pa je, da se tega ne zavedajo, zato večina tudi noče podpirati takih akcij. Kadar se pritožujemo nad nezavedno maso, je nam v tolažbo zavest, da je luč močnejša kakor tema. Ako tudi je učiteljev, ki širijo socialistične nauke, danes malo v primeri s pridigarji teme, so naši nauki jačji in neizpodbitni. Z nami je razvoj, z nami je luč. Zmota se bo morala umikati resnici in nevednost znanju. To je resnica, ki je bila in bo. Ta nas navdaja z vedno novimi močmi, da gremo z delom naprej, zmerom naprej! — k. Obvestilo sodrugom v Clintonu, Ind. CLINTON, IND. — Kot znano, se je klub št. 41, JSZ., reorganiziral. Aktivnosti članov so precej živahne, kar znači, da bo ta klub žel še lepe uspehe na poljih našega gibanja. Na zadnji klubovi seji so člani sugestirali, da naj se povabi tukajšnjo dramatično društvo "Lavor" na sodelovanje z našim klubom na dramskem polju. Omenjeno društvo se lahko združi s klubom in postane njegov dramski odsek, če se pa to ne bi moglo izvesti, tedaj lahko vsaj sodeluje s klubom. V ta namen se bo vršila v petek dne 7. marca ob 7. zvečer pri sodrugu Juvancu izredna seja, na katero so povabljeni člani dramatičnega društva "Lavor" in članstvo kluba št. 41, da se pogovorimo o načinih in potih, ki bi vodila k tesnejšemu sodelovanju vseh prizadetih na polju dramske umetnosti. H koncu vam kličem: Udeležite se seje dne 7. marca v čim večjem številu! • * Frank Bregar, tajnik kluba št. 41. VAŽNA KONFERENCA ČLANSTVA J. S. Z. V CHICAGI. V petek dne 14. marca ob 8. zvečer se vrši v dvorani SNPJ. diskuzijska seja čikaških klubov J. S. Z. Predmet razprave bo akcija za gradnjo lastnih prostorov za JSZ. in Proletarca. Sodrugi in sodruginje, udeležite se te dis-kuzijske seje polnoštevilno. Priredba kluba št. 232 v Barbertonu dobro uspela. BARRERTON, O. — V soboto dne 23. februarja je priredil klub št. 232, JsSZ., veselico z glasbenimi, • pevskimi in dramatičnimi točkami ter deklamacijami. j Kljub hudemu mrazu, ki smo ga imeli tiste dni, je bila ^ udeležba zadovoljiva. Dramski odsek je v polni meri izvršil svojo nalogo. Glasbene točke (na piano in vijolino) so bile dobro igrane. Frank Poje je izborno deklamiral poem "V krvi". "Planinskega pastirja" je deklamirala gdč. Pečnik. Pevske točke so bile povsem zadovoljivo izvajane, če se pomisli, da je naš pevski odsek še mlad. Udeleženci so bili dobro razpoloženi in veseli, i^ česar sledi, da jih je program zadovoljil. Vsem, ki ste nam pomagali, bodisi v programu, bodisi z udeležbo, se na tem mestu zahvaljujemo za naklonjenost, s katero ste nam pripomogli do lepega uspeha. Čisti preostanek priredbe znaša $112. Naš klub se je zavzel biti aktiven tudi na polju prosvetnega dela, kot ste imeli priliko razvideti iz dosedanjih poročil. Ako bo v sodrugih dovolj vztrajne volje, bo postal v doglednem času velepomembna iz- _ obraževalna institucija v Barbertonu. Z enako energijo moramo vršiti svoje naloge v razrednem boju. Sodrugi, prihajajte redno k sejam, ki se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v dvorani društva Domovina. Agitirajte med somišljeniki, da se .! nam pridružijo. Za napredovanje našega pevskega zbora je važno, -j da prihajajo pevci redno na vaje. Upam, da bodo osta- ] li zboru enako zvesti v bodoče kakor so bili doslej. Mnogi, ki govore iz izkušenj v prošlosti, pravijo, da v Barbertonu ni imela še nobena kulturna organi- -j zacija dolgega življenja. Mi lahko spravimo take argu- 3 mente ob vrednost s tem, da napravimo iz odsekov na- J šega kluba delovne enote, ki bodo trajne in hotele ob- jj stati, neglede kakšne ovire se pojavijo. Vaje pevskega odseka "Prešern" se vrše dvakrat na teden, in sicer v torek in petek od 7. do 9. zvečer. Kdor ima veselje do petja, naj vstopi v naš zbor. H koncu naj še omenim, da sem prevzel tajništvo ; kluba št. 232, JiSZ. Kot član in kot tajnik želim, da de- j lamo za prospeh naše socialistične organizacije vsi ; skupaj složno in smotre.no, pa bomo imeli klub, ki bo v ponos naši naselbini in dika Jugoslovanske socialistične zveze. JOE TURSICH, tajnik kluba št. 232, JSZ. j Nov socialistični klub J. S. Z. v Ohiju. WARREN, O. — V naši naselbini smo ustanovili socialistični klub JSZ., v katerega je pristopilo sedem članov. Seje kluba se vrše vsako drugo nedeljo v me- ; secu ob 10. dopoldne v prostorih podpisanega. V klubov odbor za to polovico leta so bili izvljeni: Jacob Kotar, tajnik-blagajnik in organizator; Frank Kernic, zapisnikar. Nadzorni odbor: Eugen Mikus, Marko Rek, Kari Tomažin. Kakor drugod, tudi pri nas ni šlo brez težav. Treba je bilo agitacije in sedaj, ko je klub ustanovljen, upam, da bo prospeval in vršil svoje naloge. JACOB KOTAR. -i Waukeganski oder. V nedeljo 24. februarja sem se odpeljal v Wauke-gan, kjer je "Samostojni izobraževalni klub" vprizo-ril žaloigro "Cigani" v treh dejanjih, ki je bila tekom zadnjih par let sedaj drugič igrana. V igri nastopa devetnajst oseb. Režijo je vodil Rudolph Skala. Vloge je pravilno razdelil — to je, igralci in igralke so odgovarjale karakterjem, kakršne zahteva igra. Vinko Pivk v vlogi Radoslava Zajca je bil dober in zaljuboval se je, kakor zahteva vloga. Martin Jud-n,ič v vlogi Petra Brenka mi je najbolj ugajal. Cvetana je igral Rudolf Skala, Joe Rigler sodnika, Frank pierce odvetnika, Mary Steblay gositilničarko pri Kroni, njeno hči je predstavljala Mary Pierce, Frances Podboy natakarico, Cvetanovo soprogo Rezi Skala, njunega sinka Frances Hrovatin, Črneta Jakob Jera-la, Jurija je igral L. Kneževič, Katarino A. Furlan, Marijo Brajdičevo Tillie Varšek, Daniela Paul Gabick, dr. Packa Frank Brus in pisarja John Steblaj. Razun teh nastopijo v igri tudi orožnik in gostje. Vsi igralci in igralke so se potrudilile, da je vpri-zoritev dobro izpadla. V podrobnosti se ne bom spuščal. Kakor nobena igra, ki jo vprizore diletantje, tako tudi ta ni bila brez hib. Nekateri igralci premalo pazijo na izgovorjavo, par igralk in igralcev je bilo pretihih, kar odvrne pozornost občinstva z odra in prične s šepetanjem samo delati šum (nebodigatre-ba), toda kot sem dejal, igra v celoti je bila v danih okolščinah dobro vprizorjena. Igra bi se imela pričeti ob 2. popoldne. Pričela se je po 3. uri, ker ni občinstvo prišlo pravočasno. Udeležba tudi potem ni bila taka kot bi bila lahko. Kot je bilo rečeno v programih, je čisti dobiček namenjen za slikanje sob v Slov. nar. domu. Igralci in prireditelji se trudijo z vajami, z vsako igro je mnogo postranskega dela, in kljub temu je društvo sklenilo nakloniti dobiček v korist Domu. Občinstvo bi moralo to vpoštevati ter napolniti dvorano, ako noče ubiti v i-gralcih volje za nadaljno nastopanje. Sodrugi kluba št. 45 so mi pravili, da se tudi oni pripravljajo na vprizoritev ene dobre ruske satirične igre. Zadnjič so vprizorili Gorkijevo dramo "Na dnu" z velikim uspehom. Čul sem tudi, da bo žensko društvo SNPJ. vprizo-rilo komedijo "Velika repatica", ki jo je v tej sezoni vprizoril dramski odsek kluba št. 1 v Chicagi. ; Moje mnenje je, da je za dramsko umetnost v naselbini kakor je Waukegan-North Chicago veliko boljše, ako se jo koncentrira na eno organizacijo. To smo izprevideli v Chicagi, ko se je bivše Dramatično društva razpustilo in je prevzel vse njegove funkcije socialistični klub št. 1, ki je za negovanje dramske umetnosti izvolil posebni odsek. Klub št. 1 Je bil sicer že dolgo aktiven na polju dramske umetnosti, toda moči so se v prošlosti cepile, kar je bilo v škodo vsem prizadetim. Mislim, da bi bil klub št. 45 na mestu prevzeti to nalogo. Ako bi se vsi tisti zavedni rojaki delavci, k> delujejo sedaj na kulturnem polju v raznih organizacijah, zedinili za enotno organizacijo s potrebnimi °dseki v okrilju kluba št. 45, bi v teku par let videli, Pa se dalo na ta način opraviti veliko več dela z . oljšimi uspehi, kakor pa, če delujejo razne organiza-C|je samostojno. t Naselbina Waukegan-North Chicago je napredna. TOa svoj Dom, na katerega je lahko ponosna. Ne slu-1 Ji samo za zabavo, ampak tudi za resnično kultur- no središče. To kulturno središče pa bo še pojačano — vsaj jaz tako mislim — ako se bi delo koncentriralo. Večina rojakov v Waukeganu in North Chicagi (tiste, katerih središče ni Slovenski dom ampak cerkev, izvzamem) simpatizira s socialističnim gibanjem. Ako je temu tako, ni vzroka, zakaj ne bi šla naselbina naprej pred vsemi drugimi in kazala pot, ki vodi k nadaljnim vspehom. DONALD J. LOTRICH. Sodrug John Pippan bo govoril na shodu v Clintonu. V soboto 8. marca bo govoril v Clintonu, Indiana, sodrug John Pippan, tajnik italijanske socialistične federacije in urednik njenega glasila "La Parola del Po-polo". Nahaja se na agitaciji za italijansko federacijo in,-ob tej priliki bo nastopil tudi med slovenskim delavstvom. Govoril bo slovensko. Prostor in čas shoda je razviden iz letakov, ki so bili raznešeni po Clintonu. Udeležite se ga v čim večjem številu. Sodruginja Frances A. Tauchar na agitaciji v Kansasu. V začetku tega meseca je odpotovala v Kansas sodruginja Frances A. Tauchar na agitacijo za "Proletarca" in J. S. Z. V preteklem letu je dosegla pri delu za razširjenje našega glasila po zapadnih državah, v Kansasu, Pennsylvaniji itd., lepe uspehe. Z njenim sodelovanjem se je ustanovilo nekaj novih klubov in, dobila je več novih zastopnikov "Proletarcu". Apelirali smo že na sodruge in somišljenike v Kansasu, naj aranžirajo sestanke, na katerih bi sodruginja Tauchar predavala o aktivnostih naše Zveze in o agitaciji za razširjenje našega glasila. Na agitaciji v Kansasu bo dosegla uspehe le, če bodo z njo sodelovali naši sodrugi in somišljeniki. Čas je, da postanejo kansaške naselbine zopet aktivne in da dobi Proletarec v njih tisto zaslombo, ako ne še večjo, kot jo je imel nekdaj. Slovensko delavstvo v Kansasu je bilo zmerom na glasu kot razredno zavedno in aktivno v socialističnem gibanju. Bili so vzroki, najibrž opravičljivi vzroki, da so njihove aktivnosti nekako pojenjale, toda pri tem ne sme zmerom ostati. Slovensko delavstvo v Kansasu, nazaj v aktivne vrste pod socialistično zastavo! Država Washington v vrstah J* S. Z* Sodrug John R. Sprohar, Cle Elum, Washington, nam je večkrat poročal o poskusih organizirati socialistični klub. Prvi neuspešen poskus ni pokopal akcije, kakor je navada v mnogih krajih, ker so tisti, ki so hoteli da se klub ustanovi, ohranili vztrajnost. V pismu z dne 25. februarja poroča sodrug Sprohar, da je klub ustanovljen. Pristopilo je devet članov. Tajnik kluba je J. R. Sprohar. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V VERONI, PA, Sej^socialističnega kluba št. 241, JSZ., se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v prostorih sod. Ročk Lesarja. Sodrugi in somišljeniki, udeležujte se teh sej, ki so potrebne za našo izobrazbo in napredek. — Tajnik. Kandidatje socialistične stranke v Illinoisu. Socialistična stranka v Illinoisu je nominirala za prihodnje volitve sledeče kandidate: Andrew Lafin, Chicago, kandidat za governerja; Tilden Bozarth, Staunton, kandidat za podgover-nerja; Otto Branstetter, Chicago, kandidat za državnega tajnika; Samuel Block, Chicago, kandidat za generalnega pravdnika; Ansel M. Brooks, Rockford, kandidat za avditorja javnih fondov; John T. Whitlock, Chicago, kandidat za državnega blagajnika; George Koop, Chicago, kandidat za zveznega senatorja; Gus C. Sandberg, Canton, kandidat za kongresni-ka At Large; John C. Flora, Chicago, kandidat za kongresni-ka At Large. Razun teh so nominirani kandidatje za kongres-nike, državne senatorje itd. po posameznih kongresnih okrajih. Socialistični kandidatje za urade okraja Cook , (Chicago in okolica.) Okrajna organizacija socialistične stranke v Cook County je nominirala sledeče kandidate: Daniel Uretz, States Attorney; Raphael B. Green, Coroner; Pierce L. Anderson, Recorder; . Robert C. Densmore, Bailiff Municipal Court; Michael Ladevich, Clerk Municipal Court; Charles Pogorelec, Clerk of Circuit Count; n Max Silverman, Clerk of Superior Court; Adolph Dreifuss, Board of Review; Mauritis De Jong, Board Of Assessoris; Phillip Godina, Board of Assessors; Fred Ehling, Sanitary Trustee; Fred Frese, Sanitary Trustee; William Stelk, Sanitary Trustee. Razun teh je postavila naša stranka kandidate za kongresnike in državne senatorje v vseh čikaških o-krajih. Trije kandidatje na socialistični listi v Chicagi so člani J. S. Z. Socialistična stranka v Illinoisu je edina delavska stranka, ki bo imela svoje kandidate. V tej državi je sedež treh drugih delavskih istrank (Workers' Party, Federated Farmer-Labor iParty, Farmer-Labor Party in nekaj drugih samostojnih skupin), izmed katerih ni nobena mogla iti v volilni boj samostojno. Možno je, da bodo nekatere teh skupin indorsirale naše kandidate, kar pa jim ne bo prineslo mnogo glasov. Socialistična stranka mora računati v svoji kampanji na lastno moč. V torek dne 8. aprila bodo primarne volitve. Sodrugi in somišljeniki, udeležite se jih in oddajte vaš gas sociaističnim kandidatom. Agitirajte med drugimi delavci in jih pridobite, da bodo šli dne 8. aprila na yolišče in glasovali za naše kandidate. "Free Youth", glasilo Y. P. S. L., pričelo izhajati. Socialistična mladinska liga (Young People's Ser cialist League) je pričela izdajati mesečnik "Free Youth", ki izhaja v obliki magazina na 16. straneh. Prva številka je izborna~urejena; ker ima list dobre sotrudnike, obeta postati ena najboljših socialističnih mladinskih publikacij. Med sotrudniki so v prvi izdaji zastopani E. V. Debs, Willy Pogany, W. M. Feigenbaum, D. P. Berenberg, Clement Wood, Emanuel Blum, Gertrude Weil Klein in drugi. Gertrude Weil Klein je urednica, Morris Novik pomožni urednik in S. H. Friedman upravnik. (Socialistična mladinska liga (pridružena k ameriški socialistični stranki) je dobila z novim mesečnikom svojo uradno glasilo, ki zasluži, da mu naklonijo podporo vsi stariši in vsa naša mladina. Naročnina je samo $1 na leto in 55 centov za pol leta. Naslov: Free Youth, 7 East 15th Street, New York, N. Y. Naročnino na Free Youth sprejema tudi upravništvo "Proletarca". Agitatorji na delu. Naročnin na Proletarca so poslali: Anton. Ocepek, Pittsburgh, Pa................. Marko Tekavc, Canonsburg, Pa...................4 Mike Primozich, Library, Pa.....................3 Anton Maslo, Pursglove, W. Va...... ............3 Charles Pogorelec, Chicago, 111...................3 Jacob Kunstelj, Ely, Minn.......................3 John Lazar, Cleveland, 0.........................3 Jacob Kotar, Warren, O..................... ... 3 Christina Omahne, Clinton, Ind...................3 Max Martz, Buhl, Minn...........................2 John Kunstelj, Gross, Kans.......................2 John Korošec, Meriden, W. Va.....................2 E. Erznožnik, Red Lodge, Mont...................1 Peter Bukovec, Johnstown, Pa...................1 Anton Žagar, Sbeboygan, Wis...........................1 Frank Ludvik, Cleveland, 0.....................1 Anton Zalar, Lloydell, Pa........................1 John Kvantich, Morgan, Pa.......................1 Anton Divjak, Mulberry, Kan................... Josef Tursich, Barberton, O.......................1 Frank Cepirlo, Lorain, O.........................i Louis Sterle, Krayn, Pa......................... II Ali kaj storiš za širjenje Proletarca med Svoje tovariše? Ali si že mislil na ustanovitev socialističnega kluba v kraju, kjer živiš? Ker praviš, da si socialist, pokaži to tudi v dejanju! PREDAVANJA KLUBA ŠT. 1. V četrtek dne 6. marca ob 8. zvečer bo predaval v dvorani SNPJ., 2657 §o. Lawn-dale Ave., sodrug Anton Slabe o razvoju parlamentarizma v Angliji. V Angliji je danes na krmilu delavska stranka, dasi še ni večinska stranka, ki pa bo kmalu postala. Predmet, o katerem bo predaval sodrug Slabe, je zanimiv in važen. V petek dne 28. marca bo v dvorani SNPJ. predaval s. Jože Zavertnik o astronomiji. Vstopnina prosta za vse. Lokalnim organizacijam in članstvu socialistične stranke. Dragi sodrugi: To je moje zadnje pismo, ki ga naslovljam na vas kot tajnik socialistične stranke. Na seji eksekutive dne 9. februarja v St. Louisu, Mo., sem podal svojo re-signacijo, eksekptiva jo je sprejela in izvolila za tajnico sodruginjo Bertho Hale White. Vlzrok moje resignacije je, da potrebujem pre-membo po štiriletnem napornem delu v gl. uradu soc. stranke. V sedanjem stanju bi si ne upal podvzeti težkih nalog in odgovornosti voditi kampanjo v letu predsedniških volitev. Radi tega sem se čutil dolžnega napram sebi in stranki odložiti to službo in jo pustiti komu drugemu, ki bo boljše kvalificiran za delo, ki ga ima izvršiti v tem letu. Sodruginja White je popolnoma sposobna za naloge, ki jih je prevzela. V gl. uradu stranke je bila vposljena kot pomožna tajnica štiri leta. V našem gibanju ie že dolgo vrsto let. Poznana ji je zgodovina stranke, načini dela v uradu in rekordi; v letih, ko je bila vposljena v uradu in v času svojih prejšnjih aktivnosti v stranki se je seznanila z velikim številom aktivnih sodrugov po. vseh krajih Zedinjenih držav. Brez dvoma je eksekutiva poverila to službo pravi osebi, ki jo bo vršila v zadovoljstvo nji in članstvu. Ne skrbi me, da li bo ona dobro izvrševala svoje delo. Bolj v skrbeh sem, da li bo članstvo izpolnjevalo svoje dolžnosti tako kot bi jih moralo in kakor je za napredovanje stranke potrebno. Osebe, ki so vposljene v uradih stranke, ne morejo same vršiti vsega- agitatoričnega, propagandističnega in vzgojevalne-ga dela. Nesposobni in brezbrižni vposljenci v strankinih uradih lahko uničijo mnogo dela, ki ga izvrši članstvo, na drugi strani pa brezbrižno, neaktivno članstvo lahko spravi ob vrednost vse naporno delo, ki ga vrše strankini funkcionarji. „ Uspeh je odvisen od mene in tebe. Stranka nas vse*potrebuje, delo nas vseh je enako važno. Brez sodelovanja drug z drugim ni misliti na napredovanje. Ampak vsi mi, združeni roka v roki, lahko dosežemo v tem letu za našo stranko in za socializem ogromne uspehe. In mi hočemo uspehe 1 Dne 4. julija bo v Clevelandu konvencija, ki jo ie sklicala "Konferenca za progresivno politično akcijo". Od te konvencije je odvisno, da-li že v tem letu dobimo mogočno delavsko stranko, kateri bi pripadale velike unije, farmarske organizacije in socialistična stranka. Mi upamo, da bodo odgovorni faktorji teh unij spregledali in šli pod zastavo svoje stranke. Če pa se naši upi letos še ne uresničijo, če bo ta konvencija radi enega ali drugega vzroka za enkrat še odklonila formirati svojo federativno stranko, ostane polje socialistični stranki, ki ga bo znala izrabiti. Mi smo na delu in ostanemo. V vsakem slučaju je polje za našo propagando ugodnejše, kakor v kateremkoli letu po svetovni vojni. Razkritja teapotskega škandala, veteranskega biroja, in razkritja korupcije v drugih vladnih depart-mentih; odklonitev bonusa vojakom; gospodarsko propadanje malih farmarjev in, poskusi znižati davke velikim korporacijam na račun ljudstva, vse to je ustvarilo politično situacijo, katero moramo izrabiti. In Priliko izrabiti jo imamo sedaj. Štirje meseci, ki jih imamo do julijske konvencije, SQ za naše gibanje važnejši, kakor pa naslednji štirje meseci. Organizacijo moramo jačati sedaj! Socialistično stranko moramo utrditi v vseh državah. Skrbeti moramo, da pridejo naši kandidatje v vseh krajih na glasovnico. Vsa preliminarna dela morajo biti izvršena pred konvencijo. In to je naše prvo delo! Da ga bomo izvršili, je potrebno, da opravimo vsak svoj kos dela. Ne samo to. Stranka potrebuje gmotnih sredstev. Za podporo je odvisna od delavcev in nikogar drugega. Sodruginja White ne more delati opeke brez ilovice, ne graditi stranko, ne voditi kampanjo brez denarnih sredstev. Kot bivši tajnik vem, v koliki meri odvisi uspeh njenega dela od podpore, ki ji jo bodo nudili aktivni sodrugi, in kako mučno in težavno je, če sredstva ne prihajajo v zadostni meri. Naša stranka je za to leto izdala posebne znamke, ki jih bo prodajala svojim članom in simpatičarjem. Znamke so po 50c, $1 in $5. Stranka nikogar ne sili, da naj jih kupi. Apelira pa na članstvo in simpatičar-je, naj si jo vsakdo nabavi za vsoto, kakršno zmore. Te znamke s potrebnimi navodili bo razposlala sodruginja White vsem lokalnim organizacijam. Pripravite se že sedaj, da jih izvedete in s tem pripomorete stranki do sredstev, ki jih potrebuje pri delu za širjenje socialistične misli in, jačanje organizacije. Moja resignacija ne pomeni, da sem izgubil zanimanje za socializem ali se umaknil delu v stranki. Nitr najmanj ne. Ostal bom aktiven, v kolikor mi bodo dopuščale moje moči in storil bom kolikor največ bom mogel za našo skupno stvar. Ako ste bili zadovoljni z mojim delom, bom smatral za najboljše priznanje to, ako se lotite dela s povečano zvestobo do stranke in ji pomagate, da postane ena mogočnih so- Življenje. a Ko je nekega večera soprog odprl vrata svoje- ra ij ga doma, zaigral mu je smehljaj na ustnih. Sobe g g njegove hišice so bile počedene, miza pogrnjena g ffl in svojo soprogo je našel zaposleno pri peči. 0 a Ko je prihajal v prejšnjih mesecih ob večerih a g domov, je" vselej našel hišo v neredu, zmučeno ženo g M in jokajočega otroka. @ "Kaj se je zgodilo", je vprašal svojo ženo, ko S a je opazil zadovoljen izraz na njenem licu. S 1} "Ne moreš si misliti, zato ti moram povedati. §| g Danes zjutraj je prišla k nam gospa Smith in ko @ S je zagledala grde izpahke na Aninem telesu, me ij g) je vprašala, če sem jih skušala odpraviti. Rekla S g mi je, da je ona rabila mazilo, o katerem je pre- a |j pričana, da bo ozdravilo otroka. Pojasnila sem ji, Ij @ da smo poskusili vse, toda brez uspeha. Nato je a šla domov in prinesla lonček tega mazila. ra Ij Gospa Smith je dela to mazilo na otrokovo kožo a S in otrok je postal miren. s a Ko boš šel nocoj k brivcu, želim, da stopiš v le- B a karno in kupiš lonček BI&MOLATA, ki stane samo il] [I 50c. Ako ga nimajo v lekarni, tedaj ga bomo na- § 1 ročili naravnost od WALINDER LABORATORT, | a 4452 Wilson Ave., Chicago, 111." (Adv.) g cialističnih strank na svetu. Največja zaupnica, ki bi jo mogel dobiti, bi bila, da stranka izrabi priložnosti, ki se ji nudijo v tem letu, na vseh straneh in postane resnična politična sila delavskega razreda. Pri vsem tem delu vam obljubljam svojo pomoč, ob enem pa računam na pomoč stranki od vseh vas, s katerimi sem imel priliko delati zanjo vsa ta leta. S sodružnim pozdravom, Otto Branstetter, bivši tajnik socialistične sttranke. Listu v podporo. IV. Izkaz. CLINTON, IND. — Christina Omahne, $1.40; John Skoff, $1.00; John Žetko, 50c; Joe Grac- ner, 25c. (Poslala Christina Omahne)......$ 3.15 RITTMAN, O. — John Petek ................ 2.00 TORONTO, O. — Paul Chesnik ............ 1.00 GiLENCOE, O. — Ignatz Žlemberger.......... 1.00 CHICAGO, ILL. — Frank Pečnik ............ 1.00 HOUSTON, PA. — Nikolaj Krasna .......... 1.00 MILNER, GOLO. — John, Trocha.............85 LLOYiDELL, PA. — Anton Zalar,.............25 EXPEDIT, PA. — Tony Ukmar...............25 VBRONA, PA. — Frank Trebeč ......%........25 Skupaj...............................$ 10.75 Prejšnji izkaz ........................ 96.66 SLOVENSKEMU »ELAVSTVU V HERMINIE. PA. Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu po seji društva Prostomisleti, it. 87, SNPJ., r društveni dvorani. — Rojaki, pristopajte t naše vrste! — Anton Zornik, Box 292, Hermlai«, Pa. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba St. 27. se vrie vsak« drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2.30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrug« je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatiii-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako p» magajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva nal< ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri te» pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ., se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem Domu, 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na dnevnem redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti. Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, da ji pridobivamo novih članov. — Organizator. Slovenski delavci, skrbite,