LJUBLJANSKI ZVON MESEČNIK Zft KNJIŽE-UN05T IN PR05UET0. LETNIK XL. 1920. ŠTEVILKA 5. /&¦ xy>>n*j& STANO KOSOVEL: INTERNACIJA. Polno obrazov!... In vsak obraz -priča, kako mu je v dušo mraz, in mora iti. In pred obrazi gre srep bajonet: Naš si! Kaj bi s teboj tvoj svet? Naš moraš biti! Suženj, ujet si, za temo rojen! Kako si zašel sploh v ta solnčen sen, v sen o svobodi? Sen o svobodi — ta sen je zlat. A ona — ženska — ne sili na vrat, treba je vstati, zavojevati jo, in potem sama priteče v topli objem in se uda ti. Kdo še veruje v pravice ukaz? Glej, le poglej, kako gre naš plaz z gore v dolino! Gre in grmi, da odmeva povsod in se vali vam šibkim na pot, vi pa ne veste in še ne vidite, da je zaman srd in sovraštvo in pogled solzan Stopi hitreje! —y(J> >-o? Kug y~ S*Jl >^A/\J-€A^ ¦/