DOLENJSKI GOZDAR glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto letnik XX marec 1983 St. 3 Za leto 1983 načrtujemo majhno rast Oblikovanje načrta poslovanja po predpisih Načrt poslovanja za 1983 smo sestavili na podlagi dveh planskih listin. Prva nosi naslov „Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohod-ka“, drugo pa lahko imenujemo izhodišča za plan 1983. Obe listini obsegata zastavljene cilje in poti za doseganje le-teh. Razlikujeta se najbolj v tem, da so v dogovoru bolj določno postavljeni cilji, ki so opredeljeni v resoluciji o politiki razvoja družbenega plana SRS, izhodišča pa zajemno cilje, ki smo jih postavili delavci v temeljnih organizacijah. V primeijavi s prejšnjimi leti je dogovor tudi močno spremenjen. Lahko bi še rekli, da je zelo zapleten in za nekatere dejavnosti težko sprejemljiv. Načrtujemo samo 10-od-stotno rast dohodka Kar se tiče celotnega prihodka vseh temeljnih organizacij, smemo zapisati, da tako nizke minimalne rasti nismo načrtovali že več let. To pomeni, da sodi gozdarstvo med dejavnosti, ki bodo morale letos gospodariti v posebno težkih razmerah. Vzroka za tako stanje sta dva: enak obseg proizvodnje in počasnejše naraščanje prodajnih cen lesa. Za obseg proizvodnje je znano, da je gozdarstvo že 1982 in za naslednja tri leta prevzelo povečano obveznost sečnje zaradi nadomeščanja uvoženih surovin. V rednih razmerah bi tolikšen obseg proizvodnje dosegli šele 1985. Zato se blagovna proizvodnja letos in naslednja leta količinsko ne bo povečevala. Tako smo na primer leta 1981 načrtovali 197.370 m3 blagovne proizvodnje, 1982 208.100 m3 ali 5,5 odstotka več. Letos, ko načrtujemo enako blagovno proizvodnjo, 208.100 m3, lahko načrtujemo rast celotnega prihodka samo na osnovi prodajnih cen. Do sedaj nam je znano, da se bodo le-te povečale le za nekatere sortimente. Za hrast se bodo celo znižale, za drva pa ostale nespremenjene. Na podlagi načrta blagovne proizvodnje in njene strukture predvidevamo, da se bo povprečna prodajna cena za 1 kubik lesa povečala za okoli 11 odstotkov. Zaradi enakega obsega proizvodnje načrtujemo le za 11 odstotkov večji celotni prihodek vseh temeljnih organizacij. Z večjo negotovostjo načrtujemo rast materialnih stroškov, ker še ne vemo, kako se bodo spreminjale cene materialov in storitev. Najverjetneje bodo zaradi cen materialni stroški rasli hitreje od celotnega prihodka. Zato jih lahko zmanjšamo samo z manjšo porabo. Če štejemo zraven še amortizacijo, ki se bo zaradi ponovne cenitve osnovnih sredstev povečala za okoli 40 odstotkov, moramo načrto- vati porast materialnih stroškov največ za 10 odstotkov. Načrtovana rast celotnega prihodka in materialnih stroškov nam obeta le za 10 odstotkov večji dohodek. Povečanje dohodka samo zaradi višjih cen ne sme biti osnova za nominalno povečanje osebnih dohodkov Pogoji za pridobivanje dohodka se naglo slabšajo. Se večje omejitve moramo upoštevati pri načrtovanju razporejanja dohodka in oblikovanju osebnih dohodkov, kijih predpisuje že v začetku omenjeni dogovor. Pri 10-odstotni rasti dohodka lahko povečamo osebne dohodke največ za 2 odstotka, za nadaljnjih 4,5 odstotka pa jih lahko povečamo, če bodo ob polletnem obračunu uspeha poslovanja razvidni naslednji delovni in poslovni rezultati: proizvodnost, gospodarnost, donosnost in večji izvoz. Više v Rogu je bila letošnja pozna zima s snegom bolj radodarna kot v dolini. Sneg v gozdu ustvaija polno zanimivih in lepih podob. Takole je oblekel vitko, osamljeno smreko. (17. februarja; foto: Alojz Puhan) To pomeni, da morajo osebni dohodki rasti za 80 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Po lanskem dogovoru so lahko rastli osebni dohodki počasneje od rasti dohodka za 8 odstotkov in bi pri 10-odstotni rasti dohodka lahko osebne dohodke povečali za 9,2 odstotka. Še drugače povedano, za temeljne organizacije, ki ne bodo uspele dokazati, da niso povečale dohodka samo na podlagi višjih prodajnih cen, temveč tudi z boljšo proizvodnostjo, gospodarnostjo in donosnostjo ter večjim izvozom, pomeni za 80 odstotkov počasnejša rast osebnih dohodkov v resnici zamrznitev le-teh. Kako lahko povečamo proizvodnost dela, je prvo vprašanje, na katerega moramo odgovoriti. Na podlagi tistega, kar smo že povedali o blagovni proizvodnji, katere obseg je enak lanskemu načrtu, nimamo večjih možnosti, čeprav obstajata dva načina za povečanje proizvodnosti dela. Prvič, da dosežemo enako proizvodnjo z manjšim številom zaposlenih. Manjše število delavcev pa bi to zmoglo, če bi izboljšali opremljenost za delo in organizacijo dela, bolje usposobili delavce in če bi delavci bolje izkoristili delovni čas. Drugič, da z enakim številom zaposlenih povečamo obseg proizvodnje. V letošnjem letu lahko povečamo obseg proizvodnje samo tako, da opravimo poleg rednih načrtovanih gozdnogojitvenih del še vsa lanska neizvršena gojitvena dela. Pri obeh načinih povečanja proizvodnosti moramo računati tudi na ugodnejše vremenske razmere. Za koliko odstotkov bi lahko povečali proizvodnost dela, pa je drugo vprašanje, na katerega je zaradi slabe izbire enotnega merila nekoliko teže odgovoriti. Nemogoče je sešteti m3 in ha, (Nadaljevanje na 26. str.) zato moramo celotni obseg proizvodnje ene temeljne organizacije za dve obdobji preračunati v ure na podlagi veljavnih normativov. Ce bo koeficient proizvodnosti letošnjega obračunskega obdobja v primerjavi z lanskim enakim obračunskim obdobjem za 1 odstotek večji, bomo lahko povečali tudi osebne dohodke za enak odstotek. Koeficient proizvodnosti izračunamo tako, da število ur, ki predstavlja celotni obseg proizvodnje temeljne organizacije, delimo s poprečnim številom zaposlenih. Z vidika gospodarnostije poslovanje bolj uspešno, čim večji celotni prihodek dosežemo ob danih materialnih stroških skupaj z amortizacijo ali čim manjši so stroški pri doseganju danega celotnega prihodka. Po dogovoru moramo prikazati gospodarnost s koeficientom, ko primerjamo celotni prihodek z materialnimi stroški in amortizacijo. Koeficient nam pove, koliko dinarjev celotnega prihodka smo uresničili pri 1 dinarju stroškov. Na ravni GG smo 1981 za 1 dinar stroškov pridobili 2,31 dinaijev celotnega prihodka, lani pa je koeficient gospodarnosti znašal le 2,02, kar pomeni, da smo bolj kot prihodke povečali stroške: gorivo, razstrelivo, elektrika, storitve drugih itd. Če se bodo letos prodajne in nabavne cene povečale v enakem razmerju kot lani, bo koeficient gospodarnosti za toliko odstotkov večji, za kolikor bomo zmanjšali porabo materiala. Za enak odstotek bomo lahko povečali tudi osebne dohodke. Tudi v kazalniku donosnosti se zrcali uspešnost poslovanja. V zasebnem življenju merimo donosnost z letnimi obrestmi v primerjavi z vloženim zneskom. Namesto zneska obresti imamo v delovni organizaciji dobiček ali akumulacijo, vloženemu znesku pa so podobna poslovna sredstva. Če oba različna zneska med seboj primerjamo, dobimo v zasebnem življenju v odstotku izraženo donosnost glavnice, v delovni organizaciji pa koeficient donosnosti poslovnih sredstev. Donosnost glavnice je tem večja, čim višje so bančne obrestne mere, donosnost poslovnega sklada pa bo tem večja, čim večji dobiček bomo pridobili z danimi poslovnimi sredstvi. Dogovor o razporejanju dohodka opredeljuje donosnost nekoliko drugače. Po njem primerjamo poslovna sredstva z dohodkom in ne z akumulacijo. Zato lahko ta kazalnik imenujemo koeficient dohodkoVnosti poslovnih sredstev. Povečanja donosnosti zaradi ponovne cenitve osnovnih sredstev ne predvidevamo, ker se bodo tako poslovna sredstva povečala najmanj za toliko, kot dohodek. Na koncu nam ostane samo še izvoz, ki nam daje možnost za kak odstotek povečati osebne dohodke. Povečanja izvoza Povečana proizvodnja Leta 1982 smo iz družbenih gozdov oddali 141.730 m3, iz zasebnih pa 67.070 m3 lesa, kar pomeni za 3 oziroma za 23 odstotkov večjo proizvodnjo kot prejšnje leto. Glede na plan je proizvodrtja presežena za 2 odst. v družbenem in za 3 odst. v zasebnem sektorju. S tako proizvodnjo smo dosegli raven, ki bi jo sicer po rednih gozdnogospodarskih načrtih dosegli šele leta 1985. To pa zato, ker je bilo gozdarstvu naloženo, da z večjo proizvodnjo lesa prispeva svoj delež k splošnim prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva. Z večjo proizvodnjo smo dobavili več lesa lesni industriji, ki bi sicer morala les uvažati. Z večjo proizvodnjo gozdarstva so se za zdaj še ne predvidevamo, ker smo glede tega odvisni od izvoznega dovoljenja. V povzetku smemo še zapisati, da nas zaostreni pogoji za gospodarjenje silijo tako daleč, da se bomo morali sprijazniti z naslednjim: prvič, standard vseh zaposlenih ne ustreza rezultatom poslovanja iz preteklih let, in drugič, že letos moramo začeti deliti dohodek zmanjšale potrebe po uvozu lesa in izboljšala se je plačilna bilanca republike in države. Raven proizvodnje, dosežene v preteklem letu, ne bomo mogli več zviševati v tem srednjeročnem obdobju. To bo posebna težava za našo delovno organizacijo, ker v gozdarstvu ni možno brez večje sečnje lesa povečevati obsega proizvodnje in s tem ustvarjati večji dohodek. Celotni prihodek za 36, stroški pa kar za 52 odstotkov večj i Na podlagi takega obsega proizvodnje v gozdarski stroki in s poslovanjem drugih dejavnosti v DO, ki so posredno ali neposredno vezane na to proizvodnjo, je dosežen celotni prihodek 1.028,537.125 din, kar le na podlagi resničnih doseženih rezultatov poslovanja. Ker je standard zaposlenih večji od resničnih doseženih rezultatov poslovanja, se bodo osebni dohodki najprej močno znižali in šele kasneje jih bomo lahko povečevali v sorazmerju s pravimi rezultati dela in poslovanja temeljne organizacije. znaša 36 odst. več kot v preteklem letu in 10 odst. več kot po planu. Iz celotnega prihodka moramo najprej pokriti materialne stroške, ki so doseženi v višini 471,161.716 din ali za 52 odst. več kot v preteklem letu za 21 odst. več kot po planu. Materialni stroški so torej rasli hitreje od celotnega prihodka, kar se negativno odraža pri dohodku, čistem dohodku in pri osebnih dohodkih. V materialnih stroških zavzemajo znaten delež stroški odkupa. Tako so znašali lani 148,294.020 din, leta 1981 pa 98,169.425 din. Če odkup odštejemo od materialnih stroškov v obeh obdobjih, se indeks gibanja materialnih stroškov brez odkupa ne spremeni, kar pomeni, da so stroški dejansko naraščali hitreje od celotnega prihodka. Težke gospodarske razmere so delovale na našo dejavnost negativno, saj so stroški proizvodnje naraščali znatno hitreje kakor naše prodajne cene. fposlovni uspeh Gozdnega gospodarstva Novo mesto V letu 1982 v primerjavi z letom 1981 in planom 1982 Za p št -llemeoti Doseženo od 1 1 -31 12 81 Plan 1982 Doseženo 1 1 -31-12.82 Indeks do 82/81 dos,82/pl 1 Celotni prihodek 756.946.o52,6o 939 -o47.980,00 1 o28 537.125,67 136 llo 2 Materialni stroški 5o9-550.757,19 389 615 4oo,oo 471.161 716,92 152 121 3 Amortizacija 17-939-721,oo 36,317^11o,oc 39 128,894,oo 218 I08 4 Dohodek /1 2-3/ 429 480 574,41 531 115 47o,oo 518 246.514,75 121 98 R Obveznosti iz dohodka 166.118.567,00 2o6.114.74o,00 200.485 519,75 121 97 6. Cisti dohodek /4-8/ 263.362 2o?,41 5o7.000,73o,00 317.76o.995,oo 121 34 7. Za osebne dohodke 134,277 723,48 184 471 815,00 193 636,958,58 126 lo5 8 Za sklade /6-7 ali 9+lo +11+12/ 1o9.o84 483,96 122528.91^,00 124 124 o36,42 114 lol 9 Za poslovni sklad 75-724,488,89 87.256.0l8.00 79.227 867,99 lo5 91 lo Za rezervni sklad lo 148.983,83 12.152.873,00 12.267-353,8o 121 lol 11.. Za sklad skupne porabe • prosti del 12.015.083,92 lo 39o.959,00 18.489 114,38 154 178 12. Za sklad skupne porabe-stan . del 11.195 927,30 12.729 065,00 14.139 7oo,25 126 1x1 13. Povprečno štev.zaposl. 73o 73o 767 lo5 lo5 14 - Povprečni neto OD 13 2o4 14 .886 15 6l0 118 lo5 lr>. Izpl sred.skupne porabe prosti del 8 659.138,00 12.351 499,85 IA3 V J JANEZ RUSTJA / "N Zaključni račun _______z_______________________________/ V TEŽJIH RAZMERAH VEČ KOT ZADOVOLJIVO Dvakrat več amortizacije Poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva Novo mesto v letu 1982 Amortizacija je dosežena v znesku 39,128.894 din, kar je zaradi novih amortizacijskih stopenj (veljale so od 1. 1. 1982) 2,18 krat več kot prejšnje leto. Te stopnje so bile znatno višje kot prejšnja leta. Poleg novih stopenj vplivajo na amortizacijo še nova osnovna sredstva, saj smo nanovo nabavili skupaj z nedokončanimi investicijami v letu 1982 za 80,103.473 din osnovnih sredstev. Poleg tega se osnovna sredstva ob koncu vsakega leta revalorizirajo, kar pomeni višjo osnovo za obračun amortizacije. Revalorizacijski količniki so z zakonom predpisani in so bili 1982 znatno višji kakor v preteklih letih. Od dohodka odvisni osebni dohodki Dohodek dobimo, če od celotnega prihodka odštejemo materialne stroške in predpisano amortizacijo. Dohodek 518,246.514 din je kar za 21 odst. večji kot v letu 1981 in znaša 89 odst. načrtovanega. Dohodek je važen kazalec gospodarjenja. Od njegovega gibanja je odvisno tudi gibanje osebnih dohodkov. Ker so se 1982 bistveno spremenile amortizacijske stopnje, se za porast osebnih dohodkov uporablja primerljivi dohodek, t.j. dohodek, povečan za amortizacijo po minimalnih stopnjah v obeh primerjalnih obdobjih. Primerljivi dohodek je dosežen v letu 1982 z indeksom 125, kar nam daje možnost za dvig osebnih dohodkov za 21,5 odst. Dejansko smo povečali osebne dohodke za 25,51 odst. Stimulacija pri izvozu za osebne dohodke znaša 2,42 odst., tako da znaša skupni možni porast osebnih dohodkov 23,92 odst., kar pomeni, da smo izplačali za 1,59 odstotka več osebnih dohodkov, kot bi smeli po dogovoru. To prekoračenje mase znaša 1,26 odstotka od letne mase osebnih dohodkov. Za osebne dohodke smo namenili 193,636.958 din. V tern znesku so tudi osebni dohodki nanovo zaposlenih delavcev. V letu 1982 smo povečali število zaposlenih za 5 odst. Neto osebni dohodek na delavca je dosežen v višini 15.610 din, kar je za 18 odst. več kot v preteklem letu. Prekoračene osebne dohodke bomo morali opravičiti pri izvršnih svetih občin. Opravičili jih bomo z večjo sečnjo lesa, s sečnjo v Brkinih, Zap. št. Elementi • SKUPAJ GG TOZD NOVO MESTO TOZD STRAŽA TOZD PODTURN TOZD ČRMOŠNJICE TOZD ČRNOMELJ 1. Celotni prihodek 1.028.537.125 109.289.032 133.739.466 142.731.885 91.491.165 80.025.695 2. Materialni stroški 471.161.716 48.446.004 43.222.730 39.877.311 29.829.003 28.436.055 3- Amortizacija 39.128.894 4.826.370 4.899.666 4.415.673 3.858.731 3.566.000 k. Dohodek (1-2-3) 518.246.514 56.016.657 85.617.070 98.438.900 57.803.431 48.023.639 5. Obvezn.iz doh. Čisti dohodek 200.485.519 21.388.631 27.647.089 42.135.639 23.447.259 17.796.849 6. 317.760.995 34.628.025 57.969.980 56.303.260 34.356.171 30.226.789 7. Za osebne doh. 193.636.958 24.933.628 26.679.145 24.950.597 19.285.664 23.936.298 8. Za skl.skup.(6-7) 124.124.026 9.694.397 31.290.835 31.352.663 i5.O7O.5O7 6.290.491 9- Za rez.skl. 2,5 % od dohodka 12.267.353 1.400.416 2.140.426 2.460.972 1.445.085 1.200.591 10. Za skl.skup.por.(skup.) 32.628.814 3.667.675 3.704.612 7.609.804 2.377.909 2.790.924 od tega - stan.d.med let. 8,539.700 1.194.069 1.226.115 1.145.390 752.975 837.320 - stan.d.po ZR 5.600.00 504.101 485.431 476.096 359.405 443.423 - regr.za preh.900 dih na zap.za napr.del. 1.479.600 64.800 64.800 97.200 129.600 108.000 - dr.d.skl.sk.por. 13.500 din na zap . 10.248.282 1.458.000 1.404.000 1.377.000 1.039.500 1.282.500 - za dr. sl. -km.kom.0. 2.761.232 446.704 524.266 514.118 96.428 119.681 11. - za izg.del.menze Za poslov.skl.(skup.)(8-9-10) 4.000.000 79.227.867 4.626.305 25.445.795 4.000.000 21.281.886 ll.247.512 2.298.975 od tega - posoj.za nerazv. - združ.za ceste 9.771.990 918.458 2.336.967 2.700.970 847.653 303.352 3.726.223 336.395 1.085.792 1.087.937 493.039 218.280 - združ.za luke 987.892 89.188 287.875 288.444 130.681 57.872 - združ.za el.gosp. - za nafto in plin 2.265.696 204.551 66O.236 661.541 299.702 132.729 2.008.067 181.285 585.138 586.294 265.689 117.632 - za železnice 2.287.322 206.490 666.494 667.811 302.686 133.987 - za druga združ. dom uč.v Postojni 1.400.100 204.974 206.934 199.234 152.750 187.613 Del posl.sklada, ki ostane TOZD 56.780.575 2.484.960 19.616.356 15.089.651 8.755.308 1.147.508 Zap. št. . TOZD Elementi TRAJLIN GR. TOZD VRT. IN H. TOK NOVO MESTO TOK ČRNOMELJ TOK TREBNJE DSSS 1. Celotni prihodek Materialni stroški 106.202.032 28.808.022 144.660.564 96.296.O37 54.757.264 40.535.959 10.488.665 2. 52.210.116 14.174.174 105.093.051 68.130.866 31.253.737 3- Amortizacija 12.365.983 558.100' • 475.745 717.051 950.649 2.494.926 4. Dohodek (1-2-3) 4i.625.932 14.075.748 39.091.767 27.448.120 22.552.878 27.552.367 5. Obvezn.iz doh. Čisti dohodek ll.7i7.49O 4.111.991 21-391.706 15.136.329 10.172.181 5.540.350 6. 29.908.442 9.963.757 17.700.061 12.311.791 12.380.697 22.012.017 7. Za osebne doh. l8.O29.526 7.738-.-521 14.012.206 9.181.714 7.642.463 17.247.191 8. Za skl.skup.(6-7) ll.878.9i5 2.225.235 3.687.854 3.130.076 4.733.233 4.764.825 9. Za rez.skl. 2,5 % od dohodka 1.040.648 351.893 977.294 686.203 563.821 _ 10. Za skl.skup.por.(skup.) 2.548.157 1.198.587 1.925.501 1.107.279 933.536 4.764.825 od tega - stan.d.med let. 909.365 370.758 653.886 317.001 316.340 816.478 - stan.d.po ZR 298.727 163.366 247.383 177.369 144.695 2.300.000 - regr.za preh.900 din na zap.za nepr.del 140.400 54.000 64.800 54.000 54.000 648.000 - dr. d.skl.sk.por. I3.5OO din na zap. 864.000 472.500 715.500 513.000 418.500 703.78? - za dr.sk.-km.kom.0 335.665 137.962 243.932 45.908 - - - za izg.del.menze - - - - - - 11. Za poslov.skl.(skup.)(8-9-10) 8.290.104 674.754 785.059 1.336.593 3.240.875 _ od tega - posoj.za nerazv. - združ.za ceste 1.464.637 122.487 388.299 233-887 455.275 - 26.564 77.215 127.968 108.613 164.416 - - združ.za luke 7.040 20.472 33.928 28.796 43.591 - - združ.za el.gosp. - za nafto in plin 16.147 46.952 77.313 66.044 99.976 - 14.314 41.611 68.962 58.532 38.604 - - za železnice 16.308 47.397 78.551 66.670 100.924 - - za druga združ. dom UČ..V Postojni 139.309 69.584 108.227 73.505 57-964 _ Del posl.sklada, ki ostane TOZD 6.605.786 249.031 98.692 700.543 2.230.121 - Leta 1982 opravljena gozdnogojitvena dela PLAN PRIPRAVA TAL P0G0ZD0V. OBZETEV ČIŠČENJE REDČENJE OST.D. VARSTV. V R E D N 0 J 3 T TOZD, TOK IZVR.O.PO.NS IN.N. OSN. IN. N. PRVA DRUGA ME,GŠ,NS PRVO DRUGO 0, N, V POSEK GOJENJE ODKAZILO SKUPAJ % ha ha ha ha ha ha ha ha ha URE m3 DIN DIN DIN TOZD NOVO M. Plan Izvr. % 8.95 8.69 97 6.00 8.35 139 11.24 11.58 103 6.00 7.54 !25 103.25 103.77 95 78.55 81.70 104 177.85 171•80 97 51.50 203.30 49.51 227.10 96 109 1754 10-?6 6? 355.00 10256504 717-55 10377240 84 101 1672500 1672800 100 11929304 12050040 101 TOZD STRAŽA Plan Izvr. % 7.40 4.15 56 2.43 2.08 85 5.20 6.16 119 2.43 2.43 100 39.00 76.30 195 51.90 0 73.“u 96.03 131 80.63 203.90 61.9? 128.50 76 63 1984 926 47 6120.00 8726.32 14? 9227984 8783230 95 . 1985100 I9S51OO 100 11213034 IO76833O 96 TOZD PODTURN Plan Izvr. % 41.00 42.60 104 - 6.50 7.81 120 - «5-10 7?. 90 86 li. PO 2.50 30 99.00 94.75 96 14.50 32.00 12.40 25-50 85 ?0 2456 1976 Bi 5065.00 5150.19 102 6481339 6423501 99 2735220 2735220 100 9216559 9163721 99 TOZD ČRMOŠNJ. Pl an Izvr. * 9-50 10.10 106 1.00 8.50 6.70 79 2.00 56.OO 50.30 90 6.00 •3.00 134 126.00 95.00 76 3 .00 50.00 52.90 47.10 139 94 5170 140 . 3 2345.00 1743.91 74 7326837 5808339 74 1982400 1952400 100 9809237 7790739 79 TOZD ČRNOMELJ Plan Izvr. % 14.00 17.30 32.30 18.03 14.00 19-88 32.00 23. 87 170.00 187.35 3?. 00 160.70 137.10 90.00 190.00 90.10 239-30 3486 ?3l? 360.00 206.00 13859923 13354879 96 1608120 1603120 100 15463043 14962999 97 TOK TREBNJE Plan Izvr. % 0.40 0.55 138 1.00 0.40 0.55 138 2.00 26.45 12.00 45 : 60.37 13.80 ?3 9.00 lC.56 11.70 130 36? 86 24 91.50 3.47 4 210762? 756324 -36 132600 132600 100 2240222 888924 40 DRUŽ.GOZDOVI Plan Izvr. % 81.25 33.39 103 41.73 29.46 70 45.34 42.45 52.63 35.34 115 83 484.80 176.65 502.6? 9?.?0 104 5? & 37 283.63 702.76 268.53 667.50 95 95 1521? 14826.50 49760209 6526 16547.44 45508515 43 112 91 1011Ć240 10116240 100 59376449 55624755 93 TOK NOVO M. Plan Izvr. % 25.70 30.5? 119 13.00 9.25 71 25.70 35.31 137 13.00 168.05 3.70 146.42 28 9? 27.80 14.04 5? 222.05 193.32 37 130.30 57.10 86.06 15.95 66 ?8 1690 529 : 14605616 12205350 84 663OI6? 6630162 100 21235778 18835512 89 TOK ČRNOMELJ Plan Izvr. % 17.30 13.93 30 32.00 32.46 101 17.80 42.00 15.75 43.59 •38 104 196.70 221.23 113 3.00 100.50 66.46 66 6.00 83.00 1°.?5 11.10 300 1? 2186 17? 8 64.00 6.50 10 11367415 9641693 35 3814657 3814657 100 15152072 13456350 89 TOK TREBNJE Plan Izvr. % 4.25 3-75 88 2.00 4.25 6.20 146 4.50 48.18 23.05 4;' : 9”. 50 66.75 68 12.00 20.00 29.10 1.00 -4? 5 pr? 160 53 41.50 6.62 16 35109‘‘’3 2785145 79 1659735 1659735 100 5170718 4444880 86 ZASEB.GOZDOVI Plan Izvr. % 47.25 43.20 102 47.00 41.71 89 47.75 57.26 120 59.50 47. ?? 79 412.93 390.70 94 3O.-O 14.04 45 '171.05 376.53 22 14-'. 30 165.10 133.41 2°.05 90 17 4143 861 21 105.50 ?9484oi4 12104554 13.1? ?463?lB9 12104554 1? 84 100 41588560 36736743 88 GG NOVO M. Plan 128.50 Izvr.131.59 88.73 71.17 : 93.59iOl.93 L09.94 82.63 897.73 r93.3? 207.45 111?. 106.24 935.01 4jl.93 ?67. '6 401.94 695.55 19360 14932.OO 79?44?23 73?7 1656O.56 70140704 22220794 22220794 101465017 92361498 % 103 30 117 81 100 51 83 93 °,0 5? 111 39 100 91 z večjo proizvodnjo drv zaradi energetske krize in večjim zaposlovanjem v zasebnem sektorju. Za 200 milijonov obveznosti iz dohodka Obveznosti iz dohodka so dosežene v višini 200,485.519 din. V njih so zajeti tudi biološka amortizacija, renta, del dohodka za financiranje skupnih služb in del internih obveznosti. K obveznostim sodijo še prispevki iz dohodka samoupravnim interesnim skupnostim, ki jih plačujemo glede na dohodek ali pa v zvezi z osebnimi dohodki, zavarovalne premije, bančne obresti in podobno. Obveznosti iz dohodka so za 21 odst. višje od preteklega leta in znašajo 97 odst. načrtovanih. Čisti dohodek dobimo, če poravnamo iz dohodka obveznosti iz dohodka. Čisti dohodek znaša 317,760.995 din inje za 21 odst. večji kot v letu 1981 in za 4 odst. od načrtovanega čistega dohodka. Za sklade nam je ostalo 124,124.036 din ali 14 odst. več kot v preteklem letu in za 1 odst. več kot po planu. Od tega je namenjeno za poslovni sklad 79,227.867 din ali 5 odst. več kot preteklo leto. Ta sredstva v celoti ne ostanejo podjetju, temveč iz poslovnega sklada združujemo še sredstva za kreditiranje nerazvitih, za ceste, za luke, za elektrogospodarstvo, za nafto in plin, za železnice in za druga združevanja. Skupaj združena sredstva po zaključnem računu za leto 1982 znašajo 22,447.292 din, tako da ostane poslovnega sklada, ki je namenjen za delovno organizacijo, 56,780.575 din. Za rezervni sklad smo namenili 12,267.353 din, kar je za 21 odst. več kot preteklo leto in 1 odst. več od plana za leto 1982. Sredstva rezervnega sklada uporabljamo za izplačilo osebnih dohodkov in za druge namene, ako zmanjka sredstev na žiro računu. To je samo začasno posojanje rezervnih sredstev v poslovne namene. Če pride v tozdu do izgube, se izguba krije iz rezervnih sredstev. Prav tako se primanjkljaji pri inventurah, če so upravičeni, krijejo iz rezervnih sredstev, in prodaja osnovnih sredstev za ceno, kije nižja od njihove sedanje knjižne vrednosti. Za prosti del sklada skupne porabe smo namenili 18,489.114 din, kar je za 54 odst. več kot lani. V teh sred- stvih je zapopaden tudi denar, ki ga iz sklada skupne porabe dajemo po sklenjenih samoupravnih sporazumih za krajevne skupnosti, za pospeševanje kmetijstva, za komunalne dejavnosti, za regres za prehrano, ki se plačuje iz sredstev sklada skupne porabe, in podobno. Za stanovanja četrtino več kot lani Za stanovanjski del sklada skupne porabe smo namenili 14,139.700 din ali 26 odst. več kot v preteklem letu in 11 odst. več kot po planu. V teh sredstvih je zapopade-no tudi 5,600.000 din, ki smo Drva zmanjšujejo dohodek Letni načrt sečnje smo dosegli s 102 odst. Pri redčenju smo presegli plan iglavcev (113 odst.), tehničnega lesa listavcev (118 odst.) in pri drveh (142 odst.). Načrt poseka goli smo dosegli le s 45 odstotki. Med letom so se na tržišču pojavile težave pri oddaji goli in celuloz- jih dodatno izločili po zaključnem računu za kreditiranje individualne izgradnje in za nakupe družbenih stanovanj. Sečnji prednost pred gojenjem? Plan gojitvenih del smo dosegli z 91 odst. v družbenem sektoiju in s 84 odst. v zasebnem sektorju. Zaradi tega nismo porabili vsega zbranega denarja za biološka vlaganja. Ostalo nam je 10,262.494 din, ki jih za iste namene prenašamo v gospodarsko leto 1983. Plan ni izvršen zaradi zaposlenosti delavcev pri sečnji nega lesa mehkih listavcev. Močno se je povečalo povpraševanje po drveh. Prodaja drv se je zato povečala za 36 odst, lokalna potrošnja seje povečala celo za 71 odst. Ker se je za nekatere sortimente (mehki listavci) odprlo tržišče šele novembra, smo dosegli plan prodaje s 96 odstotki. Prodajne cene so se v primeijavi z letom 1981 povečale pri iglavcih za lesa, kije imela zaradi splošnih gospodarskih razmer prednost. Iz povedanega lahko zaključimo, da je bil poslovni uspeh Gozdnega gospodarstva Novo mesto v letu 1982 zadovoljiv. Ugotavljamo, da se cene umirjajo, tako da večjega dohodka ne bo mogoče pričakovati le zaradi povečanja cen, temveč s povečano proizvodnjo, z zmanjševanjem stroškov in povečanjem storilnosti. Dobro bi bilo, če bi se vsi delavci GG tega zavedali že od vsega začetka novega gospodarskega leta. MILAN DRAGIŠIČ, dipl. oec. 15 odst., listavcih 29 odst. (vštet izvoz), pri goleh za 19 odst. in drveh za 2 odst. Stroški proizvodnje so se povečali še več, in sicer pri iglavcih za 44 odst., listavcih za 46 odst. in drveh za 47 odst. Razlika se povečuje, posebno pri drveh, ki pomenijo 34 odst. vsega lesa, predstavlja to tudi velik finančni primanjkljaj. Pri drveh smo dosegli prodajno ceno 1.481 din za m3. Proizvodni stroški z upoštevanjem vseh faktorjev (režija, vzdrževanje cest in vlak, Nezgode v zvezi z delom - primerjava 1981/82 Povpr.štev.zaposlenih Nezc*-na del. Nezg.na poti Skupaj IZGUBLJENI DNEVI RESNOST TOZD, TOK Leto ^Redni Dninar. Skupaj Štev. % Štev. % Štev. % do 50 dni nad 30 dni Skupaj dni (št.dni na primer) TOZD "Gozdarstvo" 1981 103 10 118 15 11,01 _ - 15 11,01 152 185 517 24,4 NOVO MESTO 198? 108 10 118 16 13,56 5 2,54 19 16,10 254 515 567 29,8 TOZD "Gozdarstvo" 1981 99 5 102 15 14,71 _ - 15 14,71 167 185 552 25,5 STRAŽA 198? 104 2 106 15 14,15 - 15 14,15 195 114 507 20,5 TOZD "Gozdarstvo" 1981 101 4 105 15 12,58 1 0,95 14 15,55 157 51* 211 15,1 PODTURN I98P * 10? 4 106 19 17,92 19 17,92 281 117 398 20,9 TOZD "Gozdarstvo" 1981 75 2 77 15 16,88 - 15 16,88 144 - 144 11,1 2 8,7 ČRMOŠNJICE 198? 77 ? 79 14 17,72 1 1,27 15 18,99 250 l80 430 TOZD "Gozdarstvo" I98I 95 1 94 9 9,-57 _ 9 9,57 90 5 95 10,5 ČRNOMELJ 198? 95 1 96 15 15,6? 1 1,04 16 16,66 68 6 74 4,7 TOZD "GRADNJE" 1981 198? 55 64 1 2 56 66 5 5 5,36 4,54 - 5 5 5,36 4,54 -C-VH 00 51 B9 45 29,7 14,5 TOK "Gozdarstvo" 1981 48 ?. 56 6 10,?1 _ 6 10,71 ^2 _ 42 7,0 NOVO MESTO 198? 55 6 59 8 15,56 3 13,65 56 8 64 8,0 TOK "Gozdarstvo" 1981 56> _ 36 2 5,56 1 3,78 3 3,33 53 7 65 21,7 ČRNOMELJ 198? 33 " 33 2 5,26 - 2 5,26 5** 18 72 36,0 TOK "Gozdarstvo" 1981 27 7 54 1 2,94 1 2,94 2 5,83 47 48 95 47,5 TREBNJE 198? 51 7 3« 4 10,55 - 4 10,55 54 44 98 24,5 D S S S I98I 60 5 65 _ _ 1 .1,59 1 1,59 8 _ 8 8,0 1982 60 4 64 " - - " - " - - TOZD "VRTNARSTVO IN 1981 52 _ 52 _ _ - - - 8 - - - HORTIKULTURA" 1982 55 - 55 - " - - - - - - SKUPAJ GG 1981 754 59 775 "05 75 9,70 4 0,52 79 10,2? 391 555 1424 18,0 198? 767 53 96 11,95 5 0,62 101 1?,55 1255 800 2055 20,3 Kako so v letu 1982 poslovali naši tozdi in toki TOZD GOZDARSTVO ČRNOMELJ biološka amortizacija) pa znašajo okrog 1.870 din/m3. Od vsega lesa je le 15 odstotkov iglavcev. Dohodek nam je povečal izvoz hlodovine listavcev. Izvozili smo za 8,893.975 din ali za 68 odst. več, kot je bilo načrtovano. V prage smo predelali 258 m3 bukove hlodovine ter s tem dosegli za 44 odst. večjo ceno od poprečne doma. Storilnost v vseh fazah pridobivanja lesa je porasla za 7 odstotkov. Gojenje in obnova gozdov Načrt gojenja in obnove gozdov smo dosegli 96-odstotno. Opravili nismo le 10 ha indirektne premene. Pogozdovanja je bilo 41 ha, obžetve 174 ha, nege 136 ha, redčenja I 80 ha, redčenja II 239 ha. Zaradi škode divjadi smo očistili 9,5 ha košenic v višinskih predelih. Pri gojitvenih delih so nam pomagali tudi šolaiji. Vrednost gozdnogojitvenih del je bila 13,354.000 din, pri čemer smo ustvarili 4,500.000 din dohodka. Prevoz in odprema lesa Obratovali so štirje traktorji in spravili 8.348 nr3. Spravilni stroški s traktorji so znašali od 150 din/m3 do 390 din/m3 pri traktorju. Stroški prevozov so znašali pri iglavcih 242 din/m3, pri listavcih 290 din/m3 in pri drveh 298 din/m3 ter so zaradi podražitev med letom od 22 do 40 odstotkov nad planiranimi. Odpremno skladišče je od-premilo 28.587 m3 lesa, od tega 14.004 m3 iz družbenih in 14.583 m3 iz zasebnih gozdov. Direktni stroški so znašali 169,54 din/m3. Volvo je naložil 24.277 m3. Dejanski stroški na uro so bili znižani od 729,59 din na 408,05 din. Kljub prihrankom pri nakladalniku pa upoštevajoč vse ostale stroške (tudi tlakovanje skladišča), ki bremene odpremo, znašajo le-ti 250,09 din/m3. Torej so stroški 30 din/m3 večji, kot jih zaračunavamo za uslugo odpreme. Les odprenrljamo na štirih železniških postajah (Rožni dol, Semič, Črnomelj in Gradac). Do novembra smo imeli le en nakladalnik, ki je opravljal tudi prebiranje. Z nabavo nakladalnika STT, prebiralnega stroja ter novo organizacijo in tehnologijo dela bo porasla produktivnost pri odpremi. Ceste, vlake Za vzdrževanje cest in nekatere rekonstrukcije smo porabili 3.368.509 din. Povezali smo Bojansko cesto in cesto v Vel. Bukovje (360 m) ter tako preusmerili odvoz lesa, ker so se vaščani Tribuč pritoževali zaradi preobremenitve ceste. V Poljanski dolini smo rekonstruirali pot v Lipje, dolgo 1.500 m, da je možen kamionski prevoz; v nasad Mlake utrjujemo pot za kamionski prevoz, iz Zagradca gradimo povezavo s Topliči-cami. To so bila naša dela. Tozd Gradnje nam je napravil načrt za cesto Sredgora—Slaba gorica z odcepom na Šneleijev maga-cin, dolgo4 km,z gradnjo so že pričeli. Za vlake smo potrošili 1,148.843 din in zgradili 16 km glavnih in 11 km stranskih vlak. V Sredgorije obrtna zadruga Črnomelj zgradila stanovanjsko hišo za voznike, kijejanuaija 1982 pogorela. Stavba je stala 1,186.243 din. Stanovanjske kredite je prejelo 16 delavcev, skupno 1,460.000 din. Boleznin smo imeli 1,576 dni, kar predstavlja 9 odstotkov možnih delovnih dni. Zaradi slabega vremena smo izgubili 2.246 dni. Kljub temu, da smo imeli v Brkinih 4 mesece 9 delavcev ter, nadaljje, 3 mesece 4 delavce v tozdu Črmošnjice, smo, kot je razvidno, delovne obveze izpolnjevali. Zaradi težav na tržišču, povečanja stroškov (v nesoraz-meiju s povišanjem prodajnih cen), zaradi stroškov z vlakami (za 159 odst. več) in vzdrževanja stavb smo dosegli 96 odstotkov planiranega dohodka. Ker so se za 5 odstotkov povečale obveznosti iz dohodka, je tako čisti dohodek dosežen 92-odstotno. Poslovno leto 1982 smo finančno zaključili nekoliko slabše od prejšnjega leta, po količini pa smo izpolnili vse obveznosti. Finančni uspeh je slabši od načrtovanega, ker smo pridobili manj bukove hlodovine in bukovega jamskega lesa ter več prostorninskega lesa, katerega cene so znatno nižje od proizvodnih stroškov. Čelotni prihodek je znašal 115,561.032 din, kar je 103% planiranega. Zaposlenih nas je bilo 108, kar je 5 delavcev več kot po planu, ker smo zaposlili nekaj mladih delavcev. Ob koncu leta je bilo v našem tozdu Osebne dohodke smo presegli za 10 odstotkov, ker so bili planirani le na našo proizvodnjo. Naši delavci j)a so delali tudi v Brkinih in Crmoš-njicah ter je zato masa OD prekoračena. Upoštevaje že našteta vlaganja iz tekočega dohodka je zato delež za sklade dosežen le s 56 odstotki od planiranega. Poprečen neto osebni dohodek na delavca je znašal 15.436 din in je za 25 odstotkov višji od leta 1981. Na porast neto OD vpliva predvsem delo v Brkinih ter večje preseganje normativov tudi pri nekaterih delila doma. Delali bomo tudi ob sobotah Z ozirom na vse našteto, kar je vplivalo na poslovanje, lahko ocenimo, daje rezultat uspešen. Osebni dohodki delavcev med tozdi se zelo malo razlikujejo. Ne moremo pa biti zadovoljni z izkoristkom delovnega časa. Z boljšo organizacijo prevozov in dela ga moramo izboljšati. Zaradi zaostanka s proizvodnjo bomo morali delo podaljšati na proste sobote, dokler ne bomo nadomestili zamujenega. Pozornejši bomo pri ovrednotenju napadle lesne mase s pravilnim krojenjem in pri odpremi z dodelavo pri prebiranju. Kazalci uspešnosti po zaključnem računu pa nazorno kažejo, da dosegajo tozdi, ki imajo v strukturi proizvodnje nizko udeležbo iglavcev in visoko udeležbo drv ter goli naj nižji dohodek na delavca in najnižjo akumulacijo. Ker sredstva za investicije združujemo, glede tega ni težav, če pa bi sporazum o financiranju investicij spremenili, bi morali menjati tudi način obračuna. zaposlenih 106 delavcev. Dosežen poprečni neto OD je znašal 14.630 din. Pridobivanje lesa — več drv Načrt sečnje smo uresničili stoodstotno. Posekali in izdelali smo 23.154 m3, od tega 3.273 m3 iglavcev in 19.881 nr3 listavcev. V maloprodaji smo pri panju oddali 1.122 m3 sečnih odpadkov. Sekalo je 34 delavcev, pa še ti so nekaj časa delali v gojenju. Povprečne norme na dan so bile v letu 1982 naslednje: za sečnjo in izdelavo iglavcev 4,50 m3, za TONE FABJAN TOZD GOZDARSTVO NOVO MESTO sečnjo in izdelavo listavcev 8,82 m3, za izdelavo drv 5,72 prm. Poprečna norma za listavce je bila 35,8 drevesa/8 ur. Z lastnimi traktorji smo izvlekli 14.358 m3 lesa, od tega 2.368 m3 iglavcev in 11.110 m3 listavcev. Z najetima traktorjema smo izvlekli 382 m3 listavcev. Z vozniki in nosači smo spravili 7.163 m3 lesa, od tega 826 m3 iglavcev, 1.037 listavcev ter 5.300 m3 drv. Prodaja doma in izvoz V Italijo in Nemčijo smo izvozili 1.520 m3 hlodovine listavcev, 492 m3 bukovega jamskega lesa ter 1.337 m3 goli. Domačim kupcem smo prodali 11.223 m3 hlodovine in goli listavcev, 623 m3 iglavcev in 5.820 m3 prostorninskega lesa. Novolesu smo prodali 3.758 m3 bukove hlodovine. Gojitvena dela Načrt gojitvenih del smo uresničili, upoštevajoč potrebnost in obveznosti iz gozdnogospodarskih načrtov. Pri teh delih so nam pomagali šolarji in pogodbeni delavci. Opravili smo naslednja dela: osnovanje nasadov 7,54 ha, osnovno pogozdovanje 8,42 ha, obžetve 158 ha, čiščenje 162 ha, redčenje 277 ha. Tudi dela v drevesnicah so potekala jao načrtu. Sadike so bile zdrave in kakovostne. Za dela v drevesnicah smo porabili 11.777 delovnih ur, od tega z našimi delavci 6.065 ur in z najetimi 5.712 ur, kar znaša skupaj 1,054.377 din. Žagarstvo: za štiri odstotke več Na žagi Poganci smo razžagali skupaj 7.767 m3 hlodovine, od tega 6.713 m3 iglavcev iz družbenih gozdov ter 1.054 m3 hlodovine iz gozdov v zasebni lasti. Iz podatkov je razvidno, ^ da smo razžagali 290 m3 hlodovine več kot v preteklem letu. Lastne hlodovine iglavcev smo razrezali 1.792 m3. Hlodovino pa smo dobili še od: tozda Gozdarstvo Podturn 3.775 m3, tozda Gozdarstvo Črmošnjice 332 m3, in od toka Gozdarstvo Novo mesto 221 m3. Za žaganje smo na žagi porabili 3.603 obratovalnih ur. Na skladišču smo uredili in utrdili še sredino skladišča in tako pridobili potreben prostor za uskladiščenje oblovine in urejen prostor za manipulacijo, (Nadaljevanje na 30. str.) katerega do sedaj nismo imeli. Razširili in preuredili smo tudi garaže, tako da bomo naprej lahko vse svoje stroje imeli pod streho in zavarovane. Ostale dejavnosti — nove vlake in ceste Za potrebe spravila s traktorji smo zgradili 4.850 m gozdnih vlak, od tega 4.300 m glavnih in 350 m3 postranskih. Stroški gradnje so znašali 1,383.268 din. Razširili in delno nanovo zgradili smo cesto Črno lice— Krči na Gorjancih, dolgo 2.200 m, za kar smo porabili 1,695.881 din. Cesto smo morali usposobiti za potrebe spravila z žičnim žerjavom, ki smo ga nabavili in opremili lani za spravilo iz predelov, kjer ni mogoče spravilo s traktorji. Sečnjo smo presegli Načrt za leto 1982, ki smo ga sprejeli delavci tozda Gozdarstvo Črmošnjice, smo v' vseh bistvenih postavkah dosegli, v nekaterih celo presegli. Minulo leto je bilo za proizvodnjo ugodno, saj je potekala celo pozimi skoraj povsem nemoteno. Tako izpolnitev načrta ni bila ogrožena, pa čeprav smo s svojimi sekači izpolnili tudi obvezo do Brkinov. Posekali smo 27.266 kubikov lesa (od tega približno dve tretjini listavcev) in s tem za okrog dva odstotka presegli načrt. Večino dela smo opravili sami, le 1.700 kubikov so posekali delavci iz drugih tozdov. Med našimi starimi izkušenimi delavci je vse več tudi mlajših, ki so se pripravljali za delo v našem izobraževalnem centru in ki bodo, kot kaže, uspešno nadomestili starejše. Povečani učinki pri sečnji in spravilu Sekači so bili poprečno za tri odstotke učinkovitejši kot leto prej, načrtovano normo pa so presegli K temu je gotovo pripomoglo ustreznejše orodje pa tudi smotrnejše delo, k čemur se delavci prijavijo na organiziranem izobraževanju. Spravilo s traktorji Tudi spravilo s traktorji je bilo v primerjavi z letom 1981 Zgradili smo tudi cesto, dolgo 500 m, v odd. 39 (od parcele Penko), in 120 m ceste v Cegelnici, v odd. 134. Za obe cesti smo porabili 578.170 din. Vse gradnje smo opravili sami. Skupno so znašali stroški gradnje vlak in cest 3,607.530 din. Za vzdrževanje cest smo porabili 1,193.248 din. Poslovni finančni uspeh našega tozda bi bil prav gotovo ugodnejši, če bi se tako močno ne povečali materialni stroški, ki smo jih glede na plan prekoračili za 22 odstotkov. Tem pa je vzroke, poleg že navedenih, iskati predvsem v stroških urejanja skladišča in garaž na žagi Poganci, v rezervnih delih za žični žerjav ter ostalih materialnih stroških, ki so se preteklo leto močno povečali, in zaradi dragih uslug in storitev. VLADO PAVEC, dipl. inž. dosti bolj uspešno. Omenili smo že ugodno vreme, prav gotovo pa je k večjemu učinku pripomogla tudi večja izkušenost traktoristov, ki si jo z leti pridobivajo po postopnem prehajanju na mehanizirano (od še nedavno pretežnega spravila s konji). Namesto v načrtovanih 12.143 je bilo spravilo opravljeno v 9.217 urah, kar je zmanjšanje za 24 odstotkov. Za en kubični meter lesa je bilo porabljenih 0,41 ure traktorskega obratovanja, kar je tudi boljše kot v prejšnjem letu. Manjši delež so imeli pri spravilu s konji, s katerimi je bilo spravljenih le 2.583 kubikov lesa, in ki so porabili za spravilo enega kubika 1,96 ure, kar je skoraj petkrat več kot s traktorji- Poraba goriv Pomanjkanje pa tudi močna podražitev bencina in nafte nas sili k čimbolj gospodarni porabi. Zato mora biti posebna kontrola in evidenca o porabi. Za posek 1 kubičnega metra lesa smo poprečno porabili 0,28 litra bencina, za spravilo pa 0,89 litra plinskega olja za kubik lesa. Skupaj smo porabili za posek (7634 1), za gojitvena dela (840 1), za kombije (8588 1), za vzdrževanje cest (75 1 za vrtalne stroje), 17212 1 bencina za spravilo s traktorji (19453 1) ter za avtobus (4945 1) 24.398 1 plinskega olja. Približni izračun nam pokaže, da smo za pridobitev 1 kubika lesa porabili 0,63 1 bencina in 0,89 1 plinskega olja. K temu bi bilo potrebno dodati še porabo službenih osebnih vozil, kar pa verjetno ne bi veliko spremenilo poprečja. Razvid o porabi goriv vodimo za posameznega delavca in za vsak stroj. Podatki so zbrani in nam bodo lahko služili za uveljavljanje čim gospodarnejše porabe. Delavcem naj bi bili spodbuda za varčevanje. Gojitvena dela le malo pod načrtom Za gozdnogojitvena dela smo porabili (računamo po enotnih cenah) 5,8 milijonov dinarjev (namesto načrtovanih 7,8 milijonov), kar kaže, da smo načrt izpolnili le 74-odstotno. Vendar ta primerjava ne pokaže prav ega našega dela. Dejstvo je namreč, daje vrednost opravljenih del toliko manjša predvsem zaradi ostalih del v obnovi, varstvu in negi, ki jih ni bilo potrebno izvršiti v načrtovani meri, delno pa smo jih tudi v načrtu previsoko zastavili. Med pomembnejšimi deli pa smo presegli načrt pri pogozdovanju za dva, prvo redčenje pa za 39 odstotkov, pogozdili smo 8,80 ha, obželi 58,30 ha, čiščenje opravili na 95,00 ha, prvo redčenje na 53,00 ha, drugo redčenje na 47,00 ha. Pojasnilo glede razlike med uresničenjem in načrtom pa seveda ne opravičuje vsega zaostanka. Prihodnje leto moramo načrtovati natančneje, potem pa načrt dosledneje uresničevati. Še posebej se bomo morali potruditi pri redčenju, da bomo napravili, kar smo si zastavili v 10-letnem gospodarskem načrtu. Celotni prihodek — izvoz Celotni prihodek od prodanega lesa seje povečal v primerjavi s prejšnjim letom (1981) za 27 odstotkov. Po naših računih so se cene povečale za 18 odstotkov, za 9 odstotkov pa je bilo več prodanega lesa. Največ seje S pridobivanjem lesa smo zadovoljni Ob koncu leta moramo odgovoriti na vprašanje, kako smo delali in kako smo uresničili z načrtom zastavljene cilje. Z blagovno proizvodnjo smo lahko kar zadovoljni. Odkupili smo povečala cena celuloznega lesa (za 47 odstotkov), najmanj pa pri drveh (za 5 odstotkov). Dvema največjima kupcema, Novolesu v Straži in IMV, smo oddali več kot polovico vsega lesa, okrog 15.000 m3 za 43 milijonov din. V maloprodaji je znašal izkupiček 3,7 milijona din, prek skladišča v Straži pa smo oddali 11.298 kubikov lesa za 26 milijonov din. Izvozni načrt smo presegli kar za 80 odstotkov (v vrednosti 11 milijonov din). Izvažali smo slabšo bukovo hlodovino, prostorninski les in oblovino ostalih listavcev. Nove ceste in vlake Za vzdrževanje cest smo porabili 2,8, za gradnjo vlak 1,0 in za vzdrževanje stavb in barak 366 tisoč dinarjev. Ceste in vlake smo vzdrževali sami, za vzdrževanje stavb in barak pa smo se pogodili z drugimi delavci. Sami smo razširili cesto Travni dol—Pleš, dolgo 1 km, in odcep od roške ceste v odd. 17, dolg 1,2 km. Za prvo smo plačali zasebnemu podjetniku 100, za drugo pa 170 tisoč dinarjev. Preveč izostankov? V petnajstih nezgodah pri delu smo izgubili 430 delovnih dni. Ponesrečilo se je sedem sekačev, trije traktoristi, dve kuharici, voznik, gojitelj in gozdar. Dejstvo, da smo kljub tako pogosti odsotnosti z dela načrt sečnje presegli za tri odstotke, kaže, da imamo glede učinkovitosti še velike rezerve. Iz tega sledi, da je ena naših glavnih nalog za v bodoče s primernim varstvom pri delu in s povečano skrbjo za zdravje delavcev in z delovno disciplino še izboljšati naše gospodarske uspehe. JANEZ ŠEBENIK 35.640 m3 lesa in tako letno poprečje srednjeročnega plana (33.520 m3) presegli za 6 odstotkov. Ker pa smo sredi leta zaradi splošnih gospodarskih razmer povečali načrt na raven, kije bila načrtovana šele za leto 1985, smo le-tega izpolnili z 98 odstotki. Težav z odvozom lesa je bilo TOZD GOZDARSTVO ČRMOŠNJICE TOK GOZDARSTVO NOVO MESTO DOBER USPEH V STRAŽI v primerjavi s preteklim razdobjem občutno manj, ker je združena prevozna mehanizacija svojo nalogo v celoti dobro opravila. Manj uspešni pri gojenju gozdov Načrta nismo izpolnili. Zavedamo se, da povečane družbene potrebe po lesu narekujejo tudi večja biološka vlaganja v zasebne gozdove, zato s 85-odstotnim uresničevanjem načrta (po norma urah) nikakor ne moremo in ne smemo biti zadovoljni Razlogi za tako stanje so znani. Premalo j e delavcev v toku za tak obseg del, premajhna pripravljenost lastnikov gozdov za opravljanje teh del ter z zakonom omenjena možnost dela z dninarji. Naj večji zaostanki so zlasti pri redčenju in čiščenju. Več cest in vlak Veliko denarja, ki smo ga v toku zbrali, smo v preteklem letu namenili posodabljanju cest na podeželju. Dokaj uspešni smo bili tudi pri usposabljanju gozdnih komunikacij ter pri izgradnji vlak. Za kamionski prevoz smo usposobili okrog 6 km gozdnih poti ter zgradili blizu 7 km gozdnih vlak. Precej teh del pa je začetih in jih bomo končali v letu 1983. Še posebno pomembno je, da delamo to skupaj z občani, lastniki gozdov, in povezani s KS. Tako z manj denarja naredimo veliko več, kot bi sicer. Po obračunu izplačila lastnikom gozdov za prevzeti les se je svet toka odločil za doplačilo 6 odstotkov na odkupno ceno med letom. Tako so lastniki gozdov za oddani les dobili 70 odstotkov prodajne cene za posamezne gozdne sortimente, kar je v skladu z našimi internimi samoupravnimi predpisi. V letu 1982 smo si izboljšali tudi materialno osnovo za delo. Dobili smo 3 traktorje IMT za spravilo. Spomnimo se, da smo imeli leta nazaj s spravilom velike težave, ker za spravilo lesa, ki srno ga posekali, v toku nismo imeli lastnih strojev. nvgzoo rasmaiog CA DOLENJSKI GOZDAR Število zaposlenih v toku smo povečali za 13 odstotkov, tako da smo ob koncu leta šteli 54 delavcev, od tega 30 v neposredni proizvodnji. Vse povečanje je šlo na račun gozdnih delavcev, tako da j ih pride povprečno 5 na gozdnogospodarsko enoto (na okrog 4300 ha). Poprečna starost je 32 let, kar je dobro, zelo neugodna pa je izobrazbena struktura. Finančni uspeh poslovanja ob tako veliki proizvodnjije po pričakovanju pozitiven. Razumljiva je nizka akumulacija (poslovni sklad), saj z malo lastnih sredstev stalno zaposlenih v proizvodnji česa drugega tudi ni bilo pričakovati. Več članov obrata za kooperacijo Delo samoupravnih organov je v letu 1982 potekalo uspešno. Skupščina toka je imela sejo spomladi, svet toka pa med letom 10 sej. Članstvo tokaje leta 1982 naraslo od 210 na 378. Vsekakor si moramo v bodoče bolj prizadevati za vključevanje in združevanje kmetov, lastnikov gozdov, v tok, saj bomo tako lažje dosegli zastavljene cilje. Naša obveznost je tudi v boljšem povezovanju s KZ in KS. V letu 1982 je bil zato podpisan s KZ Novo mesto samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju. 18. februarja je potekala živahna in kritična razprava o gospodarjenju v preteklem letu na zboru delavcev toku v Novem mestu. Za boljše in racionalnejše gospodatjenje je potrebno izboljšati delovno disciplino, poostriti odgovornost delavcev pri delu, boljše čuvati družbeno imovino, varčevati ter okrepiti varstvo pri delu. Izboljšati moramo obveščanje, za kar so neposredno zadolženi vodje gozdnogospodarskih enot. Zaradi velike razprostranjenosti so najprimernejši zbori na terenu, kjer mora potekati tudi vse drugo delo. Premalo smo doslej skrbeli za izobraževanje delavcev in operativnega strokovnega osebja. Ena naših najpomembnejših obveznosti v letu 1983 pa je u streznejša notranja organizacija in njej prilagojena zaposlenost strokovnjakov. Ob pomanjkanju gozdarjev in zaradi pogoste menjave osebja bo najbrž potrebno za optimalno notranjo organizacijo na področju gospodarjenja z zasebnimi gozdovi še mnogo razmišljanja in dela. RADOVAN LAPAJNE, dipl. inž. Stoštirje delavci 31 milijonov za poslovni sklad Kljub zaostrenim pogojem za gospodarjenje smo v Straži v letu 1982 dosegli dober poslovni uspeh. Indeksi so ugodni, vendar so osebni dohodki narasli v preteklem letu močneje kot dohodek. Celotni prihodek smo v primerjavi s planom presegli za 13 %, dohodek za 5 %, sredstva za osebne dohodke za 10 % in sredstva za sklade za 6%. Na razmeroma nizko rast dohodka močno vplivajo zelo visoki materialni stroški in neizpolnjen načrt gozdnogojitvenih del. Pokrite so vse obveznosti iz dohodka, tako da imamo za sklade na razpolago 31,290.835 din. Za poslovni sklad, ki ga združujemo v delov-ni organizaciji, imamo 25,445.795 din. V 1982 letu je število zaposlenih naraslo od 99 na 104. Načrt proizvodnje smo dosegli, razen v gojenju, kjer zaostajamo po vrednosti za pet odstotkov. Ni šlo brez ovir V drugi polovici poslovnega leta je redno proizvodnjo oviralo pomanjkanje goriv, večkratna in dolgotrajna popravila traktoijev, posebno veliko zastojev je imel zgibni traktor, prav tako tudi IMT na Brezovi rebri. Težave smo imeli tudi zaradi občasnih zastojev pri prodaji lesa na domačem in zunanjem trgu, prekinjene dobave lesa za obtesovalnico, zaradi česar smo morali posebno v prvih mesecih proizvodnjo tramov ustaviti, in, ne nazadnje, tudi zaradi slabo izkoriščenega delovnega časa in majhne storilnosti posameznikov. Nekateri delavci, večinoma eni in isti, so veliko na bolezenskem dopustu in ne dosegajo normativov. O tem je razpravljal tudi delavski svet. S posamezniki smo se dogovarjali, vendar nismo dosegli želenih učinkov. V letu 1983 bomo disciplino glede izvajanja delovnih obveznosti zelo zaostrili. Slabše delovne učinke dosegamo na Brezovi rebri. Že kar tradicija je, da nismo dovolj pozorni na kakovost izdelave pa tudi varstvenih ukrepov oziroma uporabe zašč itnih sredstev ne jemljemo dovolj resno. Urediti normative Posebno poglavje so normativi. Za realnost normativov je odgovorna strokovna služba, vendar moram kritično oceniti sodelovanje skupnih služb pri urejanju tega področja. Na od-premnem skladišču imamo stroje z velikimi zmogljivostmi. Normiranje ni dognano, povprečne norme pa močno porušijo razmeija v osebnih dohodkih. Na odpremnem skladišču je prišlo do velikih primanjkljajev lesa iglavcev in listavcev. Dosledno previsoke cenitve tovorov imajo veliko slabih posledic. Ko smo nekatere tovore premerili, smo ugotovili, da manipulanti pri kamionih delajo vedno enake napake. Skupna naloga tozda in DSSS je odpraviti take napake. Samoupravljanje Samoupravni organi so delovali dobro. Posebno na tekočem je bil delavski svet, ki je poslovanje obravnaval celovito. Čuječa je bila tudi samoupravna delavska kontrola, vendar posebnih nepravilnosti ni ugotovila. Disciplinska komisija je obravnavala več primerov kršenja delovnih dolžnosti in ustrezno ukrepala. Opažamo, da so delegati na splošno premalo delovni in da delegatski sistem še ni zaživel tako, kot bi moral. Mislimo za naprej — še gospodarneje Na osnovi presoje rezultatov poslovanja, pogojev za pridobivanje prihodka in ocene splošne aktivnosti lahko nakažemo nekaj poglavitnih nalog, ki jih moramo opraviti, če hočemo doseči dobre poslovne rezultate tudi v letu 1983. Osnovna naloga vseh zaposlenih je vestno izpolnjevanje nalog. Doseči moramo boljše rezultate pri delu. Posebno se bomo potrudili za boljše učinke na Brezovi rebri in na odpremnem skladišču, kjer smo sicer že sedaj uspešni, izboljšati pa moramo krojenje, sortiranje in izdelavo tramov. Poostriti moramo delovno disciplino. Posebno bomo poskrbeli za tiste sodelavce, ki se ne vključujejo dovolj v skupna prizadevanja. Odpraviti moramo zavlačevanje pri popravilih strojev. Uvesti moramo posebno rezervo tistih delov za stroje in naprave, ki se pogosto kvarijo. Poglobiti moramo sodelovanje s tehničnim sektorjem DSŠS, predvsem na področju urejanja oziroma določanja nekaterih normativov, kalkulacij itd. Za izgradnjo centralnega mehaniziranega skladišča moramo pripraviti potrebne načrte, steči morata tudi odkup zemljišč in priprava za premestitev lokalne ceste. Naloga vseh delavcev je tudi dopisovanje oziroma obveščanje v našem glasilu. Širše poslovno poročilo zajema poročila služb za gojenje in izkoriščanje gozdov, za lažje razumevanje pa smo napisali tudi gozdno kroniko. Za uspeh so zasiužni najpridnejši V poročilu sem sicer kritično presodil nekatere motnje v poslovanju, vendar moram nakazati tudi prizadevnost posameznikov in delovnih skupin. Upravičeno pohvalimo nekatere delavce pri spravilu lesa s traktorji, strojnike in delavce na odprem-nem skladišču, šoferje avtobusov, za prevoz delavcev na delo ter posamezne delavce pri sečnji v GGE Soteska in Brezova reber. O najboljših med naštetimi bomo morali v Dolenjskem gozdarju še pisati. Tudi strokovno tehnični kader je svoje naloge dobro opravil. Prav tako je osebje vpisarni tekoče in vestno izpolnjevalo svoje obveznosti. JERNEJ PIŠKUR, dipl. inž. TOK GOZDARSTVO TREBNJE Kratek povzetek iz poslovnega poročila Povpraševanje po lesu je še vedno večje kot proizvodnja. Zastoj je le pri prodaji hrasto-vine. Kupci bodo v bodoče zahtevali bolje obdelan les. Posebej smo poskrbeli za blagovno proizvodnjo in nekoliko zanemarili gozdnogojitvena dela. V zasebnih gozdovih smo prevzeli na panju in sami posekali 2.200 m3 lesa, prihodnje leto načrtujemo že 35.000 m3. K dobremu poslovnemu izidu je bistveno prispevala naša žaga v Veliki Loki. Prodali smo za 11 milijonov din rezanega lesa. Lastne hlodovine smo razžagali 1.500 m3, za lastnike gozdov pa 4.200 m3. Tako smo na žagi zaostali za 300 m3 pod zastavljenim načrtom. Na žagi je bilo stalno zaposlenih 6 delavcev, občasno pa so pomagali tudi delavci iz skladišč. Z rednim dotokom hlodovine, z več-jim deležem lastne hlodovine in z nekoliko manj uslug namera- vamo na žagi prihodnje leto povečati dohodek ob enakem številu zaposlenih. Po vrednosti smo največ prodali Savinji iz Celja, za 4,3 milijona dinaijev, drugi večji kupci pa so še Liko Vrhnika (3,9 milijona), Bohor Šentjur (3,6 milijona), Kurivoprodaja Ljubljana. Izkupiček v maloprodaji pa je bil 3,4 milijona din. Rezan les smo prodajali Trgoagenciji iz Zagreba in domačima podjetjema Hrast v Šentlovrencu in Treles v Trebnjem. Iz zasebnih gozdov smo pridobili 10.054 m3 lesa, s čemer smo načrt presegli za 4 odstotke, v družbenih pa 2.721 m3 (126 odst. načrta). Manj, kot smo načrtovali, smo pridobili prostorninskega lesa, ker zanj med lastniki gozdov (ob razmeroma nizkih cenah) ni zanimanja. Skupno smo odkazali v zasebnih gozdovih dobrih 20 tisoč kubičnih metrov lesa, od tega 10 tisoč za domačo porabo. Načrt gojitvenih del smo dosegli takole: obnova SLP 138 % zasebni gozdovi 146% obžetve 69% 57% čiščenje 22% 68% redčenje 60% 143% Tako upadanje gozdno- morali opraviti, pa čeprav z no in ga moramo zaustaviti. Opravičujemo se s povečano blagovno proizvodnjo in s sečnjo v družbenih gozdovih. Načrtovano gojenje gozdov bomo novo zaposlenimi delavci. Potruditi pa se moramo tudi, da bo pri teh delih sodelovalo več lastnikov gozdov, ki naj bi j im za dela plačevali vsaj 20 odstotkov več kot doslej. Čeprav izostanki zaradi bo- odst., za dopuste, praznike in leznin niso pretirani (7,6 od- sestanke pa 12.5 odst. stotkov), bi v izkoristku delovnega časa še našli rezerve. Za- (po poročilu inž. radi dežja smo izgubili 4,5 JOŽETA FALKNERJA TOK GOZDARSTVO ČRNOMELJ Nekoliko pod načrtovanim V letu 1982 smo v toku pripravili za trg 21.376 m3 lesa. Blagovna proizvodnjaje bila dosežena z 91,7 odst. (v pri-meijavi z načrtom, kije znašal 23.300 m3). Materialni stroški (odkup) so znašali 52.249.928 din ali 66 odst. prodajne vrednosti, če k tem prištejemo še denar za popravilo, rekonstrukcije in vzdrževanje cest in za napravo vlak (4,566.453), so kmetje prejeli v poprečju 75,6 odst. prodajne cene. Delavci toka so v preteklem letu posekali 3.847 m3, večina tega lesa (3.020 m3) je bilo spravljenega na kamionsko cesto s traktorji toka. Les so prevažali zasebni prevozniki, tozd Transport in gradnje, nekaj pa so ga dostavili lastniki na od-premna skladišča. Prodaja je potekala pretežno prek odpremnih skladišč, nekaj pa smo ga dostavili s kamioni neposredno kupcem. Vsega lesa je bilo prodanega za 75,179.671 din (20.358 m3). Poprečna prodajna cena je bila 3.692 din/m3. Večino lesa smo prodali na domačem trgu, 2.546 m3 pa smo izvozili na zahodno tržišče. Izvozili smo za 8.146.291 din, kar je po količini 12,5 odst. vsega prodanega lesa, po vrednosti pa 10,8 odst. Poprečna prodajna cena lesa v izvozu je znašala 3.198 din, predvsem zaradi lesa za lesne plošče (769 m3), za katerega smo dosegli le 1.830 din za m3. Gozdnogojitvena dela v primerjavi s planom niso bila v celoti opravljena. Pri delih obnove smo dosegli 97 odst., pri delih nege pa le 80 odst. načrta. Vrednostno je bila obnova dosežena s 102 odst., nega pa z 73 odst. Naj navedem še nekaj obsežnejših gozdnogojitvenih del, ki smo jih opravili. Osnovna reprodukcija: — priprava tal — obžetev — nega nasadov — redčenje (prvo) Razširjena reprodukcija: — priprava tal — obžetev 14,33 ha - pogozdovanje 15,91 ha 74,99 ha — nega mladja 15,71 ha 32,04 ha — nega gošče 15,81 ha 18,25 ha - rečerrje (drugo) 11,10 ha 32,06 ha — osnovanje nasadov 42,63 ha 146,24 ha Gozdnogojitvena dela so bila opravljena v 23.975 delovnih urah. Od tega so opravili delavci toka 18.773, lastniki gozdov pa 5.202 ur. Posadili smo 139.550 smrekic, 10.090 črnega bora in 2.000 macesnov. Vrednost vseh gozdnogojitvenih del je 9,588.880 din. Lani smo na območju toka izdali za gozdne prometnice 4,566.453 din, od tega za novogradnje 1,670.000 din (1.850 m), za razširitev in utrditev raznih poti pa 1,345.400 din (6.700 m). Zgradili smo tudi za 237.400 din primarnih (2.200 m) in za 75.000 din sekundarnih vlak. Kot pomoč za popravilo vaških gozdnih poti in za vzdrževanje smo namenili 1,153.111 din. Toliko na kratko o gozdnogojitvenih delih, o pridobivanju, prodaji in izvozu lesa. O stroških, o storilnosti, o izkoriščenosti delovnega časa in sploh o našem prizadevanju za čim-boljši gospodarski uspeh pa bi bilo potrebno pisati še posebej. JOŽE VIDERVOL, dipl. inž. TOZD GOZDARSTVO PODTURN _a delo ugodno snega in brez dolgih deževnih vreme obdobij). S sečnjo, spravilom in Vreme, ki ima na gozdarsko odvozom zato ni tilo težav, proizvodnjo velik vpliv, nam je Tudi ni bilo pozimi hudega bilo zelo naklonjeno (malo mraza, ki bi lahko zaradi zmrzovanja nafte močno oviral obratovanje strojev. Večji materialni stroški — nižji dohodek Kljub povečanemu celotnemu prihodku, ki znaša 142,731.885 din (106 odst. plana), je zaradi povečanih materialnih stroškov (143 odst. plana) doseženi dohodek v višini 98,438.900 din manjši od planiranega (96 odst. plana). Povečani materialni stroški gredo na račun podražitev, neplanirane, a opravljene izmere gozdov v g.g. enoti Poljane ter ostalih nepredvidenih stroškov. Eno od meril za uspešno poslovanje je razmerje med primerjalnim dohodkom 1982 in 1981. Ta primerjava je za nas ugodna saj znaša indeks rasti 115. Večji posek in izdelava lesnih sorti mentov Brez tuje pomoči so naši sekači posekali in izdelali 38.497 m3 lesa (104 odst. plana). K tej količini lahko dodamo še 1.115 m3 drv, kijih je v Brkinih v začetku leta izdelala skupina naših sekačev. Težave so bile le pri nabavi rezervnih delov za motorne žage. Presežena prodaja lesnih sortimentov Našim kupcem smo oddali 40.522 m3 lesa (107,9 odst. plana). Iztržili smo 116,347.041 din, kar predstavlja za 8,5 odst. več od predvidenega. Ugotovili smo, da so se cene povečale manj kot leto prej. Našo obveznost do hlodovine iglavcev smo izpolnili že konec oktobra. Produktivnost dela opravičeno nekaj nižja Sekači so v povprečju norme presegli za 19 odst. Največ lesa je bilo posekanega februarja in sicer 4.025 m3, najmanj pa maja, 1.645 m3. Za izdelavo 1 m3 so sekači potrebovali poprečno 0,93 ure (poprečje v GG 1,13 ure). Med dobrimi traktoristi je najboljši spravil k cesti kar 5.291 m3 lesa (Furlan). V poprečju so traktoristi dosegli normo 126-odstotno. Za sečnjo, spravilo, nakladanje in prevoz smo porabili 1,70 ure/m3, kar pomeni v primerjavi z 1,65 ure/m3 v letu 1981 padec produktivnosti in indeks 97. Toda gozd ni tovarna, kjer so razmere za delo vedno enake. Pozna se, da je bilo v teku zadnje leto ureditvenega načrta, ko smo sekali v bolj oddaljenih in slabših oddelkih, kjer je pač še ostal neizkoriščen etat. V absolutnem znesku pa pomeni naših 1,70 ure/m3 največjo produktivnost, saj se v povprečju na GG Novo mesto porabi 2,15 ure/m3. Gojenje gozdov — finančno realizirano Če k gozdnogojitvenim delom prištejemo še dokazilo, znaša vrednost vseh del 99 odstotkov (GG, tozdi 99 odst.). Pri doseganju normativov se pozna, da delo opravljajo večinoma invalidi III. kategorije in šolska mladina (obžetve). Premalo še uporabljamo stroje (čistilka, lažja motorka), ker večina gojiteljev ne sme delati s stroji, ki povzročajo tresljaje. Premalo izkoriščeni delovni dnevi Možne delovne dni smo premalo izkoristili (62 odst.). Najnižji izkoristek imajo cestarji, komaj 53 odst., kar je pri nas že dolgo znana stvar, saj imamo kar 23 delovnih invalidov III. kategorije, ki zaradi bolezni največ izostajajo. Težave z menzo Zaradi neustreznih prostorov smo imeli težave pri kuhanju toplih obrokov. Upamo, da bomo to oviro z dograditvijo novih prostorov za obrat družbene prehrane letos odpravili. SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž. TOZD TRANSPORT IN GRADNJE_____________________________ S primernimi cenami Finančni kazalci za prvo in dober poslovni drugo leto do tričetrtletnega izid obračuna niso bili spodbudni. Ob koncu leta 1982 je po- Največ težav smo imeli pri preteklo že drugo leto, odkar po- vozništvu. Izkazalo seje, da so sluje naš tozd pod tem imenom. bili vhodni podatki za kalkula- cije kamionskih prevozov napačni. To je razumljivo, saj je v predračunih težko vnaprej predvidevati vsa gospodarska nihanja, ki vplivno na stroške. Zaključni račun za leto 1982 pa je že bistveno ugodnejši, ker smo za 9,50 odstotka povečali ceno prevozov in ob razumevanju vseh tozdov povečanje uveljaviti za vse leto nazaj. Pestra dejavnost Da bo vpogled v poslovanje na tozda bolj popoln, ne bo odveč, če zabeležimo, kaj vse spada v delokrog tozda Transport in gradnje. Dejavnosti, kijih opravljamo so: projektiranje gozdnih cest, gradnja gozdnih cest, opravljanje stroj no-minersk ih uslug, proizvodnja in prodaja peska, servis motornih žag, prevoz lesa s kamioni, mehanična delavnica. Projektiranje gozdnih cest opravljata dva gozdarska tehnika, v njihov delokrog pa spadajo naslednja dela: — načrtovanje gozdnih prometnic in izdelava dolgoročnega programa gradnje gozdnih cest, — terenska in pisarniška dela projektiranja za gozdne ceste, izjemoma pa tudi za druge objekte, — delo v zvezi z izdelavo in pridobivanjem lokacijskih in drugih listin za gozdne ceste, — vodenje katastra gozdnih cest, — sestava statističnih poročil za gozdne ceste, — praviloma naj bi projektanta trasirala tudi gozdne vlake. Prvenstvena in najobsežnejša naloga projektive je izdelava projektov. Iz teh del izvira tudi ves dohodek projektive, ker samo to delo zaračunavamo v breme investicij. Projektiva je v letu 1982 opravljala projektiranje skoraj izključno za potrebe GG, le en manjši projekt je izdelala za zunanjega naročnika. Terenska dela projektiranja so bila opravljena za 12,52 km cest, pisarniška za 12,31 km. Poprečna cena za projekt je znašala: - terenska dela 54.239 din/km - pisarniška dela 38.5 10 din/km skupaj 92.749 din/km Projektanta nista uspela opraviti vseh predvidenih del, saj znaša primanjkljaj kar 3,59 km. Tudi druga dela, kot so načrtovanje gozdnih prometnic in trasiranje vlak, niso bila opravljena v potrebni količini, ker sta dva projektanta za naše potrebe premalo. Po dosedanjih razgovorih sodeč se bodo razmere v pro-jektivi izboljšale, saj je predvideno, da bomo že leta 1983 dodatno zaposlili še enega projektanta. Zamišljeno je tudi, da se bo projektiva priključila DSSS, kamor dejansko spada. Blizu 14 km novih cest Gradnja cest je potekala po načrtu, saj smo zgradili 13,71 km cest, od tega 11,19 km po planu investicij, 2,52 km pa izven načrta. Vseh načrtovanih 13 km cest nismo dokončali, ker nam je primanjkovalo strojev za nakladanje in kamionov za prevoz gramoza. Sodelovali pa smo pri gradnji nekaterih cest, ki so jih gradili posamezni tozdi. Ker nekatere ceste še niso povsem dokončane, je dolžina izračunana na podlagi odstotka porabljenega denarja. Tudi pri cestah, pri katerih gradnji smo le sodelovali, je dolžina izračunana v sorazmerju z našim delom. Gospodarno: stroški za gradnjo cest le za 9,8 odstotkov večji kot v prejšnjem letu Zaradi povečanega obsega gradenj smo v letu 1982 organizirali še eno gradbeno skupino, v katero so vključeni domači delavci iz okolice Straže. Skupina je sicer imela začetne težave, kasneje pa je delo kar dobro napredovalo. Tudi z mehanizacijo smo še kar dobro opremljeni. Pri gradnji cest nam še primanjkuje nekaj strojev za vrtanje, nakladalec, rovokopač in kamioni za prevoz gramoza. Nove kompresoge bomo dobili že v letu 1983, nakladač bomo načrtovali za leto 1984, parka za prevoz gramoza pa ne bomo povečevali. Kolikor nam bo strojev manjkalo, si jih bomo pač sposojali pri drugih DO in zasebnikih. Zanimive so tudi cene za km novo zgrajene ceste. Analiza kaže, da je bila cena za en km poprečno: — pripravljalna dela 59.391 din — zemeljska dela — spodnji ustroj 1.099.430 din — utrjevalna dela - zgornji ustroj 729.855 din Skupaj: 1.888.676 din Za primerjavo naj navedem, daje cena za leto 1982 le za 9,8 odstotka večja kot leta 1981. Dela izven podjetja je več, kot ga zmoremo opraviti Za opravljanje strojno minerskih uslug drugim DO in zasebnikom velja že staro pravilo, da jih opravljamo le tedaj, ko delavci in stroji niso zaposleni doma. Pod usluge lahko štejemo tudi dela, ki smo jih opravili za druge tozde GG, saj smo tako zgradili že omejenih 2.520 m gozdnih cest in 7.300 m gozdnih vlak. Eno večjih uslug za druge tozde pa predstavlja vzdrževanje cest z gredeijem, ki se je izkazalo kot zelo primerno. Zunanjih uslug smo opravili zelo malo, saj ni bilo ne delavcev ne strojev na razpolago. Največ povpraševanja je bilo za globinska vrtanja in miniranja, vendar nismo mogli ustreči. Precej uslug smo odklonili tudi zato, ker nimamo potrjenega cenika za strojna dela izven podjetja. V Soteski smo proizvedli in prodali manj peska V peskokopu smo sicer zaposlili nove delavce, vendar so bili največ zaposleni pri gradnji in postavitvi separacije. Gradnja separacije seje nekoliko zavlekla, tako da smo s prodajo začeli šele sredi avgusta. Kljub zakasneli montaži je bilo oddanih: — sejanega peska 5.306 m3 — peska od stene 18.689 m3 — odpadnega materiala 1.628 m3 Skupaj: 25.623 m3 Daje proizvodnja res nazadovala, zaradi montaže separacije, nam pove tudi podatek, da je bilo v letu 1981 oddanih skupaj 39.860 m3 peska. Iz navedenih podatkov in iz dosedanjega povpraševanja lahko sklepamo, da bo prodaja v letu 1983, ko bo separacija delala s polno zmogljivostjo, znatno večja. Tudi finančni uspeh leta 1982 je zadovoljiv, zato lahko zagotovo rečemo, da je bila separacija v peskokopu pametna naložba. Vsa globinska vrtanja in miniranja opravljamo sami. Največje miniranje, ki smo ga izvedli, pa je bilo, ko smo v enem odstrelu aktivirali 6.755 kg razstreliva, vrtine pa so bile razporejene na petih etažah. Popravljenih 650 motornih žag, škropilnic in vrtalnikov V servisu motornih žag, kjer sta zaposlena dva mehanika, občasno v zimskih mesecih pa še en strojnik, je dela vse leto dovolj. Kljub temu, da je bil vodja servisa nekaj časa zadolžen za gradbeno mehanizacijo, je bilo v servisu popravljenih 650 motornih žag, škropilnic in vrtalnikov. Težave v servisu motornih žag povzroča pomanjkanje rezervnih delov, neprimerni pa so tudi delovni prostori. Pohvaljeni vozniki tovornjakov Glede poslovanja transportnega parka lahko rečemo, da smo povsem zadovoljni. Vozniki so pridno poprijeli, kljub mnogim težavam je bilo prepeljanih 167.836 m3 lesa ali 4.595.061 ton/km. Naš transportni park, za katerega lahko rečemo, da je sodobno opremljen, obsega: Magirus-Deutz 10 TAM 170 6 FAP 2 TAM 600 (za drva) 3 dvoosne polprikolice 10 enoosne 7 dvoosne prikolice 2 skupna nosilnost parka za 2 kamiona Tatra s skupno nosilnostjo 110 ton s skupno nosilnostjo 36 ton s skupno nosilnostjo 22 ton s skupno nosilnostjo 17 ton s skupno nosilnostjo 120 ton s skupno nosilnostjo 43 ton s skupno nosilnostjo 20 ton 368 ton skupna nosilnost 24 ton nosilnost celotnega avtoparka znaša 392 ton Z zamenjavo nekaj starejših kamionov z novimi bo avtopark še bolj sodoben in bomo lahko prevzeli še večje obveznosti za prevoz lesa. S prikolicami še več! V letu 1982 smo vozili tudi v Brkinih, kjer je bilo prepeljanih okrog 10.000 prm drv. Prepeljali smo tudi okrog 2.300 m3 lesa za Novoles od drugih dobaviteljev. S solo kamioni je bilo prepeljanih 26 odst. lesa, s kamionom in prikolicami pa 74 odst. S prikolicami bo potrebno prepeljati še več lesa, k čemer lahko pripomorejo delavci v gozdu s primernim krojenjem. Da smo v začetku leta začeli voziti po novih normativih, se pozna tudi po tem, da je poprečno preseganje norm pri prevozih manjše za 11 odst. Kar se finančnega uspeha tiče, je bilo pri prevozu nekaj težav. Nesoglasja so bila glede obračunavanja na dolžine prevozov. Kaže, da bo najbolj pravično obračunavanje na dolžinah po 5 km. Razporejanje kamionov z enega mesta Glede razporeditve kamionov smo se včasih težko sporazumeli. Premalo namreč dobimo podatkov o stvarnih potrebah posameznih tozdov. Tudi vključevanje zasebnih prevoznikov ni bilo vedno najbolj primerno. V bodoče bomo morali tudi zasebne kamione razporejati z enega mesta. Mehanična delavnica O lastni mafijši mehanični delavnici smo že dolgo razmišljali. S septembrsko preselitvijo sedeža tozda TG v Stražo pa smo željo tudi uresničili. V delavnico smo preuredili garaže pri stari pošti v Straži. V njej bomo opravljali manjša pa tudi nekatera večja popravila gradbenih strojev. Avtoparku bo ta delavnica služila le za manjše nujne posege na terenu. Za večja popravila v avtoparku imamo primerno delavnico v Novolesu, kamor smo sovložili znaten znesek. Tovornjake popravljamo tudi v drugih delavnicah, vendar je Novolesov delež v skupnem znesku popravil daleč naj večji. V skupnem prihodku, ki znaša 106,202.032 din, je zastopanost: avtoparka 53,7% gradnje cest 19,9% gradbene mehanizacije 14,9% peskokopa 6,5 % p roj ek ti ve 1,2% servisa motornih žag 1,0% ostalih dejavnosti 2,8% skupaj: 100% Največji delež prihodka je bi pač lahko še veliko pisali, dosežen znotraj tozda (kar Naj zaključim z mislijo, da je 88,34 odstotkov), izven pa bilo poslovanje našega tozda 11,66 odstotka. zadovoljivo. Vsekakor pa bo še O poslovanju in značilnostih priložnost za objavo podatkov tozda Transport in gradnje, ki o našem poslovanju, ima toliko različnih dejavnosti, DANILO KURE, dipl. inž. TOZD VRTNARSTVO IN HORTIKULTURA Pred priključitvijo h gozdnemu gospodarstvu Novo mesto je vrtnarija obsegala 6.417 m2, sedaj pa 23.688 m2 obdelovalne zemlje (vštete so poti), ima 380 m2 velik rastlinjak, prešajevalnico (72 m2), plastin-jak (250 m2), delovne in pomožne prostore (390 m2) in garaže (220 m2), kar seveda pomeni ogromen napredek. K temu je treba prišteti še drevesnice v Loki pri Podturnu, v Rožeku in Črmošnjicah, lepe pisarniške prostore, razdelilno kuhinjo, jedilnico, 2 prodajalni in destilarno. Delo tozda je na kratko v naslednjem: vrtnarjenje in izdelovanje vencev in šopkov iz naravnega in umetnega cvetja, gojenje okrasnega cvetja, lepotnega grmičevja in drevja, urejanje parkov, zelenic in nasadov, urejanje okolja, pridobivanjee postranskih gozdnih proizvodov. Vrtnarija je za svoje naloge primerno opremljena z vozili in obdelovalnimi stroji. Celotnega prihodka 28,808.030 din je doseglo 35 delavcev, od katerih ima eden visoko izobrazbo, eden višjo in eden srednjo. Deset delavcev nima kvalifikacije. Ker se težje gospodarske razmere (manjša kupna moč občanov) pri tem tozdu še najmočneje poznajo, se bodo de- lavci morali v prihodnjem letu še bolj potruditi, da bodo čim bolj izkoristili možnosti, ki jim jih daje nova, moderno urejena vrtnarija. (povzetek jz poročila F. BARTOLJA) Vrtnarji so vzgojili množico azalej in ciklam, priljubljenih cvetlic, namenjenih za počastitev dneva naših žena. (Foto: A. Serini) Izkoriščanje gozdov I. NOVA TEHNIČNA OPREMA — prebiralni stroj (s traktorjem IMT 577 in dvigalom Hiab-Foco 560) tozd Straža, nabava 1 seje zakasnila zaradi priključitve dvigala, — kamion TAM 170T 14 z Hiab—Fočo 560 za prevoz drv (tozd TG), ki bo zamenjal TAM 5000, 2 — kamion Magirus—D 320 z dvigali Jonsereds za prevoz drv in hlodovine kot nadomestilo za kamione FAP (tozd TG). 2 II. GOZDNA PROIZVODNJA ODKUP IN ZALOGE 1. ) Proizvodnja in odkup: Do konca leta 1982 smo v družbenih gozdovih posekali 141.730 m3 lesa, kar predstavlja v primerjavi z načrtovanim (138.465 m3) 102 %, odkupili pa 67.070 m3 lesa, kar predstavlja v primerjavi z načrtovanimi (65.239 m3) 103%. Skupaj smo v letu 1982 pridobili 208.800 m3 lesa in v primerjavi z načrtovanim (203.704 m3) načrt presegli za 2,5 %. (Primerjavo z načrtom 1982 kot tudi s proizvodnjo leta 1981 smo priobčili v januarski številki 2. ) Zaloge lesa: Skupne zaloge lesa v družbenem in zasebnem sektorju so se ob koncu leta 1982 v primerjavi z letom 1981 zmanjšale kar za 7000 m3. Medtem ko so se v družbenem sektorju zaloge lesa v gozdu malenkostno povečale in so znašale 13.758 m3 (lani 12.895 m3), pa so se zaloge na kamionskih cestah občutno znižale in so znašale ob koncu leta le 3.825 m3 (leta 1981 pa 10.365 nr3). Podobno so se znižale zaloge lesa tudi na odpremnih skladiščih. Tako stanje je odraz razmeroma ugodnih vremenskih razmer zadnje mesece leta 1982. Podrobno stanje in primerjava z letom 1981 je razvidna iz naslednje tabele: A. V skladu s sprejetim planom investicij v letih 1981 in 1982 smo lani nabavili tehnično opremo, namenjeno neposredno ali posredno za pridobivanje lesa: kamioni število — TAM 170 T 14 (eden po načrtu iz 1981) 2 — TATRA 1 — avtocisterna 1 avtomobilska nakladalna dvigala — dva Hiab — Fočo 560 za tovornjak (dva za prebiralni stroj) 4 — Jonsereds BM 10—68 (tozd TG) 1 prikolice — dvoosna polprikolica (12 t) za prevoz lesa (tozd TG) 2 — prikolica za prevoz strojev (tozd TG) 1 traktorji — IMT 560 za spravilo lesa (tozdi in toki) 10 — IMT 570 za prebiranje lesa (tozd Straža in Črnomelj) 2 drugi stroji — Volvo 4300 (tozd Straža) 1 — buldožer TG 140 (tozd TG) 1 — žični žeijav URUS s tovornjakom TAM 170 (tozd Novo mesto) 1 terenska vozila — kombi Zastava 850 (tozdi in toki) _ 13 — avtobus TAM 130 A8 (tozd Straža in Črnomelj) 2 — kombi Renault — trafic (DSSS) 1 Družbeni gozdovi: leta 1982 leta 1981 Indeks 82/81 - gozd m 3 13.758 12.895 107 — kamionska cesta m3 3.825 10.365 37 — odpremno skladišče m3 1.425 3.491 41 SKUPAJ: Zasebni gozdovi: m3 19.008 26.751 71 — gozd m 3 — _ _ — kamionska cesta m 3 2.090 2.320 87 - odpremno skladišče m3 1.612 654 246 SKUPAJ: SKUPAJ DRUŽBENI m3 3.641 2.974 122 IN ZASEBNI m 3 22.649 29.725 77 Posamezni tozdi in toki pa so koncem leta 1982 imeli skupne zaloge lesa: gozd kamion, c. odprem. Skupaj tozd Novo mesto m3 3.643 187 skl. 3.830 Straža m3 1.881 1.459 460 3.800 Podturn m3 4.755 1.306 412 6.473 Crmošnjice m3 902 250 533 1.705 Črnomelj m3 2.400 564 — 2.964 tok Trebnje—dr. m3 177 59 236 tok Novo mestom3 _ 598 705 1.303 Črnomelj m 3 1.431 668 2.099 Trebnje m3 — — 239 239 Zaloge skupaj DS-ZAS 13.758 5854 3.037 22.649 Zaloge skupaj 1. 1981 12.895 12.685 4.145 29.725 osebna vozila — fiat 750 (tok Novo mesto in Črnomelj) 2 B. Nabava v teku. Še po planu iz leta 1982 bomo v prvem tromesečju leta 1983 nabavili: - z Je razv'dno, da ima najmanjše prehodne zaloge tozd Crmošnjice, kar lahko moti uresničevanje načrtov za leto 1983. Podatki o številu sekačev, ki so v okviru tozdov in tokov sekali v režij i GG, ter primerjave učinkov v letih 1982 in 1981 so podani v naslednji tabeli: leto 1982 leto 1981 posek štev. posek štev. m3 seka- m3 m3 seka- m3/ čev sekač čev sekač družbeni sektor družbeni sektor 141.730 111 1.355135.601 Brkini 6.500 2.876 zasebni sektor 15.380 20 769 9.949 — — SKUPAJ: 163.610 131 1.249148.426 1221.193 m3 Iz tabele je razvidno, da se je zaradi večje sečnje v letu 1982 povečalo tudi število sekačev. Večji paje tudi učinek na sekača na leto in znaša lani 1.245 m3, leta 1981 je bil 1.193 m3. V delovni organizaciji smo imeli ob koncu leta 1982 skupaj 394 motornih žag (brez izobraževalnega centra, ki jih ima 8./. Prevladujejo motorne žage Husquarne (63%). Le-teh je 250, predvsem tipi 162, 444 in 480. Med Stihlovimi žagami pa so še močno zastopani tipi Stihi 045 (42 kosov) in Stihi 041 (29 kosov). V sečnji je med letom delalo 334 motornih žag. Učinek na žago na leto je bil 488 m3. Lani je bilo iz proizvodnje izločenih skupaj 76 motornih žag. Odpisanih jih je bilo 66, DOZ paje povrnil škodo za 10 motornih žag. V proizvodnjo smo dali 105 novih motornih žag, od tega 63 žag Hasquarna. lil. NEKATERI KAZALCI DELOVANJA VOZNEGA PARKA Les iz družbenih in zasebnih gozdov je dokaj uspešno prevažal tozd Transport in gradnje z močno obnovljenim prevoznim parkom. Dejansko neto nosilnost in primerjavo z letom 1981 prikazujemo v naslednji tabeli: — kamioni (glej opombo) — polprikolice — prikolice SKUPAJ: kosov 1982 ton 1981 kosov ton 20,5 180 20 179 16 150 12 114 2 20 2 20 350 313 Z lastnimi kamioni je prevažalo les, zlasti iz zasebnih gozdov, še nekaj zasebnih avtoprevoznikov. Le-ti so speljali kar 29.900 m3 lesa, kar znaša 15 odst. skupno prepeljanega lesa v okviru GG Novo mesto v letu 1982 (leta 1980 pa 34.700 m3 ali 20 odst.). Opomba: En kamion TAM 170 je prišel v drugi polovici leta, zato 20,5 kosov, dve 12-tonski polprikolici sta prišli šele v drugi polovici leta, zato je vzeta v celoti le kot ena, torej 16 namesto 17 polprikolic, kot nosilnost paje vzeta dejanska, ne registrirana, tako pri kamionih kot polprikolicah. Podatki o prevoženih ton/km in v m3 s samimi tovornjaki in s polprikolicami so razvidni iz spodnje tabele: — prepeljanih skupno m3 — prepeljanih skupno ton/km — prepeljanih kamion s polprikolico m3 — prepeljanih kamion solo — prepeljanih nr3/tona nosil. — izkoristek delovnega časa 1982 167.836 4.896.883 121.612 72% 46.224 28% 480 78% 1981 153.680 4.055.719 103.692 67% 49.988 33% 491 81 % Iz tabele je razvidno, da sta se skladno s povečano nosilnostjo voznega parka v letu 1982 povečala masa prepeljanega lesa in ton/km, kar pa še ne pomeni povečane učinkovitosti. Povečala se je tudi udležeba prevoza lesa s polprikolicami, ki znaša lani 72 odst., v letu 1981 pa 67 odst. vsega prepeljanega lesa; to seveda pomeni cenejši prevoz. Zmanjšala seje izkoriščenost razpoložljive neto nosilnosti, ki znaša lani 480 m3/tono neto nosilnosti, v letu 1981 pa 491 m3/tono neto nosilnosti. To pomeni, da so nekatera vozila, zlasti priklopna, stala neizkoriščena, bodisi iz objektivnih ali organizacijskih razlogov (pomanjkanje voženj za park GA, medtem ko so nekateri zasebni avtoprevozniki vozili). V letu 1981 smo dvignili norme prevoza za 20 odst., pri tem pa smo še vedno zaradi spodbude pustili rezervo v normah v višini okrog 12 odst. Poprečno doseganje norm prevoza v letu 1982 je znašalo 111 odstkov. IV. STROJI PRI SPRAVILU LESA Na spravilu lesa v tozdih in tokih je tudi lani sodelovalo nekaj zasebnih traktorjev in konj. Udeležba po vrstah strojev in spravljeni količini ter primerjava z letom 1981 sta podani v naslednji tabeli: 1982 1981 družbenigozdovi tozdov štev. m3 m3/tr štev. m3 m3/tr. - traktorji GG IMT 558,560 30 77.134 2571 27 72.218 2675 - traktorji GG Timberjack 2 9.574 4787 2 8.196 4098 - traktorji zasebnikov - žični 7.405 7.300 žerjav GG žični žerjav — — - - - drugih 1 2.550 — _ _ SKUPAJ MEHANIZIRANO SPRAVILO 96.663 87.714 Spravilo s konji 15.072 18.722 Iznos drv 17.073 13.522 Zasebni gozdovi tokov — traktorji GG IMT 558,560 7/6 5.836 973 2 645 - traktorji GG Timberjack - traktorji zasebnikov 5.089 - žični žerjav GG — žični žerjav drugih - SKUPAJ SPRAVILO S STROJI 10.925 645 Iz tabele je razvidno, da seje v letu 1982 število traktorjev GG, ki spravljajo les, povečalo tako v tozdih kot v tokih in znaša skupaj 37 traktorjev IMT 558 in 560 (27 tozdi, 7 toki) ter 2 zgibna traktorja Timberjack. Zaradi tega seje v letu 1982 povečal delež mehaniziranega spravila in znaša, v tozdih 96.663 m3 (leta 1981 pa 87.714 m3), v tokih pa 10.825 m3 (leta 1981 pa 645 m3). V družbenih gozdovih predstavlja v letu 1982 mehanizirano spravilo lesa, upoštevajoč tudi usluge zasebnih traktorjev, v primerjavi s posekano neto lesno maso (141.730 m3) 68 odstotkov (96.663 m3), v letu 1981 pa 63 odstotkov (87.714 m3). Spravilo lesa s konji (hlodi in drva) predstavlja torej 32 odstotkov posekanega lesa. Učinek na leto za traktor IMT v tozdih je v letu 1982 znašal 2571 m3 in se je v primerjavi z letom 1981, ko je znašal 2.675 m3 zmanjšal za 104 m3/traktor. Poprečni učinek zgibnega traktorja Timberjack na leto je lani znašal 4.787 m3 in se je v primerjavi z letom 1981, koje znašal 4.098 m3, povečal za 689 m3. Učinek traktorjev GG v tokih je znašal 973 m3 na leto (upoštevajoč dejstvo, da novi traktorji niso prišli v začetku leta). Udeležba spravila oblega lesa v družbenem sektorju s konji voznikov v delovnem razmerju je lani znašala 10 odstotkov, leta 1981 pa 14 odstotkov. Vozniki, ki niso v delovnem razmerju, t. j. pogodbeni vozniki, pa so lani spravili 10 odstotkov ali 12.900 rn3 lesa. Iznos drv s konji predstavlja 12 odstotkov posekanega lesa. Zadnji dve leti smo z ozirom na možnosti nabave traktorjev za spravilo lesa nabavljali namesto traktorjev IMT 558 traktorje IMT 560. Teh smo v dveh letih nabavili kar sedemnajst. Razen nekaterih manjših pomanjkljivosti (akumulator, visoki pedali, armaturne plošče) zaenkrat ni opaziti, da bi bili traktorji IMT 560 slabši od traktorjev IMT 5 V. DELO VODJE PRIDOBIVANJA LESA V OKVIRU DSSS m GG Vodja pridobivanja lesa je sodeloval pri organizaciji sečnje, spravila in prevoza, posredoval pri popravilih strojev in pri nabavi proizvodne opreme in rezervnih delov. Bilje v stiku z domačimi in tujimi poslovnimi strankami glede nabave tehnične opreme in dodelave (kamionov, dvigal, traktoijev, vitlov, žičnice, URUS, kamionskih ročic). Obiskoval je seminaije za strokovno izpopolnjevanje, sodeloval je na konferencah delegatov SISEOT in prizadevanjih za vzgojo in izobraževanje gozdnih delavcev GG Novo mesto. Sodeloval je v strokovnem svetu GŠC Postojna, bil član komisije za opravljanje strokovnega gozdarskega izpita pri GG Novo mesto. Pripravil je analizo nakladanja lesa na odpremnih skladiščih tozda in toka Novo mesto ter tozda in toka Črnomelj. Sodeloval je pri sestavi kalkulacij za stroje in cen za usluge (prevoza lesa). Sodeloval je pri sestavljanju območnega načrta in v organih samouprave (DS DSSS in CDS). Sestavljal je razne ankete in statistična poročila. Opravljal je strokovno-tehnično administracijo (dopisi, poročila, atesti, register dvigal itd.). Obiskoval je sečišča in druga delovišča zaradi nadzora del itd., itd. JOŽE KURE, dipl. inž. Urejanje gozdov v letu 1982 Leto 1982 je pomembna prelomnica za urejanje gozdov. Ves čas po zadnji vojni je centralno organiziran odsek za urejanje gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto izdeloval ureditvene načrta gozdnogospodarskih enot. Leta 1971 so bili izdelani vsi osnovni načrti gozdnogospodarskih enot in osnovni načrt za območje. Od tedaj sledijo le revizije. Izdelava obnovitvenih načrtov je po fizičnem obsegu nekoliko manj zahtevna, v strokovnem pogledu pa je zahtevnejša, saj gre za strokovno presojo o gospodarjenju v preteklosti. Gozdarska operativa se vse bolj vključuje v neposredno načrtovanje gospodarjenja z gozdovi. Dolgoletna ideja o decentraliziranem urejanju se je pričela uresničevati leta 1982. V tem letu je bil program ureditvenih del znatno večji od enoletnega poprečja, kajti potrebno je bilo izvesti vse terenske meritve in cenitve z opisi gozdov v enotah Poljane, Trebnje I in Trebnje II. Tozd Gozdarstvo Podturn je pričel revizijo načrta enote Poljane in jo tudi uspešno izvedel, ko je projektantska dela prevzel inž. Peter Dular, ki si je predhodno pridobil potrebno večletno prakso v odseku za urejanje gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Pri terenskih delih sta kot stalna delavca sodelovala pripravnika inž. Ivan Plut in tehnik Jože Fink. Organizacijsko in strokovno so pri reviziji načrta stalno sodelovali še odgovorni vodja tozda Podturn inž. Slavko Klančičar, njegov pomočnik inž. Niko Goleš ter področni revirni vodje. Iz- mero stoječega drevja (polna premerba) so na 1050 ha gozdov opravili šolarji. Pri izmeri v mesecu juliju in avgustu je sodelovalo 30 mladincev in mladink. Delo je potekalo po načrtu in je bilo v celoti opravljeno v roku, kar pomeni, da je začetek decentraliziranega urejanja uspel v celoti. V letu 1982 so bila opravljena tudi terenska revizijska dela v gozdnogospodarskih enotah Trebnje I in Trebnje II. Ta dela je opravila ekipa urejevalcev službe za urejanje pri GG Novo mesto. Odgovorni projektant revizijskih načrtov enot Trebnje I in Trebnje II je inž. Andrej Pečavar. Pri terenskih delih so kot stalni strokovni delavci sodelovali: Martin Bele in Gregor Vodnik kot tehnika taksatorja ter pripravnika inženirja Vili Turk in Andrej Kastelic. Občasno so pri ureditvenih delih sodelovali tudi vodja toka Trebnje inž. Jože Falkner ter področni revirni gozdarji. Julija in avgusta je bila izvedena tudi polna premerba na površini 530 ha. Tudi tu so sodelovali šolarji. Polna premerba na površini 1100 ha je bila opravljena tudi v enoti Soteska, tozd Gozdarstvo Straža. V tem tozdu je urejevalna dela prevzel inž. Franc Ferlin, močno pa so sodelovali tudi vodja tozda inž. Jernej Piškur, pomočnik vodje Karel Turk ter revirni gozdarji. Delo je bilo zastavljeno strokovno in načrtno, ker pa je bilo začeto šele v drugi polovici leta, ga tozd ni uspel opraviti v celoti. Ostal je del cenitev ter opisov sestojev, kar bo potrebno opraviti leta 1983. Pri izmeri stoječega drevja je sodelovalo 30 mladincev in mladink. Meritve v enoti Soteska bi morale biti praviloma opravljene šele leta 1983. Da pa se je tozd Straža odločil za eno leto prej, sta dva vzroka. Premalo imajo strokovnjakov, da bi v enem letu (1983) samostojno izvedli revizijo načrtov v enoti Soteska in Brezova reber. Za Sotesko pa se je odločil leto prej tudi zato, ker je bil za leto 1973 za to enoto izdelan letni načrt gospodarjenja, medtem ko je prehodni načrt veljal za razdobje 1963-1972. Novi načrt bo veljal za desetletje 1983-1992. Poleg terenskih urejevalnih del v enotah Trebnje I, Trebnje II, Poljane in Soteska so bila izvedena vsa kabinetna dela s sestavo gozdnogospodarskega načrta za enoto Novo mesto- jug (1982-1991). To enoto je uredil inž. Janez Blažič, ki je leta 1982 sestavil tudi tekstni del načrta. Po uspešno opravljenem delu se je 25. novembra 1982 zaposlil v toku Gozdarstvo Novo mesto. Vsa obširna urejevalna dela so potekala usklajeno in strokovno, za kar je skrbel vodja urejanja gozdov pri DSSS. Urejevalcem sta pomagala tudi geometer ter referent za arondacijo- Vodja službe za urejanje je sodeloval tudi pri sestavi območnega načrta za razdobje 1981—1990. Prav tako je sodeloval z občinskimi organi za prostorsko planiranje ter s kmetijsko zemljiško skupnostjo Novo mesto. Letos smo z urejanjem zajeli velik del območja. Naj navedem površine enot; na katerih so potekala urejevalna dela: enota Poljane enota Trebnje I enota Trebnje II enota Soteska enota Novo mesto—jug skupaj: 4.537 ha terenska dela 4.725 ha terenska dela 3.697 ha terenska dela 1.926 ha terenska dela 7.644 ha samo kabinetna dela 22.529 ha Poprečni letni obseg urejeval- bila izvedena na površini nih del znaša desetino območja. 2.700 ha. Povečini je bila lesna Znesek, ki smo ga zaračunali zaloga ugotovljena s pomočjo sisu za gozdarstvo pri GG Novo Bitterlichove metode, le na mesto leta 1982, znaša majhni površini je bila lesna 5,658.202 din, kar je približna zaloga cenjena okularno. višina stroškov, nastalih pri urejanju gozdov. Polna premerba je HOČEVAR, dipl. inž. Območni gospodarski načrt PREGLED GOSPODARSKIH RAZREDOV IN KRITERIJI ZA NJIHOVO OBLIKOVANJE Gozdnogospodarsko načrtovanje ima v svetu in pri nas že zelo dolgo tradicijo. Dolgoročnost gozdne proizvodnje do 100 in več let je možno uspešno obvladovati le z dolgoročnim načrtovanjem. Toda prvi načrti v okviru gozdnogospodarskih enot niso dali pregleda nad območjem kot celoto. To pomanjkljivost smo v Sloveniji odpravili leta 1970, ko smo izdelali prve gozdnogospodarske načrte območij. Načrti pa so bili le nekak seštevek načrtov gozdnogospodarskih enot in zato niso mogli v celoti prikazati razvojnih možnosti gozdarstva v območju. Da bi se odpravila ta po-mankljivost, smo pri sedanji reviziji gozdnogospodarskega načrta območja uporabili drugačne koncepte, ki bodo prikazali možnosti razvoja območja kot celote. Gozdove smo razdelili na gospodarske razrede in v okviru teh razredov določili cilje gospodarjenja in ukrepe za dosego teh ciljev. Pri določanju gospodarskih razredov smo upoštevali zlasti gozdno združbo, ohranjenost gozdov in namen gozdov v območju. Bolje izkoristiti rastišča Gozdna združba je pomembna zlasti pri ugotavljanju rasti-ščnih zmogljivosti posameznih rastišč in za določanje optimalne zmesi drevesnih vrst. Gozdna združba nam narekuje tudi izbiro načina gospodarjenja in optimalno višino lesne zaloge, pri kateri gozd najbolje izkorišča rastišče. Ohranjenost gozdov Ohranjenost gozdov je drug pomemben kriterij, ki nam narekuje oblikovati gospodarski razred. Ta kriterij se nanaša tako na ohranjenost sestoja in rastišča kot tudi na mešanost drevesnih vrst. Po tem kriteriju smo naše gozdove razdelili na ohranjene, izmenjane in na gozdove za melioracijo. Ohranjeni gozdovi so tisti, pri katerih so lesne zaloge in mešanost drevesnih vrst v normalnih naravnih okvirih. Izmenjeni gozdovi izkoriščajo rastiščni potencial pretežno zelo dobro, vendar so v drevesni sestavi popolnoma spremenjeni. Sem spadajo v celoti nasadi iglavcev, osnovani zlasti v zadnjem časovnem obdobju (največ po letu 1960). Gozdovi za melioracijo zaradi svoje drevesne sestave in degradacije sestoja in rastišča ne izkoriščajo rastičnega potenciala v takem obsegu, da bi jih bilo v bodoče še umestno gojiti. Namembnost gozdov Kot zadnji pomembnejši kriterij smo upoštevali še namembnost gozdov v območju. Po njem smo gozdove razdelili na lesnoproizvodne, v katerih je osnovna funkcija pridobivanje lesa, na varovalne, katerih osnovna funkcija je čuvanje zemljišč pred erozijo ali pred vetrom, in na gozdove s posebnim pomenom. To so pretežno pragozdovi in gozdovi, ki služijo kot zaščita spomenikov iz naše preteklosti. Ob upoštevanju vseh treh kriterijev smo naše gozdove razdelili na 24 gospodarskih razredov, ki se značilno ločijo med seboj. Pregled gospodarskih razredov 1. Ohranjeni nižinski gozdovi hrasta in belega gabra na karbonatni podlagi. Zaraščajo pretežno niže ležeče predele do 400 m n. v. Zavzemajo 19,3 odst. gozdov v območju. Njihove rastiščne zmogljivosti so izkoriščene v družbenih gozdovih 52-odst., v zasebnih pa le 46-odst. V izravnalnem obdobju 40 - 50 let se bo izkoristek rastiščnega potenciala povečal na 75 — 80 odst. 2. Ohranjeni kisli hrastovo-gabrovi gozdovi zaraščajo aluvialne nanose v nižinskih predelih od 150 do 250 m n. v. Zaraščajo 1,9 odst. površine gozdov v območju. Rastiščne zmogljivosti teh gozdov so izkoriščene v družbenih gozdovih 50-odst., v zasebnih 52-odst. V izravnalnem obdobju 40 let se bo izkoristek dvignil na 75 — 80 odst. 3. Ohranjeni nižinski jelovi gozdovi na nanosih. Po površini: 1,8 odst. To so gozdovi z največjim rastiščnim potencialom v območju, ki pa zaradi nepravilnih posegov v preteklosti ni izkoriščen niti 50-odst. Z intenzivno nego in akumulacijo prirastka bodo ti gozdovi v 40 — 50 letih prešli v optimalno stanje. 4. Ohranjeni kisli bukovi gozdovi na nanosih zavzemajo 3,1 odst. površine gozdov v območju. Malokje so dobro ohranjeni in imajo majhen rastiščni potencial. Na gospodarske posege so precej občutljivi. Njihov rastiščni potencial je izkoriščen v družbenih gozdovih s 65 odst., v zasebnih pa z 69 odst. V izravnalni dobi 50 let se bo ta izkoristek dvignil na 80 odst. 5. Na prehodu med nižinskim gozdom hrasta in belega gabra ter gorskimi bukovimi gozdovi je razred ohranjenega predgorskega gozda gradna in bukve. Zavzema 18,6 odst. celotne površine gozdov v območju. Družbeni gozdovi tega gospodarskega razreda so dobro ohranjeni. Izkoristek rastiščnega potenciala znaša 67 odst. Nekoliko slabši so zasebni gozdovi, saj izkoriščajo rastišče le 51 odst. V izravnalnem obdobju 30 do 40 let bodo prešli v optimalno stanje. 6. Ohranjeni predgorski bukovi gozdovi ležijo med 350 in 900 m n. v. Poraščajo nekoliko slabša rastišča kot gozdovi gradna in bukve. Zavzemajo 7,5 odst. površine gozdov v območju in so pretežno zelo dobro ohranjeni. Izkoristek rastišča znaša 79 odst. v družbenih in 66 odst. v zasebnih gozdovih. V izravnalnem obdobju med 20 in 40 let bodo prešli v optimalno stanje. 7. Gorski in visokogorski bukovi gozdovi zaraščajo področja od 500 do 1180 m n. v. V našem območju zavzemajo 9 odst. vseh gozdov. Pretežno so to mlajši gozdovi v dobi najmočnejšega priraščanja. Njihov zaščitni potencial je izkoriščen v družbenih gozdovih s 104 odst., v zasebnih z 69 odst. Negovanost teh gozdov je dobra, pomlajevanje je množično. 8. Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na slabših rastiščih zavzemajo le manjši del naših gozdov, skupaj le 0,7 odst. Poraščajo toplejše predele, zlasti grebene v arealu jelovo-bukovih gozdov. Imajo veliko lesno zalogo in dobro izkoriščajo rastišče, v družbenih gozdovih do 79 odst., v zasebnih pa 65 odst. V teh gozdovih so še ohranjene oblike prebiralnega gospodarjenja. 9. Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na srednje kvalitetnih rastiščih zavzemajo največji del jelovo-bukovih gozdov. V celotni površini gozdov območja so zastopani s 5,8 odst. Pomlajevanje je ogroženo zaradi divjadi in zmanjšane vitalnosti jelke. Rastiščni potencial je izkoriščen v družbenih gozdovih z 72 odst., v zasebnih z 68 odst. 10. Dinarski jelovo-bukovi gozdovi na najboljših rastiščih so v gozdovih območja zastopani s 3,3 odst. površine. Pretežno so dobro ohranjeni, vendar je delež iglavcev nekoliko premajhen. Jelko mestoma nadomešča smreka, ki odlično uspeva. Gozdovi izkoriščajo rastiščni potencial v družbenih gozdovih 69 odst., v zasebnih s 40 odst. 11. Zabukovljeni gozdovi dinarskega gozda jelke in bukve so nastali zaradi intenzivnih sečenj v preteklosti. Zaradi nagle presvetlitve se je kot dominantna drevesna vrsta uveljavila bukev, jelka je ostala le še kot pomembna primes. V skupni površini gozdov v območju so ti gozdovi zastopani le z 0,3 odst. površine. Izkoristek rastiščnega potenciala v teh gozdovih znaša v družbenem sektorju 76 odst., v zasebnem le 37 odst. Zasebni gozdovi imajo tu zanemarljiv delež. 12. Bukovi gozdovi s kresnič-jem poraščajo ekstremne lege na triadnih dolomitih, zlasti na področju Gorjancev na nadmorski višini 310 — 1050 m. Delež teh gozdov v območju znaša le 0,4 odst. Pretežno so to presta-reli sestoji različne kakovosti. So enomernih do skupinsko raznodobnih oblik. Plitva tla ne prenesejo velikih fizikalnih obremenitev, zato so pogosti primeri izruvanih dreves (po snegu ali vetru). Izkoristek rastiščnega potenciala znaša 71 odst. 13. Drugi ohranjeni gozdovi poraščajo manjše, med seboj zelo različna rastišča brez skupnih značilnosti. Kriterij združevanja je bila majhna površina in z njo tudi gospodarski pomen. Delež teh gozdov v območju znaša 1,9 odst. Poprečni izkoristek rastiščnega potenciala znaša 84 odst. 14. Posebno skupino ohranjenih gozdov predstavljajo panjevski gozdovi domačega kostanja. To so pretežno zasebni gozdovi, ki poraščajo toplejše lege na robu vinogradniškega področja. Služijo pretežno za pridobivanje vinogradniškega kolja in drogov, vzporedno tudi za nabiranje plodov domačega kostanja. Delež teh gozdov v območju znaša 1,1 odst. Zaradi sečenj podtaksacijske lesne mase je izračunani izkoristek rastiščnega potenciala komaj 38 odst. 15., 16., 17.) V 15., 16. in 17. gospodarski razred spadajo gozdovi za premeno. V tri gospodarske razrede so ločeni zaradi različnih rastišč, ki zahtevajo različno izbiro in mešanost drevesnih vrst ob premeni. Skupaj je teh gozdov kar 15,5 odst. od vseh gozdov v območju, kar znese 12.588 ha. Pretežno so jo zasebni gozdovi (10.959 ha) in le 1629 ha je družbenih. Ti gozdovi nimajo ustrezne strukture v mešanosti drevesnih vrst, tudi ne glede kakovosti in višine lesne zaloge. Izkoristek rastiščnega potenciala znaša le dobrih 30 odst. S prirodno in umetno melioracijo bomo te gozdove v 30 — 40 letih spremenili v donosne gospodarske gozdove. Naslednjih pet (18., 19., 20., 21., 22.) gospodarskih razredov predstavljajo nasadi iglavcev, ki se ločijo med seboj po različnosti rastišča, oziroma po gozdnih združbah. Največ jih je na rastiščih hrasta in belega gabra ter gradna in bukve. Skupno zavzemajo ti nasadi 7,7 odst. površine našega območja, oziroma 6229 ha, od tega v družbenih gozdovih 3518 ha, v zasebnih 2711 ha. Večina nasadov je mlajših in so bili osnovani od okrog leta 1959 do danes. Le slaba četrtina jih izvira iz obdobja pred 2. svetovno vojno. Sedaj še niso v polni rastnosti, vendar pa že dajejo skoraj 13.000 m3 letnega etata. 23. Varovalni gozdovi poraščajo ekstremna rastišča, zlasti bregove rek ter strmine in grebene. Gospodarski pomen teh gozdov je majhen, zelo pomembne pa so njihove varovalne funkcije. Skupaj jih je 1,9 odst. od skupne površine gozdov v območju. 24. Gozdovi s posebnim namenom zavzemajo komaj 0,1 odst. površine gozdov v območju. V to skupino spadajo pragozdovi in gozdovi, ki so namenjeni varovanju spomenikov iz NOB. V njih so vsi gospodarski ukrepi prepovedani. Analiza po gospodarskih razredih je pokazala, daje 85 odst. vseh naših gozdov ohranjenih ali spremenjenih v nasade. Izko- ristek rastiščnega potenciala znaša v družbenih gozdovih 76 odst., v zasebnih le 54 odst. Če upoštevamo, da je pri normalnih razmerah gospodarjenja možno izkoristiti le do 85 odst. rastiščnega potenciala, smo v družbenih gozdovih že blizu optimalnemu stanju, ki ga bomo po naših predvidevanjih dosegli v razdobju od 20 do 45 let, kar je odvisno od kakovosti gozdov v posameznem gospodarskem razredu. Da bomo to dosegli, bodo potrebna intenzivna gojitvena dela in vlaganja v izgradnjo cest in vlak. Posek na leto v naslednjem obdobju se bo povečal v primerjavi s prejšnjim in bo znašal 153.000 m3 v družbenih in 161.000 m3 lesa v zasebnih gozdovih. V zasebnih gozdovih gre del etata v višini 22.000 m3 na račun melioracij, ki jih bomo predvidoma izvršili v letnem obsegu skupno 414 ha, od tega kot neposredno premeno 146 ha, kot posebno pa 268 ha. V družbenih gozdovih bomo meliorirali na leto poprečno 63 ha oziroma 15 odst., v zasebnih pa 351 ha, oziroma 85 odst. TONE ŠEPEC, dipl. inž. IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Dnevni red 7. seje delavskega sveta GG, ki je bila v ponedeljek, 14. marca 1983: 1. pregled in potrditev zapisnika zadnje seje, 2. delegatska vprašanja, 3. razprava in sklepanje o zaključnem računu za leto 1982, 4. razprava in sklepanje o planu gospodarjenja za leto 1983, 5. razprava in sklepanje o predlogu samoupravnega sporazuma o solidarnostnem pokrivanju sredstev za osebne dohodke, 6. razprava o urejanju življenjskih in delovnih razmer delavcev tozda Gozdarstvo Črnomelj, 7. zemljiškoknjižne zadeve, 8. razno. Obrazložitev: K 1. točki: Delavski svet je na zadnji seji, 14. 2. 1983, sprejel naslednje sklepe: 1. Potrdil je zapisnik prejšnje seje. 2. Potrdil je poročilo direktorja o dosedanjih pogovorih o dohodkovnem povezovanju med nami in Novolesom in imenoval delovno komisijo, ki bo pripravila strokovno podlago za tak sporazum. 3. Sprejel je poročilo o strokovnih kadrih in njihovem izobraževanju. 4. Potrdil je sklep o obračunavanju in vplačevanju biološke amortizacije in stroškov gospodarjenja od lesa za domačo porabo. 5. Potrdil je sklep o ceni lesa na panju. 6. Sklenil je podariti za gradnjo Pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah 25,5 m3 jelovega lesa. 7. Sprejel je program dela za leto 1983. 8. Sprejel je sklep o vročitvi posojila delovni organizaciji Semesadike Mengeš. 9. Imenoval je komisijo za pripravo strokovne podlage za obračun OD iz minulega dela. 10. Imenoval je komisijo za ocenitev stanovanj. 11. Ugotovil, da je večina tozdov opravila inventuro. Tisti, ki tega še niso storili, naj obravnavajo in sklepajo o inventuri čimprej. 12. Ugotovil je, da so vsi tozdi sprejeli samoupravni sporazum o zaposlovanju. 13. Potrdil je predlog o novi organizaciji projektive, in sicer, da se projektiva okrepi še z enim diplomiranim gozdarskim inženirjem, ki bi bil vodja, in vključi v DSSS. 14. Sprejel je delovni osnutek družbenega dogovora o urejanju delovnega časa. 15. Sprejel je poročilo o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983. 16. Sprejel je predlog samoupravnega sporazuma s področja izvoza lesa in pooblastil sekretarja združenja, tov. Remica, da ga podpiše. 17. Sprejel je samoupravni sporazum o organizaciji proizvodnih tekmovanj gozdarjev SR Slovenije. K 3. točki: Poročilo o poslovnem uspehu gozdnega gospodarstva Novo mesto v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 1982 so prejeli v tozdih. Prav tako so prejeli tudi poslovna poročila posameznih služb iz DSSS. Poslovno proizvodno poročilo so pripravili vodje tozdov. Predlagamo, da sodelujete na seji in morebitna vprašanja, zahteve ali predloge, ki jih boste oblikovali na vaši seji, posredujete na seji centralnega delavskega sveta. K 4.točki Predlog plana gospodarjenja za leto 1983 smo poslali vsem tozdom. Predlagamo, da o njem razpravljate in stališča posredujete na seji centralnega delavskega sveta. K 5. točki nim sporazumom izboljšati. Stanovanjske razmere in prehrana teh delavcev niso urejene. Urejen je le prevoz na delo. Delavci predlagajo izgradnjo delavskega doma oziroma bivalnih prostorov in_ obrata družbene prehrane v Črnomlju. Predlog komisije je, da se delavci preselijo v delavski dom v Črmošnji-cah. Delavcem pa je potrebno zagotoviti enake pravice, kot jih imajo črmošnjiški delavci, to je občasen prevoz na železniško postajo v Semič, ko se v skupinah vračajo domov ali pa prihajajo od doma na delo, ogled kulturnih prireditev v Črnomlju itd. Poročilo bomo poslali vsem tozdom. K 7. točki Predlog samoupravnega sporazuma o solidarnostnem pokrivanju sredstev za osebne dohodke smo prav tako poslali vsem temeljnim organizacijam, da o njem razpravljajo in sklepajo. K 6. točki Komisija za spremljanje samoupravnega sporazuma o življenjskih in delovnih pogojih gozdnih delavcev je pripravila poročilo o stanovanjskih razmerah, organizaciji prehrane in delovnih razmerah delavcev, ki so se iz Planine preselili v Črnomelj, in delavcev, ki stanujejo v Črnomlju na Viniški 27. Poročilo zajema zatečeno stanje, vsebuje pa tudi predloge, kako položaj skladno s samouprav- Zamenjava parcel: GG da parcelo št. 472/1 k. o. Harinja vas, v izmeri 0,2971 ha, v naravi gozd; ocenjena vrednost je 40.136.85 din. Dobi pa parcelo št. 472/3, prav tako v k. o. Harinja vas, v izmeri 09290 ha, v naravi travnik; ocenjena vrednost je 13.728,00 din. Razliko 26.408.85 din plača Robek. Zamenjava je nujna zaradi pridobitve površin za gradnjo gozdne ceste na Štrauberk. Odkup gozda: Alojz Okleščen prodaja gozd. pare. št. 4093, v izmeri 1.3768 ha, v k. o. Dobindol; ocenjena vrednost je 171.588,10 din. Odkup je v interesu GG, saj se parcela nahaja v arondacijskem kompleksu. Novice iz Crmošnjic 20. januarja 1983 sta DS tozda in izvršni odbor sindikata razpravljala o osnutku samoupravnega sporazuma in pravilniku o reševanju stanovanjskih vprašanj. 16. februarja je bil zbor delavcev tozda, na katerem smo člani sindikata poslušali poslovno poročilo tozda za leto 1982 in se dogovarjali o delu, ki nas čaka v novem letu. 23. februarja se je sestala delegacija za skupščine v samoupravnih interesnih skupnostih ter obravnavala programe skupščin. 28. januarja je delavski svet tozda obravnaval in sprejel inventurno poročilo za leto 1982. 3. februarja je odbor delavskega doma skupaj s predstavniki delavske kontrole razpravljal o delu delavskega doma ter o izboljšanju jedilnikov. 25. februarja sta zbor delavcev tozda in DS tozda razpravljala o zaključnem računu DO in tozda in obračun za leto 1982 potrdila. Analize prisotnosti na delu; storilnosti in porabe goriv pri spravilu lesa v letu 1982 šo pokazale: da je Albin Smuk spravil iz gozda 4.306 m3 in porabil 0,56 1 za m3 (2,34 1 goriva na strojno uro). Na dan je spravil 29,29 m3 lesa in porabil 0,16 ure za m3. Na delu je bil 67 odstotkov možnih dni. Slavo Vukojevič je spravil 4.418 m3, porabil 0,73 1 goriva za m3 ali 2,82 1 na strojno uro. Storilnost na dan 22,54 m3, za 1 m3 je porabil 0,21 ure. Prisotnost na delu 88-odstotna. Načrt sečnje smo izpolnili. Prisotnost na delu je bila od 40 do 81-odstotna, kar se odraža tudi pri količini posekanega lesa. Najmanjkrat so izostali z dela in največ posekali: Luka Djukič, Mehmed Čustič, Niko Bubnjić, Ante Erič, Hamdija Nakić, Pero Vukojevič, Muha-rem Mujkič in Redjep Elkaso-vič. Do konca februarja smo posekali 19 odstotkov za letos načrtovanega lesa. j. ŠEBENIK V vseh tokih in tozdih GG je bilo 18. februarja glasovanje o spremembah pravilnika za stanovanjska posojila. Na fotografiji sta člana volilne komisije v Črmošnjicah, Marica Bokan in Maks Štublar. (Foto: Alojz Puhan) Kako uresničiti načrte, kako živeti dalje? Naša temeljna organizacija je razmeroma mlada, saj v taki obliki posluje šele dobrih 6 let. V tem času smo veliko napredovali v blagovni proizvodnji, povečali število zaposlenih in storilnost ter pridobili mnogo opreme. Blagovna proizvodnja je naraščala od okrog 12.000 m3 v letu 1977 na približno 16.000 in3 v letu 1980. Takrat smo ugotovili, da je ta količina največja, ki jo lastniki gozdov še morejo sami posekati in spraviti na cesto. Srednjeročni načrti 1980—1985, po katerem naj bi kar največ surovin za industrijsko predelavo dobili doma, pa predvideva v tem petletnem obdobju za tok Gozdarstvo Črnomelj poprečno letno blagovno proizvodnjo okrog 24.000 m3 lesa za povprečno letno blagovno proizvodnjo okrog 24.000 m3 lesa ali za približno 50 odstotkov povečan odkup in prodajo. Ni težko izračunati, da bi moral tok v tem razdobju posekati na leto okrog 8.000 m3 lesa s svojimi delavci. To je velika naloga za tok, ki nima niti ustreznega stroko vno-tehničnega kadra, ne strojev za spravilo, niti usposobljenih delavcev. Šele leta 1980 smo začeli in kasneje pospešili opremljanje s stroji in z usposabljanjem delavcev. Lea 1980 smo zaposlili 2, leta 1981 4, lani pa 5 novih delavcev, ki smo jih izšolali za sekače, od tega 3 tudi za gozdne traktoriste. Nabavljeni so bili trije traktorji in sicer eden v letu 1981 in dva v letu 1982. Doseženi so bili lepi uspehi. Blagovna proizvodnja je v letu 1981 porasla na okrog 18.500 m3, v letu 1982 pa seje približala 21.000 m3 lesa. Število strokovnjakov je, na žalost, ostalo na ravni leta 1978, čeprav smo nanovo zaposlili 4 gozdarje (dva tehnika in dve delovodji), ker so v tem času trije odšli v pokoj, eden pa v drug tozd. Načrt blagovne proizvodnje za leto 1983 znaša 23.300 m3 lesa. Le če bi blagovna proizvodnja naraščala z enako stopnjo, kot v zadnjih dveh letih, bi se načrtu približali. Dejansko pa to ni niti približno izvedljivo. Vzrokov za to je več, vendar bom skušal opisati le najvplivnejše. Med glavne vzroke za to brez dvoma sodijo zvezni ukrepi glede omejitve motornih goriv za službena vozila ter prevoze v službene namene in način delitve bonov za kmečko mehanizacijo. Nič manj pomemben vzrok ni v tem, da nam močno primanjkuje strokovnega kadra. Po normativih glede na plan bi za 100-odstotno zasedenost potrebovali 15 gozdarjev (tehnikov in delovodij). Trenutno pa imamo v revirjih le pet gozdarskih tehnikov in pet priučenih gozdarskih delovodij. Primanjkljaj je tako velik, da ga v kratkem ni mogoče nadoknaditi. Razen tega je tudi strokovna usposobljenost obstoječega osebja pomanjkljiva. Tudi lanske motnje pri odpremi in prodaji so škodovale ugledu toka pri kmetih. Smatram, da so te ovire tako odlučujoče, da samo izredne okoliščine lahko rešijo proizvodne načrte našega toka za leto 1983. Težave so v tesni medsebojni povezavi. Še manjša gibljivost preobremenjenih strokovnjakov zaradi omejitve z gorivom bo velika ovira za pripravo dela za sekače in traktoriste, zaradi česar ti občasno, kljub velikim zadolžitvam, nimajo kaj delati. Nepojmljivo pa je, da vsa opozorila občinskim službam o naših težavah zadevajo na gluha ušesa, saj na žalost v gozdarstvu vidijo le močno akumulativno panogo, ki ji cvetijo rožice poleti in pozimi. Razume se, da se tudi skupščinski organi v poplavi smiselnih pa še bolj nesmiselnih zveznih in republiških odredb in tolmačenj le težko znajdejo, še težje pa smotrno ukrepajo. Predvidevam, da so toki za gozdarstvo v vsej Sloveniji v bolj ali manj podobnem položaju, kot je naš, saj je organiziranost podobna. Bojim se, da bodo hitro izničeni vsi napori in uspehi zadnjih treh let in da bo leto 1983 po blagovni proizvodnji podobno letu 1978. Težava je v tem, da imamo na plačilnem seznamu skoraj 100 odstotkov več delavcev kot takrat. Vprašam se: ali les iz gozdov, na katerih je lastninska pravica, za našo družbo in industrijo res tako malo pomeni, da se skrb za izkoriščanje v tako zaostrenih pogojih za gospodarjenje brezbrižno prepušča peščici nemočnih gozdarjev, zaprtih v mrežo predpisov in omejitev, pa čeprav gre za surovino, ki jo prek lesne industrije prodajamo za tako potrebne devize? Ali ne bo ob periodičnih in zaključnih računih prepozno za ukrepanje? Končno se tudi vprašujem: kdo bo zaradi posledic poklican na odgovornost? ANGELBERT TESARI Lepi taborniški dnevi na Resi V koči na Resi smo od 15. do 19. januarja letos imeli taborniki Odreda zelene Krke iz Straže svoj prvi zimski tabor, od 19. do 22. januarja pa je bil vodniški tečaj za bodoče vodnike s področja Dolenjske. V prvi izmeni je zimovalo 25 tabornikov, v glavnem osnovnošolskih otrok. Tik pred od-h odom na tabor je zapadlo precej snega, tako da smo lahko veliko smučali. Ob popoldnevih smo izvedeli marsikaj novega o orientaciji, signalizaciji, prvi pomoči, o pripravljanju pohodov in o tem, kaj storiti ob nepredvidenih dogodkih. Bili smo tudi na dveh pohodih- Prvič smo šli k Lesenemu kamnu in do Črmoš-njiške jelke, drugič pa do žage Rog. Tu smo tekmovali v kurjenju ognja v snegu, med potjo pa smo reševali najrazličnejše naloge iz taborniških specialnosti. Obiskali smo grobišči Pugled in Leseni kamen, kjer smo spomin na padle partizane počastili z minuto molka. Na poti smo v snegu videli medvedove sledi, pri Črmošnjiški jelki pa smo strmeli ob spretnosti delavcev, ki so s traktorji vlačili les do ceste. Večere smo preživljali po taborniško: ob pesmi in igrah, ogledali pa smo si tudi diapozitive z naših prejšnjih akcij in izvedli nočno vajo iz orientacije. Ker smo imeli le malo bencina za agregat, smo večere preživljali ob dobrih starih svečah, ki pa so še prispevale k pravemu taborniškemu vzdušju. V drugi izmeni so nabirali novo znanje mladi vodniki iz Mirne, Šentjerneja, Metlike, Črnomlja, Novega mesta in Straže. Bilo jih je 21. Tečaj je b il posvečen predvsem orientaciji in topografiji, zato je bilo več predavanj in pohodov, tako da prostega časa ni bilo veliko. Na zadnjem pohodu, ki je bil že kar prvo orientacijsko tekmovanje, smo svoje novo pridobljeno znanje tudi temeljito praktično preizkusili. Ob koncu tabora smo med taborečimi izvedli anketo o uspešnosti tabora in večina jih je odgovorila, da je imel tabor eno samo veliko napako: bil je prekratek! Tudi kočo lahko samo pohvalimo. Opremljena je odlično, od skupnih ležišč, spalnic, kuhinje, v kateri je naša kuharica ustvarjala prave mojstrovine, pa do jedilnice. V koči smo preživeli res čudovite dneve in se zato Gozdnemu gospodarstvu in Novolesu, ki sta nam te, verjetno najcenejše možne, počitnice omogočila, lepo zahvaljujemo. Upamo, da bomo lahko sodelovanje še razširili. Posebej se zahvaljujemo gozdarjem iz tozda Črmošnjice za vso pomoč, ki so nam jo nudili v času tabora. JOŽE SAJE mmM* r i V I imjijN i fy® ti i Taborniki pred domom na Resi. (Foto: Jože Saje) Fricov pokal v Črmošnjicah Športno društvo Gozdar je skupaj s smučarji Novolesa letos zopet priredilo tekmovanje, v veleslalomu na smučiščih pri Črmošnjicah. Zaradi pomanjkanja snega se je tekmovanje nekaj let po vrsti odvijalo po drugih smučiščih v Sloveniji. Letos so bile snežne razmere v Črmošnjicah boljše. Čudovito okolje, lepo vreme in lepe, žal pa preveč zapuščene Črmoš-njice so privabile veliko tekmovalcev, zlasti delavcev Novolesa, ki so prevladovali nad smučarji gozdarji ne le po številu, temveč tudi po uspehih. Novo-lesova ekipa je močno pomlaje-n a z veščimi smučarji. Gozdarji smo bili na startu v manjšini, nasprotno kot pred leti, ko smo Novolesu odvzemali skupni pokal. Kot kaže, vnaprej nimamo več nobenih možnosti. Organizator je kljub južnemu snegu progo dobro pripravil in izvedel tekmovanje v splošno zadovoljstvo, ob dokaj številni publiki, ki se je zbrala ob progi, na startu in v cilju. Tekmovalce, ki so se srečno pripeljali do cilja, so čakale lepe nagrade kot spodbuda za udeležbo prihodnje leto. ALOJZ PUHAN Izredno veliko tekmovalcev se je letos udeležilo smučarskega tekmovanja za Fricov pokal v Črmošnjicah. Po številu pa tudi po uspehih so bili novolesovci močnejši od gozdarjev. Viktor Turk (na startu), revirni vodja iz toka Novo mesto,, je bil drugi v svoji skupini. Prvo mesto na GG pa sta osvojila: pri ženskah v A kategoriji Neva Thoržaski in pri starejših moških Alojz Serini. Slalom v Kranjski gori Kakor lani tako smo si tudi letos delavci tozda Gozdarstvo Črmošn jice ogledali v Kranjski gori tekmovanje v slalomu za svetovni pokal. Skorajda poln avtobus je krenil ob pol šestih zjutraj izpred delavskega doma in pot nas je vodila skozi Ljubljano v Kranjsko goro. Čeprav smo bili zelo zgodnji, so že prihajale množice ljudi, avtomobilov in avtobusov. Vse je bilo v veselem pričakovanju, kajti lanski uspeh Bojana Križaja in uspešen start naših v veleslalomu prejšnjega dne sta napovedovala veliko prireditev, za katero bi lahko rekli, da je slovenski praznik. V Kranjsko goro so namreč prihiteli ljudje iz vseh krajev Slovenije. Preden smo se odpravili proti slalo-mišču pod Vitrancem, smo se dobro podprli. Strmina je bila taka, da je niti nekateri gozdarji niso zmogli. Napovedovalec je že oznanjal začetek tekme in tekmovalci so se že bližali startu. Napočil je težko pričakovani trenutek, start Bojana Križaja. Po nekaj sekundah drzne Križajeve vožnje pa je med množico zarohnel močan krik obžalovanja, nemoči in celo jeze. Bojan je padel. Razočaranje je bilo brati z obrazov malo prej še navdušenih gledalcev. Porušile so se vse sanje o velikem uspehu Križaja, nihče ni pomišljal, da bo padel. To je bil hud udarec za nas gledalce. Še drugo veliko razočaranje pa nas je doletelo, ko je odpadel tudi Stenmark, ki se je po odlični vožnji zapletel med vratiča. Drugi tek smo gledali razo-č arani, obenem pa smo se tolažili, da nas bodo naši prihodnje leto bolj razveselili. ALBIN ŠMUK REZULTAT I 29. FRICOVEGA POKALA Ženske (A kat.): 1. Neva Thorževskij, GG 2. Tatjana Šebenik, GG 3. Cvetka Šinkovec, Novoles Moški (A kat.): 1. Anton Ravbar, Novoles 2. Viki Turk, GG 3. Jože Kren, Novoles 4. Albin Šmuk, GG B—moški: 1. Janez Novinec, Novoles 2. Zdene Dular, Novoles 3. Jure Legan, Novoles 4. Stane Pirc, GG 7. Andrej Pečavar, GG 8. Jože Pečjak, GG 12. Andrej Grabrijan, GG C—moški: 1. Slavko Medle, Novoles 5. Adi Štor, GG D—moški: 1. Alojz Serini, GG 2. Jože Rade, GG 3. Slavko Kregar, Novoles 4. Mirko Bajt, GG 5. Jože Kure, GG 6. Jože Weiss, GG 27,49 29,43 31,23 30,42 30,63 31,74 32,50 27,96 29,54 32,45 35,19 37,23 37,39 38,65 32,34 39,30 27,19 28,32 28,66 35,60 40,12 53,72 Na letošnjem tekmovanju za Fricov pokal je tekmovalo rekordno število 109 tekmovalcev, od tega 75 iz delovne organizacije Novoles in 34 iz delovne organizacije GG. Ekipno so zmagali novolesovci. Prišel bo čas... Postavil si bom vinski hram tam gori pod goro. Se lipico posadil bom za senčico hladno. Prišel bo čas, ko ti in jaz ne bova več živela. Le Upa bo cvetela spomladi nad vasjo. Pod njo pa v senci vnukov naših deca bo sedela m pila bo ter pela. Še vedela ne bo, da kdaj živela sva ti in jaz, kako v vinogradih marljivo smo kopali, ljubili se, sestankovali, kako v življenju smo se gnali. Ti in jaz. Še spomnil se nihče ne bo, da sploh smo kdaj bili. Ti in jaz in zmešani današnji čas. SLA V KO KLANČIČ AR, dipl. inž. Varstvo pri delu Poklicna obolenja manj pogosta Medtem ko smo s pospešeno mehanizacijo telesno zelo napornih in nevarnih del, predvsem pri nakladanju, razkladanju, sortiranju in zlaganju lesa, uspeli bistveno znižati pogostost poškodb in zdravstvenih okvar, se stanje pri sečnji in pri spravilu lesa ne izboljšuje, če izvzamemo zniževanje pogostosti poklicnih obolenj. Znano je, daje delo gozdnega delavca telesno zelo naporno in nevarno, kar še posebej velja za sečnjo in spravilo lesa. Pri teh delih pogosto pride poleg dinamičnih tudi do velikih statičnih obremenitev z nenaravno držo telesa. Gibanje po vsemogočih neravnih terenih močno dodatno obremenjuje delavca med delom. Isto velja za neugodne mikroklimatske razmere na prostem, ki jim je delavec več ali manj izpostavljen vse leto. Predvsem delavci pri sečnji so izpostavljeni škodljivim vplivom hrupa in tresenja motornih žag, kar lahko privede do poklicnih obolenj sluha in do vibracijskih obolenj, predvsem ožilja na rokah. Na srečo se stanje na področju poklicnih obolenj izboljšuje, še zlasti glede vibracijskih obolenj, kar je posledica ergonomsko ustreznejših motornih žag, kijih postopoma uvajamo v gozdno proizvodnjo. Žage so lažje in povzročajo manj škodljivega hrupa in tresenja. Delavci pri sečnji in spravilu lesa pa so, poleg naštetih škodljivih vplivov dela, močno izpostavljeni možnostim za telesne poškodbe med delom, žal tudi za težke in smrtno nevarne poškodbe. Pogostost poškodb med delom je v gozdarstvu takoj za rudarstvom, vendar pa je resnost poškodb nižja. Naša DO je bila v letih 1978 - 1981 s pogostostjo poškodb med 9 in 12 odst. približno na republiškem poprečju gozdarstva, čeprav imamo pretežno listnate ali mešane gozdove, ki predstavljajo večjo potencialno nevarnost za nezgode s poškodbami. V desetletju od 1972 do 1982 so se pripetile tri težke telesne poškodbe s smrtnim izidom in več težjih telesnih poškodb, ki so povzročile invalidnost delavcev. Vse tri smrtne nesreče so se pripetile med sečnjo, težje telesne poškodbe pa tudi med spravilom s traktoiji. Iz podatkov za leto 1982 je razvidno, da se je pogostost poškodb dvignila od 10,22 odst. (v letu 1981) na 12,55 odst. na zaposlene, resnost pa zvišala od 18 dni (v letu 1981) na 20,3 dni (v letu 1982). Ocenjujemo, daje dvig pogostosti v tesni zvezi s povečanjem sečnje v letu 1982, z večjim številom produktivnih delovnih dni delavcev zaradi blage zime in zaradi povečanega števila delavcev pri sečnji, spravilu in pri drugih fizičnih delih. Seveda pa se s tem ne moremo zadovoljiti, saj že pet let zapored capljamo na mestu, pogostost poškodb je v glavnem enaka. Iz priložene tabele je razvidno stanje poškodb v zvezi z delom po tozdih, s primerjavami med leti 1981 in 1982. Opazimo, da je pogostost poškodb pri vseh tozdih in pri toku Novo mesto izredno visoka, med njimi pa je samo tozd Straža imel nižjo pogostost v primeijavi z letom 1981. Z visoko pogostostjo na eni strani in izredno nizko resnostjo poškodb (4,7 dni) preseneča tozd Črnomelj. Ob tem pa ponovno izredno preseneča podatek, da smo imeli lani 101 primer poškodb v zvezi z delom ali 12,55 % na zaposlene in kar 192 primerov nezgod s poškodbami izven dela (25,03 odst.). Pogostost poškodb zaposlenih izven dela je bila kar za 90 odst. višja, kakor pogostost poškodb v zvezi z delom. Triinsedemdeset invalidov Konec leta 1982 smo imeli v DO zaposlenega enega invalida II. kategorija in 72 invalidov III. kategorije. Invalidi III. kategorije so zaposleni v tozdih: Novo mesto (12), Straža (14), Podturn (22), Črmošnjice (8), Črnomelj (7), Transport in Gradnje (1), Vrtnarstvo in hortikultura (3) in v toku Trebnje (1). Zaposleni so pri lažjih in manj nevarnih delih v gojenju gozdov (33), pri vzdrževanju cest in napravi vlak (30), na žagah so štirje, v vrtnarstvu in drugje pa jih je pet. Ti delavci so stari povečini 50 let, največ je bivših sekačev. Zaradi poklicnega obolenja je postalo invalidnih 13, zaradi nezgod s poškodbami v zvezi z delom 9 in zaradi bolezni in nezgod s poškodbami izven dela 50 delavcev. Le malokateri sekač dočaka staro- stno pokojnino. Poklicno obolenje je bilo poglavitni razlog za invalidnost sekačev samo v eni četrtini primerov. Tudi traktoristom naj bi bila priznana benificirana delovna doba Zaradi opisanih delovnih razmer je bila sekačem pod določenimi pogoji v letu 1976 priznana beneficirana delovna doba (12 mesecev za 15 mesecev v letu). Nedvomno bo revizija te dobe, ki je v teku, priznala sekačem beneficirano delovno dobo še naprej, pri čemer pa možnost poklicnega obolenja ne bi smela imeti odločujočega vpliva (glej podatke o vzroku invalidnosti). Tudi delo delavcev pri spravilu je telesno naporno in nevarno, traktoristi so tudi izpostavljeni nevarnemu hrupu in tresljajem. Želeli bi, da bi bila tudi njim priznana beneficirana delovna doba, dokler ne bo mogoče delovnih razmer urediti varnostno. Preprečiti poškodbe Znano je, da smo varnostni preventivi v zvezi z delom vedno posvečali precejšnjo pozornost z ukrepi, kot so npr.: — pošiljanje nanovo zaposlenih delavcev na predhodne posebne zdravstvene preglede v center za medicino dela; — pošiljanje zaposlenih delavcev na obdobne posebne zdravstvene preglede; — tehnično in varstveno vzgojno izobraževanje gozdarjev v okviru DO ali izven nje; gozdarje že tri leta izobražujemo tudi v lastnem izobraževalnem centru; — skrb za nabavo ergonomsko ustreznejših delovnih orodij, naprav in priprav ter še posebej motornih žag in drugih delovnih strojev, prevoznih sredstev itd.; — izboljšave prevozov delavcev na delo in z dela (manj utrujanja, manj nevarnosti za zdravje in poškodbe); — izboljšave prehrane med delom; — izboljšave normativov za nabavo in uporabo osebnih varstvenih sredstev (zimske hlače, kožuhi itd.); — izboljšave delavskih nastanitev, kuhinj in obednic; — zagotavljanje ustrezne prve pomoči med delom; — požarno nevarnejši objekti naše DO so protipožarno zadovoljivo opremljeni (žage, te-salnica, upravne zgradbe v naseljih, delavski centri), ljudje pa so dovolj usposobljeni za ravna- nje v primeru požarov (pravilnik, dodatna navodila, občasni preizkusi); — prevoz goriva oz. lahkov-netljivih tekočin in razstreliva ter hranjenje in uporaba le-teh je, razen redkih izjem, v skladu s predpisi; — občasna preverjanja znanja s področja varstva pri delu potekajo v skladu s splošno in interno varnostno zakonodajo; — v kratkem nameravamo pri CDS DO osnovati odbor za varstvo pri delu, ki biga sestavljali strokovnjaki za posamezne dejavnosti (v smislu egronom-ske skupine); ta bi lahko celovito in s tem uspešno deloval na področju varstva pri delu v DO. Ovire za večjo varnost Težnje za izboljševanje delovnih in življenj skih razmer gozdnih delavcev pa, žal, spremljajo negativni dejavniki za varno in zdravo delo, ki so pogosto posledica naglih sprememb na področju tehnologije dela, kiji organizacija dela prepočasi sledi, kot npr.: — odpravljanje ali zmanjševanje deleža lupljenja lesa je na eni strani koristno, ker se s tem zmanjša delež enega od najbolj napornih del v sečnji, na drugi strani pa se, ob povečanih iz-delavnih normah, povečuje delež dela z motorno žago; — podoben vpliv ima vse večji delež izdelave „goli“ ob vse manjšem deležu izdelave prostorninskega lesa; — čas za ureditev sečišč se zaradi poenostavljanja ali celo opuščanja krajša in tudi s tem se delež dela z motorno žago povečuje; — skupinsko delo sekačev in traktoristov z občasnim zaželenim menjavanjem dela se v splošnem še ni uveljavilo; — občasno premeščanje sekačev na druga dela ni zadovoljivo, saj je neredno, po trenutni potrebi v proizvodnji ali le sezonsko, ko gre za pogozdovanja ali nekatera druga manjša dela; ob sedanjem številu 72 delovnih invalidov III. kategorije, ki jim lahko prištejemo še precej delavcev z zmanjšano delovno sposobnostjo, ki pa niso invalidi, za sekače zmanjka drugih del, ki bi rekreativno delovala na njihovo zdravje (začarani krog, ki pa ga bo treba razvozlati-'); — zadnja leta vse pogosteje zasledimo nevarna obnašanja gozdnih delavcev med delom in to celo kljub izboljšanju stro-k o v no-tehničnemu in varnostno-vzgojnemu izobraževanju. Vse pogosteje opažamo površno in nevarno delo pri podiranju dreves in izdelavi sortimentov, delavci prihajajo na delo brez nujno potrebnega orodja in pripomočkov za delo in celo brez zaščitnih čelad (kljub neštetim tragičnim iz- kušnjam). Ali je v takih primerih vedno le delavec kriv, če pride do telesne poškodbe, invalidnosti ali celo smrti? Prav gotovo ne. Kje so delovodje, tehniki v reviiju, revirni vodje, pomočniki vodij tozdov itd., da ob takih primerih ne ukrepajo? Nujno je spremeniti odnos do varstva pri delu do delovne in varnostne discipline ter sproti ukrepati. Predpisov o varstvu je dovolj, treba jih je dosledno upoštevati Varstvo pri delu prav gotovo ni namenjeno samo sebi, saj ima poleg humanitarnega pomena tudi zelo močan vpliv na produktivnost in s tem na gospodarnost poslovanja. V ta namen ni potrebna nobena dodatna varnostna ali delovna zakonodaja, saj je imamo na pretek. BOGO ŠPILETIČ, var. ing. Spomini gozdarja Avgusta Bradača na partizanski Rog Avgust Bradač je takrat zbiral puške, mitraljeze, strelno municijo in ročne bombe. V topliški dolini so že leta 1941 obstajale prve obrožene partizanske enote. Partizani so tu dobili orožje in hrano še pred napadom na Bučko. V tem boju je sodelovalo tudi več fantov iz topliške doline. V zimi 1941/42 so po vaseh utrdili OF, katere odbori so organizirali skrivališča za številne ilegalce. Organizirani člani so seznanjali prebivalstvo s početjem in o namenih okupatorja. Pripravljali so se za partizansko pomlad leta 1942, ko so zopet ozelenele roške hoste. Prazne kočevarske vasi v Rogu, ko so jih Kočevarji zapustili, so partizanom prišle zelo prav. Mnogi od tistih prvih borcev v topliški dolini, ki so že leta 1941 sodelovali v OF, so postali znani in odgovorni voditelji, komandirji in komandanti v NOV. O snovanju in delovanju O F v topliški dolini hi bilo možno napisati debelo knjigo, toda v teh spominih omenjamo m kratko le tiste dogodke, ki so povezani z delom Avgusta Bradača. Bil je eden najpomemb-n ejših stebrov NOG (narodnoosvobodilnega gibanja) na tem območju in vodstvo 10 OF in glavnega poveljstva partizanskih enot mu je zaupalo zelo odgovorne naloge. Delovanje Bradača pa ni ostalo skrito okupatorskim vohljačem. Čeprav je delal v kar največji tajnosti, je moral kmalu v ilegalo in ljudem, sovražnim OF, se je izogibal Za kako pomembnega so ga ocenili Italijani, govori tudi dejstvo, da so za njegovo glavo razpisali nagrado in tiralico obenem. Tisto zimo so aktivisti in partizani dobro prestali. Za kake večje boje ni bilo možnosti, živahna pa je bila propaganda, saj so se po vaseh in zaselkih pojavljali letaki, ki so prebivalstvo pozivali v neizprosen boj. Auersperg se z italijansko zasedbo ni mogel pomiriti in je že pred zimo poslal svoje uslužbence meji prebivalce zbirati podpise za zahtevo, naj naše kraje zasede nemška vojska. Z zbiranjem podpisov niso uspeli, pač pa so morali Auerspergovi delavci na najvišjem mestu v bližini gradu postaviti trideset metrov visok mlaj s kljukastim križem na vrhu. Italijani tega mlaja niso gledali mirno in zahtevali so, da se poleg kljukastega križa obesi še italijanska zastava. Ker do vrha ni mogel nihče splezati, so zastavo privezali na mestu, kjer je bil pritrjen vrh. Štab italijanske vojske pa s tem ni bil zadovoljen. Tako so morali še istega dne mlaj podreti. Dogodek z mlajem omenjamo zato, da bi spomnili na to, kako pomembno je bilo za peto kolono, da bi naše kraje zasedli Nemci. Ljudje v kočevarskih vaseh, ležečih na območju Roga, so bili že pred vojno pod močnim propagandnim vplivom kulturbun-dovcev o veličini in moči nemškega gospodarstva. Mnogo se jih je zato odselilo na delo v Nemčijo. Prebivalci te doline pa so iz dneva v dan na lastni koži preizkušali, da je okupacija nesreča, pa naj bo nemška ali italijanska. Na začetku leta 1942, bil je še sneg, je Bradač kuhal oglje pod vznožjem Roga nad Žago v Soteski. Nihče pa ni, tudi njegovi znanci komunisti, vedel, da je imel že takrat od glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, od Borisa Kidriča in Matije Mačka, strogo tajno nalogo, da preišče ves kočevski Rog in najde najbolj skrite vrtače, kraške jame in težje dostopna mesta, ki niso bila zaznamovana na vojaških zemljevidih. Avgust je puščal dneve in dneve svojega pomočnika pri kopi samega, saj se je nanj lahko zanesel Sam pa je križaril po Rogu, že oborožen s puško, a še vedno pokrit s klobukom širokih krajevcev. Ob dežju in neurju, sredi meglenih in sivih gozdov se je skrivnostni popotnik stisnil v zavetje pod gosto krošnjo drevesa. Še sam ni vedel, da je prav on prvi izvidnik partizanske NOV, za katero mora poskrbeti skrita mesta za bolnišnice, vojaške ustanove in skladišča. Včasih se ga je na teh pohodih lotevala težka utrujenost in oči so mu kar same padale skupaj. Posebno lepo pa mu je bilo, kadar se je ob jasnem in sončnem dnevu povzpel visoko na Rog in opazoval dolino. Oglasil se je opoldanski zvon, njegove misli pa so obiskale dom. Spomnil sc je žene in svojih doraščajočih otrok, ki so postali že pravi mladi partizani, pionirji. Zal tudi njim vojna ni prizanašala. Tudi njegov ljubljenec je kasneje postal njena žrtev. Ubila ga je mina. Z bistrimi očmi je preiskoval Rog in odkril skrite kotičke pod zavetnimi skalami, v globačah, jamah in vrtačah, kar vse je kasneje služilo ljudski vojski. Kot topniški podčastnik se je dobro spoznal na vojaško karto, toda rabil jo je malo, ker je Rog temeljito poznal. V poštev mu (Nadaljevanje na 44. str.) Osebje partizanske bolnišnice Lesen kamen v Kočevskem Rogu septembra 1943. (Fotografija iz Muzeja ljudske revolucije Slovenije) (Nadaljevanje s 43. str.) je prišla le toliko, da je odčital Bukovo gorico in Kragulji vrh. Obšel je doline in vse vrhe, vštevši najvišji vrh Roga. Ko je našel kaj primernega, je v zemljevid, ki si ga je sam zamislil, označil položaj mesta pa tudi v gozdu je pustil skrito znamenje. Njegovi pohodi po Rogu so seveda morali biti kar najbolj tajni Mnogokrat se je moral skriti pred Auerspergovimi čuvaji, ki so takrat še vedno opravljali svojo službo. Z delom, ki je trajalo več kot dva meseca, je Avgust opravil OBVESTILO Kratek čas po sprejetju sptememb pravilnika o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev na referendumu 18. februarja so delavski svet tozdov, tokov in DSSS že objavili razpisa za dodelitev stanovanjskih posojil in za dodelitev družbenih stanovanj. Za posojila bo razdeljenih 12 milijonov dinarjev, dodeljena pa bosta dva družbena stanovanja in sicer trisobno na Mestnih njivah v Novem mestu in dvosobno v Črnomlju (Čardak). Rok za vlaganje prošenj za posojila je 20. marec, za stanovanje v Novem mestu 30. maj, v Črnomlju pa 20. julij. Obai razpisa sta bila objavljena na oglasnih deskah vseh tozdov, tokov in DSSS. svojo prvo večjo partizansko izkušnjo. Čeprav ni v celoti poznal namena in vloge svojega raziskovanja, pa se je zavedal, da dela nekaj pomembnega in velikega. V vaseh po dolini je bilo osnovanih vse več narodnoosvobodilnih odborov, visoko gori v gozdovih pa je Avgust Bradač že zaznamoval naravne postojanke za našo vojsko. Okupatorji so slutili, da z zimskimi racijami, ki so jih izvajali po vsem slovenskem ozemlju, ne bodo zatrli narodnoosvobodilnega gibanja. In res so se partizani v zimi 1941/42 temeljito pripravili na pomlad, ki jo sedaj upravičeno imenujemo partizanska pomlad. Na Dolenjskem so se začele zbirati partizanske čete, iz njih pa sta nastala dva odreda, eden vzhodno in drugi zahodno od železniške proge, Rog z opuščenimi kočevskimi vasmi je postal pravo partizansko zaledje, saj ni bilo opuščene vasi, v kateri se ne bi nastanile zaledne partizanske enote. Naj omenimo le nekatere. Nad Smuko sta bili vasi Gornja in Dolnja Topla reber, globlje v Rogu vasi Sv. Peter, Luža, Kunč, Pogorelec, Komolec, sredi prostranih gozdov pa Podstenice, kjer je bila tudi žaga, in Daleč hrib, Topli vrh, Rampo ha, Ribnik, Štale in še nekaj manjših zaselkov. Bukev spomladi 1942 še ni ozelenela, v naštetih vaseh pa je že bilo živahno, toda namesto Kočevarjev so v njih prebivali fantje in dekleta s triglavkami, ki jih je krasila rdeča zvezda. TONE VIRANT (Nadaljevanje prihodnjič) Že zgodaj zjutraj 17. februarja so se črmošnjiški gozdarji z lopatami v rokah peš napotili po cesti proti Komami vasi in nato po celem snegu proti partizanski bolnišnici v Zgornjem Hrastniku, da bi pregledali, kako je z barakami in jih razbremenili 80 centimetrov debele snežne odeje. (Foto: Alojz Puhan) Črmošnjiški gozdarji z ljubeznijo in spoštovanjem skrbijo za partizansko bolnišnico v Zgornjem Hrastniku. Ko je sredi februarja zapadel sneg, so z vseh stavb odmetali sneg in tako odstranili nevarnost, da bi se poškodovale strehe barak, ki so dragocen spomin na partizansko zdravstvo med NOB. (17. februarja; foto: Alojz Puhan) Na Gozdnem gospodarstvu so zaposleni povečini moški, zato je tudi njihovih fotografij v Dolenjskem gozdarju več kot ženskih. Toda v marcu, ko praznujemo dan žena, se spodobi, da priobčimo posnetek skupine tovarišic iz DSSS, ki so se zbrale, da bi proslavile svoj praznik. DOLENJSKI GOZDAR DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca, Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.