Številka 1
Paušalni franko v državi SHS.
V Ljubljani, dne 6. januarja 1921.	III. leto.
GiasSio Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev ~ za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin.
„NAŠ GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K lOO'—
Polletna naročnina........K 50‘—
Četrtletna naročnina .... K 25<— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi '• 1 - ■ -■ - po ceniku. ........ 1
Uredništvo: Ljubljana, Rimska cesta štev. 20/11. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno irankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu ▼ Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
Tovarišice! Tovariši!
V sredo, 5. januarja se vrši naša
velika veselica
s koncertom vojaške godbe, operne pevke in gledaliških glasbenih virtuozov, dalje s šaljivimi nastopi, loterijo, plesom in drugim zabavnim vzporedom.
Veselica se vrši po sklepu Osrednje zveze na korist naše osrednje organizacije in našega glasila. Pridite vsi j Agitirajte za čim najbolj mnogobrojno udeležbo:	Odbor.
Tretje leto ,Našega Glasu4.
Danes stopamo v 111. letnik svojega glasila.
Na poslednji seji Osrednje zve^ze javnih nameščencev in vpokojencev se je sklenilo soglasno in v popolni slogi, da moramo „Naš Glas“ za vsako ceno ohraniti, češ, to zahtevata naš interes in naša čast.
Bližamo se dolbi, ko nam bo „Naš Glas“ potrebnejše orožje kakor nam je bil kdajkoli doslej: stojimo neposredno pred bojem za ureditev naše nove službene pragmatike, za določitev naših službenih prejemkov, za ustanovitev modeme, zares demokratične, svobodomiselne in vsestransko pravične državne ustave. — Javni nameščenci bodo morali takrat govoriti. Brez glasila pa bodo kakor mrtvec, ki ga ne sliši nihče in vidi le, kdor hoče. Čakajo nas najtežji časi: če ne bomo složni, budni in pripravljeni na odgovor, če ne bomo sami na jasnem, kaj hočemo, pojdejo v Beogradu brez nas in preko nas po poti, ki bo ugodna njim, a nam neugodna!
„Naš Glas“ se čuje! Slišijo ga v Ljub-ijani in v kraljevski prestolici. Marsikaj tnn je bilo zelo neprijetno in marsikaj se ie končno le izvršilo in uredilo, ko je iz- > Pregovorilo naše glasilo. In poslušati ga J podo morali tudi v bodoče! Dostojno, a ■ Jasno in odločno bo „Naš Glas“ zastopal resnico in pravico, dajal mesta na desno m levo vsem upravičenim zahtevam in ne-Pretiranim tožbam.
Marsikaj je še nejasnega, marsikaj le j začasnega, marsikaj nedoslednega, ne- | smiselnega in krivičnega. „Naš Glas“ po- | sveti v ta mrak! Bodisi visok ali nizek, j učen ali priprost, vsak javnj nameščenec i najde kakor doslej v „Našem Glasu“ svo- i jega zagovornika. Vsakemu svoio oravico | — vsak dobi kar mu gre! Razločka naše glasilo ne pozna: vsak imej v njem svo- j hodno besedo!
Med nami samimi je potreba še glob- ; Ijega spoznavanja in umevanja. Poučujmo | drug drugega, odkrivajmo si svoje težnje 1 in jih spravljajmo v sklad med seboj po ' geslu: „Vsi za enega, vsak za vse!“ — In ne zamerjajmo vsake misli, ki ni čisto naša. in ne razburjajmo se zaradi vsake besede ki ni docela oc naši voli'! — i Osrednja zveza objema toliko raznovrst- i nih organizacij, a išče vedno točke, ki so ) vsem skupne, in Naš Glas je glasilo vsem j strokam in kategorijam, a stremi po skup- 1 nem cilju! Treba je le/da tovariši poro- j čajo in pišejo ter razlože svoje stališče: ' končno se zmerom najdemo v sklenjeni falangi, ker se pač najti — moramo!— Višji so brez nižjih slabotni, a nižji brez višjih pač ne opravijo ničesar: potrebni smo drug drugemu in vsi združeni smo i sila. ki je ne prezre nikoli nihče.
A tudi naša čast nam veleva, da ohra- j nimo svoie edino glasilo. Delavci, kmetje, celo dijaki imajo več svojih listov. Pa da j bi vsi javni nameščenci vse Slovenije ne ; imeli toliko samozavesti in discipline v j sebi, da si vzdrže vsaj „Naš Glas“?! — ; j To bi bila pač sramota! To bi bil pač do-| kaz, da smo puhla in nezavedna tolpa, ki | ne zasluži nobenega upoštevanla.
Za bagatelo se je zvišala naročnina i našemu cJasilu. Noben izvovor ne veha; vsak, tudi najskromnejši javnj namešče-i nec more utrpeti tisto vsotico. Vzgleduj-! mo se na delavcih: Zavedajo se svoje j dolžnosti! Zato dosezajo tudi uspehe. Med j nami pa so elementi, ki bi vedno le želi, vedno le kritikovali in grajali, ki pa nikdar ne sejejo in nikdar ničesar ne store j niti za organizacijo niti za naš list!
Vzbudite jih, pridobite jih!
Agitirajte za „Naš Glas“ povsod in i pri vsaki priliki! Zbirajte naročnike, pobi- j rajte prispevke za naš tiskovni fond in so- ! delujte kot dopisniki in poročevalci! Naj bi se zbudili zlasti vsi tajniki vseh naših organizacij! Naj bi nam pošiljali vsak mesec vsaj po kratko notico o delovanju svojega društva, in „Naš Glas“ bo z gradivom založen ter bo vedno resnično za-
Urednik sam ne zmore, ne ve ne zna vsega. Le v slogi je mogoče ustvariti dobro glasilo! Tovariše članka/rje prosimo torej še posebej: pišite pridno, kolikor mogoče kratko in jedernato. a čim bolj pogosto!
V III. letnik stopamo. K vrhuncu ali navzdol? To je popolnoma odvisno od tovarišev. Iz nič ni ničesar, iz skupnosti pa lahko ustvarimo list, ki bomo nanj ponosni.
Vsi torej na delo za „Naš Glas“. ki Je naš prapor, pod katerim zmagamo ali pademo!...
Andrej Skuli tl.iubliana):
Uradniške gospodarske zadruge.
V časopisih cene padajo, v resnici se dvigajo. Nikari ne pričakujmo padanja cen čez noči Cene bodo padle, ker morajo pasti, a to pojde počasi, po umerjeni poti. kakor mora iti. Padanje cen je odvisno od vse drugega, kakor od poročil, za katerimi je pogosto skrito špekulantstvo.
Prvo. kar nas more dovesti do vsaj primernih cen, je — delo. Potom produkcije bo naraščala konkurenca, ta pa bo tlačila k tlom cene. Glavno pa je vendar zdrava valuta. Momentano padanje cen minulih tednov je bilo precej v zvezi z dvigom naše valute. Ko pa je ta začela zopet padati, dvigajo se cene. Prepričam’ smo tedaj, da bomo ostali še dokaj časa na visokih cenah. Da bi dosegli v prehrani kedaj one zlate čase. katere so nam napovedovali takoj ob prevratu razni preroki, da bomo kupovali moko po 10—20 h za kg, zelo dvomim. Imamo preveč lačnih sosedov okrog sebe! Producenti pa bodo krepko, organizirani dosegli kar bodo zahtevali v svojo korist. Primanjkuje nam tudi obrtnih izdelkov, katere nam bodo dobavi iole sosed nie države še nrecei časa za naše pridelke. Računati moramo tedaj z visokimi cenami, bodisi v prehrani, bodisi pri oblačilnem blagu.
Za javne nameščence ie ta istina bridka, ker moramo računati s skromno odmerjenimi dohodki. Skrbeti nam je toraj, da dobimo blago kar najceneje, to je iz čim mogoče prve roke. Izključiti moramo vsako nepotrebno posredovanje med nami in producenti. To ie edino pomoč in siguren boi proti navijalcem cen in veriž-nikom.
To pa dosežemo najsigurnefc potom uradniških gospodarskih zadrug s pomočjo države.
Potrebo po samopomoči je uvidelo uradništvo že pred časom in je ustanovilo v Sloveniji kakor v Hrvatski precej gospodarskih zadrug. Žal. da te zadruge ne morejo vršiti svoje naloge tako. kakor bi bilo želeti. Zadrugam primanjkuje obratnega kapitala, ker kar imajo denarja, le vse v blagu, zato se ne morejo prosto razvijati. Tudi bankam manjka razpoložljivega kapitala, zato so vsi uradniški kon-sumi glede nakupa danes v zadregi. Kdor pa se mora boriti z denarjem, nima prostih rok glede nakupa. Verižniške pijavke, ki razpolagajo z milijonskimi vsotami ga porabijo in prosto diktirajo cene.
Dovolite, da se dotaknem ob tej priliki ljubljanske „Samopomoči11! Vem. da nekateri z njo niso prav zadovoljni. Tudi zanjo velja prej omenjeno pomanjkanje razpoložljivega kapitala, vsled tega je vsak višji polet nemogoč. Krepka konkurenca je vsled tega izključena. Vendar ni njeno delo brez vidnega uspeha. Nezadovoljneži so lahko uverjeni. da smo držali cene in da bi bilo v Ljubljani marsikaj dražje, ako bi ne bilo „Samopomoči11. Bilo bi pa lahko še bolje, da nismo tako veliki razdirači, pa slabi delavci, kadar gre za skupne koristi.
Našim zadrugam je treba torai kapitala. da bodo imele proste roke v nakupu blaga tedaj kadar so dani ugodni pogoji.
Pozdravljati moramo nameravano naredbo. s katero naj se centralizirajo vse uradniške gospodarske zadruge v državno zvezo zadrug javnih nameščencev.
Država predvideva v podporo baje obratni kapital 100 milijonov kron. katerega bo dala zadrugam na razpolago kot brezobrestno posojilo.
Je lepa vsota to. vendar bo kaj malo odpadlo na posamezno zadrugo, tako. da se bojimo, da s. temi milijoni ne bo dosežen cilj. Upamo pa, da bo država storila vse in dala toliko, kolikor bo potrebno za krepak razvoj zasnovanih zadrug.
> Nikakor pa ne moremo pristati na vladen predlog, ki meri na to. da dobi država del tega kapitala potom 10 odstotkov odtegljajev od naših draginjskih doklad. Sila ni bila in ne bo dobra.
Ustanavljanje zadrug bodi neobvezno. Prepustiti je zadevo prosti odločitvi javnih nameščencev. Kako moremo siliti k obvezi učiteljstvo, raztreseno po vaseh in oddaljenih krajih, da bi hodilo po blago v zadrugo po več ur daleč? Prepustimo to-raj snovanje zadrug brez sile uradništvu samemu. Ako bo v kraju zmožnih in delavnih moči ki imajo voljo si izboljšati materijalni položaj, ustanovili si bodo zadrugo, ki bo gotovo dobro uspevala. Kaj pomaga zadruga, če pa manjka zmožnih, vestnih in delavnih sil? Bolje je. da je ni. vsaj nimajo javni nameščenci nobene nevarnosti.
Ostanejo naj tedaj v principu že obstoječe zadruge, ki se združijo v državni centrali, katera oskrbuje m nabavlja blago direktno od producentov po konkurenčnih cenah. Država more uspešno konkurirati in pritiskati na cene. Njej so na razpolago prometna sredstva, česar danes ne smemo podcenjevati.
Ker odklanjamo v načrtu predvideni odtegljaj 10 %, pridejo v poštev deleži, ki naj ne presegajo 100 D na člana. Podkrepiti more zadrugo le država in ne deleži. Recimo, da bi imela zadruga 100 članov, kar bi dalo vplačilo na deleže 10.000 Din.
; Kaj pa je to danes v trgovini, ki bi morala | oskrbovati najmanj 4—500 oseb! Recimo da oskrbi zadruga samo moko za en mesec za svoje člane in ji zmanjka 5000 D. Iz tega priprostega primera je jasno, da ne deleži, ampak državna pomoč more osnovati krepke gospodarske zadruge.
Vedno in povsod poudarjajo, da smo ogrodje države. Njena dolžnost je torej, da nas podpre, da bomo brez skrbi za naš vsakdanji kruh posvetili vse moči njeni veličini in jakosti.
Pričakujemo tedaj, da izvede vlada krepko centralizacijo zadrug javnih nameščencev brez prisilnih odtegljajev draginjskih doklad ker bi to ne bilo pravično in ne v pirospeh zadrug. Ker je namen teh zadrug nuditi članom blago po nizki ceni, naj bodo dobički le toliki, da krijejo režijo in ustvarjajo primerno rezervo za slučaj kake izgube, katera je danes pri vsej pazljivosti pogostokrat neizogibna Ako se vendar izkaže prebitek, je tega porabiti izključno v znižanje cen.
Namen zadrug je pobijati draginjo in dobavljati članom blago po nizki ceni. ne pa delati dobičke.
—r— (Ljubljana):
Hišni posestniki in povišanje najeniščin.
Malokateri javnih nameščencev je tako srečen, da se more prištevati k hišnim posestnikom. Vsako povišanje na-jemščine pa zadene ravno javne nameščence najhuje. Trgovec in obrtnik prevalita povišanje na odjemalce in naročnike: javni nameščenec pa mora trpeti vsak povišek iz svojega, ker draginjske doklade še za najpotrebnejši živež n" zadostujejo.
In vendar se pripravlja zopet novo povišanje najemščin. Društvo hišnih posestnikov deluje z vso silo, da bi doseglo dovoljenje za čim večje povišanje. Pri tem se izgovarja društvo zlasti na povišanje davkov in vzdrževalnih stroškov.
Ako hočemo premotriti, v koliko je njih izgovor upravičen, moramo ločiti:
1.	povišanje takih davščin, ki zadenejo najemnika samega, na pr. gostašči-na, vodarina,
2.	povišanje drugih davkov in povišanje vzdrževalnih stroškov.
Da morajo najemniki vsako novišanje ad 1) prevzeti nase. ie umevno. Glede drugih davkov in glede vzdrževalnih stroškov je pa zadeva kljub naredbi iz leta 1918. vseeno nekoliko drugačna. Nikakor namreč ni pravično, da bi se vsako I tako novišanie prevalilo kar na naiem-n ik e
Hišni lastniki niso samo uživatelji hišne rente, nego so tudi lastniki in posestniki hiše! To je P a velik razloček. Ako bi uživali hišni gospodarji samo rento ter bi prejemali samo najemščino. potem bi bilo morebiti pravično, da bi se , jim stroški, kolikor jih imajo več od te : rente povraćali še posebej. Hišni posest-| niki imajo pa v posesti tudi hišo kot tako.
| Hiša reprezentira glavnico, ki se ie v sedanjih razmerah avtomatično višala. Hiša ki ie stala nred voisko 40.000 K. ie vredna že sedaj dvakrat toliko dinariev. Razlika znaša 70.000 dinarjev!
Kadar bodo hišni posestniki voljni to razliko norazdeliti na naiemnike takrat bodo dolžni najemniki povraćati jim tudi vse one izdatke, kolikor jih imajo oni-več
za tekoče stroške. Če pa mislijo hišni posestniki vso to razliko, sami zase spraviti, naj trpe tudi sami vse pod 2) navedene stroške če so tudi zdai slučaino višii. tako, kakor moramo trpeti tudi mi najemniki polno podobnih stroškov. Kdor ima dobiček. naj nosi tudi bremena!
Ako ie imel najemnik v hranilnici nred J vojno 40.000 K, ima sedaj samo 10.000 | din. Hišni posestnik je pa, kakor rečeno, za 70.000 din. na boljšem!
Nekaj pa še pribijemo!
Zemljiški davek, obrtni davek, rent-nina, vsi ti davki so dobili tekom vojne vojni pribitek; hišni davek ni dobil nobenega pribitka.
Doklade so se v Ljubljani tekom vojne povišale za vse davke; na hišni davek se doklade nalašč niso povišale.
S finančnim zakonom za leto 1921 1922 se je zemljiški davek potrojil, obrtni davek početveril; hišna najmarina se pn ni prav nič povišala.
Invalidski davek je pač na novo uveden. Tega bodo plačevali pa prav vsi ; stanovi 1 Odmerjal se bo tudi od rentnine I in od davkov na službene prejemke. Ko-| likor ga pride na davek od hiše. naj ga trpe le hišni gospodarji, saj bodo tudi zgoraj navedeni glavniški dobiček spravili ves v svoj žep.
Hišni lastniki imajo seveda še en ugovor. Njih dohodki ne zadostujejo namreč več za življenje; najemščino morajo že zaradJitega zvišati!
Le počasi! Kdor je imel pred vojno n. pr. 40.000 K v hranilnici, je dobival na leto 1800 K obresti. Za silo se je že preživljal. Sedaj dobiva na leto le 1200 K. Ali more živeti s tem zneskom tudi sedaj? Ne!
Zakaj naj bi imel pa ravno hišni lastnik neko posebno predpravico? Posledice vojne naj trpi tudi on, tako kakor jih trpimo vsi! Brez dela se v sedanjem času ne da živeti. Zakaj bi imeli ravno hišni gospodarji tak privilegij!
Sicer je pa najmanj 90% hišnih lastnikov takih, ki žive od obrti, od' trgovine ali pa imajo kako službo itd. Kdor ima samo hišo, naj jo kar proda in dobi zanjo najmanj osmerno vrednost, ati pa naj gre delat, da si prisluži toliko, kolikor mu pri' manikutie za živlienie. Mi. javni nameščenci, delamo tudi od jutra do večera.
Sramotno je, da so danes v Ljubljani hišni gospodarji, ki so zanemarjali hiše leta in leta, zdaj ko so zidarji najdražji, pa so prenovili hiše — na stroške najemnikov. Zaradi takih popravil je povišal neki hišni lastnik v Ljubljani letošnje poletje svoji stranki, ki je plačevala pred vojno 360 K, to najemščino na 1200 K. Zadeva seveda še ni definitivno rešena, ker se stranka brani, kolikor največ more.
Na obzorju pa se pripravlja zopet generalno povišanje najemščin v velikem obsegu . . .
Društvo hišnih najemnikov nat se ustanovi kar najhitreje! če je pa že ustanovljeno, se naj oglasi! Sedaj ie dvanajsta ura!
MOLKOV ANTON:
Pristojbe.
(Konec.)
Kot bi mi črtal raz rosno čelo; svetnik me ie noeirabjl za roko in le vzklikal : »T* da. tale pasus. ja. To ie onegava nekrvava nscvdooeri'oda katere vez mi ie n doumljiva«
Bral sem še enkrat in enkrat... Re- | šihia misel!
»Dal mi oni začasni zakonik.«
»Ne morem, ker ea še nimam...« ie j ođteknrl'O očitaioče.
»Dovoli mi.« sem zaiecal. — »nai j vzamem to odred'bo domov! Pfoučim k> doma in ti jutri prezentiram lepo osnaženo iedro — to se reče: zmisel odstavka na krožniku. A nronos! KoV-k ie kolek za rekurz oroti voinemu davku? Ali do prastarem. no starem, no novem, začasnem. ! tX) kakšnem?
»— Prilepi natmani 1 dinarski kolek | in 2 dinarski za rešitev. Sicer oa počakan noviedani.,.«
»Oprosti... draeoceni Čas ... lutri Prinesem...« Pa sem že »ohvatil »začasni zakon«, pk. hil ie že v torbici, iaz oa na hodniku.
Kadar izeubim kako nravdo. me bolj Plava jn srce in nič mani kot varovanca žen. Baš taisti dan ie šlo za velik pravir SPor. oa sem podleee!.
Pod noč.
Pišoč rekurz proti vojnemu davku,
- kar pravzaprav ni moia stroika kot advokata. (nese na vseeno!) — sem se nekoliko udobrovoljil. Uspaval sem se posili. Med akti Ce. E sodne barve sem si postiljal udobno ležišče zavtial sem se z ne-^aldiirartfmi ek snen za rij in si zatlačil odvetniški tarif meni nailiubšo broianico. Pod zclavie. Zibal sern se pravkar v zlati razpravni dvorani, nobiiavoč obenem pet jezičnih dohtariev — kolegov, kar se strop dvorane razmakne: Iz neba te prifrfotal siv eolobček nrbutnil mi ie pa clavo in me ob senčil Ponadel sem z roko. odvez-Pil noviednl in videl polo naoirla z označ-'>o B II. . . .
Privil sem žarnico, skočil iz oostelie. °dt>rl torbico in se z odredbo B II. zavalil Pazai v oostelio. — Da va laz ne bi raznosil. eluheea belca? A? Daimo mu druei lenši 'd?? na bo dobro.
. »Nekvarno izrečne odredbe člena 12. moralo plačati tako!... ne trlede na to kolik ie znesek ... izdana odredba.: . da se •.. kjer je... koje veličina... plačuje fakoi in tedai... kakor ie predpisano ... k1 da se ... da se ... ne da bi se ... toda..
Sem ekserciral. seciral skandiral, kritiziral polemiziral, vezal sem z leoili. s kleiem / beliakovino. angleškim obli-
in z ričetom — pa neče in neče! Zadaja pomoč: Markičeva silocšstika! S — M. M = x A, pa x ni del S-a in S ni del A-a. Nič pomaeano. s^Da sc. kler ie. dase kierle n® da bi se da se. dase. kierie. tako-tedai tedaj tako in kakor je predpisano« — so mi 0rnava!e veke in so se mi v nič zgrudile misli...
Druei dan sem poslal svetniku »ni 5?kurz vrnil sem odredbo B II. in »priloga« k tej odredbi fino, svileno, zeleno Vrvico...
Toda mol oriiateli ni šel in se ni obe-
nač oa te akt rešil in zapisal na od-J^bo pod prezentatum: V vednost in rav-amie. Ad normalia. .. Vrvica ostane pri ^ktu za eventuvalno voorabo. — Tako vsai mi le sporočil če me le m poteenil Vraničar.
tovariši! Zahtevajte po vseh lokalih, knrnoi zahajate, „Naš Glasu! Nabavljajte svoje potrebščine le pri tvrdkah,
M inserirajo a „Našem Glasua/
Vestnik.
Naša veselica s koncertom, plesom in dr, se vrši v sredo, 5. t. m. zvečer v vseh prostoriji Narodnega doma v naše organizačne »vrhe. Tovariši, tovarišice, gre za našo lastno korist; torej je stanovska dolžnost vsakega javnega naane-šžonca, da se te prve veselice udeleži sam, s familijo in 3 prijatelji. Agitirajte in ipriveditc s seboj čim večje družbe! Povabljen ih dobrodošel je vsakdo! — Veselični odsek.
Čemu veselica? Celo med iavnimi nameščenci so liudie. ki na moreno razumeti, čemu nrireiamo veselico .-Ti liudie kar nič ne pomislijo, da Osrednia zvQza brez gmotnih sredstev ne more delovati. Članarina ne zadošča niti za pokrivanie pisarniških stroškov: plačevati na ie treba tainištvo. brzojavke, spomenice, potne troske inč. lokal 1. dr. In tiskovni sklad se nam suši! Ali nai bomo brez lastnega glasila? Vsak stan pa ima. le iav. nameščenci ne moreio vzdržati niti enega tednika? Svote glasilo baš mi naihuie potrebujemo! Brez orožia se ni mogoče boriti. Samo od sebe se nič ne zgodi in pečene tičke nam v usta ne priletel Pn nas imamo mnogo iiudi ki vedno le godrniaio. zabavliaio in osuiek) za Osrednjo zvezo in za »Naš Glas« pa prav ničesar ne žrtvuieio in ničesar ne store. Vse zahtevajo od drugih, a sami ne nornoreio niti naimanie. Malo ie I resnih delavcev med nami. tovariši! Zato I na nam je veselica nuino potrebna, da za-i loži vsai nekoliko iznova našo blagajno, i ki ie vir naše moči. Kdor tega ne more in noče razumeti, ie slabši kot poslednji delavec analfabet'
Naši dnevniki so že opozarjali na razne rak-rane v izseljeniškem gibanju. Omenjali so tudi ! škandal, da morajo mladi, vojaškoobvezni fantje ' plačevati gotovim elementom ogromne svote za „potne liste". Posebno dobro organizirana jc bila ekspedicija v črnomaljskem in kočevskem okraju. Uradnik okrajnega glavarstva v Črnov-Iju, tajnik Zega, je brez vsake skropuloznosti in j brezvestno izdajal „pasuše" in druge, za ameri-j kanski vflzum potrebne dokumente vsem mladim kmečkim fantom. V Črnomelj se prihajali mladi kmetje, zlasti iz kočevskega okraja in celo iz iirvatske. V Črnomlju je vsak brez vsakega zadržka prejel svoj potni list, seveda proti „mastnemu bakšišu«! Črnomaljsko sodišče vodi sedaj preiskavo. Aretiranih je več oseb, med njimi tudi tajnlik Zega. Zadeva je zelo razpletena in vodijo niti baje celo v Ljubljano. — Za škandalom s tobakom in na pošti smo zdaj doživeli nov škandal na okr. glavarstvu! Kuga korupcije in nepoštenosti se je začela razširjati po balkanskem vzgledu tudi že med slovenskim uradništvom. Bn > gnilo jabolko pokvari vso okolico. Tovariši, pazimo na svoj ugled, ki je čim dalje bolj v nevarnosti! Propalice morajo ven iz naših vrst, kajti slovenski javni nameščenci nc pustimo, da nam oblatijo čast, ki je najvišje kar premoremo!
Dobrodošlo! V neštevilnih člankih in noticah smo že dokazovali, da je nujno treba ostre metle za razne famozne urade. Zdaj se nam taka metla obeta. Na seji radikalne in demokratske stranke so sklenili, da se bo sestavila komisija, ki bo v vseh ministrstvih in državnih oblastvih pregledala uradniške sezname in pogledala, kaj uradniki delajo, kakšne kvalifikacije imajo in kako so napredovali. Ko bo to delo dovršeno, se bo stavil vladi predlog, da se zmanjša število nepotrebnega uradništva in reši uradniško vprašanje. Ta revizija se tiče seveda v prvi vrsti Beograda, a tudi raznih drugih mest, ne izvzemši Ljubljane. V Beogradu je po raznih ministrstvih mnogo „uradnic" tn „uradnikov" brez najnižje kvalifi-! kaetje tn tudi brez delokroga. To so sami »kor-
teši«, politični agitatorji, parasrd, ki hodijo samo vsakega 1. dne v mesecu po plače, sicer pa jih ni v uradih nikoli niti videti. Tam so tipk ar les, ki nimajo niti pojma o tipkanju, čmovnikl brez mize in stola, analfabeti z visokimi naslovi: vsi brez koristi za državo, a vsi žro državni denar, da delajo zgajo drugim partijam! Političnih kori-tarjev brez sposobnosti za uradovanje tn tudi brez dela je nastalo v minolih dveh letih v Srbiji, na Hrvatskem In v Sloveniji vse polno. Fabricirale so jih stranke, da hujskajo, vohunijo in ovajajo. Vseh skupaj bo že gotovo tisoč. Če jih zdaj res poženo, si država lahko prihrani par milijonov, ki jih uporabi za sposobno in umljivo javno nameščenstvo. Če, če... Toda vest radi slišimo, jo pozdravljamo, toda manjka nam vere, da se res zgodi, kar se grozi. Kajti Srbijanci brez partizanstva bi bili še nesrečnejši, kot Hrvatje in — Slovenci!	,
Občni zbor društva geometrov kralj. SHS, ki se je vršil dne 7. decembra 1928. dopoldne v mestni dvorani v Ljubljani, je otvoril predsednik Zupančič, izrazujoč svoje veselje nad obilno udeležbo. Oprošča se, da mu vsled oddaljenosti od Ljubljane ni bilo mogoče tako intenzivno delovati v prid društva, kakor zahteva to predsedniška dolžnost ter stavi svoje predsedniško mesto na razpolago kandidatu, ki biva stalno v Ljubljani. Nato poda podpredsednik, g. nadzornik v p. Ru-žička, ki je po večinoma vodil odborove seje, svoje poročilo tičoče se zlasti vprašanja geodetskega tečaja, zasedanja profesorskih mest in ma-terielnega vprašanja geodetskega stanu. Natančno poročilo o delovanju društva poda tajnik g. nadgeom. Bydlo. Iz njegovega poročila je razvidno sistematično delovanje društva za razširjenje geodetskega tečaja na 8 semestrov in s tem v zvezi tudi po brezpogojni zahtevi, da se uvrste geometri v skupino A državnih nameščencev. — Društvo je tudi vposlalo na delegacijo ministrstva financ vlogo z zahtevo samostojnega vodstva zemljarinskega katastra pri tukajšnji delegaciji in vzporedno tudi na deželno komisijo za agrarno operacijo z zahtevo, da naj se Imenuje za tehničnega vodjo edino le zemljemerec. Blagajniško poročilo je bilo razveseljivo, ter se je predlagani ab sol utor ij s pohvalo sprejel soglasno. — Pri razpravi dopisa absolventov in slušateljev geod. tečaja, ki zavzemajo najostrejše odporno stališče proti naredbi kr. ministrstva financ št. 2491 z naslovom: »Osiguranje geometerskoga pomladaka v kraljestvu SHS«, je prišlo do živahne debate, v katero so posegli med drugimi gospodje Ru-žička, Petročnik, Zupančič, Omerzu, Dekleva in dragi. Občni zbor sklene, da se deluje z vsemi sredstvi na to, da se Imenovana naredba ukine, ali pa spremeni v smislu stremljenj geodetskega stanu po izpopolnitvi strokovne naobrazbe. — Živahna debata se je razvila tudi radi ukinjeoja prlvatnrli meritev. V debato so posegli tov. Zupančič, Baslu, Ružička, Levec, Hrovatin in Omerzu, ki stavi končno predlog, da naj delegacija ministrstva financ razveljavi odlok z dne 7. novembra štev. 4331/ex 1920, s katerim se začasno omejuje izvrševanje privatnih meritev. — Pri izpopolnitvi odbora so bili na novo izvoljeni: za predsednika g. nadgeom. Vrtčl, podpfedsednika g. nadgeom. Potočnik, za odbornika oziroma namestnike gospodje Zupančič, Ružička, Tance tn Dekleva.
Hranilni in posojilni konsorcH v Ljubljani, ki je edina uradniška denarna organizacija. se je obrnil na ministrstvo za socialno politiko s prošnjo za večje brezobrestno posojilo ozir. za posojilo no zelo nizkih obrestih. Konsorciju bi bilo s tem omogočeno združiti vse uradniške dolgove, ki se cenijo v Sloveniji na IM: milijona kron, v konsorciju in nuditi Članom ugodne posojilne pogoje. Zaradi valutnih razmer bi moglo uradništvo danes svoje dolgove na ta način izdatno zmanjšati.
Bolniška bJasraina niesinih nameščen- : cev I5iibilanskib ie začela nosiovati s 1. ja- i nuariem 1921, Ker del oseb, iki orihajalo ■ za zavarovanje v poštev zlasti izmed upokojencev, vdov in sirot, o blagajni še ; ni poučen, opozarja načelstvo, naj se vsakdo izmed njih, kadar bo potreboval zdravniške pomoči ali informacij, zglasi pri blagajnionem tajniku, g. Koleši (mest- i ni tržni in policijski urad. III. nadstropje). | Ce ,pa bi tega ne bilo. pri načelniku g. dr. Vrančiču (obrtni oddelek. I. nadstr). |
„Poštni Glasnik**, stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij j za Slovenijo v Ljubljani, je s 1. januarjem : začelo izhajati na 4 straneh po enkrat na mesec. Odgovorni urednik jo g. Janko j Tavzes, viš. poštni oficijal, upravnik j Fr. S a 1 e h a r. Ker je beograjski „Po- j štanski Glasnik" predrag, večinoma s ci- | rilico tiskan in ker izhaja neredno, si je slovenska Zveza pošt. organizacij ustanovila svoje glasilo, češ, da je tako močna. da Dotrebuic sv o i ega lista. Tovarišu , želj »Naš Glas« kot osr. in glavno glasilo vseh javnih nameščencev in vpokojencev mnogo uspeha! Želj mu najkrepkejšo oporo v naročnikih in sotrudnikih.
Sodnim poduradnikom in slutim v j Slovenili v vednost. V uradnem listu št. 149 z dne 27. decembra 1920 je izšla na- ! redba poverjeništva za pravosodje glede j 100% povišanja trošnin, hodarin. prenoč- i nin in vročnin. Po tei naredbi se o-' 27. j decembra 1920 zaračunava tako: a) za
navadne rubeži sledeča trošnina; do zneska 500 kron 4 K: od 500—1000 K 6 K; od 1000—2000 K 8 K; od 2000 do 5 tisoč 10 K; od 5 tfsoč dalje 16 kron; b) za dražbe vsen vrst prisilno izpraznitev, upeijavo prisilnega upravnika itd. '’o zneska 500 kron 8 K; od 500—1000 K 12 K; od 1000 do dva tisoč 16 K; od dva tisoč do 5000 K 20 K; od pet tisoč dalje 32 K. Za hodnino v izvršilnih zadevali od 7.6 km do 10 km 5 K, vsak nadab'm' km 1 K v kazenskih stvareh pa do 7.6 km 2 K 40 vin., od 7.6 km do 10 km 5 kron. ter vsak nadaljuj km 1 K [+1 več. Prenočnina za izvršibe zadeve in v kazenskih stvareh je 16 K. Po tej izdani naredbi se polovična ibristojbina odslej ne upošteva več. Društvo.
Prazni izgovori. Med nami so tovariši in tudi cele organizacije, ki z „Našim Glasom" niso zadovoljne, češ „večji del njegove vsebine se njih ne tiče, torej jih ne zanima". Ne pišejo, ne poroči a zahtevajo vendarle, naj bi „Naš Glas" pisal o njih! 100, 200, 500 jih je, a nikoli nihče ne prime peresa, da bi za „Naš Glas" napisal vsaj vsak mesec notičico, a vendarle zabavljajo: „Naš Glas" nas ne pozna! — Česar ne stori nihče, niti posamezna organizacija, niti cela Zveza, to 'bi moral delati sam urednik! a odkod naj urednik ve. kaj se godi, kaj si žele tovariši. kaj jih boli? Ne sejejo, a se jeze na njivo, da ne rodi! — In zanima jih edinole le lastni jaz! Vse drugo jim nič
mar. Čitajo le tisto, kar se tiče njih želodca in mošnje, vse ostalo jih ne briga. To kaže drastično njih obzorje in njihovo sebičnost. Rekli smo že; s takimi tovariši je skupno delovanje silno težko! — Zato ponavljamo: V slogi in delu je naš spas! Zanimajmo se za vse naše tovariše, ne le zase. ker le tako je možna solidarnost v ciljih, taktiki in sredstvih. Če se med seboj ne poznamo, če se drug za drugega ne brigamo, če vleče vsak na svojo stran in postopa po lastni v je skupnost iluzorna in so uspehi vedno v nevarnosti.
Finančna straža. G. tovariša pisca članka pod naslcivom »Finančna straža« v N. G. št. 49 z dne 9. decembra 1920 iz kroga nasl. rcšpicijcsutov vdano orosim, da odgovori v N. G. na naslednja vprašam]'a: 1. koliko ptesdedinikov finančne straže je bilo imenovan ih v bivši Avstriji bodisi v Jugoslaviji za rešpicijente, ne da bi prestali obvezni strokovni izpit za rešpicijente bodisi ra uradnike? — 2. Zakaj se ne zglasijo današnji &K-tovariši naslovni rešpierjenti k' izpitu, ako obvladajo toliko strokovnega znanja in toliko našega lepega jezika, kakor oni, ki so napravili v bivši Avstriji bodisi že v naši osviobodeni očetnjavi pragiedniški izipM? 3. Koliko nasl. upravnikov bodisi upravnikov finančne straže je v Slovenili brez uradniškega izpita?	Mirenčan.
Nabirajte inserate in prisp evke za tiskovni sklad tei pridobivajte nove ------------naročnike--------------—
Prečkajte v svojo korist
Vznjemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani, preje Vzajemno podporno društvo, opozarja javne uslužbence in posestnike, ki imajo dolgove v Avstriji, da si lahko s takoišnjo poravnavo tega dolga za dobro polovico zmanjšajo svoj dolg, ker je kurz avstr krone sedaj še nizek.
Vse transakcije izvede zadruga sama in sicer le proti povrnitvi faktičnih stroškov.
Zadruga je soliden denarni zavod; posojila na posestvo po b1/?0!,,, na osebni kredit po 6°0, mala mesečna odplačila.
Zahtevajte prospekt!
Hranilne vloge se obrestujejo po4V
Naročajte in širite „Naš Glas!“

KEIHKIM B [ISTI
vsakovrstno bla^o, obleko
18—3
domače perilo (požilja po isto na dom>

ovratnike, zapest* niče In srajce ::
Tovarna JOS. REICH
Poljanki oasip 4..LJUBLJANA« Podružnica Selenbnrgova ulica 3.
PodruKnice: MARIBOR - NOVO MESTO.
O
a
>o
J2
15.
N
S
u
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
je ustanovila oddelek za
Sprejema: V življenjskem oddelka: zavarovanja na doživetje in amrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji.
V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica: CELJE, Breg 33.
tsi
so
9
5S.

Modni salon
LJ U BLJANA,
Zidovska ul. 3,	Dvorski irg
Priporočamo veliko izbiro najnovejših svilenih klobukov, čepic in slamnikov aa dame in deklice.
Popravila tožno In	Žalni klobuki ved*
cono.	no v zalogi*
Odgovorni urednik Makso Dachs.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.