SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
57. KNJIGA 2006
.......
G^'^a-iy
llSO'
LJUBLJANA 2007
ISSN 0374-0315
LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 57/2006
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OP SCIENCES AND ARTS VOLUME 57/2006
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
57. KNJIGA 2006
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 57/2006

LIUBLjANA 2007
SPREJETO NA SEJ! PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOST J IN UMETNOSTI DNE 17. 4, 2007
Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SI-1000 LJUBLJANA, Novi trg 3, p.p. 323, telefon (01) 470-61 - 00, faks {(II) 425-34 23, elektronska poŠta: sazu@sazu.si spletna stran: wvv-w.sazu.Si
VSEBINA
L ORGANIZACIJA SAZU...........................................................................................7
II. Skupščina SAZU, redni, izredni, dopisni člani....................................................9
IIL ČLANI......................................................................................................................17
Razred za zgodovinske in družbene vede.................................................................19
Razred za filološke in literarne vede.........................................................................23
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in telmjške vede..............................27
Razred za naravoslovne vede...................................................................................... 32
Razred za umetnosti....................................................................................................36
Razred za medicinske vede.........................................................................................39
Bibliografija članov Akademije v letu 2006.............................................................43
UMRLI ČLANI..........................................................................................................107
Emilijan Cevc.............................................................................................................128
Stanislav Hafner...................„..„„...................................................131
Leszek Moszyiiski......................................................................................................133
Mylon Eugene Merchant.....................................................................................................................134
František Benhart.....................................................................................................136
in. POROČILO O DELU SAZU.............................................................................. 139
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2006......................................141
Delo skupščine SAZU „„„„,......................................................................................144
Razred za zgodovinske in družbene vede................................................................152
Razred za filološke in literarne vede.......................................................................154
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede............................155
Razred za naravoslovne vede....................................................................................158
Razred za umetnosti..................................................................................................159
Razred za medicinske vede........................................................................................162
Kabinet akademika Franceta Bernika....................................................................164
Svet za varovanje okolja............................................................................................164
Svet za energetiko........................................................................................................165
Odbor za preučevanje narodnih manjšin...............................................................166
Odbor za medicinske študije............,.,...,.„„............................................................167
Odbor za trajnostni razvoj........................................................................................168
Odbor za slovenski jezik......................................................,„....„„....„.,.,.......,.........169
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika..............................................169
Komisija za slovenščino v javnosti ....................................................................169
Fundacija dr. Bruno Breschi.....................................................................................171
Fundacija Janez Vajkard Valvasor..........................................................................173
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo...................173
M ed na rod na 1 z m eji j a va raz iskoval cev„„„.........................................;.....................179
Jubileji ..........................................................................................................................184
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja ....................................184
Tiskovne konference..................................................................................................186
Predavanja na SAZU ............................,.,.„.......................................................187
Biblioteka SAZU.........................................................................................................198
IV.	PUBLIKACIJE SAZU..........................................................................................209
V.	SUMMARY.............................................................................................................219
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU.................................................................257
I
ORGANIZACIJA SAZU
SKUPŠČINA SA ZU
Predsednik:	Boštjan 2ekš
Podpredsednica;	Alenka Šelih
Podpredsednik:	Jože Trontelj
Glavni tajnik:	Matija Gogala
ČASTNI ČLAN	France Bern i k
REDNI ČLANI (71)	
France Bern i k, Janez Bern i k, Robert Blinc, Ivan Bratko, Rajko Bratož, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik, Peter Fajfar, Dušan Ferluga, Franc Forstnerič, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Kajetan Gantar, Josip Globevnik, Matija Gogaia, Ljubo Golič, Peter Gosar, Igor Grabeč, Stanko Gratenaucr, Dušan Hadži, Matija Horvat, Valentin Hribar, Drago Jančar, Andrej Jemec, Taras Kermauner, Gabrijel Kernel, Matjaž Kmecl, Marjan Kordaš, Janko Kos, Kajetan Kovic, Alojz Kralj, Andrej Kranjc, Jože Krašovec, Ivan Kreft, Uroš Krek, Lojze Lebič, Janez Leveč, Jože Maček, Boris Majer, Milko Matičetov, Ernest Mayer, Vasilij Melik, Milan Mihelič, Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Jože Mlinaric, Dušan Moravec, Janez O rein i k, Boris Paternu, Janez Peklenik, Mario Pleničar, [an ko Pleterski, Veljko Rus, Janez Stanonik, Branko Stanovnik, Saša Svetina, Alenka Še lib, Alojz Šercelj, Miha Tišler, Jože Toporišič, [ože Trontelj, Drago Trs ar, Dragica Turnšek, Ivan Vidav. Anton Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Mitja Zupančič, Boštjan Zckš, Andrej O. Zupančič.
IZREDNI ČLANI (28)_
Tadej Bajd, Enter i k Bernard, Igor F,mri, Ni ko Grafenaucr, Franc Gubenšek, Andrej Inkret, Stanko Kristl, Janez Matičič, Marko Marijan Mušič, Tone Pavček, Marijan Pavfmk, Matija Peteri in, Jože Pirjevec, Blaž Rozman, Zorko Simčič, Primož Simon iti, Uroš Skalerič, Janez Sketelj, Slavko Splichal, Franc Strle, Tomaž Šalamun, Biba Teržan, Miha Tomaževič, Vito Turk, Robert Zoreč, Zinka Zorko, Črtomir Zupančič, Slavoj Žižek.
DOPISNI ČLANI (78)___
Arthur E. Bcrgles, Nikolaj A. Borisevič, Pavel Bosik, Ivan Brajdič, Savo Bratos, Antonio Cardesa, Henry R. Cooper Jr., Milan R, Dimitrijevič, Norbert Eisner, Arnold Feil, Aleksandar Flaker, Rudolf Flotzinger, Gerhard
G i esema n n, Wolfgang L. G□ inbocz, Drago Grdenič, Irena Grkkat-Radu Io vič, Erwin L. Hahn, Nikola Hajdin, Peter Handke, Milan Herak, Lukas Conrad H ottinger. Vil Hrymyc, Ljudevü Ilijanič, Milka ivič, Hans-Dietrich Kahl, Ste van Karamata, Alan R. Katritzky, Zoran Kon st a nt i novic, Božidar Kos, Leopold KreUenbacher, Abel Lajtha, Anne McLaren, Reinhard Lauer, JeanMarie Pierre Lehn, Florjan Lipuš, Thomas Luckmann, Milan Maceljski, Sibe Mardešič, Juraj Marti novic, Gian Carlo Meniš, Pavle Merkü, Donald Michie, Slavko Mihalič, Joseph Milič-Emili, Wolf Moskovich, Hermann Müller-Karpe, Karl-AI ex ander Müller, Rudolf Neu hau ser, Jean Nicod, Boris Pahyr, Luko Paljetak, Branko Pavičevič, Mirton Pecsi, Slobodan Perovič, Alessan-dro (Sandro) Pignatti, Boris Podrecca, Heinz Dieter Pohl, Livio Poldini, Bogdan Povh, Otto Prokop, Andrej Vladimirovič Popov, Eugen Pusič, Chinta-mani Nage s Ram achandra Rao, Aloj2 Rebula, Helmut Rumpier, Roy Thomas Sever n, Erik Val dem a r Stälberg, Jan Stankowski, Dimitrije Stefa novic, Jože St raus, Ivo Supidč, Gunnar Olaf Svane, Sergio Tavano, Felix L'nger, lohn Villadsen, John Waugh. Anton Wem ig, Karel Matej Woschitz,
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 2006
A) PREDSEDSTVO
predsednik:	Boštjan Žekš
Podpredsednica:	Alenka Šelih
Podpredsednik:	Jože Trontelj
Glavni tajnik:	Matija Gogala
Tajnik 1. razreda (zgodovinske in družbene vede):	Raj ko B rato ž
Tajnik 11. razreda (Biološke in literarne vede):	Matjaž Kmecl
Tajnik 111. razreda (matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede):	
	Peter Fajfar
Tajnik IV. razreda (naravoslovne vede):	Mitja Zupančič
Tajnik V. razreda (umetnosti):	Andrej femec
Tajnik VI. razreda (medicinske vede):	Janez Sketelj
Člani predsedstva SAZU po 22, členu zakona o SAZU:	Jože Maček,
	Tone Pavček, Saša Svetina,
Na seje predsedstva je vabljen tudi predstojnik Oddelka za mednarodno sodelo-	
vanje in znanstveno koordinacijo: Branko Stanovnik,	
B) POSEBNE ENOTE SAZU	
1.	ODDELEK ZA MEDNARODNO SODELOVANJE IN ZNANSTVENO KOORDINACIJO
Vodil ga je akademik Branko Stanovnik.
2.	KABINET AKADEMIKA FRANCETA BERNIKA Vodil ga je akademik France Bernik, častni član SAZU.
3.	BIBLIOTEKA SAZU Vodila jo je Marija Fabjančič,
C) SVETI IN ODBORI__
1. SVET ZA VAROVANJE OKOLJA
Vodil ga je znanstveni svetnik SAZU v pokoju prof. dr. Avguštin Lah.
2.	SVET ZA ENERGETIKO
Vodil gaje akademik Janez Pek le ni k.
3.	ODBOR ZA PREUČEVANJE NARODNIH MANJŠIN Vodil ga je izredni ¿lan Jože Pirjevec.
4.	ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE
Vodila gaje znanstvena sodelavka v InStitutu za medicinske vede ZRC SAZU doc. dr. Duška Kneževič Hočevar.
5.	ODBOR ZA TR A JNOSTNI R A Z VOJ Vodil ga je akademik Robert Blinc,
6.	ODBOR ZA SLOVENSKI JEZI K
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika Vodil jo je akademik Jože Toporišič. Komisija za slovenščino v javnosti Vodil jo je izredni član Tone Pavček.
D) FUNDACIJI_
L FUNDACIJA DR. BRUNO BRESCHI Vodil jo je akademik Kajetan Gantar. 2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR Vodil jo je akademik Matjaž Kmecl.
E) UPRAVA SAZU_
Upravni direktorje bil Zoran Mezeg.
SKUPŠČINA SAZU
PREDSEDSTVO
POSEBNE ENOTE
1.	oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo
2.	kabinet akademika franceta bfrnika
3.	BIBLIOTEKA
sveti in odbori
l svet za varovanje okolja
2.	SVET ZA ENERGETIKO
3.	odbor za preučevanje Narodnih manjšin
4 ODBOR ZA MEDICINSKE ŠTUDIJE
5,	odkor za trajnostmi razvoj
6.	odbor za slovenski jezik
Komisija za strokovna vprašanju slovenskega jezika
Komisija za slovenščino v javnosti
FUNDACIJI
L FUNDACIJA DR. BRUNO BRE^HI
2. FUNDACIJA JANEZ VAJKARD VALVASOR
RAZREDI
L razred za zgodovinske in drui.bene vede
Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede
II.	razred za filolo£ke in literarne vede
III.	razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede
Oddelek za tehniške vede
IV.	t a z red za naravoslovne vede
V.	razred za umetnosti
VI.	razred za medicinske vede
I
UPRAVA
Kabinet predsednika
Upravna pisarna
Sekretariat predsedstva
Pisarna predsedstva
Tajništvo razredov
Oddelek za tisk in publikacije
Finančno-računovodska služba
Teb nično-nabavna in investicijska služba
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
Predsedniki
Nahtigal,
Vidmar,
Kidrič,
Ramovš,
Vidmar,
Milfimfci, Bernik,
Zekš,
Rajko, od 1939 do 1942. Član filozofsko-filološkici-liistoričnega razreda,
Milan, od 1942 do 1945. Član matematično-prirodoslovnega razreda.
Prance, od 1945 do 1950. Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za zgodovinske in družbene vede od 1948 do 1950. Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede.
Josip, od 1952 do 1976, Član razreda za filološke in literarne vede.
Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede, France, od 1992 do 2002. Član razreda za filološke in literarne vede.
Boštjan, od 2002, Član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede.
Podpredsedniki
Lavrič,	Božidar, od 1950 do 1961, Član razreda za priradoslovne in me-
dicinske vede,
Kuhelj,	Anton, od 1961 do 1980. Član razreda za matematične, fizikalne
in tehniške vede,
Ziherl,	Boris, od 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbe-
ne vede.
Kreft,	Bratko, od 1976 do 1992. Član razreda za umetnosti.
BI i nc,	Robe r t, od 1980 do 1999. Čla n ra z red a za ma te mat ič ne, fizikalne
in tehniške vede od 1980 do 1994, član razreda za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede od 1994.
Zlobec*	Ciril, od 1992 do 1999. Član razreda za umetnosti.
Gantar,	Kajetan, od 1999 do 2005. Član razreda za filološke in literarne
vede.
Kralj,	Alojz, od 1999 do 2002. Član razreda za matematične, fizikalne,
kemijske in tehniške vede.
Tro nte I j,	) ož e, od 2002. Čla n r a zre da za med ic i n ske vede.
Selih,	Alenka, od 2005. Članica razreda za zgodovinske in družbene
vede.
Glavni tajniki
Krek,	Gregor, od 1939 do 1942. Član pravnega ra/.Teda.
Ramovš,	Fran, od 1942 do 1950, Član filozofsko-fitološko-historičnega
razreda od 1942 do 1945, član razreda za zgodovinske in zemlje pisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za filološke in literarne vede od 1948 do 1950.
Kos,	Milko, od 1950 do 1972. Član razreda za zgodovinske in družbe-
ne vede.
Knšej,	Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in druž-
bene vede.
Goričar,	Jože, od 1980 do 1985, Član razreda za zgodovinske in družbene
vede.
Ratis,	Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede.
Droventk, Matija, od 1992 do 1999. Čl an razreda za naravoslovne vede.
Andolšek-Jeras, Lidija, od 1999 do 2002. Članica razreda za medicinske vede.
Gogala,	Matija, od 2002. Član razreda za naravoslovne vede.
II
ČLANI
REDNI, IZREDNI IN DOPfSNl ČLANI
I. RAZRED _________ za zgodovinske in družbene vede
Redni člani
Bratoi, Raj ko, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino starega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 17. februarja i952 v Braniku. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Načelnik oddelka za zgodovinske vede I. razreda SAZU od 7, maja 19% do 19, marca 2002; tajnik I. razreda SAZU od 1. aprila 1999 do 19. marca 2002; tajnik L razreda in načelnik oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU od 10. februarja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, tel, 256-33-15. Službeni našlov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-1192, faks: 425-93-37, e. pošta: rajko.bratoz@guest.ames.si. Gabrovec, Stane, dr. arheoloških znanosti, znanstveni svetnik, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju, Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 426-18-16. Hribar, Valentin, dr. političnih znanosti, redili profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Izredni član od č. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 1292 Ig, Tomišelj 31 a, tel. 059-939-439, e. pošta: vale nt i n. h riba r@>guest, a rne s. si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 24110-06, faks: 425-93-37. Majcr, Boris, dr. filozofskih znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25, marca 1975, Tedni član od 24. aprila 1981, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 252-64-40. Melik, Vasilij, dr, zgodovinskih znanosti, Tedni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27, maja 1997. Zasebni Miis/ov: 1000 Ljubljana, Cankarjeva 1), tel. 252-25-44. Mlinar, Zdravko, dr, družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 30. januarja 1933 v Žireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član
od 23. aprila 1987» Načelnik oddelka za družbene vede L razreda SAZU od I. aprila 1995 do 5. maja 1998 in tajnik I. razreda od 7. maja 1996 do I. aprila 1999.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod topoli 93, tel. 05 996-57-63. Službeni naslov; Fakulteta za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploS-čad 5, tel. 580-51-00,580-53-51, faks: 568-34-21, SAZU, 1000 Ljubljana. Novi trg 3, tel. 470-64-23, faks: 425-34-23, e, pošta: zdravko.mlinar@fdv.uni-lj.si. Mlinarič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za zgodovino fevdalizma in pomožne zgodovinske vede Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Rojen 13. marca 1935 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni Član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov: 2000 Maribor, Ljubljanska 3 a, tel, 02 331-13-94, Službeni naslov: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, 2000 Maribor, Koroška c„ 160, tel. 02 229-36-00, faks: 02 251-81-80. Pleterski, Janko, dr, znanosti, redni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18. stoletja do 1918 Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 251-91-62. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-26, faks: 42534-23.
Rus, Veljko, dr, socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995-
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, l.ubejeva 1, tel. 507-35-89 ali 4260 Bled, Kolodvorska 37, tel. 04 574-25-81.
Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, 1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, tel. 580-52-00, faks: 580-52-13, e. pošta: veljko.rus@fdv.uni-lj.si. Šelth, Alenka, dr, znanosti, redna profesorica za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 2. oktobra 1933 v Mariboru, Izredna članica od 27. maja 1997, redna članica od 12. junija 2003, Načelnica oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 5, maja 1998 do 10. februarja 2005; tajnica 1. razreda SAZU od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005; podpredsednica SAZU od 5. maja 2005,
Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, tel. 283-47-01, Službeni naslov: Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 420-31-93, 420-32-46, faks: 420-32-45, e. pošta: alenka.selih@pf.uni-lj.si, Vratuša, Anton, dr, slavističnih znanosti, redni profesor za teorijo in prakso samoupravljanja Fakultete družbenih znanosti Univerze v Beogradu in Fakul-
tete za družbene vede Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21. februarja 19i5 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23, maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 251-01-88.
Službeni naslov: ICPE, 1000 Ljubljana, Dunajska 104, teL £68-23-31, faks:
568-27-75.
Izredni člani
Pavčnik, Marijan, dr. znanosti, redni profesor za teorijo prava in filozofijo prava Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 8. decembra 1946 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003. Načelnik oddelka za družbene vede L razreda SAZU od 10. februarja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel. 232-26-90 ali 232-5862.
Službeni naslov: Pravna fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, tel. 42031-97, faks: 420-31-15, e. pošta: marijan.pavcnik@pf,uni-lj,si, Pirjevec, Jože, dr, znanosti, redni profesor za novejšo zgodovino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, Rojen L junija 1940 v Trstu, Italija, Dopisni član od 6, junija 1995, izredni član od 5. maja 2005. Zasebni naslov. 6210 Sežana, Trg 28, avgusta 6, e. pošta: pirjevec@alice.it. Službeni naslov: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, 6000 Koper, Glagoljaška 8, tel. 05 663-77-40, faks: 05 663-77-42, e. pošta: info@fhs-kp.si ali joze.pirjevec@zrs-kp.si. Splichal, Slavko, dr. znanosti, redni profesor za komunikologije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Rojen 14. junija 1947 v Novem mestu. Izredni član od 12. junija 2003,
Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Smrekar jeva 35, tel,: 515-20-80, e, pošta: slav-ko.splichal@guest.arnes,si.
Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana, tel. 580-52-42, faks: 580-51-06, e. pošta: slavko.splichal@fdv.uni-lj.si, Teržan, Biba, dr. arheoloških znanosti, redna profesorica za prazgodovinsko arheologijo kovinskih obdobij na oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 25, julija 1947 v Mariboru. Izredna članica od 7. junija 2001. Načelnica oddelka za zgodovinske vede L razreda SA2U od 19. marca 2002 do 10. februarja 2005.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta. Arheološki oddelek, Zaveliška 5, 1000 Ljubljana, tel. 241-15-54, taks: 423-12-20. Žižek, Slavoj, dr, znanosti, redni profesor filozofije in teoretske psihoanalize, raziskovalec na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen 21. marca 1949 v Ljubljani. Izredni član od 5, maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana» Metelkova 7 A, tel. 431-70-16, e. pošta: szi7.ek@yahoo.com.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2.
Dopisni člani_
Feil, Arnold, rojen 2, oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu, za muzikologijo Univerze v T üb in genu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Flotzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1939. Direktor inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Gombocz, Wolfgang L., rojen 28. septembra 1946. Redni profesor za zgodovino filozofije Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001,
Kahl, Hans-Dietrich, rojen 4. junija 1920. Redni profesor na zgodovinskem inštitutu Univerze v Gießnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 12. junija 2003.
l.uckmann, Thomas, rojen 14. oktobra 1927. Zaslužni profesor za sociologijo, Univerze v Konstanzi, Nemčija, Častni doktor Univerze v Ljubljani, Univerz-e v Linkbpingu, Nacionalne tehniške univerze vTrondheimu, Univerze v Trierju in Univerze v Buenos Airesu. Dopisni član od 27. maja 1997,
Meniš, Gian Carlo, rojen 10. decembra 1927. Profesor zgodovine, arheologije in umetnostne zgodovine. Dopisni član od 27, maja 1997.
MüUer-Karpe, Hermann, rojen 1. februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Frankfurtu ob Maini, Nemčija, v pokoju, Dopisni član od 27. maja 1993,
Pavičevič, Branko, rojen 2. marca 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Pod goric i, Črna Gora, v pokoju. Dopisni član od 10. marca 1977.
Pcrovič, Slobodan, rojen 10. septembra 1932. Redni profesor za obligacijsko pra vo Pravne fakultete Univerze v Beogradu. Srbija, Dopisni član od 23. aprila 1987.
Pusič, Eugen, rojen L julija 1916. Redni profesor upravne znanosti Pravne fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 7. junija 2001.
Rumpler, Helmut, rojen 12. septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 27. maja 1993.
Stefanovic, Dimitrije, rojen 25. novembra 1929, Upravnik Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Straus, |ože, rojen 14. decembra 1938, Redni profesor, znanstveni član in direktor Inštituta Max Planck za intelektualno lastnino, konkurenčno pravo in davčno zakonodajo, München, Nemčija. Častn i doktor un i verz v Ljubljani in Kra-gujevcu. Gostujoči profesor Marshall B, Coyne na Pravni fakulteti Univerze
George Washington v Washingtons Dobitnik nagrade Science Award 2000 Fundacije nemške znanosti. Dopisni član od 6. junija 1995, Supičič, Ivo, rojen 18, julija 1928. Redni profesor Akademije za glasbo Univerze v Zagrebu in predstojnik Zavoda za muzikološke raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Tava no, Sergio, rojen 13, marca 1928. Redni profesor za zgodnjekrščansko arheologijo in bizantinsko umetnost Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 7, junija 2001.
II. RAZRED_____zafilglcškejti literarne vede
Redni člani
Bernik, France, dr. literarnih znanosti, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo iii literarne vede ZRC SAZU v pokoju. Rojen 13. maja 1927 v Zapužah pri Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16, februarja 1988 do l. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14. maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 do 25. aprila 2002; častni član SAZU od 12. junija 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Židovska ulica 1, tel. 425-03-65. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-51, faks; 42534-23, e. pošta; ana.batic@sazu.si.
Gantar, Kajetan, dr, znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost Filozofske fakultete Lr ni verze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. oktobra 1930 v Ljubljani, Izredni član od 27, maja 1993, redni član od 27, maja 1997; podpredsednik SAZU od 6. maja 1999 do 5. maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 540-90-60. Službeni naslov: SAZU. 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-27, faks: 42564-92, e. pošta: irena.sbil@sazti.si; Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 241-14-14, faks: 425-93-37.
Kermauner, Taras, dr. literarnih znanosti, habilitirani redni profesor za drama-turgiio v pokoju. Rojen 13. aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 6210 Sežana, Avber 8,
Kmecl, Matjaž, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23, februarja 1934 v Dobovcu (Trbovlje). Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Tajnik II, razreda SAZU od 3, oktobra 2002, Zasebni naslov: 1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, tel. 537-40-14.
Kos, Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 9, marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, tel. 436-80-99, Krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 20, aprila 1944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 6. junija 1995. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Delničarjeva 1, tel. 434-01-98, faks: 433-0405.
Službeni naslov: Teološka fakulteta, 1000 Ljubljana, Poljanska 4, tel, 434-5810, faks: 432-92-65, e. pošta: joze.krasovec@guest.araes.si. Matičetov, Milko, dr znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Langusova 19, tel, 426-51-86. Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik II. razreda SAZU od 6. februarja 1984 do 29, februarja 1988.
Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Zvonarska 9, tel. 251-67-92, Grešnik, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in redni profesor za splošno jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik II, razreda SAZU od 26. maja 1992 do 23. marca 1999.
Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, lanežičeva 21, tel. 425-54-45, e. pošta: ja ne z .oresn i k@saz u. s i.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24114-22, faks: 425-93-37, e. pošta: janež, oresn i k@sazu.si. Paternu, Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Videmska 5, tel. 505-46-28. Sta 11 on i k, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 251 66-92.
Toporišič, Jože, dr. znanosti, redni profesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 11. oktobra 1926 na Mostecu pri Brežicah, Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 27. maja 1997. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Šarhova 18, tel. 534-11-97. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 24110-00, faks: 425-93-37. Zadravec, Franc, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru, izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23, maja 1985.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 251-88-20. Izredni člani
Inkret, Andrej, dr, znanosti, redni profesor za dramaturgi jo in zgodovino drame AGRFT Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 24. aprila 1943 v Celju, Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 251-67-19, e. pošta: andrej.inkret@sedmica.net.
Službeni naslov; AGRFT, 1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, tel. 251-04-12, faks: 251-04-50.
Simonitr, Primož, dr. filoloških znanosti, redni profesor za latmski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. decembra 1936 na Golmku. izredm član od 7. junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, tel. 283-10-60, e. pošta: primoz.simon iti@guest.arnes,si.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta. 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 24114-14, faks: 425-93-37, e. pošta: primoz.simoniti@ff.uni-lj,si. Zorko, Zink a, dr. znanosti, redna profesorica za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njena zaslužna profesorica. Rojena 24. februarja 1936 v Spodnji Kapli na Kozjaku, izredna članica od 12. junija 2003.
Zasebni naslov; 2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, tel, 02 671-91-18, Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 2000 Maribor, Koroška cesta 160, tel. 02 229-36-34, faks: 02 261-81-80, e. pošta: zinka.zorko@uni-mb.si.
Dopisni člani____
Cooper, Henry R. Jr., rojen 30. septembra 1946, Redni profesor in predstojnik oddelka za slovanske jezike in književnosti Univerze v Bloomingtonu, Indiana, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1995.
Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Giesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebiga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Grickat-Radulovič, Irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, v pokoju, Dopisna članica od 6, junija 1983,
Ivič, Milka, rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Srbija, v pokoju Dopisna članica od 6, junija 1983.
Konstanti novic, Zoran, rojen 5. junija 1920. Redni profesor za primerjalno književnost Univerze v Innsbrucku, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989.
Kretzenbacher, Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za etnografiio Univerze v Mtinchnu. Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Lauer, Reinhard, rojen 15, marca 1935. Vodja Seminarja za slovansko filologijo in redni profesor na Georg-Augustovi univerzi vGottingenu, Nemčija. Dopisni član od 12. junija 2003.
Martinovič, Juraj, rojen 24. maja 1936. Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 23. maja 1985.
Moskovich, Wolf, rojen 7. aprila 1936, Redni profesor na Oddelku za ruske in slovanske študije Hebrejske univerze v Jeruzalemu, Izrael. Dopisni član od 5. maja 2005.
NeuhSuser, Rudolf, rojen 17. junija 1933. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slovanske jezike in književnost Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Pohl, Heinz Dieter, rojen 6. septembra 1942. Redni profesor za splošno in diahro-no jezikoslovje Univerze v Celovcu, Avstrija. Dopisni član od 5. maja 2005.
Sva ne, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Arhusu, Danska, Dopisni član od 18. maja 1989,
Woschitz, Karel Matej, rojen 19. septembra 1937, Redni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 7. junija 2001,
III. RAZRF.D
Redni člani
za matematične: fizikalne, kemijske in tehniške vede
lilinc, Robert, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Znanstveni svetnik in predsednik znanstvenega sveta Instituta »fožef Štefan« v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25, marca 1976, Tajnik lil. razreda SAZL! od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 do 6. maja 1999. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kumanovska l, tel, 231-52-13. Službeni naslov: Institut »JožefŠtefan«, 1111 Ljubljana, lamova 39, tel, 477-3344, 477-39-00, faks: 426-32-69, e, pošta: robert.blmc@ijs.si, Bratko, Ivan, dr. računalniških znanosti, redni profesor za področje računalništva in informatike Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Rojen 10, junija 1946 v Ljubljani, Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Podrožniška 4, tel. 251-39-11. Službeni naslov: Fakulteta za računalništvo in informatiko, 1000 Ljubljana, Tržaška cesta 25, tel. 476-83-93, 476-83-87, 476-83-93, faks: 426-46-47, e. pošta: bratko@fri.uni-lj.si, Fajfar, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in pot Tesno i n ženi rstvo Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; tajnik 111, razreda SAZU od 18, aprila 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Puharjeva 6. tel. 251-98-52. Službeni naslov: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 1000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 425-06-80, 476-85-92, faks: 425-06-93, e. pošta: pfaj fa r#ikpi r. fgg. u n i -Jj. si. Forstnerič, Franc, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Rojen 1. maja 1958 v Ljubljani. Izredni član od 8. aprila 1999, redni član od 5, maja 2005. Zasebni naslov: 1231 Lj ubij a na-Črnuče, Pot v Hrastovec 8, tel. 561-17-87. Službeni naslov: Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-56, 476-65-00, faks: 251-72-81, e. pošta: fra nc, for st n e r ic @fmf. u n i-ij, si, (ilobevnik, Josip, dr. znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Rojen 6 decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989; načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede IIL razreda SAZU od 18, aprila 2002. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 283-50-11.
Službeni naslov: Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, i 111 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 476-65-48, 476-65-00, faks: 251-72-81; e. pošta: josip.gIobevnik@fmf.uni-lj.si. Golil, Ljubo, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 2. julija 1932 v Vrenski Gorci. Izredni član od 18. maja 1989, redili član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1110 Ljubljana, Na peči 4, tel. 544-60-03, e. pošta: Ij u bo. gol ic @telemach. net, Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976.
Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 426-55-57. Grabeč, Igor, dr znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 17. novembra 1939. J/redni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001; načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda SAZU od 18. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kantetova 75, tel. 256-37-18. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 477-12-00, 477-16-05, faks: 425-31-35, e. pošta: igor.grabec@fs.uni-lj.si, Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, dr. phiL h. c. (Uppsala), redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21, marca 1974. Tajnik III. razreda SAZU od 27, oktobra 1980 do 30. junija 1992.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Teslova 21, tel. 425-47-59, Službeni naslov: Kemijski inštitut, 1000 Ljubljana, Hajdrihova 19, tel. 476-0270, faks: 425-92-44, e. pošta: dusan.hadzi@ki.si. Ktrnel, Gabrijel, dr, fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. septembra 1932, Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001,
Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Bičevje 2, tel. 425-96-61. Službeni naslov; Fakulteta za matematiko in fiziko, 1000 Ljubljana, Jadranska 19, tel. 477-37-95, faks: 425-70-74, e. pošta: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, dr. znanosti, redni profesor aa biomedicinsko tehniko, biomehaniko in robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu, Vojvodina. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997; podpredsednik SAZLI od 6, maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov; 1231 Ljubljana-Črnuče, Planinska 26, tel. 537-48-25, e, pošta; alojz. kralj @guest.arnes.si.
Službeni naslov: fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel.
476-84-11,	476-82-37, faks: 476-82-39, e. pošta: alojz.kralj@robo.le.uni-lj.si. Leveč, Janez, dr, znanosti, redni profesor za kemijsko inženirstvo Fakultete za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 23. oktobra 1943 v Začretu pri Celju. Izredni član od 27, maja 1997, redni član od 12, junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pod brezami 32, tel. 283-33-51. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana. Aškerčeva 5, tel: 241-95-02 ali 476-02-80, faks: 476-03-00 ali 241-95-30, e. pošta; janez.levec@fkkt,uni-li.5i ali janež.levec@ki.si. Peklenik, Janez, dr, inž. habí L, dr, Eebniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 11. junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 534-85-00.
Službeni nasiov: Fakulteta za strojništvo, lOGO Ljubljana, Aškerčeva 6, tel
477-12-16,	477-12-00, faks: 251-85-67, e. pošta: janez.peklenik@fs.uni-lj.si. Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani, izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995, predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo od 21, septembra 1999, Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Tičnica 26, tel. 755-11-40, Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 241-92-38, faks: 241-92-20, e. pošta: branko.stanovnik@fkkt.uni-ij.sL SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 47061-34, faks: 425-53-30, c. pošta: international@sazu,si. Tišler, Miha, dr. kemijskih znanosti, častni doktor Univerze v Ljubljani, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 18, septembra 1926 v Ljubljani. Izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, l.ukovica pri Brezovici, Pod gradom 32, tel. 365-75-80, faks: 365-75-85, e. pošta: miha.tislenffifkkt.uni-lj.si. V ida v, Ivan, dr. filozofije, redni profesor /,a matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska S, tel. 232-13-03 ali 1000 Ljubljana, Dom upokojencev 'labor, Tabor 10. Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 26. junija 1940 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede 111. razreda SAZU od 5. oktobra 1994 do 18. aprila 2002; tajnik M. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 18. aprila 2002; predsednik SAZU od 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1360 Vrhnika, Poštna 4, tel. 041 741-898. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Lipičeva 2, tel. 543-76-18, 543-76-00, faks; 431-51-27, e. pošta: bostjan.zek-s@biofiz.mf.uni-lj.si. SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-20, faks; 425-34-39, e. pošta; predsednik@sazu.si-
Izredni člani
Bajd, Tadej, dr, znanosti, redni profesor za robotiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Rojen 19. januarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bobenčkova 12, tel, 256-23-80. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko, 1000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 476-82-36, faks; 476-82-39, e, pošta: tadej.bajd@robo,feuni-lj,si. Emri, Igor, dr. znanosti, redni profesor za mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 22. maja 1952 v Murski Soboti. Izredni član od 5, maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Grampovčanova 17, tel. 257-27-52. Službeni naslov; Fakulteta za strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, 1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 49, tel. 477-16-60, fakst 477-16-70, e. pošta: ie@fs.uni-lj.si.
Gubenšek, Franc, dr. znanosti, redni profesor za biokemijo, molekularno biologijo in gensko tehnologijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 31, oktobra 1937 v Celju. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52, tel. 534-53-84. Službeni naslov: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. Katedra za biokemijo, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 5, Institut »Jožef Štefan«, 1000 Ljubljana, Jamova 39, tel, 241-94-88, fax; 257-35-94, e. pošta: franc.gubensek@ijs.si. Toinaževič, Miha, dr, znanosti, redni profesor za potresno inženirstvo in zidane konstrukcije Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Rojen 19. septembra 1942 v Ljubljani. Izredni član od 7, junija 2001. Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Kvedrova 1, tel. 541-59-80.
Službeni naslov: Zavod za gradbeništvo Slovenije, 1000 Ljubljana, Dimičeva 12, tel, 280-44-53, faks: 280-44-84, e, pošta: miha.tomazevic@zag.si,
Turk, Vito, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za biokemijo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik Instituta » Jožef Stetan«. Rojen 27. junija 1937 v Osijeku. Izredni član od 5- maja 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lamutova 4, tel. 519-96-51. Službeni naslov: Institut »Jožef Stefan«, Oddelek za biokemijo in molekularno biologijo, 1000 Ljubljana, Jamova 39. tel, 477-33-65, ali 477-39-25, faks: 477-39-84, e, pošta: vito.turk@ijs.si.
Zupančič, Črtomir, dr, fizikalnih znanosti, zaslužni profesor univerze Ludwig-Maximilians-Universität v Münch nu, Nemčija. Rojen 28. novembra 1928 v Ljubljani, Izredni član od 5. maja 2005-
Zasebni naslov: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, tel. +49 89/ 36133-62.
Službeni naslov: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall t, D-85748 Garching, tel. +49 89/ 289-141-44/45, faks: +49 89/ 289-141-46, e, pošta: crtomir.ZLipancic@physik.uni- muenchen.de, m eike .d 1 aboha @ phy si k. u n i - muencli e n. de.
Dopisni člani _
Uergles, Arthur E., rojen 9. avgusta 1935. Redni profesor za termodinamiko na Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, ZDA, Dopisni član od 7. junija 2001,
Borisevič, Nikolaj A,, rojen 21, septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Bclorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bratos, Savo, rojen 28. julija 1926. Častni doktor Univerze v Wroçlawu, redni profesor za fiziko na Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija, Dopisni član od 23, aprila 1987.
Grdenič, Drago, rojen 31. avgusta 1919, Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25. marca 1976.
Hahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Bar-keleyu, Kalifornija, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Hajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Katrilzky, Alan R., rojen 18, avgusta 1928. Redni profesor hete roc i klicne kemije Univerze v Gainesvilleu, Florida, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Lehn, Jean-Marie Pierre, rojen 30. septembra 1939, direktor laboratorija za su-pramolekularno kemijo na univerzi Louisa Pasreurja v Strasbourgu in laboratorija za kemijske molekularne interakcije na Collège de France v Parizu, Francija, Dopisni član od 12. junija 2003.
Mardešič, Sibe, rojen 20. junija 1927. Rodni profesor za matematično analizo in topologijo Prirodoslovno-matematične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, in njen zaslužni profesor, redni član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Dopisu j član od 12. junija 2003.
iMichie, Donald, rojen 11, novembra 1923, Dr bioloških znanosti, eden pionirjev umetne inteligence v svetu, zaslužni profesor za umetno inteligenco Univerze v Edinburghu, Velika Britanija, Dopisni član od 5. maja 2005.
Müller, Karl-Alexander, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987, Dopisni član od 23. aprila 1987,
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član, član kolegija in direktor Jedrskega instituta Max Planck, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Heidelbergu, Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra, rojen 30, junija 1934, Redni profesor za kemijo in predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24, aprila 1981.
Severn, Roy Thomas, rojen 6. septembra 1929. Redni profesor za potresno in-ženirstvo in dinamiko konstrukcij Gradbene fakultete Univerze v Bristolu, Anglija, v pokoju, redni član Royal Academy of Engineering, Dopisni član od 12. junija 2003,
Stankowski, Jan, rojen 1. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v Inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27, maja 1993.
Villadsen, John, rojen 12, junija 1936. Redni profesor za biotehnologijo Tehniške univerze v Lyngbyju, Danska, Dopisni član od 7. junija 2001.
Waugh, John S., rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts Institute of Technologie, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
rV. RAZRED___za naravoslovne vede
Redni člani
Drovenik, Matija, dr, znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranje II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14. maja 1992 do 6, maja 1999,
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Lel. 534-34-35.
Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel 470-61-48, faks; 42534-23, e. pošta: Sazu(2>sazu,si. Gams, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 5. julija 1923 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985, Zasebni naslov: 1113 Ljubljana, Pohorskega bataljona 185, tel. 534-18-46, e. pošt a: i va n. gam s Gpguest. a r ne s, si. Gogala, Matija, dr. znanosti, upokojeni muzejski svetnik in direktor Prirodos-lovnega muzeja Slovenije; habilitirani redni profesor za fiziologijo živali na Biološkem oddelku Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen i 1. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30, maja 1991, redni član od 8, aprila 1999. Glavni tajnik SAZU od 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1351 Brezovica pri Ljubljani, Pot na Tičnico6, tel. 756-55-39, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-26, faks: 42564-92, e. pošta: matija.gogala@guest.arnes.si. Grafenauer, Stanko, dr, tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13, maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 15. februarja 1989.
Zasebni naslov: 4294 Križe, Senično 84, tel. 04 595-79-83, v mesecih od maja do avgusta: 5230 Bovec, Trenta 56 F, 041 812-648. Kranjc, Andrej, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, docent za fizično geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. novembra 1943 v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 3 995, redni član od 7, junija 2001,
Zasebni naslov: 6230 Postojna, Rožna 6, tel. 05 720-15-10, e, pošta: makr anjc@siol.net.
Služben: naslov: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, 6230 Postojna, Titov trg 2, tel. 05 700-19-07, faks: 05 700-19-99, e. pošta: kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, dr. znanosti, redni profesor za genetiko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. novembra 1941 v Novem mestu. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Krcmžarjcva 36, tel. 517-44-29, faks: 517-14 ■ 88, e, pošta: ivan,kreft(S>guest.arnes.si,
Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, )amnikat}cva 101. tel. 423-12-01, 423-11-61, SAZU, tel. 470-61-46, faks: 425-34-23. Maček, lože, dr. agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr, zgodovinskih znanosti, redni profesor za fitopatologijo, gozdno fitopatologijo in fi-tofarmakologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 28. oktobra 1929 v Oleščah pri Laškem. Izredni član od 18,
maja 1989, redni član od 6, junija 1995. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 7. maja 1996 d« 10. januarja 2002; član predsedstva po 22. členu zakona o SAZU od 27. novembra 2003,
Zasebni naslov: 1210 Ljubljana-Šentvid, Jerančičeva 12, tel. 512-35-31. Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 1001 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, tel. 423-11-61, 256-37-70, faks: 423-10-88. Mayer, Ernest, dr. filozofije, botanik - taksonom, redni profesor za botaniko, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu fovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10. novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 15, februarja 1989 do 7. maja 1996, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 23. novembra 2000 do 22. novembra 2003. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel. 251-46-59, Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-61-45, faks: 42534-23.
Pleni čar, Mano, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigra-fijo in geološko kart i ra nje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 5, avgusta 1924 v Ljubljani, Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 30. maja 1991.
Zasebni naslov: 4240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 04 531-41-12. Službeni naslov: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, 1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 241-10-00. Šercelj, Alojz, dr, znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu fovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 27. maja 1997.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tržaška 51, tel. 256-32-24. Službeni naslov: Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 470-63-19. Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologinja, znanstvena svetnica v Paleonto-loškem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Salamencih, Prekmurje. Izredna članica od 23, maja 1985, redna članica od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Tugomerjeva 4, tel. 505-59-17. Službeni naslov: Pa le ontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, 1000 Ljub Ijana, Novi trg 2, tel. 470-63-73. Vri še r, Igor, dr, znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23, aprila 1987, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, V Murglah 205, tel. 283-43-98.
Zupančič, Milja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 25. decembra 193] v Ljubljani. Izredni član od 27, maja 1993, redni član od 7. junija 2001, Tajnik razreda za naravoslovne vede SAZU od 10. januarja 2002. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel, 432-41-66. Službeni naslov: Biološki inštitut fovana Hadžija ZRC SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 2, tel. 470-63-24, faks: 425-33-24.
Izredni član
Zoreč, Robert, dr. znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v I.fubljani. Rojen 23, januarja 1958 v Kopru. Izredni član od 7, junija 2001, Zasebni naslov: 1125 Ljubljana, Brdnikova 31, tel, 256-13-84. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, Zaloška 4, 1104 Ljubljana» tel. 543-70-80, 543-70-20, faks: 543-70-21, e. pošta: robert-zorec@mf,uni-lj.si.
Dopisni člani_
Bnsak, Pavel, rojen 14. avgusta 1951. Krasoslovec, geolog, sedimentolog in geomor-folog, profesor ved o Zemlji. Češka Republika. Dopisni član od 5. maja 2005.
fclsner, Norbert, rojen II. oktobra 1940, Vodja Zoološkega inštituta Univerze v Gottingenu, Nemčija. Specialist s področja nevroetologijc akustične komunikacije pri insektih. Dopisni član od 12. junija 2003.
Herak, Milan, rojen 5. marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991,
Hottinger, Lukas Con rad, rojen 25. februarja 1933, Redni profesor za paleontologijo v Geološko-paleontoJoškem inštitutu univerze v Baslu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.
Ilijanič, Ljudevit, rojen 27. septembra 1928- Zaslužni profesor za področje geo-botanike, ekologije rastlin, fitocenologije in morfologije rastlin Pri rod o slo v-no-matemalične fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 12. junija 2003.
Kara mata, Stevan, rojen 26, septembra 1926. Redni profesor za petrogenezo Ruda rs ko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
Maceljski, Milan, rojen 27. decembra 1925. Redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo Agronomske fakultete Vseučilišča v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 8. aprila 1999.
Nicod, Jean, rojen 25. marca 1923. Zaslužni profesor fizične geografije in krasos-lovja Univerze Aix - Marscille, Francija. Častni doktor šleziiske univerze. Dopisni član od 12. junija 2003.
Pecsi, Marton, rojen 29, decembra 1923. Profesor raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Pignatti, (Sandro) Alessandro, rojen 28. septembra 1930. Botanik, fitocenolog, ekolog, redni profesor na univerzi LaSapienza v Rimu, Italija. Dopisni član od 5. maja 2005,
Polciini, I.ivio, rojen 7. septembra 1930. Redni profesor za rastlinsko ekologijo Univerze v Trstu, Italija. Dopisni član od 6, junija 1995,
Popov, Andrej Vladimirovič, rojen 24. oktobra 1939. Vodja oddelka za nevroe-tologijo žuželk Sečenovega inštituta za evolucijsko fiziologijo in biokemijo Ruske akademije znanosti v St. Petersburgu, Rusija. Dopisni član od 7. junija 2001.
V. RAZRED_za umetnosti
Redni člani
Eiernik, Janez, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Zasebni naslov. 1000 Ljubljana, Komenskega 8, tel. 231-17-66; 4274 Žirovnica, Breznica 41 a, tel. 04 580-21-05. Jančar, Drago, pisatelj, tajnik in glavni urednik pri Slovenski matici v Ljubljani Rojen 13. aprila 1948 v Mariboru. Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001.
Zasebni naslov; 1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, tel. 283-50-31. Službeni naslov: Slovenska matica, 1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, tel. 42243-42, faks: 422-43-43, e. pošta: drago.jancar@siol.net, Jemec, Andrej, akademski slikar, redni profesor za risanje in slikanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. novembra 1934 v Ljubljani. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7, junija 2001. Tajnik V. razreda SAZU od 11. aprila 2002. Zasebni naslov: 4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, tel, in faks: 04 580-21-66, Studio: 1000 Ljubljana, Prešernova 12, tel. 425-56-76, e. pošta: andrej.jemec@siol.net. Kovič, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931
v Mariboru. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995. Tajnik V. razreda SAZU od 7. maja 1996 do 11. aprila 2002.
Zasebtii naslov: 1000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, tel. in faks: 436-86-52, e. pošta: kaj et a n. kov ic @ guest. a r ne s. s i. Krek, Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 21. maja 1922 v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Tajnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 do 7. maja 1996. Zasebni naslov: 4248 Lesce, Na Vrtači 5, tel. 04 531-80-91. Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbeno-teoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 23. avgusta 1934 na P rev a Ij ah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991, redni član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, tel. 518-31-55. Si« ž ten i naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 470-64-29, fax: 42534-23.
Mihelič, Milan, univ. dipl. inž. arhitekture, samostojni kulturni delavec v pokoju. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, aprila 1987.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Peričeva 22, tel. 436-26-87. Službeni naslov: Arhitektni biro, 1000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 436-1448.
Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 22, marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel, 251-67-35. Tršar, Drago, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku. Izredni član od 30, maja 1991, redili član od 6. junija 1995.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 251-39-28, atelje: 1000 Ljubljana, Svetčeva 1. Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14, maja 1992 do 6. maja 1999; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 6, maja 1999 do 25. aprila 2002.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Vošnjakova 10, tel, 231-28-76. Službeni naslov: SAZU, 1000 Ljubljana, Novi trg 3, tel, 470-61-43, taks: 42534-23, e. pošta: Sazu@sazu.si.
Izredni člani
Bernard, Emerik, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Rojen 22. septembra 1937 v Celju. Izredni član od 7. junija 200L Zasebni naslov: 1370 Logatec, Gorenjska cesta 13 a, tel. 754-26-78. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana, tel. 251-27-26, taks: 251-90-71. Grafenaucr, Niko, pesnik, pripovednik, esejist, prevajalec in publicist, glavni urednik založbe Nova revija. Rojen 5. decembra 1940 v Ljubljani Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21. tel. 534-26-27, tel: 041 632 072.
Službeni naslov: Nova rev ija, 1000 Ljubljana, Dalmatinova l, tel. 433-40-74, faks: 433-42-50, e. pošta: info@nova-revija.si. Kristl, Stanko, univ, dipl. inž. arhitekture, predavatelj za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 29. januarja 1922 v Ljutomeru. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Borsetova 19, tel, 283-88-14, e. pošta: s,kristl@biro-arcus.si. Maličič, Janez, skladatelj, profesor za analizo glasbenih form in harmonsko analizo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v pokoju. Rojen 3. junija 1926 v Ljubljani. Dopisni član od 23. aprila 1987, izredni član od 7, junija 2001. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Lepi pot 10, tel. 252-23-05, 031/401-531. Mušič, Marko Marijan, univ. dipl. inž. arhitekture. Rojen 30. januarja 1941 v Ljubljani. Izredni član od 12, junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Stari trg 11 a, tel. in faks: 425-52-90, e. pošta: i n fo @ atel jema rkomusic .si. Pavček, Tone, pesnik, esejist in prevajalec, glavni urednik Cankarjeve založbe v pokoju, Rojen 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Novem mestu. Izredni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22, členu zakona o SAZU od 27, novembra 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, tel. 231-58-09. Simčič, Zor ko, pisatelj. Rojen 19, novembra 1921 v Mariboru. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni nasbv; 1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, tel. 431-11-03, 031 200-866. Šalamun, Tomaž, pesnik in prevajalec. Rojen 4. julija 1941 v Zagrebu. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, tel, 231-45 22, e. pošta: met-ka.krasovec@siol.net.
Dopisni člani
Brajdič, Ivan, rojen 16, junija 1924. Pisatelj m prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942. Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Hrymyč, Vil, rojen 7* junija 1925, Književnik in prevajalec. Tajnik uprave kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina, Dopisni član od 30. maja 1991.
Kos, Božidar, rojen 3, maja 1934. Skladatelj, Tedni profesor kompozicije na Univerzi Adelaide, Avstralija. Dopisni član od 12. junija 2003.
Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937, Pisatelj, učitelj osnovne šole Šentlipš na slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Merku, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia Trst A v pokoju, Italija. Dopisni član od 23, maja 1985.
Mihalič, Slavko, rojen 16. marca 1928. Pesnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 6. junija 1995,
Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913. Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Pa I j et ak, Luko, rojen 19. avgusta 1943. Pesnik, prevajalec, esejist in teatrolog. Glavni urednik revije Dubrovnik, Hrvaška. Dopisni član od 7. junija 2001.
Podrecca, Boris, rojen 30. januarja 1940. Dipl. inž. arhitekture, Direktor inštituta Raumgestaltung und Entwerfen Tehnične univerze, Stuttgart, Nemčija, Dunaj, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987,
Rebula, Alojz, rojen 21, julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
VI, RAZRED____za medicinske vede
Redni člani
Dolenc, Vinko V., dr. znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 vSestržah pri Ptuju, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993, Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, tel. 282-18-00. Službeni naslov; Klinični center. Klinični oddelek za nevrokirurgijo, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-53-57, e. pošta: vinko.dolenc@kclj.si.
Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 28. maja 1934 v Grubišnjem Polju. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Komenskega 20/11, tel. 232-21-36. Službeni naslov: Inštitut za patologijo Medicinske fakultete, 1000 Ljubljana, Korytkova 2, tel. 543-71-37, 543-71-03, faks: 543-71-04, e. pošta: feriuga@mf.uni-ij.si.
Horvat, Matija, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fa-kutete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. septembra 1935 v Škofji Loki. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003. Zasebni nastov: 1000 Ljubljana, Jakčeva 38, tel. 524-88-06, e, pošta: m at ij a Korvat @s iol.nct,
Kordaš, Marjan, dr znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17. avgusta 1931 v Čupriji, Izredni član od 6. junija 1995, redni član od 7. junija 2001, Tajnik VI. razreda SAZU od 24. aprila 2002 do 24. aprila 2005. Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ilirska 8, tel. 232-24-96. Službeni naslov: Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete, 1105 Ljubljana, Zaloška 4. tel. 543-70-83, faks: 543-70-21, e. pošta: marjan.kordas@mf.u n i-lj.si.
Svetina, Saša, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 16. oktobra 1935 v Celju. Izredni član od 6, junija 1995, redni član od 7. junija 2001; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 4. novembra 2004.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Gradišče 6, tel. 425-24-08, 041-778-235. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljub Ijani, 1000 Ljubljana, Lipiceva 2, tel. 543-76-02, faks: 431-51-27, e. pošta: sasa.svetina@biofiz.mf.uniTj.5i.
Trontelj, fože, dr. znanosti, dr medicine, višji zdravstveni svetnik, redni protesor za nevrologijo na Medicinski fakulteti in Visoki šoli za zdravstvo Univerze v Ljubljani, zdravnik specialist nevrolog na Inštitutu za klinično nevrofizi-ologijo, Nevrološka klinika, Klinični center v Ljubljani. Rojen I. junija 1939 v Kamniku, Slovenija. Izredni član SAZU od 30. maja 1991, redni član od 6, junija 1995. Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 28. septembra 1999 do 24. aprila 2002; podpredsednik SAZU od 25. aprila 2002, Zasebni naslov: 1355 Polhov Gradec 99, tel, 364-50-09, 041 576 218, Službeni naslov: Inštitut za klinično nevrofiziologijo, Nevrološka klinika, Klinični center Ljubljana, 1525 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 522-15-00, 522-1525, faks. 522-15-33, el. pošta: joze.tronteljt^kclj.si.
Župančič, Andrej O,, dr, znanosti, dr. medicine, zaslužni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 27, januarja 1916 v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Valvasorjeva 12, tel. 251-69-74.
Službeni naslov: Kabinet prof. A, O. Župančiča, inštitut za patofiziologijo, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 543-70-23, faks: 543-70-21, e. pošta: andrej.zupancic@mf.uni-lj.si.
Izredni člani
Peterlin, Matija, dr, znanosti, redni profesor medicine, mikrobiologije in lmuno-logije na University of California v San Franciscu, ZDA. Rojen 4. julija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 14 Hill Point Ave., San Francisco, US-CA 94117, tel. +1 415/ 665-2071.
Službeni naslov: University of California at San Francisco (UCSF), Bio« 0703, 3rd and Parnassus Avcs, San Francisco, US-C A 94143-0703, tel. +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, faks: +1 415/ 502-1901, e. pošta: inatija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaž, dr. znanosti, redni profesor za interno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, višji svetnik. Rojen 29. septembra 1944 v Ljubljani. izredni član od 5. maja 2005.
Zasebni naslov: 1235 Radomlje, Dermastjeva Lil. 17, tel. 534 65-66, e. pošta: kc.lj.rozman@siol.net.
Službeni naslov: Klinični center. Klinični oddelek za revmatologi j o, 1000 Ljubljana, Vodnikova 62, tel. 522-55-33, faks: 522-55-98. Skalerič, Uroš, dr. znanosti, doktor stomatologije, redni profesor na Katedri za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in strokovni direktor Stomatološke klinike v Ljubljani. Rojen 9. aprila 1945 v Ljubljani, Izredni član od 12, junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Ulica bratov lančar 25, tel, 510-82-28. Službeni naslov: Odsek za stomatologijo, Medicinska fakulteta, 1000 Ljubljana, Hrvatski trg6, tel. 300-21-10, faks-. 522-25-04,e. pošta; uros.skaleric@mf, uni-lj.si.
Sketelj, Janez, redni profesor za patološko fiziologijo, predstojnik Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 23. junija 1947 v Ljubljani. Izredni član od 7. junija 2001. Tajnik Vi. razreda SAZU od 24. aprila 2005.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Jesihovštradon 47, tel, 427-56-26, Službeni naslov: Inštitut za patofizologijo, 1105 Ljubljana, Zaloška 4, tel, 53470-46, faks: 543-70-21, e. pošta: janež, sketelj @mf.uni-lj.si. S trle, Franc, dr. medicine, redni profesor za i nfe k to log ij o Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center v Ljubljani, in predsednik raziskovalnega sveta Kliničnega centra v Ljubljani. Rojen 18. februarja 1949 v Ljubljani. Izredni član od 12. junija 2003.
Zasebni naslov: 1000 Ljubljana, Kmečka pot 20, tel 517-12-91. Službeni naslov: Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, 1525 Ljubljana, Japljeva 2, tel. 522-21-10, faks: 522-24-56, e. pošta: franc.strle@kclj.si.
Dopisni člani___
Cardesa, Antonio, rojen 23. marca 1939. Redni profesor za patologijo Univerze v Barceloni, Španija. Dopisni član od 7. junija 2001,
Dimitrijevič, Milan R., rojen 27. januarja 1931, Redni profesor za nevrologijo in predstojnik Oddelka za fizikalno medicino in rehabilitacijo, Baylor College of Medicine, Houston, Teksas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Lajtha, Abel, rojen 22, septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York in Centra za nevrokemijo v inštitutu N. S. Kline, Orangeburg, N. Y., ZDA, Dopisni član od 18, maja 1989.
McLaren, Anne, rojena 26. marca 1927. Redna profesorica v inštitutu Wellcome CRC, Cambridge, Anglija. Dopisna članica od 6. junija 1995.
Milič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na oddelku za fiziologijo in eksperimentalno medicino, direktor laboratorijev Meakins-Christie McGillove univerze, Montreal, Kanada. Dopisni član od 6. junija 1983.
Prokop, Otto, rojen 29. septembra 1921, Redni profesor za sodno medicino Humbold to ve univerze v Berlinu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Staiberg, Erik Valdemar, rojen 21. aprila 1936. Redni profesor za klinično nevro-fiziologijo univerzitetne bolnišnice v Uppsali, Švedska. Dopisni član od 27. maja 1997.
Unger, Felix, rojen 2. marca 1946, kardiolog. Predstojnik Klinike za kardioki-rurgijo in predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Wernig, Anton, rojen 14. oktobra 1944, Redni profesor za nevrofiziologijo Univerze v Bonnu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001,
BIBLIOGRAFIJA
ČLANOV AKADEMIJE V LETU 2006
Tadej Bajd
ZNANSTVENI ČLANKI
Matjačic Z., Oienšek A., Bajd T.: Biomechanical characterization of artificially induced toe-walking: differences between pure soleus, pure gastrocnemius and combination of soleus and gastrocnemius contractures, /, Biomechanics, 2006, vol. 39, str. 255-266.
O1 Donovan K. }., O'Keefe D. T„ Bajd T., Grace P. A., Lyons G. M,: Preliminary evaluation of recommended airline exercises for optimal calf muscle pump activity. Eur, J. Endovasc. Surg, Extra, 2006, vol. 12, str. 1-5.
Bajd T,, Kurillo G., Šupuk T., Veber M., Zupan A„ Munih M.: Merjenje in vrednotenje prijemanja v rehabilitaciji, Med. razgl., 2006, letn. 45, str. 191-198.
POGLAVIE V KNMGl
Bajd T,: Surface electrostimulation electrodes. V: A k ay M. (urednik). Wiley Encyclopedia of Biomedical Engineering. Hobo ken: John Wiley&Sons, 2006, vol. 5, str. 3386-3390.
Emerik Bernard
ESF1ISTIKA, PREDAVANJE
Bernard E.: Kartografija prisotnosti spremna beseda v knjigi Braneta Grubarja Kam? Drugam l Didakta, Radovljica 2006.
Bernard E.: Varijacija je teža inovacije: esej v katalogu. 7. bienale slovenske grafike, Otocec/Novo mesto 2006.
Bernard E.: Forma uslužna tudi dvomu: referat na mednarodnem simpoziju Forma, Kaj pomeni forma v postmoderni umetnosti, Ljubljana 2006.
RAZSTAVI
Rojstvo modernizma: prelomnica v slikarstvu 1976-1980, Tomo Podgornik, Emerik Bernard. Galleria A+A, Benetke 2006.
Labirinti: razstava Andreja Medveda [poezija) in Emerika Bernarda (slike), Organizator združenje Časa De Europa, Konservatorij, Burgos 2006.
France Bernik
KNJIGA
Ivan Cankar. Monografije k Zbran i m delom slovenskih pesnikov in pisateljev. 7. knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Študentska založba Litera. Maribor 2006, 538 str.
ZNANSTVEN! CI.AN Kl
Lyrik und Übersetzbarkeil der Lyrik- An den Beispielen Goethe und Prešeren, Sprache-Literatur-Kultur: Studien zur sl avischen Philologie und Geistesgeschichte. Festschrift für Gerhard Ressel zum 60- Geburtstag. Herausgegeben von Thomas Bruns und Henrieke Stahl. Verlag Peter Lang. Frankfurt am Main-Berlin-Bern-Bruxelles-New York-Oxford-Wien. 2005, str. 65-75.
Übersetzbarkeit der Lyrik? Nachrichten der Akademie der Wissenschaften zu Göttingen. I. Philologisch - Historische Klasse. Göttingen. Jahrgang 2006, Nr. 5, str. 7-13.
Nationale Identität der slowenischen Literatur, Sitzungsberichte der Leibniz-So-ziätet. Band 87. Jahrgang 2006. Berlin 2006, str. 109-120.
Die Demokratisierung und Europäisierung der Slowenischen Akademie der VVifi-senschaften und Künste. Prav tam, str. 121-125.
Slogovni pluralizem pri Ivanu Cankarju - Stilistischer Pluralismus bei Ivan Cankar. Vrhniški razgledi. Leto 7. Vrhniško muzejsko društvo. Vrhnika 2006, str. 11-16, 17-23.
O glasbi in dojemanju glasbe - About Music and Understanding it. Lovro Sod ja. Mladi slovenski glasbeniki v Evropi. Sodelovanje z EMCY 1982-2006. Young Slovenian Musicians in Europe. Collaboration with EMCY 1982-2006. Ljubljana. Založba Družina 2006, str. 7-8, str. 187-188.
Mejni model v slovenski religiozni poeziji. Primerjalna književnost. Ljubljana, letnik 29, št. 1, junij 2006, str. 25-33.
Gregorčičeva poezija danes. Slavistična revija, letnik 54, št. 3, julij-september 2006, str. 295-301.
Pesnik po milosti božji. Simon Gregorčič. Izbrane poezije. Goriška Mohorjeva družba. Gorica 2006, str. 9-17.
Ivan Cankar in krščanstvo. Slavistična revija. Letnik 54, št. 4, oktober-december 2006, str. 561-570.
Zbirka slovenskih literarnih klasikov - Zgodovina in perspektive, Preseganje meje. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 17. Uredil Miran Hladnik. Slavistično društvo Slovenije. Ljubljana 2006, str. 15-21.
Kulturna identiteta. Strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost: Od identitete do davkov. Razprave. Uredila Jadranka Gustinčič in Aleksander Zorn. Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije. Ljubljana 2006, str, 77-83, Ekonomija in kultura, prav tam str. 215-216; Kultura in izobraževanje kot javno dobro, prav tam str, 233-235; O dobrih in slabih straneh kulture, prav tam str, 393-395; Miscellanea, prav tam str. 21-23, 57, 168,315-316, 337,371-372.
Osebnost in delo Nika Kure ta - Vestni opisovalec »ljudskega Življenja*. Delo-Znanost 14. septembra 2006, str. 20,
Osebnost Antona Trstenjaka - Znanosti in vere ne gre meriti in vrednotiti z enakimi merili. Delo-Znanost 12. oktobra 2006, str. 20.
ZNANSTVEN! IN STROKOVNI PRISPEVKI
Nov pisatelj v zbirki. Ludvik Mrzel. Zbrano delo. Prva knjiga. Glavnik urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Dušan Moravec, Študentska založba Litera. Maribor 2006, str. 803-804.
Pomladitev zbirke. Dominik Smole. Zbrano delo. Prva knjiga. Glavnik urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Goran Schmidi. Študentska založba Litera. Maribor 2006, str, 301-302.
Pesnik po milosti božji. Govor na Gregorčičevem večeru v Gorici 18. januarja 2006. Novi glas (Trst, Gorica) XI. št, 4 in 5, 26. januar in 2. februar 2006, str, 8 in 8.
Simon Gregorčič nekoč in danes. Novi glas XI, št. 33, 7. september 2006, str, 16.
Morda se premalo zavedamo pomena priloge Znanost. Delo-Znanost 12. oktober 2006, str. 23,
Dvi£ nad vsakdanjost. Pastoralni pogovori. Letnik XXXV, št. 9. Izdaja Nadškofijski ordinariat v Mariboru, Maribor 2006, str. 267-268.
Izjemna muzikalnost Gregorčičeve poezije. Družina, letnik 55, št. 47, 1. december 2006, str, 9.
Monografija o Ivanu Cankarju. Novi glas XI, št. 49, 21. december 2006, str, 8.
UREDNIŠTVO
Edvard Kocbek. Zbrano delo. Tretja knjiga. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 217. knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Andrej Inkret Študentska založba Litera. Maribor 2006. 351 str.
Dominik Smole. Zbrano delo. Prva knjiga. Zbrana dela slovenskih pesnikov m pisateljev, 218, knjiga, Glavni urednik zbirke France Bernik, Uredil in opombe napisal Goran Schmidt. Študentska založba Litera. Maribor 2006. 477 str.
Ludvik Mrzel. Zbrano delo. Prva knjiga. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 219. knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Uredil in opombe napisal Dušan Moravec. Študentska založba Litera, Maribor 2006. 896 str.
France Bernik. Ivan Cankar. Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev, 7. knjiga. Glavni urednik zbirke France Bernik. Študentska založba Litera. Maribor 2006. 538 str.
Janez Bernik
SKUPINSKA RAZSTAVA
Zakladi Slovenske grafike 1955-2005- Likovni salon Makedonske akademi je znanosti in umetnosti, Skopje 18. april—31. maj 2006.
DRUGO
Bernik J.: Poezija. Nova revija, marec-april 2006, str. 287-288.
Umetnostna kronika 11/2006, Jana Intihar Ferjan - Primer Janez Bernik.
Janez Bernik: iščem besede, ki se imajo rade. Delo - Sobotna priloga, 16. december 2006, spraševala Vesna Milek.
Erzählungen - Zwei Generationen, Kunsthaus Graz - 4. november 2006-14, januar 2007.
Robert Blinc
ZNANSTVEN [CLAN Kl
Kutnjak Z., Petzelt f., Blinc R.: The giant electromechanical response in ferroelectric relaxors as a critical phenomenon. Nature (Loud.), 2006, vol, 444, str, 956-959.
Blinc R.: Polar n a no-cluster in relcxors on the atomic level. Ferroelectrics, 2006, vol. 330, str. 1-7,
Blinc R-, Sušteršič I„ Apih T„ Hlinka J,: Deuteron NMR and soliton density in incommensurate thiourea. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2006, vol. 73 str. 094119-1-094119-5.
Blinc R., Seliger J., Zidanšek A., Žagar V., Milia F., Robert H.: WN nuclear quadru-pole resonance of some sulfa drugs. Soiid State Nud. Magn. Reson., 2006, vol. 30, str. 61-68.
Lužnik ),, Pirnat J„ Jazbinšek V., Apih T., Gregorovic A., Blinc R., Seliger J., Tron-telj Z.: Polarization enhanced "single shot" NN nuclear quadrupole resonance detection of trinitrotoluene at room temperature, Appi. Phys. Lett., 2006, vol. 89, str. 123509-1-123509-3,
Pire R„ Blinc R., Vikhnin V. S.: Anisotropic nonlinear dielectric response of rela-xor ferroelectrics. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2006, vol. 74, str. 054108-1-054108-6.
Scott J. F., Pire R„ Levstik A., Filipič C., Blinc R,: Resolving the quantum critically parado* in O-18 isotopic SrTiO,,/ Phys., Condens. Matter; 2006, vol. 18, str. L205-L208.
Blinc R., Cevc P,, Arčon L)., Zalar B., Zorko A., Apih T„ Milia F„ Madsen N. R., Christy, A, G., Rode, A. V,: 13C NMR and ERR of carbon nanofoam, Physica status solidi. B 243, 2006, vol. 13, str. 3069-3072.
Seliger ]., Žagar V„ Zidanšek, A,, Blinc R: "N nuclear quandrupole resonance of picolinic, nicotinic, isonicotinic and dinicotinic acids, Chemical Physics, 2006, vol. 331, str, 131-136.
PATENTA
Pirä f., Pirš S., Marin B., Blinc R., Čopič M., Petkovšek R.: Process for the Manufacturing of the Polymer Compensation Layer for LCD Optical Light Shutter and the Construction thereof: EP-patent no. 1192499. 2006; München: European Patent Attorneys.
Seliger J., Blinc R., Apih T., Lahajnar G.: Trojnoresonančna ojačana jedrska kva-drupolna resonančna detekcija TNT in drugih eksplozivov: patent št. 21715, (patentna prijava PCT/S120Q5/000I). Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino, 2006.
Ivan Bralko
ZNANSTVENI ČLANKI
Luštrek M., Gams M« Bratko I,; Is real-valued minima* pathological? Artificial Inteligence. 2006, vol. 170, str. 620-642.
Leban G., Zupan B-, Vidmar G., Bratko I.: VizRank: data visualization guided by machine learning. Data mining and knowledge discovery, 2006, vol. 13, no. 2, str. [119]-136.
Guid M., Bratko I.: Computer analysis of world chess champions. iCGA Journal, June2006, vol. 29, no. 2, str. 65-73.
Sadikov A., Bratko L: Learning long-term chess strategies from datahases. Mach. Learn.. 2006, vol, 63, no. 3, str. 329-340.
Zavec Pavlinič D„ Geršak )., Demšar J., Bratko L: Predicting seam appearance quality. Tex. res. /., 2006, vol. 76, 3, str. 235-242, http://dx.doi.org/10.1177/00 40517506061533.
Žabkar J., Zabkar R., VI a dušic D., Cemas D., Sue D., Bratko L: Q: prediction of ozone concentrations. Ecological Modelling, vol. 191, issue 1, 2006. Amsterdam: Elsevier, 2006, January 2006, vol, 191, no. 1, str. 68-82.
Vladušič D., Kompare B., liratko I : Modelling lake Glumso with Q: learning. Ecological modelling, vol. 191, issue I, 2006, Amsterdam: Elsevier, 2006, 2006, vol. 191, str. 33-46.
Možina M., Zabkar J„ Bench-Capon T., Bratko L: Argument Based Machine Learning Applied to Law. Artificial Intelligence and Law Journal, november 2006.
Vladusic D„ Rulka J,> Sue D„ Bratko I.: Q2 learning and its application to car modelling. Applied AI Journal, november 2006.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH
Bralko L, Možina M., Žabkar J,: Argument-based machine learning. V: Foundations of intelligent systems: proceedings, (Lecture notes in computer science. Lecture notes in artificial intelligence, 4203}. Berlin: Springer, cop. 2006, str. 11-17.
Bežek A., Gams M., Bratko 1.: Mult i agent strategic modeling in a robotic soccer domain. V: Stone R, Weiss G. (urednika), AAMAS'06: proceedings of the Fifth International Joint Conference on Autonomous Agetits and Mul t i agent Systems Hakodate, Japan, May 8-12, 2006. New York: ACM, 2006, str. 457-464.
Zabkar J., Možina M-, Videčnik J., Bratko 1.: Argument based machine learning in a medical domain. V: Dunne Paul E,, Bench-Capon Trevor f. M. (urednika), Computational Models of Argument: proceedings of COMMA 2006, (Frontiers in artificial intelligence and applications, vol. 144). Amsterdam etc.: JOS Press, cop. 2006, str. 59-70.
Sadikov A., Bratko I,: Pessimistic heuristics beat optimistic ones in real-time search, V: Brewka G. Cured m k), ECAI2006: proceedings, (Frontiers in artificial
intelligence and applications, vol. 141). Amsterdam etc.; IOS Press, cop. 2006, str. 148-152.
Možina M., Žabkar J., Bratko L: Argument based rule learning. V: Brewka G. (urednik). ECAI 2006: Proceedings, (Frontiers in artificial intelligence and applications, vol. 141). Amsterdam etc.; IOS Press, cop. 2006, str. 504-508.
Možina M., Demšar J., Žabkar J., Bratko I.: Why is rule learning optimistk and how to correct it. V: FUrnkranz I„ Scheffer T. (urednika). Machine Learning: ECML 2006: Proceedings, (Lecture notes in computer science, Lecture notes in artifica) intelligence, 43)2). Berlin: Springer, cop. 2006, str. 330-340.
Bežek A., Gams M., Bratko I.: Posnemanje opazovanega več agent ne ga sistema z uporabo MASDA v domeni 3VS2 Keepway. Zbornik 9, mednarodne multi-konference Informacijska družba IS 2006, 9.-14. oktober 2006, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut »Jožef Štefan«, 2006, str. 106-109,
Guid M., Bratko L: Computer analysis of World Chess Champions, Elects P roc. Int. Conf. on Computers and Games, Torino, May 2006.
Sadikov A., Bratko L: Search versus Knowledge Revisited Again, Electr. Proc. Int. Conf. on Computers and Games, Torino, May 2006
Sadikov A., Možina M,, Krivec J„ Bratko L; Automated Chess Tutor, Electr. Proc. bit. Conf. on Computers and Games, Torino, May 2006.
Kužnar D.. Standeker M„ Bratko L: Poskus rekonstrukcije programa Automated Mathematician. S/ov. elektrotehniško računalniška konferenca 2006, Portorož, september 2006,
Raj ko B rato ž
ZNANSTVEN t ČL ANKI
Bratož, R.: Začetki slovenske etnogeneze, Dejstva, teze in hipoteze o prehodnem obdobju med antiko in srednjim vekom v prostoru med Jadranom in Donavo, V: Goriški letnik. Zbornik Goriškega muzeja 30/31, 2003-2004, Zbornik prispevkov v počastitev 75-let nice prof, Sergia Ta vana, Nova Gorica 2005, Str. 265-297.
Bratož, R.: Mučen i št va z utopitvijo v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. V: Studia Histórica Slovenica 5 (Mlinaričev zbornik /.), Maribor 2005, str. 47-75.
Bratož, R.: Martin To ur ski in njegovi stiki s Panonijo, V: Zgodovinski časopis 60, Ljubljana 2006, 3-4, str. 259-281.
Bratož, R.: Preganjanje kristjanov v rimski provinci Dalmaciji v luči antičnih virov in srednjeveškega izročila. V: Med Srednjo Evropo in Sredozemljem, Vo-jetov zbornik, Jerše S. (urednik), Ljubljana 2006, str. 327-346,
Bratož, R.: Amanzio, missionario aquileiese. V: Nuovo Liruti. Dizionario biográfico det Eriulani. J. ¡1 medioevo. A cura di Cesare Sc a Ion, Udi ne 2006, str. 106-109.
Rratož, R.: Massimo, patriarca d i G rado e teologe. V: Nuovo Lir u ti. Dizionavio biografico de i Friulani. 1. il medioevo, A cura di Cesare S ca Ion, Ud i ne 2006, str. 535-539.
Igor Emri
ZNANSTVENI Čl.ANKI
Slobodian P., Riha P., Rychwalski R. W., Emri L, Saha P., Kuhat J.: The relation between relaxed enthalpy and volume during physical aging of amorphous polymers and selenium. Eur. Poiym. J., 06, letn, 42, št. 10, str. 2824-2837.
Emri I., Prudan T.: A measuring system for bulk and shear characterization of polymers. Exp. Mech., 2006, letn. 46, št. 4, str. 429-439.
F.mri I„ Bernstorff B. S. von, Voloshin A.; A simple technique for studying shrinkage dynamics of fibers. Exp. Mech., 2006, letn. 46, št. 6, str. 683-690.
Emri L, Bernstorff B, S. von: The effect of molecular mass distribution on time-dependent behavior of polyamides. /, Appl. Mech., September 2006, letn. 73, št. 5, str. 752-757. http://dx.doi.org/10.1115/1.2173008.
Emri 1., Kramar J., Nikonov A, V., Florjančič U., Hribar A.: Fatigue problems of transmission belts: a viscoelastic analysis of the strain-accumulation process = Problem utrujanja pogonskih jermenov: v i sko el a stična analiza procesa akumuliranja dctbrmacije. Mater. Tehnol., 2006, letn. 40, št. 6, str. 239-242.
Slobodian P, Verne! J., Pelišck V., Saha P., Rtha P., Rychwalski R. W., Kubat J., Emri L: Aging bulk modulus obtained from enthalpy and volume relaxations of a-PMMA and its blends with PEO. Alech, time-depend. Mater.. 2006, letn. 10, št. i, str. 1-15. http://dx.doi.org/10.l007/sll043-006-9007-0.
Emri I„ Kramar J., Hribar A„ Nikonov A. V., Florjančič U.: Time-dependent constitutive modeling of drive belts - I.: the effect of geometry and number of loading cycles, Mech. time-depend. Mater., 2006, letn. 10, št. 3, str, 245-262, http://dx.doi.org/l0.1007/sll043-006-902l-2.
Sedi ari k V„ Saha N„ Ku ritka L, F.mri I., Saha Petr.: Modification of poly (vinyl alcohol) with lactose and calcium lactate: potential filler from dairy industry. Plast. Rubber Compos2006, letn. 35, št. 9, str. 355-359. http://dx.doi. org/10.1179/174328906X149682.
STROKI>VNI CLANRK
Emri 1., Cvelbar R.: Uporaba gladilnih funkcij za glajenje podatkov podanih v diskretni obliki; Using spline functions to smooth discrete data. Stroj, vestn., 2006, letn. 52, št. 3, str. 181-194.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK K A KOM t-ERHNCl (VABLJENO PREDAVANJE)
Emri L, Bernstorff B, S, von,; Time-dependent phenomena in polymer structure formation, V: 6lh International Conference on Fatigue and Fracture - NT2F6, May 14-17, 2006 - Brdo pri Kranju, Slovenia. New trends on fatigue and fracture - NT2F6. Ljubljana: IMT; Metz: EN 1M, 2006,8 f.
ORIAVLfF.Nl ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Emri I.j Kramar L, Cvelbar R-> Florjančič U-, Nikonov A. V,; Fatique problems of transmission belts; viscoelastic analysis of strain accumulation process. V: 6th International Conference on Fatigue and Fracture - NT2F6, May 14-17, 2006 - Brdo pri Kranju, Slovenia. New trends on fatigue arid fracture - NT2F6. Ljubljana: JMT; Metz; ENIM, 2006,4 f.
Emri L, Kramar J., Nikonov A. V., Cvelbar R., Florjančič U.: Viskoelastk analysis of drive belts, V: Proceedings of the 2006 SEM An nual Conference and Exposition on Exposition and Applied Mechanics, Saint Louis, Missouri, USA, lune 4-7, 2006. Bethel, USA: Society for Experimental Mechanics Inc., 2006, 12 f.
Emri L, Bernstorff B. S. von, Voloshin A.; Effect of heating on fiber shrinkage. V; Proceedings of the 2006 SEM Annual Conference and Exposition on Exposition and Applied Mechanics, Ssrrit Louis, Missouri, USA, June 4-7, 2006. Bethel, USA: Society for Experimental Mechanics Inc., 2006,7 f.
Emri L Bernstorff B. S. von, Nikonov A. V., Zupančič B.: Time-dependent behaviour of climbing ropes. V: Proceedings of the 2006 SEM Annual Conference and Exposition on Exposition and Applied Mechanics, Sain i Louis, Missouri, LrSA, June 4-7, 2006. Bethel, USA: Society for Experimental Mechanics Inc., 2006, 8 f.
Emri 1. Bernstorff B. S von, Nikonov A. V„ Florjančič U., Zupančič B,: Časovno-odvisno vedenje plezalnih vrvi = Ti me-dependent behaviour of climbing ropes, V: Korelc J., Zupan D, (urednika). Kuhljevi dnevi 2006, Lipica, 21.-22-september 2006. Zbornik del. Ljubljana: Slovensko društvo za mehaniko, 2006, str. 91-98.
OBJAVLJENI POVZETKI ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI
Sutton E„ Florjančič U„ Rener-Sitar K., Batista U., Grošelj D., Emri I.: The effect of sterilization on time-dependent behaviour of polyamides. V: F-mri L (urednik). 1 i'* International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August /3-19, 2006, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 11). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2006,1 f,
Nouss J.i Ferfolja L, Mohar U„ Florjančič U., Emri I.: The effect of thermo-mec-hanical boundary conditions on structural formation of extruded I.DPE. V: Emri L (urednik), lit* International Workshop on Advances in Experimental Mechanics. August 13-19,2006, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 11). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2006, 1 £
Senegačnik J., Florjančič U„ Arčon D„ Umek P., Huskič M„ Emri I.: The effect of Ti02 nan opart icles on structure of polystyrene composites, V: EMRI, Igor (urednik). ll'1' International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 13-19, 2006, Portorož, Slovenia, (Series on advances in expe-
rimental mechanics, vol. 11), Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2006, 1 f.
Emri I., Kramar J., Nikonov A. V., Florjančič U„ Hribar A,: Time-dependent behavior of drive belts: the effect of number of loading cycles on strain accumulation. V: Emri 1. (urednik). II'1' International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 13-19, 2006, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 11). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2006,1 f. Nikonov A. V., Zupančič B., Florjančič U„ Bernstorff B. S. von, Emri I.: Time-dependent behaviour of climbing ropes under impact loading. V: Emri L (ured nik), lVh International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 13-19, 2006, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 11). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials,
2006, 1 L
Emri L, Kramar ]., Nikonov A, V., Cvelbar R., Florjančič U,: Viskoelastic analysis of drive belts. V: 2006 SEM Annual Conference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics, Saint Louis, Missouri, USA, June 4-7, 2006: final program and bound abstracts, Bethel, USA, 2006, str. 93, Emri L, Bernstorff B. S. von, Nikonov A, V., Zupančič B.: Time-dependent behaviour of climbing ropes. V: 2006 SEM Annual Conference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics, Saint Louis, Missouri, USA, June 4-7, 2006: final program and bound abstracts. Bethel, USA, 2006, str, 163, Emri I., Bernstorff B. S. von, Nikonov A. V., Udovč M.: lime dependent behaviour of ropes, V: 3cJ Annual European Rheology Conference, llersonisos, Crete, greece, April 27-29, 2006. AERC 2006: book of abstracts. S.L: European Society of Rheology, 2006, str. 95. Emri L Bernstorff B. S. von, Junkar L: The effect of molecular mass distribution on time-dependent behaviour of polyamides. V: 3Id Annual European Rheology Conference, Hersonisos, Crete, greece, April 27-29, 2006, AERC 2006: book of abstracts. S.I,: European Society of Rheology, 2006, str, 107. F mri L, Kramar J., Nikonov A. V„ Cvelbar R„ Florjančič U,: Time dependent behaviour of drive belts. V: 3"1 Annual European Rheology Conference, Hersonisos, Crete, greece, April 27-29, 2006, AERC 2006: book of abstracts, S.Lt European Society of Rheology, 2006, str. 132, Senegačnik J„ Florjančič U. Arčon D., Umek P„ Huskič M , F,mri L: The effect of T102 nanoparticles on structure and stability of polystyrene composites. V: Arčon D. (urednik), 5[l1 Symposium of Science and Technology of Nanoma-terials in Slovenia, September 20-21, 2006, Ljubljana, Slovenia. SLON ANO 2006: Organic, inorganic and biomolecular nanostructures: from fundamental science to applications: program and abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2006, str. 48.
F mri J„ Von Bern sto rff B.-S.: M uit ¡scale phenomena in polymer structure formation. V: The lodge commemorative meeting on rheometry. Miskin Manor, Cardiff, April 10-12, 2006: scientific programme and abstracts. S. 1.: Institute of non-newtonian fluid mechanics (Wales), 2006, 1 str.
DRUGI Ct,ANKI ALI SESTAVKI
Zupančič B., Nikonov A. V., Florjančič U, Bernstorff B. S. von, Fmri I.: Parametric error analysis of measuring proced u re fo r c h a rac ter ization of d i mb i ng ropes, V: Emri 1. (urednik). llth International Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 13-19,2006, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 11). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2006, 21 f. ppt.
Emri I.: Uporaba inteligentnih vlaken v medicinske namene: zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, 2006, 1 zv.
]arm Emri 1.: li'h Workshop on advances in experimental mechanics: poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Kitek K„ Florjančič U, Emri L: Protokol meritve krčenja medicinskih vlaken: protokol 1: vzorčenje medicinskega vlakna in priprava vzorcev. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Kitek K., Florjančič U, Emri I.: Protokol meritve krčenja medicinskih vlaken: protokol 2: priprava računalniškega programa Extensio. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Kitek K„ Florjančič IJ„ Emri L: Protokol meritve krčenja medicinskih vlaken: protokol: zagon meritve. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006 1 zv,
Kitek K., Florjančič U, Emri L: Protokol meritve krčenja medicinskih vlaken: protokol 4: kopiranje podatkov na disketo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006, 1 zv.
Kitek K„ Florjančič U„ Emri F: Protokol meritve krčenja medicinskih vlaken: protokol 5; obdelava podatkov, Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 z v.
Kitek K., Florjančič U„ Emri 1.: Protokol meritve krčenja medicinskih vlaken: protokol meritve. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv,
farm J., Emri L; Razvoj zaščitne in varnostne opreme sodobnega vojaka z uporabo nanostrukturiranih polimernih materialov: CRP »znanje za varnost in mir«: končno poročilo. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Emri I,, Ni k« nov A. V.,. Simultaneous determination of viscoelasttc material functions: SLO-GB, 2005. Ljubljana: Fakulteta /.a strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CF,M, 2006, 1 zv,
Emri L Jarm J.: Vpliv temperature in tlaka na časovno odvisne konstrukcijske metode: SLO-CZ, 2004-2005. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Emri L Florjančič U.: Vpliv termo-mehanske zgodovine na formiranje strukture sem i -kri s talitiit n i h polimerov med procesom predelave: SLO-PORT, 20042005. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ftPEJNt PROJEKT. IZVEDBENI PROJEKT)
Emri I„ Jarm J.: Časovno odvisno vedenje bio-kompozitov: SLO-CZ 2007-2008. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. I zv.
Emri L, Peklenik J., Jarm J., Florjančič LI.: inteligentne zaščitne plošče in lupine: »znanje za varnost in mir 2006-2010«: raziskovalni projekt. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Kuselj B., Dimitrievski I., Čotič T., Jurejevčič T., Mesec A., Emri L, Vasič V., Jarm [.: Povečanje konkurenčne sposobnosti izdelkov na osnovi multifunkcionalnih poli mer nih materialov: javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj: ukrep 1.1: spodbujanje razvoja inovacijskega okolja - za neposredne spodbude za skupine RR projekte v letih 2006 in 2007 - Savatech, d.o.o.. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Emri L Jarm J., Florjančič U.: Predlogi ukrepov za spodbujanje uvajanja novih tehnologij v slovenska podjetja: projekt SIT.. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 z v.
Emri L, Jarm f.: fiiiivo/ kompozitnih materialov na osnovi multifunkcionalnih po-liamidov: CRP »konkurenčnost Slovenije 2006-2013" v letu 2006. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CF.M, 2006. 1 zv.
Arčon D„ Emri I. farm J.: Razvoj supertrdnih PA folij z dodatki titanatnih nano-cevk: »znanje za varnost in mir 2006-2010«. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. I zv.
Tasič J. F„ Emri L, |arm J.: Referenčni center za varnostne tehnologije: »znanje za varnost in mir 2006-2010«. Ljubljana: Fakulteta /a strojništvo. Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 43 str.
Rudič T„ SuStar T., Emri L, |arm 1 : Simulator uporabnosti polimerno-kovinskih laminatov v obrambne namene: »znanje za varnost in mir 2006-2010«. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Emri L, Florjančič U, S ve tec M., J arm J.; Sinergijski pristop do sotiaravnega razvoja pomurske regije: CRP »konkurenčnost Slovenije 2006-2013« v letu 2006.. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Emri 1. Florjančič U., Jarm j.: Subvencioniranje nakupa raziskovalne opreme, paket XIII: sistem za refunkcionalizacijo konstrukcijskih polimerov. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006. 1 zv.
Jarili J., Emri L: I2'h International Workshop on Advances in Experimental Mechanics: sofinanciranje znanstvenih sestankov v letu 200. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Center za eksperimentalno mehaniko, CEM, 2006, 1 zv.
ORGANIZIRANJE ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH SESTANKOV
Sundholrn F., Adolf D. R,. A lig L, Emri L, Gedde U. W„ Goethals E, J., Gohy J.-F, Hvilsted S., Laupretre F.: Members of the steering committee. SV PERN ET, The ESE Scientific Programme Experimental and Theoretical Investigation of Complex Polymer Structures: duration five years. Strasbourg: European Scientific Foundation, 1999-2003. http://www.esf.org/supernet.
PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISA
Emri I., Rernstorff R. S. von, Junkar LvRubber-like behaviour ofpolyamides: predstavljeno na 2006 SEAi annual conference & exposition on experimental and applied mechanics. Saint Louis, Missouri, USA, June 6,2006.
VABLJENO PREDAVANJE NA KONFERENCI BREZ NATISA
Emri I.: Multiscate phenomena in polymer structure formation: vabljeno predavanje na the lodge commemorative meeting on rheometry: plenary speakers. 12 April, 2006; Cardiff, Wales, UK,
Emri I.: Sinergijski pristop do sonaravnega razvoja Slovenije: vabljeno predavanje na panelu eCollaboration of the Clusters in the e Region: Merkur day 2006. 10. oktober 2006; Naklo, Slovenija.
DRUGO
Emri L: Chair. 2006 SEAi Annual Conference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics: 3-D shape measurement; general session. Saint Louis, Missouri, USA, June 4-7,2006.
Emri L: Chair. 2006 SEM Annual Conference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics: optical methods in micro and nano mechanics: general session. Saint Louis, Missouri, USA, June 4-7,2006.
Emri L: Chair, 2006 SEM Annual Conference and Exposition on Experimental and Applied Mechanics; time-dependent constitutive behaviour IV: general session. Saint Louis, Missouri, USA, June 4-7,2006.
Emri L; Prenos znanja na gospodarstvo: pospeševalec ali cokla razvoja; sodelovanje na okrogli mizi na forumu Znanost za gospodarstvo. Ljubljana: Časnik Finance d.o.o„ 13 februar 2006.
UREDNIŠTVO
Emri I. (urednik): ll1' Internationa! Workshop on Advances in Experimental Mechanics, August 13-19, 2006, Portorož, Slovenia, (Series on advances in experimental mechanics, vol. 11). Ljubljana: SEM - Center for Time Dependent Materials, 2006. 1 el. optični disk (CD-ROM).
Mechanics of time-dependent materiali. Emri I, (glavni urednik 1997-), Dordrecht; Harwell, MA: Kluwer, 1997-.
Strojniški vestnih, Emri L (član uredniškega odbora 1998-). Ljubljana: Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije [et al.]: = Association of Mechanical Engineers and Technicians of Slovenia [etaL], 1955-.
Peter Eajfar
znanstveni članki
Fajfar P., Dolšek M-, Marušič D., Stratan A.: Pre-and post-test mathematical modelling of a plan-asymmetric reinforced concrete frame building, Earthquake Eng. Struct. Dyn„ 2006, letn, 35. str, 1359-1379.
Peruš I„ Poljanšek K., Fajfar P.: Flexural delormation capacity of rectangular RC columns determined by the CAE method. Earthquake Eng. Struct. Dyn., 2006, letn. 35, str. 1453-1470.
Kreslin M., Dolšek M., Fajfar P : Matematično modeliranje in analiza armiranobetonske stavbe po EC8. Gradh. vestn., 2006, letn. 55, str. 141-152.
ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH
Fajfar P.: Seismic assessment of structures by a practice-oriented method. V: Ibra-himbegovič A., Kožar L (urednika), Extreme Man-Matic and Natural Hazards in Dynamics of Structures, Proceedings of NATO Advanced Research Workshop, Opatija, Croatia, 28. maj-L junij 2006. Rijeka: Faculty of Civil Engineering, 2006, str. 61-88.
Fajfar P., Marušič D., Peruš L; The N2 method for asymmetric buildings. V: First European Conference oh Earthquake Engineering and Seismology: 3-8 September 2006, Geneva, Switzerland, Proceedings CD ROM, 2006,10 str.
Dolšek M „, Fajfar P.: Simplified seismic assessment of infilled reinforced concrete frames. V: First European Conference on Earthquake Engineering and Seismology: 3-8 September 2006, Geneva, Switzerland. Proceedings CD ROM, 2006, 10 str.
Dolšek M„ Fajfar P.: Simplified probabilistic performance assessment of a plan-asymmetric Building. V: Managing Risk in Earthquake Country: 100!>' Anniversary Earthquake Conference, sum Francisco. Proceedings CD-ROM. Earthquake Engineering Research Institute, 2006, 11 str.
STROKOVNI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Kreslin M„ Dolšek M., Fajfar P.: Preliminarna ocena potresne odpornosti stavbe FGG 7- uporabo Evrokoda 8, V: Saje F,, Lopatič j, (urednika), Zbornik 28. zbo-
rovahja gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bleii, 19-20- oktober 2006. Ljubljana: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, 2006, str. 49-58. UREDNl&TVO
Earthquake engineering & structural dynamics. F ai far P. (urednik 2003-). Chichester; New York: J. Wiley. Bulletin of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2003-).
Dordrecht; Kluwer Academic. Earthquake engineering and engineering vibration. Fajfar P. (član uredniškega odbora 2002-). Beijing: Science Press, /SET Journal of Earthquake Technology. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1998-).
Roorkee: Indian Society of Earthquake Technology, International journal for engineering modelling. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1991). Split: Faculty of Civil Engineering: Engineering Modelling Centre; Zagreb: Faculty of Civil Engineering, Journal of earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1997 ). London: Imperial College Press. Journal of seismology and earthquake engineering. Fajfar P. (član uredniškega odbora 1999 ). Tehran: International Institute of Earthquake Engineering and Seismology.
Franc Forstnerič
ZNANSTVENI Cl.ANKl
Forstnerič F.: Runge approximation on convex sets implies Oka's property. Annals
of Math., 2006, vol. 163, str. 689-707. Forstnerič F.: H o lom orphie flexibility properties of complex manifolds, Amer, /.
Math., 2006, vol. 128, str. 239-270 Forstnerič F.: A conlractible Levi-flat hypersurface in CJ which is a determining
set for plur i harmonic functions, Arkiv Math„ 2006, vol. 44, str. 87-91 VABLJENA PREDAVANJA NA MEDNARODNIH KONFERENCAH
Forstnerič F.: Degenerate Structures in Complex Analysis - From the Past to the
Future, Berg i se h G lad bach, Nemčija, maj 2006. Forstnerič F.: The International Summer School in Several Complex Variables,
Sïczyrk, Poljska, junij 2006, Forstnerič F.: Cfi Geometry and Partial Differential Equations, Levico Terme
(Trento), Italija, september 2006, Forstnerič F.: Geometric des variétés complexes, 11, CIRM, Luminy, Francija, oktober 2006. UREDNIŠTVO
International journal of mathematics, Forstnerič F, (član uredniškega odbora 2004-), Singapore: World Scientific, 1990-,
Stane Gabrovec
KNJIGA
Gabrovec S., Kruh A., Murgelj B.. Te rž an B.: Stična II/ 1. Gomile starejše železne dobe. Katalogi in monografije 37, Ljubljana 2006,
Ivan Gams
ZNANSTVENA ČLANKA
Gams L: O pomenu Antona Melika za slovensko geografijo. Geografski vestnih
78-1, 2006, str. 74-86. Gams L: Šmarška vremenska postaja - nekaj značilnih merjeni. 900 let Šmartno pri Slovenj Gradcu, 1106-2000. Mestna občina Slovenj Gradec, 2006, str. 183-186
Kajetan Gantar
KNJIGA
Teofrast, Značaji. Prevedla Anton Sovrè in Kajetan Gantar. Spremno besedo (str
7-27) in komentar (str. 117-141) napisal Kajetan Gantar. Ljubljana 2006. ZNANSTVENI ČLANKI
Gantar K.: Slovenska anakreontika od Valentina Vodnika do Jožeta Mlinarica.
- Studia Historica Slovenica 5 (Maribor 2005), str. 729-747. Gantar K.: Jakob Ukmar in latinščina. - Ukmarjev simpozij v Rimu {Celje 2006), str. 257-268.
Gantar K.: De nonnullis poetis Latinis stirpis Slovenicae recentions aetatis. - Mu-sae saeculi XX Latinae - Acta selecta Conventus Rotnae in Academia Belgica anno MMI habiti (Bruse! - Bruxelles - Rome 2006), str. 211-218. STROKOVNI IN POL|UDNI ČLANKI
Gantar K.: Mariborčan, ki ga je očarala ameriška prestolnica - V spomin na dr.
Staneta Šušteršiča. - Večer, 20. maj 2006, str. 45. Gantar K.: In memoriam Janko Moder (1914-2006). - Družina, 29. oktober 2006, str. 14.
Gantar K,: Z novimi prijemi - Ob osemdesetletnici akademika Franceta Bernika.
Koledar Mohorjeve družbe 2007 (Celje 2006), str, 128-130. Gantar K.: Zvesti koreninam - Odlomki iz ameriškega dnevnika, - Koledar Mohorjeve družbe 2007 (Celje 2006), str. 204-222, Gantar K.; Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. - Luč55 (2006) 7, str. 12-13; 8, str. 12-13; 9, str. 11 (objavljeno tudi v čedadskem mesečniku "Dom" 2006, prav tako v treh nadaljevanjih).
Josip Globevnik
ZNANSTVENA ČLANKA
Globevnik J.: Single valued conjugales and holomorphic extendibility, Proč. Roy. Soc. Edinb., 2006, vol. 136A, str. 347-350
Globevnik J,; The argument principle and holomorphic extendibility to finite Riemann surfaces. Math. Z„ 2006, vol. 253, str. 219-225
Matija (iogala
znanstveni člantk.i
Gogala M.: Neue Erkenntnisse uber die Systematik der Cicadetta-montana-Grup-pe: (Auchenorrhyncha: Cicadoidea: Tibicinidae). Bejtr. Entomol., 2006, 56 (2), str. 369-376.
Gogala M.: Acoustic website on European singing cicadas = Akustične spletne strani o evropskih pojočih škržadih. Razpr. - Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za naravoslovne vede, 2006,47 (3), str. 155-164.
Trilar T., Gogala M.: Pyrenean mountain cicada Cicadetta cerdaniensis Puissant et Roulard (Hemiptera: Cicadomorpha: Cieadidae) found in Poland. Pol. Pis. Entomol., June 2006,75, str. 313-320.
Trilar T., Gogala M., Popa V.: Contribution to the knowledge of the singing cicadas (Auchenorrhyncha: Cicadoideaj of Romania. Acta Entomol. Siov. (Ljubl.), december 2006, 14(2), str. 175-182.
POLJUDNI ČLANEK
Gogala M : S kompasom in potresnimi valovi skozi podzemlje. Proteus, april
2006, 68 (8), str. 373-374. objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenc!
Gogala M., Trilar T: Kompleks vrst gorskega škržada (Cicadetta montana) v Evropi = Mountain cicada (Cicadetta montana) species complex in Europe. V; Prešern J. (urednik). 1, slovenski etnomološki simpozij, Ljubljana, 4. in 5. november 2006 - ls! Slovenian Entomological Symposium, 4,h and 5,h November 2006- Knjiga povzetkov. Ljubljana: Slovensko en t o mol oš ko društvo Štefana Michielija: Prirodoslovni muzej Slovenije, 2006, 2006, str. 16-17.
DRUGI ČLANKI IN SESTAVKI
Gogala M,: Laudatio fur Herrn Dr, Jan Carnelutti. Beitr. Entomol., 2006, 56 (2), str. 329-331.
UREDNIŠTVO
Acta carsologica. Gogala M. (član uredniškega odbora 1998 ). Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa, 1974-,
Bioaeoustics. Gogala M. (član uredniškega odbora 1988 ). Berkhamsted: A.B. Academic.
Entomologia Croat ka. Gogala M. (član uredniškega odbora 1995-). Zagreb: Hrvatsko entomološko društvo, 1995-,
Razprave - SimvMsfcû akademija znanosti in umetnosti. Razred za naravoslovne vede. Gogala M. (Član uredniškega odbora 1996- in sourednik 3. zvezka). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982-.
Igor Grabec
KNftGA
Grabeč 1.: Proceedings of the 9'" C1RP International Workshop on Modeling of Machining Operations, May 11-12, 2006, Bled, Slovenia, University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, t. Grabec L, 226413568, Editors Grabeč L, Govekar E., 568 str.
PRISPEVKA ZA MONOGRAFIJI
Grabeč I.: Experimental modeling of physical laws. Advances in Physics and Astrophysics of the 21" Century, Proceedings of the Alexander von Humbolt Conference Varna, September 2005, ed I. Zhelyzkov, Heron Press Science Series, Heron Press Ltd, 2006, str. 34-51.
Rozman R., Govekar E., Grabec I.: Modeling of material removal and plasma plume formation induced by high intensity laser beam pulses. Advances in Physics and Astrophysics of the 2V Century, ed I. Zhelyzkov, Heron Press Science Series, Heron Press Ltd, str. 111-116.
ČI.ANKt V RECLNIZIRANIH REVIJAH
Gradišek J.,Kalveram M., InspergerT., Weinert K„Stepan G„ Govekar E„ Grabec I.: On stability prediction of milling, I nt, J, of Machine Tools & Manufacture,
2005,	vol. 45, str. 769-781.
Klemenčič J., Kokalj T., Mužič P., Grabec L, Govekar E.: Characterization of laser droplet formation by reflected light. Optics and Lasers in Engineering, 2006, vol. 44, str. 398-410.
Kokalj T„ Klemenčič J,, Mužič P., Grabec L, Govekar E.: Analysis of laser droplet formation process, j. ofManufact. Sci. & Engineering, 2006, vol. 128, str, 307314.
Potočnik P., Govekar E„ Grabec L, Mužič P.: Application of psychoacoustic filtering for machine fault detection. Int.}. of Materials and Product Technology,
2006,	vol. 27 (3/4) str. 229-237.
Čl.ANKI NA RECENZ1 RANIH KONFERENCAH
Grabec I., Govekar E., Gradišek J., Mužič P, Potočnik P,; Synergetics of cutting processes: Instabilities, chaotic dynamics, statistical modeling, parameter estimation, and optimal control. Proceedings of the 91* OR P International Workshop on Modeling of Machining Operations, May 11-12, 2006, Bled, Slovenia, University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, str. 5580.
Potočnik P., Grabec I.: Simulation of cutting stabilized by nonlinear model predictive control. P roc. 9th CIR P Int. Workshop on Modeling of Machining Operations, May 11-12, 2006, Bled, Slovenia, University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, Eds: Grabec L, Govekar E., str. 147-153
Gradišek J„ Friedrich R,, Govekar £., Grabec 1.: Possibilities for analysis of noisy time series in machining, Proc. 9'h C1RP Int. Workshop on Modeling of
Machining Operations, May 11-12, 2006, Bled, Slovenia, University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, Eds: Grabee I., Govekar E„ str. 413-419
Kokalj T., Mužic P., Grabec I., Govekar E.: Modeling of laser pendant droplet formation and determination of a laser pulse. Proc. 9th CIRP Int. Workshop on Modeling ofMachining Operations, May 11-12, 2006, Bled, Slovenia, University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, Eds: Grabec L, Govekar E., str. 549-555
Rozman R., Govekar E., Grabec L: Modeling of plasma shielding in laser material processing. Proc. 9,h CIRP Int. Workshop on Modeling of Machining Operations, May 11-12,2006, Bled, Slovenia, University of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering, Eds: Grabec I., Govekar E., str. 557-564,
Bezgovšek J„ Grabec I., Mužič P.: Development of a snake-like robot. Proc. of the 9"' IEEE Int. workshop on advanced motion control, AMC'06, Istanbul, Turkey, Eds:. Sabanovič A., Ohnishi K., str. 289-294.
ČLANKI NA S [ ROKOVMIH KONFERENCAH
Potočnik P,, Thaler M., Govekar E., Grabec L, Poredoš A.: Praktični vidiki strojnega napovedovanja odjema plina, IX. Sirofcoi/Mo posvetovanje SDDE "Daljinska energetika ", Portorož, 2006, Zbornik prispevkov, Boštjan B. (urednik), Slovensko društvo za daljinsko energetiko - SDDE.
BorStner-Bračič A., Grabec L: Statistical modeling of two-dimensional chaotic fields- 5. simpozij fizikov Univerze v Mariboru, 15.-16. december 2006, Zbornik povzetkov, Robnik M., Korošak D. (urednika), Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko, Univerza v Mariboru.
Grabec L: Statistical modeling of physic al laws. 5. simpozij fizikov Univerze v Mariboru, 15.-16. december 2006, Zbornik povzetkov, Robnik M., Korošak D. (urednika), Center za uporabno matematiko in teoretično fiziko, Univerza v Mariboru, vabljeno predavanje,
Niko Grafenauer
KNJIGA
Grafenauer N.: Skrivnosti, pesniška zbirka, nova, dopolnjena izdaja, založba Kova revija 2006,
PREVODA, SPREMNI BESEDI
Grafenauer N.: Hans Magnus Enzensberger, Ode in svarila, izbor in prevod pesmi s spremno besedo, Mladinska knjiga 2006.
Grafenauer N.: Rainer Maria Rilke, Zapiski Malteja Lauridsa Briggeja, roman, prevod in spremna beseda, založba Beletrina 2006.
Franc Gubenšek
ZNANSTVENI ČLANEK
Kordiš l>., Lovšin N., Gubenšek F. j Phylogenomic analysis of the LI retrotranspo-sons in Deuterostomia. Sy.fi. Biok, 2006, vol. 55, no. 6, str. 886-901.
Dušan Hadži
znanstvent članek
Levstik A., Filipič C, Bobnar V., Levstik 1. Hadži D.: Polaron conductivity mechanism in oxalic acid d i hydrate: ac-conductivity experiment. Phys. Rev., B, Condens. Matter Mater. Phys., 2006, vol. 74, str. 153104-1-153104-4.
poster
l'iccoli P., Zhurova E,, Eckert )., Pinkerton A., Koetzle T., Schultz A., Hadži D.: Neutron diffraction and X-ray charge density studies of tetraacetylethane, 86. kongres Ameriškega združenja kristalografov, 2006.
Tine Hribar
samostojni znanstveni sestavki v monografiji
Hribar T.: Mir in vojna v dobi global i z arije. V7: Hribar T. (urednik): Globalizacija - svetovni mir in svetovni etos. Phainomena XV, 2006, no. 57-58, str. 7-64, Nova revija.
Hribar T.: Dialog pod obnebjem svetovnega etosa. V: Forum za dialog med vero in kulturo: zbornik, Senegačnik B. (urednik). Družina, Ljubljana 2006. str. 75-83
Hribar T,: Platonovo Dobro in poezija. V: Philologos I, Kocijančič G. (urednik), Ljubljana 2005 (2006), str. 375-382 in 400-409.
RAZPRAVE
Hribar T.: Svetovni etus, evropska civilna religija in verstva na Slovenskem. Nova revija, letn. 25 št, 285-286,2006, str. 195-216,
Hribar T,: Hitri tempo slovenske samovzpostavitve. Nova revija, letn. 25, St. 289290,2006, str. 1-29.
T. Hribar.: Svetovni etos. V: Dialog z verskimi skupnostmi - Pogovori o prihodnosti :Slovenije 10. Urad predsednika Republike Slovenije, Ljubljana 2006, str. 23-27 in 71-84.
Andrej Tnkret
K N1 IG A. U REPN iSKO DE LO
Edvard Kocbek, Zbrano delo. Tretja knjiga, Uredil in opombe napisal Andrej Inkret, Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 217. knjiga. Študentska založba Litera, Maribor 2006, 352 str. (Opombe: str. 195-345.) studi je, eseji, clankj
Inkret A.: Scenografija: poezija in/ali arhitektura. V: Tomaž Toporišič (urednik), Meta Hočevar, Prostori igre 1972-2005. Mestna galerija. Ljubljana 2006, str. 16-19, (Katalog k razstavi, odprti med 19. decembrom 2005 in 23. januarjem 2006; posebna izdaja tudi v angleški različici,)
Inkret A.: Druga Kocbekova vrnitev. Nova revija XXV/2006, St. 289-290, str. 195214.
Inkret A.: Pino Mlakar: leta iskanja in zorenja (list iz biografije). V: Katarina Lavš (urednica), Nekdanje svečanosti. Prispevki za monografijo Pie in Pina Mlakarja. Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Ljubljana 2006, str. 79-85.
Inkret A.: Krleža med fasdnacijo in zgrožen os tío (drami o gospodi Glembajevih na rob). Gledališki list Slovenskega narodnega gledališča v Novi Goric;. Nova Gorica 2006, 52/2006, Št. 1, str. 12-14-
Inkret A.: Igor Lampret, 1946-2006. Delo, Ljubljana 8. julij 2006, str. 17.
Drago Jančar
KNJIGE
¡anear D.: Graditelj. (Mit o Dedalu). Roman, Zbirka Miti, Mladinska knjiga, Ljubljana 2006, 187 str.
Jančar D,: Dhíii Evrope. Članki, eseji, fragmenti. Slovenska matica, Ljubljana 2006, 264 str.
fančar Posmehljivo poželenje. Roman. Druga izdaja. Zbirka Žepnice, Mladinska knjiga, Ljubljana 2006, 323 str.
¡anear D,: Petintrideset stopinj. Roman. Druga izdaja. Študentska založba, Ljubljana 2006, 134 str.
Jančar D.: Joyces Pupil (Joyceov učenec). Zbirka novel. Prevedli: A la s da i r MacKinnon, Andrew Wachtel, Lili Potpara, Brandon, Dingle, Irska 2006, 165 str. 20 cm.
Jančar D.: L'allievo di Joyce, (Joyceov učenec). Zbirka novel. Prevedla Veronika Brecelj. Ib i s kos Editrice Ri solo, Firence 2006, 111 str.
Jančar D,: Joyce's Pupil - Joyceov učenec (dvojezično). Novela. Prevedel Andrew Wachtel. Hrvatski P.E.N. Centar, Zagreb 2006, 27 str,
Jančar D: Sata, ironija i d ubije značenje (Sala, ironija in globlji pomen). Eseji. Prevedli fagna Pogačnik in Neda Fanuka - Kovač ič. Mean dar, Zagreb 2006, 91 str.
Jančar D.: Pričky z Jakoba žebriku (Klini z lestve sv. Jakoba). Eseji. Prevedel Petr Mainuš. CDK, Brno 2006, 121 str.
Jančar D.: Katarina, a pava ésa jezsuita (Katarina, pav in jezuit). Roman. Prevedla Orsolya Gallos. Jelenkor, Pécs 2006, 410 str.
GLEDALIŠČE
Jančar D.: Klementovpadec. Drama. Režija jaka Ivane. Gledališče Koper, premiera 10. februar 2006,
novele
lančar D.; Jump off the Liburnia (Skok z Líbumije). Novela. Cúirt International of Literature, Ga I way 2006, str. 165-73.
Jančar D.: Lo sguardo dellangelo (Pogled angela). Novela. La prosa breve slovena. Levante editori, Bari, 2006, str. 115-126.
lančar D.: A Sunday im Oberheim, (Nedelja v Oberheimu). Third Coast. Western Michigan University, Spring 2006, str.l57-160,
Jančar D.: Sonntag in Mitterrau. (Nedelja v Oberheimu), A Sunday in Oberheim. (Nedelja v Oberheimu). Novela. Literatur der Welt, PEN Zentrum Deutschland, Berlin 2006, str. 33. 34.
Jančar D.: Dva snilkove. (Dva sanjača). Novela, Tvar, Praga, april 2006, str. 18,
Jančar D.: Prvni stranka. {Prvi stavek). Novela, Tvar, Praga, april 2006, str. 1819.
Jančar D.: A SiiHi/ii/ im Oberheim. (Nedelja v Oberheimu), Novela, Dvojezično: angleško - grško. Lexeis poy pteroygizoyn: 9 sygg raphe is apo te Slovenia Winged Words. Slovene Writers' Associaton, Ljubljana, str. 70-79.
Jančar D.: Smrt pri Mariji Snežni, Novela, Sodobna slovenska krajša pripoved, DZS, Ljubljana 2006, str. 90-102,
Jančar D.: A Sunday in Oberheim. (Nedelja v Oberheimu). Novela. Slovenia se electric guitar aur anya kahaniya. Sampark, Calcutta, 2006.
ESEJI ČLANKI
Jančar D.: Der Verbrecher, mein Nächster (Zločinec, moj bližnji). F.sej. Neue Zürcher Zeitung, Zürich, 25. februar 2006.
Jančar D.: Den revolterande människan (Uporni človek). Esej. Pequod, Malmö, april 2006, str. 73-77.
Jančar D,: Ženska v Berlinu, Članek. Delo - Sobotna priloga, Ljubljana, 12, avgust 2006, str, 32.
Jančar D,: Volivci imajo vedno prav. Članek. Delo Sobotna priloga, Ljubljana, 18. november 2006, str. 32.
lančar D.: Sanktpeterburška šifra: pogovor v Ermitažu, Članek. Delo - Sobotna priloga, Ljubljana 2. december 2006, str. 32-33.
Jančar D.: Idomeneo, kralj Krete. Članek. Delo - Sobotna priloga, Ljubljana, 21. oktober 2006, str. 32.
Jančar D.: Grimmovepravljice. Članek. Delo - Sobotna priloga, Ljubljana, 3. junij 2006, str. 32.
Jančar D,: Cerkev svetega janeža. Članek. Delo - Sobotna priloga, Ljubljana, 16. september 2006, str. 32.
Jančar D.: Begunska zgodba o smrti, preživetju in dolgi poti do sprave. Esej. Slovenija 1945 / John Corsellis in Marcus Ferrar. - Ljubljana; Mladinska knjiga, 2006, str, 329-332.
I NT F RV [U Ji
»We need a memory of everything«. Intervju, Irish Times, Dublin, 6. april 2006.
Europa wirkt als Elixier, Intervju, Engagierte Literaten, Czernin Verlag. Dunaj 2006, str, 39-44.
Acclaimed Slovene Author About Soul of Europe, Dreams. Intervju. Buzzle.com 30. november 2006.
Moji bližni zločinci a ruky spravodlivej pomsty. Intervju. SME. Bratislava, 11, marec 2006.
Pogovor z Dragom Jančarjem - Discussion with Drago Jančar. Intervju, dvojezično. Muzejske novice, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana, december 2006, str. 3-6.
Današnji mitološki svet je ciničen. Intervju. Odtisi, Mladinska knjiga, Ljubljana, november 2006, str, 6-7.
Poleg tega, da se trudim z umetniško ustvarjalnostjo, si drznem tudi misliti: pogovor z dobitnikom Rožančeve nagrade Dragom Jančarjem. Večer, 18- september 2006, str. 9.
Današnji mitološki svet je ciničen: pogovor z Dragom Jantarjem. Odtisi, St. I, Ljubljana 2006, str. 6-7.
Andrej Jemec
SAMOSTOJNA RAZSTAVA
feme c A,: Svetloba in barve upanja. Ku n stran m Palais Porcia, Dunaj, 5.-28. april 2006.
SKUPINSKE RAZSTAVE
Umetnost v Verbundu, Zbirka Alpe- Adria. Ljubljanski grad, Palalium, Ljubljana, 21,-23. april 2006.
21. Viški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana, 10.-19. maj 2006.
Zakladi slovenske grafike ¡955-2005. Makedonska akademija znanosti in umetnosti. Skopje, 18. april- maj 2006.
7. bienale slovenske grafike. Novo mesto, 13. oktober-3. december 2006.
BESEDILA
femec A.: Plečnik bi se obrnil v grobu ... Ampak, april 2006, str, 72
Jemec A.: iJts'e sc leto 1955. Zbornik za Špelco Čopič, 2006, Posebna publikacija Zbornika za umetnostno zgodovino, str. 239-245.
femec A.: Predgovor. Zbornik Marjana Mušiča, 2004. SAZU, 2006, str. 11-12,
INTERVJU
femec A.: Proti temi se bojujem s svetlobo! Spraševal Dušan Rogelj. Zvon, 2006, številka 5/6, str. 38-45.
Taras Kermauner
KNJIGE
Kermauner T.: Svefusf, čudež, žrtev, (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske d ram alike). Ljubljana; Slovenski gledališki muzej, 1998-.
Kermauner T.: Čitalniška dramatiku, (Dela, 56; 59). Ljubljana; Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2001-.
Kermauner T,: De telo va dramatika, (Dela, 60). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2002-,
ZNANSTVENA ČLANKA
Ker m aimer T,: Primerjava med dvema novelama: med Primoža Kozaka Ano in Edvarda Kocbeka Črno orhidejo: prosvečeno Primožu Kozaku in Edvardu Kocbeku ob 25-letnici njune smrti. Sin v. rev., oktober-dec ember 2006, letn. 54, St. 4, str. [669]-683.
Kermauner T.: O enem izmed vidikov moje literarne zgodovine (s posebnim oziram na slovensko dramatiko), SIflv. rev,, julij -september 2006, letn. 54, št, 3, str. [313J-319.
ob i avlj en i povzetek znanstvenega prispevka na konferenc!
Kermauner T.: Kuretova dramatika. V: Slavec Gradišnik 1., Fikfak [. (urednika). Povzetki, Ljubljana; Celje: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, 2006. str. 30-31.
AVTOR DODATN EGA liE.SE DILA
Kozak Primož, Zbrano delo, (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, Knj. 216). Maribor: Litera, 2005-. Z v. <!->.
DRUGO
Kermauner T.: Zgodba o narodu, i, Slovenski narod seporaja, (Rekonstrukcija in/ ali re interpretacij a slovenske dramatike). Avber [etc.]: s a mo za L Gol Ker Kavč, 2006. 1 el. optični disk (CD-ROM).
Kermauner T,: Se dramatiku zlo res jebe?H: ob Briškega drami Komika zla. Dialogi 0Maribor), 2006, letn, 42, št. 7/8, str. 5-17.
Kermauner T,: Jaz sem krik iz Beckettove in Rodetove k ante: intervju Taras, analitični in kritični mislec. Dnevnik, 4. november 2006, fotogr., let. 56, št. 299, str.12-14.
Gabrijel Kernel
ZNANSTVENI ČLANKI
Abdallah J., Bračko M., Golob B„ Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Za-vrlanik D.: Single intermediate vector boson production in efe collisions at v's = 183-209 GeV, The European Physical journal. C 2006, vol. 45, str. 273-289.
Bračko M„ Golob B., Kernel G., Zavrtani k D.: Measurement and interpretation of term ion - pair production at LEP energies above the Z resonance. The European Physical Journal. C 2006, vol. 5, str. 589-632,
Abdallah J., Bračko M., Golob B., Kernel G„ Kerševan B, P., Podobnik T., Zavrt a -nik D.: A measurement of the tau hadronic branching rations, The European Physical Journal. C. 2006, vol, 46, str. 1-26,
Abdallah J,, Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrta-nik D.: A determination of the centre-of-mass energy at LEP2 using radiative two-fermion events. The European Physical Journal. C 2006, vol. 46, str. 295305.
Abdailah }., Bračko M., Golob B.. Kernel G., Kerševan B.P., Podobnik T., Zavrta -nik D.: Search for excited leptons in e* e collisions at V s = 189-209 GeV. The European Physical journal, C 2006, vol. 46, str, 277-293.
Abdailah J., Bračko M., Golob B., Kernel G.. Kerševan B. P., Podobnik T„ Zavrtanik D.: Determination of the b quark mass at the MZ scale with the DELPHI detector at LEP. The European Physical Journal. C 2006, vol. 46, str. 569-583.
Abdailah J.. Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B, P., Podobnik T., Zavr-tanik D.: Study of double-tagged yy events at LEPIL The European Physical Journal C 2006, vol. 46, str. 559-568.
AbdaMah J,, Bračko M., Golob B„ Kernel G„ Podobnik T„ Zavrtanik D.: Masses, lifetimes and production rates of x andx' at LEP L Physics Letters. Section B 2006, vol. 639, str, 179-191,
Abdailah J,, Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrta-nik D.: Evidence for an excess of soft photons in hadromc decays of Z0. The European Physical Journal C 2006, vol. 47, str. 273-294.
Schael, S., Bračko M„ Golob B„ Kernel G„ Kerševan B. P., Podobnik T„ Zavrtanik D,: Search for neutral MSSM Higgs bosons at LEP, The European Physical Journal. C 2006, vol. 47, str. 547-587.
Schael S., Bračko M., Eržen, B., Boštjan G„ Kernel G., Kerševan B. P., Križnic E„ Podobnik T„ Stanič S., Zavrtanik D.: Precision electro weak measurements on the Z resonance. Physics Reports 2006 - vol. 427, str. 257-454.
Abdailah J., Bračko M„ Golob B., Kernel G., Kerševan B, P., Podobnik T., Zavrtanik D,: Study of leading hadrons in gluon and quark fragmentation. Physics Letters. Section B 2006 vol. 643, str, 147-157.
Abdailah J., Bračko M., Golob B„ Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Determination of heavy quark non-perturbative parameters from spectral moments in semileptonic B decays. The European Physical Journal C 2006, vol. 45, str. 35-59,
Abdailah J.> Bračko M., Golob B., Kernel G., Kerševan B. P., Podobnik T., Zavrtanik D.: Search for q^ in two-photon collisions at LEP II with the DELPHI detector. Physics Letters. Section B 2006, vol. 634, str, 340-346.
Matjaž Kmecl
RAZPRAVE
Kmecl M,: Spremna študija. V: Josip Jurčič, Deseti brat, Intelego, Ljubljana 2006, str. 227-236.
Kmecl M.: Spremna študija. V: Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni, Intelego, Ljubljana 2006, str. 105-113.
Kmecl M.: Kette na svetli strani Moderne. SR 2006, str. 321-326.
Kmecl M,: Ivan Tavčar in Visoška kronika. V: Esej na maturi, MK, Ljubljana 2006, str. 37-47.
Kmecl M.: O nenavadnosti literarne zgodovinarke Mar je Boršnik. V: Razprave XIX, SAZU, Razred zafilološke in literarne vede, 2006, str. 57-61
Marjan Kordaš
KNJIGA
Runovc F, Podnar T., Kordaš M.: Electronic Analog Circuitry for Physiological Studies. University of Ljubljana, Faculty of Medicine, Ljubljana, 2006,97 str.
Janko Kos
RAZPRAVE FN ŠTUDIJE
KosJ.: Fdvard Kocbek, politika in Cerkev. Razprave - Dissertationes XVIII. SAZU Ljubljana 2005, str. 29-43.
Kos J.: Old and new models of literary history. V: Darko Dol i na r. Marko |uvan (Eds.). Writing Literary History. Selected perspective from Central Europe. Peter Lang, Frankfurt am Main etc. 2006, str. 47-56.
Kos j.: Evangelij v pogovoru s slovensko kulturo. V; Zbornik Evangelij v pogovoru s slovensko kulturo, slovenski pastoralni svet, Maribor 2006, str. 5-14.
Kos f.: Gogolj, Melville in Fran Erjavec. Slavistična revija, Ietn. 54, 2006, št. 3, str. 303-312.
Kos J.: Anton Aškerc kot potopi sec. V: Anton Aškerc, Med Turki in Rusi. Celjska Mohorjeva družba, Celje 2006, str, 9-21.
ČLANKI IM ESEJI
Kos J.: Linhartovo leto. Demokracija, XI (3): 11 (2006).
Kos J.: Dan kulture. Demokracija, XI (8): 11 (2006).
Kos L: Programski svet. Demokracija, XI (14): 11 (2006).
Kos ].: Nove univerze. Demokracija, XI (21); 11 (2006).
Kos J,: Zgodovina na prepihu. Demokracija, XI (28): 11 (2006).
Kos J.: Islam in ateizem. Demokracija, XI (34): 11 (2006).
Kos J,: Šolska reforma. Demokracija, XI (44); 11 (2006).
Kos f: Bolonjske dileme. Demokracija, XI (48): 11 (2006).
predavan|a in referati
Kos f: Baudelaire. Predavanje v društvu philologos, Ljubljana, 13. junij 2006,
Kos [.: Hribovškova poezija včeraj in danes. Predavanje v Slovenski matici, Ljub ljana, 22. marec 2006,
Kos J.: Zgodnja Linhartova dela, Linhartova komediografija, Linhart zgodovinar. Literarni večeri na Radiu Slovenija, Ljubljana, 30. november, 7. december, 14. december 2006.
Kos f.: Spremembe v srednjem šolstvu. Predavanje v Društvu katoliških pedagogov, Kranj, 20, december 2006,
Kos).: [Jčiiifci razsvetljenstva na slovensko kulturo. Predavanje v Slovenski matici, Ljubljana, 15. november 2006.
Kos [,; Zgodnja dela Antona Tomaža Linharta. Predavanje na SAZU, Ljubljana, 5. december 2006.
iN TER V [TJ
Kos J.: Anton Tomaž Linhari. Pogovor na Radiu Slovenija, program Ars, 11. december 2006.
Kajetan Kovič
KNJIGE, ANTOLOGIJE IN PREVODI
Kovic K.: Sičif sence zarje, (Razprave in eseji 57). Slovenska matica, Ljubljana 2006.
Paul Eluard, V srcu moje ljubezni. Izbral in prevedel Kajetan Kovic. (Nova lirika 1), Mladinska knjiga Ljubljana 2006,
Kovic K.: Zlate ure. (Sedmerica velikih). Otroške pesmi. Prešernova družba, Ljubljana 2006.
KoviC K.: Zgodnje zgodbe. (Druga, dopolnjena izdaja), DZS, Ljubljana 2006.
Kovic K,: U jantaru vremena. Antologija slovenske poezije 1950-2000. Kajetan Kovic: Vat raw da (Ogenj vod a), Mirisi (Vonji), Glas, Ljeto (Poletje), Mori pere, Žalost, Smrtpjesnika (Smrt pesnikov). Hrvaški prevod Josip Osti. Str. 153-63. IK Tugra, Sarajevo 2006.
Kovic K.: Kepzelet tandr ur. Madžarski prevod (romana Profesor domišljije) Orso-lya Gallos. Alexandra kiado, Pecs 2006.
Kovic K,: Ilma Rakusa, Črta čez vse. Pesmi, Nagrada Vilenica 2005. Prevedel Kajetan Kovic, Cankarjeva zaloiha, Ljubljana 2006,
Kovic K.: Nevihta sladkih rož. Antologija slovenske poezije 20. stoletja. Kajetan Kovic: Bela pravljica, Zidam, Zelena pesem, Podoba dečka, Adam in Eva, južni otok, Poletje. Str.235-243. Študentska založba, Ljubljana 2006,
Kovic K.: Poletje v zgodbi V. [Knjiga kratkih zgodbi. Kajetan Kovič: Pravila igre. Str.4-20. Cankarjeva založba, Ljubljana 2006.
Kovič K.: Rainer Maria Rilke: Pisma mlademu pesniku/ Pisma mladi ženski. Prevedel in spremno besedo (Dva pisemska dvogovora) napisal Kajetan Kovič. Študentska založba, Ljubljana 2006.
DRUGE OBIAVE
Kovič K-: Nebo za lastovke (Nad njim nebo, Delavnica, Usoda, Cvetovi, Vlaki, Carpe diem). Pesmi. Nova revija, letnik XXV, št, 293-294, str. 21-27, Ljubljana, september-oktober 2006.
Kovič K.: Epitaf za škorca. Prevod Mozartove pesmi. V brošuri Wolfgang Amadeus Mozart: Epitaf za čvorka. Str. 13. art print, Banja Luka 2006.
Kovič K,: Velik pesnik in zvest prijatelj, V knjigi Niko Grafenauer: pesniku ob prazniku. Str. 35-7. Študentska založba, Ljubljana 2006,
Rilkejev esej o Rodinu. V knjigi Rainer Maria Rilke: Auguste Rodin. Str, 97-103, Študentska založba, Ljubljana 2006,
Alojz Kralj
EKSPERTNO MNENJE
Kralj A. (chair), Ackermann G., Jensen H, P., McQuillan D. (secretary): Technical University of K a sice Evaluation Report. EUA-European University Ajsocuiti-oh, Brussels, June 2006, str. 24.
Andrej Kranjc
ZNANSTVENA ČLANKA
Kranjc A.: Baltazar Hacquet (1739/40-1815), the pioneer of karst geomorpholo-gists Baltazar Hacquet (1739/40-1815), pionir v geomorfologiji krasa, Acta CarsoL 2006, 35, 2, str. 163-168.
Kranjc A.: Some Large Dolines in the Llinaric Karst. Carsologica Sinica., 2006, 25,
SuppL, str. 67-70, |v kitajščini]. strokovni članek
Kranjc A.: Tilnkeng - nov strokovni izraz za veliko udomo vrtačo: Kitajska je država z največ krasa na svetu. Kras, februar 2006, št. 73, str. 40-41.
Kranjc A.: Kras in raziskovanje njegovega podzemlja. Kras, december 2006, št. 78, str. 44-48.
OBJ AVLI EN I ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Kranjc A.: Seasonal karst Lake Cerknica (Slovenia) - 2000 years of Man Versus Nature, V; Limestone coast 2004, Proceedings.abstracts and submitted papers. [Naracoorte: s. n„ 2006], str. 39-46.
Kranjc A.: Vpliv fosipa Rog lie a na krasoslovje v Sloveniji, V: Academician losip Rtiglič and his work (International Scientists meeting), [Makarska 19:h-22nii April 2006], str. 113-121.
samostojni strokovni sestavek ai.i poglavjitf monografski publikaciji
Ravbar N., Kranjc A,: Učilnica o podzemeljskih kraških procesih in pojavih v naravi, V: Viršek D. (urednik). Županova jama; čudežni swf brez sonca: izdano oii 80-letniči odkritja. Grosuplje: Županova jama - turistično in okoljsko društvo, 2006, str. 29-38.
UREDNIŠTVO
Acta carsologica 35/1: 2006. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2006. 171 str. llustr, 27,5 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)
Acta carsologica 35/2: 2006. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2006. 174 str. HustT. 27,5 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)
BIBLIOGRAFIJA
Kranjc A.: Annotated Bibliography of Karst Publications. No, 14. International Geographical Union - Karst Commission - Association of the Geographical Societies of Slovenia. Ljubljana 2006. 78 str, 24 cm.- (Acta carsologica 35/1: 2006. Sup plemen tu m; VI) (Sozaložnik ZRC SAZU)
Jože Krašovec
ZNANSTVENE RAZPRAVE IN ČLANKI
Krasote J.: Individual Freedom and Human Development in the Bible and in Jewish-Christian Tradition. V: Binder D, A„ Lüdicke K., H. Paarhammer (uredniki). Kirche in einer säkularisierten Gesellschaft. Innsbruck - Wien - Bozen, Studien Verlag, 2006, str 211-228.
Krašovec J.: Poenotenje temeljnih vrednot kot podlaga za iskanje univerzalne odličnosti. V: Uveljavljanje mednarodne odličnosti: lux ex Oriente et accidente. Novo mesto: Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, 2006, str 4970,
rf.cenz1ia
Krašovec f., Avsemk Nabergoi L: Ljubezen in krivda Ivana Cankarja, Kultura, Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Sofija, 2005. V: Bogoslovska smotra, 2006, god. 76, br. 2, str. 495-504.
predgovor
Krašovec J.: Spremna beseda. V: Kumramki rokopisi, (Študijska zbirka, 5). Ljubljana; Svetopisemska družba Slovenije, 2006, str. 9-22.
strokovni članki in poročila
Krašovec J,: Z besedo svoje moči nosi vse: (Heb 1,3). Tretji dan 13(4), november-december 2006, str. 6-10.
Krašovec ),: Mednarodno srečanje biblicistov v Singapurju. Bogoslovni vestnih, 2006, letn. 66, št. 1. 169-172 (2006).
Krašovec J.: Poročilo o plenarnem sestanku Stalnega odbora Evropske znanstvene fundacije (EZF) za humanistiko na Izraelski akademiji znanosti in humani-stike, Jeruzalem, 4. in 5, maja 2006. Bogoslovni vestmk, 2006, letn. 66, št. 2, str. 321-322.
UREDNIŠTVO
Spletne strani o pripravi svetovnega kongresa akademskega združenja International Organization for the Study of the Old Testament (IOSOT): www,iosot2-007. s i J. Krašovec je od 2004 dalje predsednik IOSOT in predsednik organizacijskega odbora za 19. kongres IOSOT, ki bo potekal v Ljubljani od 12. do 20. julija 2007.
Matthäus-Evangelium (1555). Paulus, Römerbrief (1560). Paulus-Briefe (1561, 1567), Psalter (1566). Neues Testament (1581-1582. Pentateuch (1578). Proverb ia (1580). Biblia Slavic a, Ser. 4, Südslavische Bibeln, Bd. 3. Ferdinand Schoningh, Paderborn: 1042 strani (2006). Sourednika Majda Merše in Hans Rothe.
Ivan Kreft
ZNANSTVENI ČLANKI
Kreft L, Fabjan N., Yasumoto K.: Rutin content in buckwheat (Fagopyrum escu-
lentum Moench) food materials and products. Food Chem., 2006, vol. 98, str. 508-512.
Ikeda S-, Yamashita Y., Tomura K., Kreft I.: Nutritional comparison in min era! characteristics between buckwheat and cereals. Fagopyrum, 2006, vol. 23, str. 61-65.
Smrkolj P., Stibilj V., Kreft 1„ Germ M: Selenium species in buckwheat cultivated with foliar addition of Se(VI) and various levels of UV-ft radiation, Food Chem., 2006, vol. 96, str. 675-681.
Smrkolj P., Germ M.. Kreft I., Stibilj V.: Respiratory potential and Se compounds in pea (Pisum sativum L.) plants grown from S e-enriched seeds. J, Exp. Bo t., 2006, vol. 58, str. 1-6. Objava v knjigi
Kreft L, Germ M., Vombergar B.: Vpliv sončnega UV-B sevanja na rastline in kakovost pridelkov. V: Tajnsek A. (urednik). Novi izzivi v poljedelstvu, 2006, Ljubljana: Slovensko agronomsko društvo, 2006, str, 260-264.
Uroš Krek
POMEMBNEJŠE izvedbe skladb
Krek U.: Sarabanda za Natašo za klarinet in klavir. Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir, Berlin, februar 2006.
Krek U.: Desiderium exulis za mešani zbor. Komorni zbor Megaron, zborovodja Damijan Močnik na 8, mednarodnem tekmovanju, Maribor, april 2006.
Krek U.: Episodi concertanti za pihalni kvintet, Pihalni kvintet Ariart, Ljubljana, 4. maj 2006.
Krek U,: Vora bije za mešani komorni zbor. Ljubljanski madrigalisti, zborovodja Andreja Martinjak, Ljubljana, 13. maj 2006.
Krek U.: Mala suit a za godala. Celjski godalm orkester, dirigent Ne na d First, Celje 29. maj 2006.
Krek D.: Sonatina za klarinet in klavir. Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir, Celje 13. junij 2006, Ljubljana 4. avgust 2006, v okviru Ljubljanskega festivala 4. avgust 2006, Edinburg, 8. avgust 2006, Castel Leod na Škotskem, 11. avgust 2006.
Krek U.: Se že svita bo den za mošti zbor. Moški pevski zbor Triglav Lesce, Lesce 10. junij 2006, Radovljica, 17. junij 2006, Bled 23. in 24. junij 2006.
Krek U.: Koncert za rog in godala. Da m ski komorni orkester, Andrej Žust - rog, dirigentka Živa Ploh Peršuh, Ljubljana, 23, junij 2006.
Krek IJ,: Cant us gra t ias ageritis za sopran, trobento in orgle. Trio Baroco forte, Te j a Saksida ■ sopran, Stanko Arnold - trobenta, Maks Strmičnik - orgle, Ljubljana 19. oktober 2006, na mednarodnem festivalu sodobne glasbe u niču m 2006.
Krek U.: D ječ je oči bes. Ciril Zlobec prevod, Slavko Mihalič za mešani zbor, Zbor AVE, dirigent Andraž Hauptman, 17. junij 2006, Trst 6. julij 2006, na Niških zborovskih svečanosti, 9. september 2006, na zborovskem tekmovanju v Helsinkih, 12, november 2006, Ljubljana, letni koncert zbora,
Krek U,: Sijaj mi sortčece za moški zbor. Zbor AVE, dirigent Andra Hauptman, Ljubljana, 12, november 2006,
OBJAVA NOT
Krek U.: Aj, zelena je vsa gora za mladinski zbor. Objavljeno v zbirki F. u ropa Can-tat pri založbi Carus, Stuttgart.
zvocni zapisi
Krek U.: Sarabanda za Natašo za klarinet m klavir. Sonatina za klarinet in klavir. Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir, CD - samozaložba, SAZAS C1KCD001.
Krek U.: Aj, zelena je vsa gora. Cerkveni ženski pevski zbor Andreja Vavkna, Cer kije na Gorenjskem, zborovodja Damijan ¿Močnik, založba Carus, Stuttgart, CD 2.501/99,
Stanko Kruti
projekti
Kristi S.: Prenova pogorele stanovanjske hiše Pajs. Celje 2006.
IZVEDENO DELO
K r isti S.: Svet v ognju. Postavitev skulpture Med log, Celje 2006.
Lojze Lebič
NOVA DF.l.A
Lebič L.: Zgodbe / Fables- kantata za solista zbor in orkester. Prva izvedba 22. februar 2006. Barbara Jernejčič - mezzosopran, Marko Fink basbariton, APZ Tone Tomšič, dirigentka Urša Lah, Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent Marko Munih, Gallusova dvorana CD, 2006,
Lebič L.: Iz veka vekov - glasbeno scenski projekt. Avtorica projekta Karmina Šilec, režiser Jernej Lorenci. Zbor Opere in baleta SNG Maribor, Zbor Carmina Slovenica, Balet opere in balet SNG Maribor, solisti in instrumenta!isti. Dirigentka Karmma Silec. Premiera 24. marec 2006 ter ponovitve.
pomembnejše izvedbe
Lebič L.: Chalumeau za klarinet solo. Artur Pachlewski - klarinet. XII. mednarodni festival Laboratorium Mu?,yki Wspolcznesnej Warszawa, Varšava, Poljska, 14. januar 2006.
Lebič L.: Impromptus 1-IVza klavir. Nina Prešiček - klavir. Mala dvorana Slovenske filharmonije, 16. februar 2006.
Lebič L.: Okus po času, ki beži - za orgle. Tomaž Sevšek, Velika dvorana Slovenske filharmonije, 18, maj 2006.
Lebič L.: Invokacija - invocatia za alt Siifci£?/on in klavir. Rok Volk - saksofon, Ana Šinkovec • klavir. 14. World Saxaphone Congres, Cankarjev dom, Ljubljana, 7. julij 2006.
Lebič L.: invokacija - Invocatia za klarinet in klavir. Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir. Narodni dom, Celje, 13, junij 2006.
Lebič L,; Rej za harmoniko. Klemen Leben - harmonika. Musicklub i m Konzerthaus, Berlin, 12. september 2006.
Lebič L,: Hlud tempus za trobento in orgle, Stanko Arnold - trobenta, Maks Strmč-nik - orgle. Mednarodni festival sodobne glasbe Unicum. Frančiškanska cerkev v Ljubljani, 19, oktober 2006,
I.ebič L.: Tri obdelave koroških ljudskih (Pesem od zarj, Zmeraj moram bondrati, Visoki rej), APZTone Tomšič, dirigentka Urša Lah, Union ska dvorana, Ljubljana, 12. december 2006.
NATIS!
Lebič L.: Luba vigred se rodi, Ta drumlca je zvomlana. Priredbi koroških ljudskih za mešani zbor. V zbirki Čej so tiste stezice, Krščanska kulturna zveza Celovec - Ljubljana 2006, str. 60-128.
BESEDILA (izliOk)
Lebič L.: Slovensko v slovenski glasbi. L Konferenca slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije. Nova Gorica - Gorica, 13.-15. september 2006. Zbornik str. 39-43.
Lebič L.: Besedila in komentarji zbrani v knjigi Strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost pri predsedstvu Vlade Republike Slovenije 2006,
Lebič L.: Vzgoja za umetnost, Deveti Sušni kov i dnevi, Prevalje, 17. november 2006.
Janez Leveč
znanstveni članki
Kušar Henrik, Hočevar S„ Levee J.: Kinetics of the water-gas shift reaction over nanostructuredcopper-ceria catalysts. Appl. Catal, B Environ., 2006, vol. 63, str. 194-200.
Vospernik M., Pintar A„ Levee J.: Application of a catalytic membrane reactor to catalytic wet air oxidation of formic acid. Chem. Eng. Process., 2006, vol. 45, no. 5, str. 404-414.
Zevnik L., Babic Matjaž, Levee J.: Ultrasound speed and absorption study in near-critical CC2: a sensor for high-pressure application.}. Supercrit. Fluids., 2006, vol, 36, no. 3, str. 245-253.
Jože Maček
kniigl
Maček, f.: Olimje 1782-1805. Prispevek k zgodovini razpusta pavlinskega samo-
stana, ustanovitvi župnije, osvobajanju kmetov od tlake in zgodovini verskos-kladnega posestva. Izdala Občina Podčetrtek 2006,80 str.
Maček I,: Kranjski verski sklad. Organizacijski, gospodarski in premoženjskopravni posegi državnih organov in Kranjskega verskega sklada v cerkvene strukture na Kranjskem in v Avstrijski Istri od 1782-1S09. Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2006,446 str.
drugo
Recenzije in prikazi 3 fitomedicinskih knjig v Acia agriculturas Slovenica 87,2006, 1-2, str, 503, 505-507 in dveh zgodovinskih knjig v Zgodovinskem časopisu 60, 2006, 1-2, str. 238 in 248-251.
Milko Matičetov
Matičetov M.: Contributi alio studio del tema narrativo »Corsa per il confine«. Erreffe / La ricerca folklórica ! Rivista semestrate, n. 53, aprile 2006. str, 81 - 97.
Matičetov M.: Zbirka 25 pirhov s Tarčmuna v Benečiji 1906: Trinkovo darilo slovenskemu muzeju v Ljubljani ! 25 uova pasquali di Tercimonte donate nel 1906 al museo sloveno di Ljubljana. V: Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in dialogov med kulturami / Promotore della co-noscenza e del dialogo tra culture. Čedad / Cividale 2006,411 - 419.
fane z Matičič
NAPISANA GLASBENA DELA
Matičič J,: Sonata st. 4 Chorals (Chorals - Soave - Exalta ) za klavir štiri ročno
zvočni zapisi
Matičič J-: Repliques za altovski saksofon in klavir. Kvartet Memory za kvartet saksofonov CD Saksofonija, £d. DSS N° 200 550.
IZVEDENA GLASBENA DELA
Matičič J.: Repliques za altovski saksofon in klavir. Betka Bizjak Kotnik (alt. saksofon), Milan ka Črešnik - klavir. Krstna izvedba 6, julij 2006.
Matičič J : Kvartet Memory. Zagrebški kvartet saksofonov Svetovni Kongres saksofonov, Cankarjev Dom, Ljubljana, 7. julij 2006.
Matičič J.: Canto rapsodico za klarinet in klavir. Dušan Sodja - klarinet, Tatjana Kaučič - klavir. Festival Ljubljana. Krstna izvedba 4. avgust 2006.
Matičič J.: Simfonija št. 1. Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent En Shao, Gallusova dvorana CD, Ljubljana, 28, september 2006.
Matičič L: Suita za godalni orkester. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Mikhail Agrest, 9./10, 11, 2006. Gallusova dvorana CD, Agrest 9,-10. november 2006.
Matičič J.: Tri skladbe (Preludij, Aria, Nokturno) za violino in klavir, Vondji - Kim violina, Matičič J. - klavir,
Matičič J.: Sonata št. i. Mil an ka Črešnik - klavir.
MatiČIČ ].: Sonata št. 4 za klavir štiri-ročno Tatjana Kaučič, J. Matičič. Krstna izvedba.
Matičič J.: Ca tito rapsodico za klarinet i/i klavir (Dušan Sodja, Tatjana Kaučič).
Matičič J.: Repliques (Canto ant ico, Frenetico. Bet ka Bizjak Kotnik - alt saksofon, Milanka Grešnik - klavir,
Matičič J.: Kvarfef Memory za 4 saksofone. Zagrebški kvaTtet saksofonov.
Matičič J.: Utripi za klavir. Marina Horak.
Matičič [.: Prolog za JO trobil. Člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dirigent Uroš Lajovic,
Matičič ).: Exstasis. Elektro-akustično delo.
Matičič ) : Kosmofonija za klavir in magnetofonski trak.J, Matičič - klavir. Jubilejni kocert, RTV Slovenija, Studio 14, 21. november 2006.
Zdravko Mlinar
ZNANSTVENI ČLANKI
Mlinar Z,: Lokalne posebnosti in avtonomija akterjev v kontekstu globalizacije. Socio!, sela, 2006, god. 44, br. 171(1), str. 60-69.
Mlinar Z,: Slovenski jezik in jezikovna politika kot družboslovni izziv: kontekst, udeleženci in vrednote: spoznavni in akcijski vidiki. Teor. praksa, 2006, vol, 43, št. 5/6, str. 631-657.
Mlinar Z.: Videonadzor in varnost v mestnih prostorih: kritična ocena dosedanjih izkušenj. Uporab, inform. (Ljublana), julij/avgust/september 2006, letn. 14, št. 3, str. 154-163
Mlinar Z,: Štirideset let nica Slovenskega sociološkega društva: v spopadanju z logiko izključevanja. Druzbosl. razpr, april 2006, letn, 22, št. 51, str. 7-31.
PREGLEDNI ZNANSTVENI ČLANEK
Mlinar Z.: Ali se sociologija razblinja in/ali krepi?. Družbosl. razpr., september 2006, letn. 22, št. 52, str. 7-27,
STROKOVNI ČLANEK
Mlinar Z., Kavčič M,: Gleda te vse ostrejše oko: kaj dobivamo in kaj izgubljamo z video nadzorom?. Primorske nov. (1963), 14. april 2006. leto 60, št. 87, str. 87,
objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci
Mlinar Z.: Videonadzor v mestnih prostorih: ocena dosedanjih izkušenj. V: Nova kovic A. (urednik), Dnevi slovenske informatike 2006, Portorož, 19.-21. april. V partnerstvu z informatiko do poslovne odličnosti: zbornik posvetovanja. Ljubljana: Slovensko društvo Informatika. 2006, str. 102,
RECENZIJA. PRIKAZ KNUGE, KRITIKA
Mlinar Z.: Ulrike Schuerkens, ed„ Global forces and local life-worlds: social transformations, SAG F. studies in International Sociology 51. Tousand Oaks, CA: Sage, 2004, 256 str„ int. social, 2005, vol. 21, issue 3, str. 427-431.
INTERVJU
Mlinar Z.: Inovativno povezovanje kulture in ekonomije: intervju. ,Vfanag. +, oktober 2006, št. 4, str. 36-39.
DRUGA IZVEDENA DELA
Mlinar Z.: Akteri i strukture u fizičkom i virtitalnom prostoru: prispevek na okrogli mizi »Mreža naselja u umreženom društvu: društvene i prostorne promjene u nekim tranzicijskim zemaljoma«, org. Institut za društvena istraživanja u Zagrebu, 2. junij 2006. Zagreb, 2006.
uredništvo
International journal ofsociology and social policy. Mlinar, Zdravko (i lan uredniškega sveta 1981-). Hull: Barmarick Publications.
Regional contact. Mlinar, Zdravko (član uredniškega sveta 1987-). Kobenhavn: The Foundation for International Understanding; Maribor: European Centre for Ethnic. Regional and Sociological Studies, 1987-.
Sociologija sela. Mlinar, Zdravko (član uredniškega sveta 1963 ). Zagreb: Institut za društvena istra šivanja Sveučilišta u Zagrebu, 1963-.
Space & polity. Mlinar, Zdravko (član uredniškega sveta 1997 ). Abingdon, Oxfordshire: Car fax.
Teorija in praksa. Mlinar, Zdravko (član uredniškega odbora 1970-, predsednik uredniškega sveta 1995-). Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani, 1964-.
Žirovski občasnih. Mlinar, Zdravko (predsednik uredniškega sveta 1980 ). Ziri: DPD Svoboda Ziri, Literarna sekcija: Krajevna skupnost Ziri, 1980-.
Joie Mlinarič
kn|k;a
Mlinarič J,: Gradivo za zgodovino Maribora. Zv. 31. Mariborska župnija sv, Janeza Krstnika. Krstna knjiga 1734-1744. VI. Pokrajinski arhiv, Maribor 2006. 1 mapa, 189 str.
Dušan Moravec
uredništvo
Moravec D,: Ludvik Mrzel, Zbrano delo. Prva knjiga. Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, 219. Založba Litera, Maribor 2006, 898 str. Uredil in opombe napisal Dušan Moravec (str. 805-887).
članek
Moravec D,: Skoraj dvojčici. Na mladem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. (Ob osemdesetletnici Slavke Glavinove in Judite Hahnove). Gledališki list MG L 2006-07, št. I, str. 132-135.
Marko Marijan Mušič
FtiOjtKTI
Mušič M.: Dom upokojencev Idrija, arhitektonsko urbanistični natečaj »UDI«, Idrija, januar 2006, (06/1,XIII), januar 2006.
Mušič M.: Svetišče sv. janeža Krstnika, Pod milačje, BIH, Zunanja ureditev svetišča, idejni projekt, (06/2, Ia), januar 2006.
Mušič M.: Sova cerkev in Župnijski dvor. Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje. BIH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve arhitektonski projekt kot podloga za gradbene konstrukcije (06/3,1,11), januar in februar 2006.
Mušič M,: Pokopališče Šentjur, idejna zasnova ureditve in razširitve pokopališču (06/4, Ia), februar in marec 2006.
Mušič M.: Center starejših, Trnovo, arhitektonsko urbanistični natečaj (06/5, Kil t), marec 2006.
Mušič M.l Nova cerkev rojstva BDM, Kotor Varaš, BIH, sanacija in ureditev vbodnega portala, idejni projekt, (06/6, XI), april 2006.
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, projekt za izvedbo III. Cerkev, (06/ 7, II - PZ1/ III, glavna ladja), april 2006.
Mušič M.: Novo cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv, Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve, sanacija izkopa ter severna in vzhodna fasada cerkve (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), projekt za izvedbo, (06/ 8, II, mapa 3), april in maj 2006.
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. janeža Krstnika, Podmilačje, BIH, sprememba izvedbenega projekta vhodnega portala s stopniščem (prilagoditev dejanskemu stanju), projekt za izvedbo / IIL Cerkev (06/ 8a, II, mapa 5), maj 2006.
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv, Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve, sanacija izkopa (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), projekt za izvedbo, (06/ 9, II), maj, junij 2006.
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv, Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve, sanacija izkopa župnijskega dvora ter zahodne fasade cerkve, spodnji del do kote +6,90 (prilagoditev dejanskemu stanju pečine), projekt za izvedbo, (06/ 10, II, mapa 6), september 2006.
Mušič M,: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. janeža Krstnika, Podmilačje, BIH, arhitekturni projekt osvetlitve prostorov v zaledju župnijskega dvora, (06/ lOa, X, mapa 11), september 2006,
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, sprememba izvedbenega projekta ozadja cerkve, sanacija izkopa župnijskega dvora ter zahodne fasade cerkve, gornji del nad koto +6,90 (prila-
goditev dejanskemu stanju pečine), projekt za izvedbo, (06/11, II, mapa 12), september 2006-
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv. janeža Krstnika, Podmilač-je, BIH, sprememba izvedbenega projekta, sanacija izkopa župnijskega dvora južni del (od osi 9/10 do 6/7), (06/ 13, II, mapa 9), avgust, september 2006.
Mušič M.; Knjižnica Mirana jarca, Novo mesto, spremembe in uskladitve izvedbenega projekta notranje prostorske ureditve z obstoječim stanjem ter zahtevami nosilcev programov, (06/14, XI), september 2006,
Mušič M.: Nova cerkev rojstva BDM, Kotor Varoš, BIH, oprema prezbiterija, idejna zasnova in izvedbeni projekt (06/18, III), september, oktober 2006.
Mušič M.: Nova cerkev rojstva BDM, Kotor Varoš, BIH, sanacija zidov glavne ladje, bočnih oltarjev in fasadnih zidov galerije, idejna zasnova in izvedbeni projekt (06/19,111), september, oktober 2006,
Mušič M.: Novi! cerkev rojstva BDM, Kotor Varoš, BIH, spremembe in uskladitve izvedbenega projekta vgrajenih elementov opreme (06/20, III), oktober 2006-
Mušič M.: Nova cerkev rojstva BDM, Kotor Varoš, BIH, sanacija fasad cerkve, idejna zasnova in izvedbeni projekt (06/21,111), oktober, november 2006.
Mušič M.: Knjižnica Mirana jarca, Novo mesto, spremembe in uskladitve izvedbenega projekta/ spomniš ko varstveni pogoji (06/23,1, II), september 2006.
Mušič M.: Trg sv. Jurija Šentjur, spremembe in uskladitve izvedbenega projekta, idejna zasnova in izvedbeni projekt tlakovanja trga, (06/ 24, XI), september, oktober 2006.
Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, spremembe in uskladitve izvedbenega projekta lesenih stenskih oblog ter lesenih stropov, objekt št.28, idejna zasnova in izvedbeni projekt (06/25,111, Mapa 1, nivo 0, Mapa 2, nivo +1, Mapa 3, nivo -1), maj, junij, julij in september 2006.
Mušič M,: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, spremembe in uskladitve izvedbenega projekta kamnoseških del, objekt št. 28, idejna zasnova in izvedbeni projekt (06/25a,IlI, Mapa 4), september, oktober 2006.
Mušič M.: Slomškov trg, Ponikva, idejna zasnova trga in ožjega območja trga (06/26, Ia), avgust, september 2006.
Mušič M.: Nova cerkev Dravlje, orgle, idejni osnutek (06/27,1a), december 2006.
Mušič M.: Nova cerkev rojstva BDM, Kotor Varoš, BIH, sanacija konstrukcije in oblikovanje stropa glavne ladje, zidov glavne ladje in galerije, idejna zasnova in izvedbeni projekt (06/28,11), september, oktober 2006.
Mušič M.: OHK, Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete, vključitev v stavbo NUK fP (NUK 2/UKL), programsko idejni projekt, uskladitev z nosilci programov, projektno stanje 7. april 2006, (06/31, Ia).
Mušič M.: OHK, Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete, vključitev v stavbo NUK fP (NUK 2/UKL), programsko idejni projekt, uskladitev z nosilci programov, projektno stanje 30. november 2006, (06/32,1a).
Mušič M-; OH K, Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete, vključitev v stavbo NUK JP (NUK 2/UKL), programsko idejni projekt, uskladitev z nosilci programov, projektno stanje 8. december 2006, (06/33, la).
Mušič M.: OH K, Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete, vključitev v stavbo NUK j P [NUK 2/UKL}, programsko idejni projekt, uskladitev z nosilci programov, projektno stanje 15. december 2006, (06/34, laj.
Mušič M.: OH K, Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete, vključitev v stavbo NUK [P (NUK 2/UKL), programsko idejni projekt, uskladitev i nosilci programov, končni, v vsem usklajeni projekt, 28. december 2006, (06/35, la).
Muiič M,: iVLrK j P (NUK 2/UKL), L faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 1 (z vključitvijo južnega dela parcele št. 304), programsko idejni projekt, 19. junij 2006, (06/36, la).
Mušič M.: NUK }P (NUK 2/UKL), L faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 2 (brez parcele št. 304), programsko idejni projekt, 19. avgust 2006, (06/37, la).
Mušič M.: NUK }P (NUK 2/UKL), 1. faza kot samostojna funkcionalna celota, varianta 3 (brez parcele št, 304 in z ohranitvijo insule XXVII ter njeno pre-zentacijo in situ v notranjem vrtu/Iapidariju), programsko idejni projekt, september 2006, (06/38, la).
Mušič M.: (Oznake v oklepajih, ki so navedene ob projektih, so kode v arhivu projektov Ateljeja Marko Mušič, Ljubljana),
REALIZACIJE
Mušič M.: Kripta štirih evangelistov. Svetišče sv, Janeza Kotnika, Podmilačje, BIH.
Mušič M.: Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto, objekt št.28, gradbeno izvedeno, notranja prostorska ureditev v izvajanju,
Mušič M.: Nova cerkev in župnijski dvor, Svetišče sv, Janeza Krstnika, Podmilačje, BIH, ozadje cerkve in župnijskega dvora, sanacija izkopa pečine in spremljajoči programi, zahodni, severni in vzhodni del, v izvajanju.
Mušič M.: Trg sv.jurija, Šentjur, v izvajanju.
intervjuji, razgovori in predstavitve
Park spomina Teharje, intervju z arhitektom Markom Mušičem, Tjaša Kaluža, diplomsko delo Etika svetosti življenja, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, str. 75 do 85.
Predstavitev 1. faze NUK JP (NUK 2/UKL) kot samostojne funkcionalne celote, Gradbeni odbor, MVZT, 4. julij 2006.
Predstavitev 1, faze NUK J P (NUK 2/UKL) kot samostojne funkcionalne celote predstavnikom medijev (ob podpisu prenosa pridobljenih zemljišč z mesta na državo), NUK, 3. oktober 2006,
Predstavitev 1. faze NUK J P (NLTK 2/UKL) kot samostojne funkcionalne celote, ljubljanskemu županu Z, Jankoviču in sodelavcem, NUK, 8. november 2006.
Predstavitev Zbornika Marjana Mušiča, SAZU, 14. december 2006.
Predstavitev knjižnicc Mirana )arca v Novem mestu (ob 60-letnici knjižnice), Galerija Krka, Novo mesto, 10. maj 2006.
Predstavitev idejnega projekta celovite zunanje ureditve Svetišča sv, Janeza Krst-nika vPodmilačju, BiH, Dvorana pastoralnega središča, Podmilačje, september 2006.
Predstavitev projekta lasa d in notranje prostorske ureditve obnove v vojni porušene cerkve v Kotor Varošu, BiH, Župnijsko središče rojstva BDM, Kotor Varoi, december 2006.
Vključitev OHK, Osrednje humanistične knjižnice v stavbo NUK 2, predstavitev predstojnikom in bibliotekarjem oddelkov za geografijo, arheologijo, zgodovino, umetnostno zgodovino in klasično filologijo Filozofske fakultete, Filozofska fakulteta, 12. april 2006.
Vključitev OHK, Osrednje humanistične knjižnice v stavbo NUK 2, predstavitev predstojnikom in bibliotekarjem oddelkov za sociologijo, filozofijo, psihologijo, pedagogiko in oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete, Filozofska fakulteta, 18, april 2006.
Vključitev OHK, Osrednje humanistične knjižnice v stavbo NUK 2, predstavitev predstojnikom in bibliotekarjem ostalih jezikoslovnih oddelkov ter oddelkoma za etnologijo in kulturno antropologijo ter muzikologojo Filozofske fakultete. Filozofska fakulteta, 8. maj 2006.
KNJIGA
Zbornik Marjana Mušiča, SAZU, december 2006, urednik Zbornika in prispevki:
-	Urednikov komentar, str. 11,12;
-	Marjan Mušič, Arhitektura za vse čase, Novo mesto in Dolenjska, predstavitev
monografije, str. 107 do 125;
-	K razstavi, str. 127 dol 29.
objave in ČLANKI povezani z delom
Do zime načrti in vsa zemljišča, denarja še ne bo. Projekt NUK počasi le napreduje. Načrti dopolnjeni, saj se bo v NUK selila tudi knjižnica filozofske fakultete. Delo, 12. maja 2006.
Država pritiska na prestolnico. Mestna občina mora do konca meseca na državo prenesti zemljišča med Slovensko, Emonsko in Zoisovo cesto, Dnevnik, 5. julij 2006, str. 3.
Po 15 letih naj bi se začela gradnja NUK 2. Novo knjižnico bodo gradili po delih, Delo, 5. julij 2006, str.3.
Neresno o NUK in drugih razvojnih projektih. Vladni razvojni projekti 2007-2023, Delo 11. september 2006.
Zelo resno o NUK. Nataša Gerkeš, odnosi z javnostmi MVZT, Delo, 13. september 2006, str. 3,
Obljube o gradnji znova neuresničene. Zemljišča za gradnjo NUK še niso urejena. Delo, 16. avgust 2006, str. 3.
Cez »tisoč let«, ko naju več ne bo? Vladni razvojni projekti 2007-2023. Po julijskem razglasu, da je NUK 2 eden središčnih projektov vlade in da je gradnja pred vrati, je v javnost pricurljala vsebina resolucije, ki gradnjo NUK 2 prestavlja v čas 2010-2023, Delo, 4. avgust 2006, str. 13.
Daleč od pravega sodelovanja. Odnos med državo in glavnim mestom. V predlogu resolucije o 33 prednostnih nacionalnih razvojnih projektih le štirje ljubljanski, Delo, 14. avgust 2006, str. 1.
Mišji korak za NUK II. NUK 11 še vedno čaka na začetek gradnje, Zurnal, 13. september 2006, str. 1 in 8.
INTERVJUJA
Intervju za Hrvaško RTV, Zagreb, 21. februar 2006.
Intervju o NUK 2, RTV Slovenija, Cankarjev dom, maj 2006.
Janez Orešnik
znanstveni članek
Orešnik J,: Slovenski trpnik z deležnikom (v naravni sklad nji). Jeziko vna predanost -Akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnici. Jesenšek M, in Zorko Z. (urednika), Slavistično društvo Maribor in SAZU. Maribor 2006. Str. 26-34.
Boris Paternu
KNJIŽNA IZDAJA
Paternu B.: Književne študije 2, Intelego SAZU -, Ljubljana 2006, 185 str.
razprave, jtldij f.. članki
Paternu B.: Notranja dilema Mar je Borštnikove. Razprave - Dissertationes, XIX, Razred zafilološke in literarne vede i A Z L/, Ljubljana 2006, str. 7-16.
Paternu B.: Kako brati »Krst pri Savici«, France Prešeren. Krst pri Savici. Balade in romance, Intelego Študentska založba, Ljubljana 2006, spremna beseda, str. 57-75.
Paternu B,: Ali smo Slovenci naveličani kulture? Sodobnost, 2006, str. 1445-1447,
Paternu B,: Kaj naj bo univerza. Šolstvo, Delo, 23, oktober 2006, str, 12.
Tone Pavček
KNJIGE
Pavček T.: Krka. Monografija, esej v slovenščini, angleščini in ruščini. Založila Krka d. d. Novo mesto, 172 str.
Pavček T.: /eseniii. Pesmi, miniaturka. Druga dopolnjena izdaja. Knjižna zadruga. 175 str.
Pavček T,: Ujedanke Obrazi naše vsdkdajnosti. Pesmi, Celjska Mohorjeva družba, 98 str.
Pavček T.: juri Muri v Afriki. Slikanica, ilustracije M elite Vovk. Ponatis prvotne izdaje. Samozaložba,
revialne, RADI|SKE, TELEVIZIJSKE. ČASOPISNE IN gledališke objave
Pavček T.: Recital poezije za Prešernovo v izvedbi gimnazijcev Ljutomera, 60 minut.
Pavček T.: Recital poezije za slovenski kulturni praznik v izvedbi ljubiteljske gledališke skupine Koper. 70 minut.
Pavček T.: Sonce in sončnice, to pa je nekaj, Gledališka uprizoritev otToške poezije. Gledališče Koper. 40 minut,
Pavček T.: Vem, o vem svoj dolg. TV oddaja o Župančiču. Sodelovanje. 55 minut.
Pavček T.; Barve v pokrajini. Esej. Otrok in knjiga, St 65.
Pavček T.: Kvartet letnih časov in slikarjev. Esej. Genius loci, Obalne galerije Piran.
Pavček T.: Beli krog. Spremna beseda k pesniški zbirki S milj a na Trobiša, Založba Spes. Ljubljana.
Pavček T.: Če ne bomo brali, nas bo pobralo, Intervju. Delo,
Pavček T.: Prešerno s Prešernom. Intervju Vzajemnost,
Pavček T,: Deset ujedank. Sodobnost, št, II -13.
Pavček T.: Humoristične pesmi, literarni nokturno, radio Slovenija, 10 minut.
Pavček T,: Obrazi naše v sakdanjosti. Zvon, št. 4.
Pavček T.: Ujedanke ali obrazi naše vsakdanjosti (deset pesmi). Rast, št. 5.
Pavček T.: Slovenija, sončna, senčna in srečna. Esej. Radio Slovenija. 50 minut.
Marijan Pavčnik
KNJIGA
Pavčnik M„ Cerar M., Novak A.: Uvod v pravoznanstvo. Učbenik in gradivo za predavanja, seminar, vaje. Ljubljana: Uradni list RS. 2006,399 str.
RAZPRAVE IN ČLANKI
Pavčnik M.: Rechtliche Grundnorm. V: Tagungsband des 9. Internationale» Recht-sinfarmatik Symposions IRIS 2006. Richard Boorberg Verlag: Stuttgart etc, 2006, str. 471-478. Daljša različica je objavljena tudi v: Slovenian Law Review, 3 (2006) 1-2, str. 83-100.
Pavčnik M.: Kelsnova čista teorija prava. V: Pravnik, 61 (2006) 1-3, str. 69-78. Ob javljeno tudi v: Nova revija, 24 (2006) 285-286, str. 248-258.
Pavčnik M,: Sodstvo, delitev oblasti in ustava. V: Podjetje in delo, 32 (2006) 6-7, str. 1513-1522. Prispevek je bil predstavljen kot referat na Dnevih slovenskih pravnikov, Portorož. 13. oktober 2006.
krajši članki in prispevki
Pavčnik M.: Hercules Lukenda in dostojanstvo sodstva (uvodnik). V: Pravna praksa, leto 25 (2006) 11, str, 3, Objavljeno tudi v Ampak, 7 (2006) 4. str. 15.
Pavčnik M.: Nevarnost zdrsa. V: Pravna praksa, 25 (2006) 31-32, str, 24. Objavljeno tudi v Ampak, 7 (2006) 11, str. 32.
Pavčnik M,: Recenziji dveh knjižnih rokopisov za mednarodno založbo Springer
(zbirka Law and Philosophy Library). referati in predavanja
Pavčnik M.: Filozof kot zakonodajalec. Referat na XII. dnevih javnega prava, Portorož, 8. junij 2006.
Pavčnik M.: The Ride of Law Argument. Referat na 6. mednarodni konferenci o argumentaciji (ISSA), Amsterdam, 29 junij 2006.
Pavčnik M.: Metodologija ustavnosodnega vrednotenja. Predavanje za strokovne sodelavce Ustavnega sodišča RS, Rihno, 21. september 2006.
urednjStvo
Pravna obzorja. Pavčnik M. (urednik 1994 - )h Cankarjeva založba in G V Založba (od vključno št. 30 dalje), Ljubljana. Leta 2006 so izšle tri knjige (št. 29, 30 in 31).
Zbornik znanstvenih razprav. Pavčnik M. (odgovorni urednik). Pravna fakulteta, Ljubljana. Leta 2006 je izšel letnik LXVI, str, 383.
Scientia/lustitia. Pavčnik M. (urednik 2003 - ). Uradni list RS, Ljubljana. Leta 2006 sta izšli dve knjigi (št. 8 in 9).
Janez Pek len i k
znanstvena Clank a
Peklenik J.: Adaptable Network Manufacturing System (ANMS), A new Paradigm for Structuring of an Innovative Industrial Production, C/RP Journal of Manufacturing Systems, 2006, vol. 35, str. 221-233.
Butala P., Vengust L, Peklenik J.: Project Orientated education in Mechatronics. The Morfology of Innovative Manufacturing Systems. Proc. of 39"' CIRP International Seminar on Manufacturing Systems, Ljubljana June 7h~ 9th 2006, str. 567-570.
INTERVJUJI
Intervju z Janezom Peklenikom. TV pika - Sadovi znanja. lavna agencija za raziskovalno dejavnost RS 19, maj 2006. intervju je vodil Tomaž Sark.
Pogovorna oddaja RTV, 14. avgust 2006 ob 21h45; Večerni gost Janez Peklenik, vodil jo je Sandi Golnik.
Pogovor z Gorenjskim glasom - Moja Gorenjska: Janez Peklenik: Smiselne so le tri kakovosti univerze, september 2006, št. 5, str. 6-9.
Akademik profesor Jane?: Peklenik, 80-lctnik, Zaslužni profesor Univerze v Lj.; Strojniški vestnik, vol. 52, no. II, Delo, 15, junij 2006.
Matija Peterlin
znanstveni članki
Costa L. J., Chen N„ Lopes A., Aguiar R. 5., Tanuri A„ Plemenitaš A., Peterlin 13. M.: Interactions between Nefand AiPl proliferate multivesicular bodies and facilitate egress of HIV-1. Retrovirology, 2006,3, str. 33.
Jabrane-Ferrat N-, Campbell M„ Esserman LJ„ Peterlin B, M.: Challenge with mammary tumor cells expressing MHC class II and B7.1 prevents the development of spontaneously arising tumors in the MMTV-neu transgenic mouse. Cancer Gene Therapy 2006, 13, str. 1002-10.
Kanazawa S., Ota $., Sekine C, Tada T-, Otsuka T., Okamoto T., Sonderstrup G., Peterlin B. M.: Aberrant expression of MHC class ii molecules in synovial joints of mice provides a new arthritis model with extra-articular manifestations similar to rheumatoid arthritis. Proc. Natl. Acad. Sci., 2006, USA 103, str. 14465-70.
Lenasi T., Peterlin B. M., Dovč P.: Distal regulation of alternative splicing by splicing enhancer in equine beta-casein intron 1. RNA, 2006. 12, str. 498-507.
Peterlin, B. M.: 2006. Nef: Out and In. Nature Immunol. 7, str. 229-30.
Peterlin, B. M. and D. H, Price, Controlling the Elongation Phase of Transcription with P-TEFh. Mol, Cell, 2006, 23, str. 297-305,
Kohoutek J., Blazek D. and Peterlin B.M.: Heximl sequesters P-TEEb from C1ITA on MHC class 11 promoters. Proc. Natl. Acad. Sci., 2006. USA 103, str. 1734954.
Drozina G., ), Kohoutek, T. Nishiva and B. M. Peterlin. Sequential modifications in CIITA isofbrni I induced by LPS stimulate MHC class II transcription and connect innate and adaptive immunity. /. Biol. Chem., 2006, 281, str. 3996370.
Contreras X., Lenasi T., Peterlin B. M.: HIV latency: present knowledge, future directions. Future Viro 1,2006, 1, str. 733-45.
Jože Pirjevcc
ZNANSTVENI ČLANEK
Pirjevec J.: Yugoslav political emigration to Australia after World Wat II. Ann, Ser, hist, social., 2006, letn. 16, St. 1, str, 1-6.
strokovni članki
Bebler A., Godeša B„ Guštin D., Kacin-Wohinz M., Mlakar B„ Nečak D., Pirjevec T„ Repe B., Troha N„ Volk S„ Bohte B„ Kosin M„ Komac M„ Sedmak M.: Dnevi spomina: Slovenija; Italija. Delo (ljubi), 11. februar 2006, letn. 48, št. 34, str. 17.
Bebler A., Godeša B,, Guštin D., Kacin-Wohinz ML, Mlakar Boris, Nečak D., Pirjevec J., Repe B., Troha N,, Volk S., Bohte B., Kosin M., Komac M., Sedmak M,: Se bo napetost stopnjevala?: Spomenica o zgodovinskem ozadju Italijan-sko-slovenskih odnosov (izvleček). Dnevnik, 11. februar 2006, letn. 56, št. 40, str. 36-37,
Bebler A., Godeša B., Guštin D., Kacin-Wohinz M, Mlakar B., Nečak D., Pirjevec J„ Repe B., Troha N-, Volk S-, Bohte B., Kosin M„ Komac M., Miran, Sedmak M.: Spomenica o zgodov inskem ozadju italijansko slovenskih odnosov. 1-12, Zaostritev sredi 19. stoletja, Rapalska meja in fašistična strahovlada na Primorskem, V obupnih razmerah nastane odporniški TIGR, Italijanska okupacija, Narodnoosvobodilni boj in osvoboditev, Pariška mirovna pogodba, Tržaški problem in Londonski memorandum, 1st t ski begunci in optanti, Normalizacija v meddržavnih odnosih, Samostojna Slovenija v evroatlant-skih integracijah. Pogled na celoto italijansko-slovenskih odnosov, Nič boljši položaj slovenske manjšine v Italiji. Primorske rtov, (1963), 13- februar 200625. februar 2006, letn. 60, št. 35-46, str. 3.
Bebler A., Godeša B., Guštin D„ Kacin-Wohinz M., Mlakar B , Nečak D. Pirjevec J., Repe B., Troha N., Volk S., Bohte B., Kosin M„ Komac M., Sedmak M.: Zgodovinsko ozadje italijansko-slovenskih odnosov; spomenica, Primorski dnevnik, 12. februar 2006, letn. 62, št. 36, str. 20-21.
Pirjevec j.: Slo vensko-i tal i j an ski odnosi 1954-2006: uvodnik, Zgod. šoli, 2006, letn. 15, št. 1/2, str. 3-6.
Pirjevec I : Pot v Osimo, Ostmsfcii meja in jugoslovansko-italijanska pogajanja in razmejitev leta 1975, založba Annales, Koper 2006, str. 15-23,
Pirjevec J.: Odlomki iz leningrajskega dnevnika, V: Nad pregradami. Prizadevanja za poglobitev stikov ned narodi in kulturami Slovenije in Ruske fe de rac i je. Bilten društva Slovenija Rusija, (ubile j na številka ob desetletnici Društva Slovenija Rusija in devetdesetletnici Ruske kapelice pod Vršičem, Društvo Slovenija Rusija, BDSR VII, 2006, str. 137-139,
poglavje v monografski publikaci! 1
Pirjevec J.: King Alexander, Ante Pavelič and Josip Broz-Tito: three experiments in totalitarianism. V: Borejsza J. W., Ziemer K„ Hulas M, (uredniki), Totalitarian and authoritarian regimes in Europe: legacies and lessons from the twentieth century. New York: Berghahn Books, 2006, str. 343-353,
polemika, diskus1jski prispevek
Pirjevec J,: E una risata vi seppellira. Emzin (Ljubi), junij 2006, letn, 16, St. 1/2, str. 135-136.
uredništvo
Pirjevec J., Klabjan Borut, Baje (t. (uredniki). Osimska meja: jugoslovansko-itali-janska pogajanja in razmejitev leta 1975, (Knjižnica Annales Majora). Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Založba Annales: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2006.
Acta Histriae. Pirjevec J. (član uredniškega odbora 2003-). Koper; Milje: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko =i Capodistria; Muggia: Societa stonca del Lito rale, 1993-.]
avtor dodatnega besedila
Kleibencetl [.: Primorci in I strani v Prekmurju: pričevanja. Koper: Fontana, 2006. 189 str, zvd.
ČLANKI
Pirjevec J,: Italijanska Slovenija. Deto> 11. marec 2006, leto 48, št. 58.
Pirjevec J.: Neapelj in zgodovina, Delo, 15. april 2006, leto 48. št. 88,
Pirjevec p Aral. Delo, 15. julij 2006, leto 48, št. 162.
Pirjevec J.: Sprava. Deh, 19. avgust 2006, leto 48, št, 191.
Pirjevec J.: Skupno poročilo o slovensko-italijanski zgodovini. Primorski dnevnik, 1. junij 2006, leto 62, št, 127, str, 2.
Blaž Rozman
KNJIGA
Rozman B„ Kos-G olja M.: Siovčfii/rii revmatologija. Klinični oddelek za revniato-logijo, Klinični center, Ljubljana 2006, 126 str.
znanstveni članki
Ambrožič A., Čučnik S„ Tomšič N„ Urbanija J., Lokar M„ Babnik B„ Rozman B„ Iglič A., Kralj-Iglič V,: interaction of giant phospholipid vesicles containing cardiolipin and cholesterol with ^-glycoprotein-1 and anti- ^-glycoprotein-1 antibodies. Autoimmunity Rev, 2006, letn. 6, št. 1, str, 10-15.
Avčin T., Rozman B.r Zdravljenje bolnikov zantifosfolipidnim sindromom (uvodnik). JAMA, 2006, letn. 14, št. 3, str. 105-107.
Božič B., Čučnik S., Kvcder T., Rozman B.: Changes in avidity and specificity of IgG during electro-os id at ion. Relevance of binding of antibodies to beta 2 G PI. Autoimmunity Rev, 2006, letn. 6, št. 1. str. 28-32.
Hočevar A., Rozman B., Praprotnik S., Lestan B. Eržen D., Petric V., Tomšič M.: Leflunomide-associated tuberculosis? Rheumatology, 2006, letn. 45, št. 2, str. 228-229.
Jeruc I„ Vizjak A., Rozman B., Ferluga D.: Immunohistochcmical Expression of Activated Caspase-3as a Marker of Apoptosis in Glomeruli of Human Lupus Nephritis. Am J Kidney Dis, 2006, letn. 48, št. 3, str. 410-418
Lukač J., Čučnik S., Kveder T., Strle F., Rozman B.: Anti- 152-glycoprotein I antibodies in Lyme borreliosis. Differences in disease stage and immunoglobulin class distribution. Current Rheumatology Rev, 2006, letn. 2, št. 4, str. 349351.
Pahor A., Hoj s R , Gorenja k M.; Rozman B.: Accelerated atherosclerosis in premenopausal female patients with rheumatoid arthritis. Rheumatology International, 2006, letn. 27, št 2, str. 119-123.
Pahor A., Hojs R., Hole 1., Ambrožič A., Čučnik S., Kveder T„ Rozman B.: Anti-phospholipid antibodies as apossible risk factor for atherosclerosis in patients with rheumatoid arthritis. Immunobiology, 2006, letn. 211, št. 9, str, 689-694.
Plešivčnik Novljan M., Rozman B., Jerše M.. Rotar Ž., Vidmar G., Kveder T., Tomšič M,: Cnmparison of th.e différent classification criteria sets for primary Sjoegrens syndrome. Scand f Rheumatol, 2006, letn. 35, št. 6, str. 463-467.
Sod in-Sem ri S., Zigon R, Cučnik S„ Kveder T., Blinc A., Tomšič M„ Rozman B.: Serum amyloid A in autoimmune thrombosis, Autoimmunity rêv, 2006, letn 6, št. 1, str, 21-27.
SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVKI V MONOGRAFIJAH
Božič B., Rozman B., Tomšič M„ Kveder T.: Acquired Myopathies. V: Laurent GJ, Shapiro SA (urednika), Encyclopedia of respirâtory medicine London; Elsevier, 2006, str. 109-113
uvodnik
Rozman B., Shoenfeld Y.: Introduction. Autoimmunity Rev, 2006, letn 6, št. 1, VII-
vm
UREDNIŠTVO
Ànnals ofRheumatic Diseuses (1F 6,93), Rozman B. (član uredniškega odbora),
Autoimmunity Rev, 2006, letn. 6, št. 1, Rozman B. (guest editor),
Veljko Rus
znanstvena sestavka v monografiji
Rus V., Toš N.: Vrednote državljanov in reforme vlade. V: Toš Ni ko (urednik). Pogledi na reforme: družboslovne refleksije na predlog reform: Slovenija 2005 2006, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2006, str. 13-21.
Rus V.: Politika konflikta in kooperacije med javnim in zasebnim sektorjem. V: Toš N. (urednik), Pogledi na reforme: družboslovne refleksije na predlog reform: Slovenija 2005-2006, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2006, str. 265-281. poljudni članek
Rus V: Vse bolj smo odgovorni in vse manj ubogljivi: razvojni stereotip in reformni ukrepi. Dnevnik 25, februar 2006, Zelena pika, letn. 56, str. 40-41.
prispevek na konferenci brez natisa
Rus V: Vpliv privatizacije na status novega srednjega sloja. Prispevek predstavljen na letnem srečanju slovenskih sociologov v Murski Soboti, 17-18 oktober 2006.
Zorko Simčič
objave
Simčič Z,: O primerjavah in brezposledičnosti. Ampak, VI I, št, 6-7, 2006.
Simčič Z.: Dnevu na rob IV. Zvon, št. 4, 2006.
Simčič Z.: Kljubovalec preskusnjam. Ob slovesu dr. Milana Komarja (1921-2006), Mohorjev koledar 2007, Mohorjeva družba, Celje, 2006.
okrogla miza ! literarni večeri
Simčič Z.: Literarno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Argentini. Festival Argentina - Cankarjev dom, 6. april 2006,
Simčič Z.: Literarni večer. Festival Lent, Maribor, 6. julij 2006. Vodila Maja Brodš-najder Kotnik.
knjižne izdaje
Simčič Z.: Črni tekač. Izbor kratke proze in esejistike 1946-1991. Celjska Mohorjeva družba, Celje 2006.
Simčič Z.: Sfcozi razpetosti. Izbor proze in esejistike 1996-2006. Celjska Mohorjeva družba, Celje 2006,
Simčič Z.: Rimske zgodbe. Mladika, Trst 2006.
Simčič Z,: Racconti romani. Prevod Alessandra Foraus, Mladika, Trst 2006.
Primož Simoni t i
KNJIGI
Simoniti P,: Petroti ij Arbiter, Satir ikon. Ljubljana, založba Modrijan 2006, 176 str (spremna beseda: Razkol med videzom in resničnostjo v Petronijevem Satiri konu, str, 5-18; pregledan prevod in opombe, str. 19-176),
Simoniti P,: Avguštin, Proti akademikom. Ljubljana, Slovenska matica, 2006 (prevod in opombe, str. 18-3 29)
Uroi Ska 1er ič
ZNANSTVENI ČLANKI
Skalerič U.t Gašpirc B., McCartney-Francis N., Mašera A., VVahl S. M.: Proinflammatory and antimicrobial nitric oxide in gingival fluid of diabetic patients with periodontal disease, Infec. Irnmun. December 2006, 74,12, str. 7010-7033,
Schara R„ Medvešček M., Skalerič U.: Periodontal disease and diabetes metha-bolic control: a full-mouth desinfection approach. /. Int. Acad. Periodontal 2006, letn. 8, St. 2. str. 61 66.
Gašperiič R., Kovač ič (J., Cor A., Skalerič U.: Identification and neuropeptide content of trigeminal Neurons innervating the rat gingivomucosal tissue. Arch. Oral. Biol., 2006, letn. St. 8, str. 51:703-709.
Fid 1er A., Skalerič U„ Likar B.: The impact of image information on compressibility and degradation in medical image compression. Med. Phys.(Lanc.), August 2006, 33, 8, sir. 2832-2838.
Douglass C., De Vrics )., Joshipura K., Kakar A., Lopez N., Mann J., Migliorati C„ Moss S„ Ryan M.E., Seymour J.G., Skalerič U., Taylor G., Williams R. C.; Consensus statement on oral and systemic health. Inside Dentistry, 2006, 2, str. 1-9.
uredništvo
Stomatološka klinična preiskava. Skalerič U. (urednik). Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih dclavcev Slovenije, 2006,
POGLAVJA V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Gašperšič R., Ska Jerič U., Pomen zdravil v oral ni diagnostiki. V: Skalerič U. (urednik). Stomatološka klinična preiskava. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, 2006, str, 32-3?.
Skalerič U., Načela kliničnega pregleda, V: Skalerič U. (urednik). Stomatološka klinična preiskava. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, 2006. str. 40-41,
Cvetko E., Skalerič U,, Splošni klinični pregled. V: Skalerič U. (urednik), Stomatološka klinična preiskava. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, 2006, str. 44-59.
Skalerič U., Cvetko E„ Pregled ustne votline, V: Skalerič U., (urednik). Stomatološka klinična preiskava. Liu bij a na: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, 2006, str, 62-79
Gašperšič R„ Skalerič U. Pregled obzobnih tkiv. V: Skalerič U. (urednik). Stomatološka klinična preiskava. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, 2006, str. 82-96,
uvodnik
Skalerič U.: Uvod: namen stomatološke klinične preiskave: vrste stomatološke klinične preiskave. V: Skalerič U„ (urednik). Stomatološka klinična preiskava. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, 2006, str. 1-4. Skalerič U., Anamneza. V: Skalerič U, (urednik). Stomatološka klinična preiskava. Ljubljana: Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije, 2006, str. 24-29.
Janez SkeleIj
ZNANSTVENI Čl.ANF.K
Potočnik L., Tomšič M., Skeleli J., Bajrovič F. F.: Articaine is more effective than lidocaine or mepivacaine in rat sensory nerve conduction block in vitro. / Dent Res, 2006,85, str. 162-6.
Slavko Spiichal
znanstveni članki
Spi ic hal S.: Manufacturing the (in)visiblc: power to communicate, power to silence. Communication and Critical Cultural Studies, lune 2006, vol, 3, no, 2, str. 95-115.
Splichal S.: In search of a strong European public sphere: some critical observations on conceptualizations ol publicness and the (European) public sphere. Media cult, soc., September 2006, vol. 28, no. 5, str. [695]-714.
Splichal S,: A teoria de Ferdinand Tonniessobreopiniaopublica coniouma forma de vontade social. V: Marocco B., Berger C. (urednika). A era glacial dojor-nalismo: teoria s sociais da imprerrsa. Volume 1. Porto A leg re: Sulina, 2006, str. 45-82,
Splichal S.: Les médias publies au service de la société civile et de la démocratie. V: Nissen C, S- (urednik). Faire la différence: la radiodiffusion de service public dans le paysage audiovisuel européen. Eastleigh: John Libbey, 2006, str. 1736.
Splichal S.: Public media in service of civil society and democracy V: Nissen C, S. (urednik). Making a difference: public service broadcasting in the Euuopean media landscapce. Eastleigh: fohn Libbey, 2006, str. 17-34.
Splichal S,: Avalik-oiguslik ringhààlmg tsiviil-ûhiskonna ja dcmokraatia teeni-stuses. V: Pool L. (urednica). Muutuste kursil: avalik-oiguslik ringhiidling Euroopa meediamaastikul. Tallinn: Eesti Raadio: Eesti Televisioon, 2006, str. 29-4L
Splichal S.: In pursuit of socialised press; Ferdinand Tonnies's critique of the press and his predecessors, V: Berry D., Theobald J. (urednika). Radical ma.ss media criticism: a cultural genealogy. Montreal; New York; London: Black Rose Books, cop. 2006, str, 40-58.
Splichal S.: In search of a .strong" European public sphere. A public lecture by Slavko Splichal, Professor Communication at the Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, and Visiting Scholar at the Annenberg School for Communication, under the auspices of the Annenberg Scholars Program in Culture and Communication, Philadelphia, February 14, 2006,
Branko Stanovnik
ZNANSTVENI ČLANKI
Grošelj U„ Rečnik S., Meden A., Stanovnik B., Svete J.; Synthesis and transformations of some N-substituted (1R, 4S)-3-aminomethylidene-l,7,7-trimet-hylbicyclo[2.2.1 Jheptan-2-ones. Acta Chim. Siov., 2006, vol. 53, no. 3, str. 245-256.
Pire S., Bevk D., Golobic A., Stanovnik B., Svete J.: Transformation of amino acids into nonracemic L(heteroaryl)ethanamines by the enamino ketone metho dology. Helv. Chim. Acta, 2006, vol. 89, no. 1, str. 30-44.
Wagger L, Bevk D., Meden A., Svete, J„ Stanovnik B: Ena m i none-based synthesis of dipodazine derivatives. Helv, Chim. Acta, 2006, vol. 89, no. 2, str, 240248.
Bevk D., Grošelj U„ Meden A., Svete, J., Stanovnik B.: Transformations of methyl 2 - [{E) -2- (d i m e t h yl a m i no) -1 - (met hoxyc a rbonyl ) etheny 1J -1 -met hy I -1 H- i ndo -le-3-carboxylate. Helv. Chim. Acta, 2006, vol. 89, no. 11, str. 2774-2782.
Kralj D., Mecinovic J., Bevk D., Grošelj U, Stanovnik B., Svete J-; 3-(Dimethy-lamino)propenoate-based regioselective synthesis of 1,4-di substituted 5-hy-d roiy-1H py razoles. Heterocycles, 2006, vol, 68, no. 5, str. 897-914.
Uršič U„ Bevk D„ Toplak R„ Grošelj U., Meden A., Svete, J., Stanovnik B,: Synthesis of methyl 2-[(benzyloxycarbonyl)amino]-3-cyanopropenoate and its
transformations into derivatives of pyrrole, 2,5-dioxounidazolidine, IH-py-razole, and 4,6-diaminopyridazine. Heterocycles, 2006, vol. 68, no. 5, str. 949966.
Cebašek P., Bevk D., Pire S., Stanovnik B., Svete J.: Parallel synthesis of 3-ami-no-4tf-quinolizin-4-ones, fused 3-amino-4H-pyrimidin-4-ones, and fused 3amino-2./-f-pyran-2-ones- /, Comb. Chem., 2006, vol. 8, no. i, str. 95-102. Jukič L., Soršak G., Toplak R., Bevk D., Svete. J., Stanovnik B.: Reactions of methyl 2-(benzyloxycarbonyi)amino-3-dimethylaminopropenoate and related compounds with hydrazines, Regiospecifk synthesis of l-substituted-4-ami-no-substituted-lH-pyrazol-5-(2H)-ones. J. Heterocycl. Chem., 2006, vol. 43, no. 5, str. 1205-1215. liršič U-, Bevk D., 1'irc S., Pezdirc L., Stanovnik B., Svete J.: F.naminone-based synthesis of (S)-3-(pyrazolvl)alanines from l.-aspartic acid. Synthesis (Stutig.), 2006, no. 14, str. 2376-2384. Bevk D., Grošelj LJ„ Meden A., Svete, )., Stanovnik B.: Synthesis of substituted 2,3,5,6,7,8-hexahydropyrazolo[4,3-£ij [1, 2]diazepine-R-carboxyiates. Tetrahedron. 2006, vol. 62, no. 34, str, 8126-8132. Grošelj U., Bevk D., Jakše R., Meden A., Stanovnik B., Svete ).: Stereoselective additions to the exocyclic C=C bond of some a-alkylidene-(+)-camphor derivatives. Tetrahedron: Asymmetry. [Print ed.J, 2006, no. 8, str. 1217-1237, Grošelj U„ Bevk D„ Jakše R., Meden A., Stanovnik B., Svete J/ Reductions of (lR,3R,4R)-3-([l,2,4ltriazolo[4,3-xl azin-3-yl)-1,7,7-trimethy Ibicyclo [2.2.1]-heptan-2-ones and their analogues. Tetrahedron: Asymmetry. [Print ed.], 2006, vol, 17, no. 1, str, 79-91, Grošelj U., Tavčar G., Bevk D., Meden A„ Žemva B., Stanovnik B., Svete J.: Synthesis and transformations of new dihydro-li-campholenolactone derivatives. Tetrahedron: Asymmetry., 2006, vol. 17, no. 11, str. 1715-1727. Jakše R., Bevk D., Golobič A., Svete, J., Stanovnik B.: Synthesis and transformations of ethyl 3-formyl-lH-indole-2-carboxylate. Preparation of aplysinopsin and G-carboline thiohydantoin analogues. Z, Natuforsch., B ]. Chem. ScL, 2006, vol. 61b, no. 4, str. 413 419. Stanovnik B., Tišler M., Katritzky A. R., Denisko O. V.: The tautomerism of heterocycles: substituent tautomerism of six-membered ring heterocycles. Adv. Heterocycl. Chem., 2006, vol. 91, str. 1-134. OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFLRLNCAl 1 (VABLJENA PREDAVANJA) Stanovnik B.: Fifty years ofpyridazine chemistry: an overview: [plenary lecture]. V: 10"' International Symposium on the Chemistry and Pharmacology of Py-ridazines, 2006 June 21th -23 th, Strasbourg, France: [abstracts of lectures], [S. 1.: s. n.], 2006, str. 14. Stanovnik B,: Transformations of alkyl 3-(dimethylamino)propenoates and related enaminones: from heterocycles to natural products: [invited lecture], V:
4'h Eurasian meeting oh heterocyclic chemistry: {book of abstracts!: Thessaloniki, Greece, August 27-31, 2006, [S.L:8,Il], 2006, str, 96-97.
Stanovnik B.: En a m i none s and enamino esters in the synthesis: from heterocycles to natural products: [plenary lecture]. V: 4'h Transmediterranean Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Rectory Auditorium, University of Aveiro. June 23'h-2Th, 2006. Book of abstracts. Aveiro; University of Aveiro, 2006, str. 1.
Stanovnik B.: G-dimethylamino-a,6-didehydro-a-amino acids and related ena-tn i nones and anamino esters in the synthesis from heterocycles to natural products: [plenary lecture]. V: The 21"5 International Conference of Chemical Industries Research Division, November 21-23, Cairo, Egipt. 2006, Che-mkal industries: role and future aspects: abstract book. [S. 1.: s. n.], 2006, str, 31-32.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVKI NA KONFERENCAH
Pire S., Uršič U., Bevk D„ Pezdirc L., Golobic A„ Stanovnik B., Svete J.: Utilisation of amino acid derived enaminones in the synthesis of non-racemic l-(heteroaryl)ethyIamines, 1 (heteroaryl)aminopropanols, and 3-pyrazoly-lalanines: [oral communication!. V; 4'h Eurasian meeting on heterocyclic chemistry: (book of abstracts]: Thessatoniki, Greece, August 27-31, 2006. [S. L: s. n.], 2006, str. 112.
Wagger J., Grošelj U„ Meden A„ Svete, J., Stanovnik B,. Sinteza analogov triprostatina = Synthesis of tryprostatin analogues. V: Glavič P., Brodnjak-Vončina D. (urednika). Slovenski kemijski dnevi 2006, Maribor, 21- in 22. september 2006. Maribor: FKKT, 2006, str. [1-4],
Kralj D., Grošelj U., Meden A., Svete,)., Stanovnik B.: Sinteza in pretvorbe benzil (3£) - 3 - [ (d i met ila m i no) met il id en j -2 - oksop i roi id i n -1 - ka rb oksi lata = Svnt he-sis and transformations of benzyl (3,E)-3-[(dimcthylamino)mcthylydene]-2-oxopyrrolidine-l-carbosylate. V Glavič P., Brodnjak-Vončina D, (urednika), Slovenski kemijski dnevi 2006, Maribor, 21. in 22. september 2006. Maribor: FKKT, 2006, str. [1-4],
Uršič U., Grošelj U., Meden A., Svete, J,, Stanovnik B.: Sinteza novih reagentov s cikloadicijo acetilenov na 2-amino-3-dimetiIaminopropenoate in ciklične analoge = Synthesis of new reagents by the cycloaddition of acetylenes to 2-amino-3-dimethylaminopropenoates and cyclic analogues. V: Glavič P., Brodnjak-Vončina D. (urednika), Slovenski kemijski dnevi 2006, Maribor, 21. in 22. september2006. Maribor: FKKT, 2006, str. [1-4].
Pezdirc L„ Grošelj U., Meden A., Stanovnik B., Svete J,: Sinteze in pretvorbe (1Z AR", 5i?*)-]-alkilmetihden-4-benzoilamino-5-fenilpirazolidin-3-on-l-azo-metin iminov - Conversion of (IZ,45fl*)-l-alkylmethylidene-4-benzoy-lamino-5-phenylpyrazolidin-3-on-l-azome thine imines. V; Glavič P., Brodnjak-Vončina D. (urednika). Sloveniji kemijski dnevi 2006. Maribor, 21. in 22. september 2006. Maribor: FKKT, 2006, str. [1-5].
Grošelj U„ Bevk D., Jakše R., Meden A., S tan ovni k B., Svete Stereo selektiv ne adicije na eksociklične C=C, C=0 in C=X vezi nekaterih derivatov kafre - Stereoselective additions to the exocyclic C=C, C=0, and C=N bonds of some camphor derivatives. V: Glavič P., Brodnjak-Vončina D. (urednika). S/ovcrtsA'i kemijski dnevi 2006, Maribor, 21. in 22. september 2006. Maribor: FKKT, 2006, str, [1-61.
obi avli en i povzetki znanstvenih prispevkov na konferencah
Grošelj U., Bevk D., Jakše R., Meden A., Svete, J„ Stanovnik EL Stereoselective synthesis of novel (-t-)-camphor derived spiro compounds, V: 4th Eurasian meeting on heterocyclic chemistry: [book of abstracts]: Thessaloniki, Greece, August 27-31, 2006. [S. L: s. n.J, 2006, str. 307-308.
Kralj D, Grošelj Lt., Meden A„ St an ovni k B., Svete J.: Synthesis of 5-hydroxy -4-(aminoethyl)pyrazoles from 2-pyrrol id i none. V: 4'h Tran s mediterranean Colloquium on i heterocyclic Chemistry, Rectory Auditorium, University of Aveiro, june 23'h-27'h, 2006. Book of abstracts. Aveiro: University of Aveiro, 2006, str, 34.
Wagger }., Čebašek P., Grošelj U., Meden A., Svete, J„ Stanovnik B.: Ethyl (Z)-2-bromo-3-(lH-2-methylindol-3-yl)propenoate as a a, G-didehydro-a-amino acid precursor. V: 4l!i Transmediterranean Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Rectory Auditorium, University of Aveiro, june 231>l-27t1', 2006. Book of abstracts. Aveiro: University of Aveiro, 2006, str. 111.
Pezdirc L., Stanovnik B., Svete ).. Conversion of (1Z.4R', 5Ä*)-l-alkylmethyli-dene - 4 -ben zoyla mino- 5-phenylpyrazol id i n - 3 - on -1 - azometh i ne i m i n e s. V: XXII European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Bari (Italy), 2-6 September 2006. Book of abstracts. [S, I.: s. n.], 2006, str. 146.
Uršič U., Grošelj U., Meden A,, Svete, J., Stanovnik B.: [2+2] Cycloadditions of electronically poor acetylenes to 2-amino-3-dimethylaminopropenoates and some cyclic analogues. Synthesis of new multifunctional reagents. V: XXII European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Bari (Italy), 2-6 September 2006. Book of abstracts. [S. L: s. n.j, 2006, str. 163.
PRIROČNIK
Krbavčič A., Sollner Dolenc M., Stanovnik B., Škrlj M.: Priročnik: izbrane nevarne kemikalije: splošne oznake, imena, fizikalno-kemijske lastnosti, uporaba, pridobivanje, toksikološki podatki, razvrstitve in označevanje v prometu. Ljubljana: Center marketing international, 2006,368 str.
PREDAVAN IE NA TUJI UNIVERZI
Stanovnik B.: 3-(Dime.thylamino)propenoates and related enammones. from bete-rocycles to natural products: [Organisch-chemische Kolloquien and der Eidgenössischen Technischen Hochschule (ETH) Zürich im Sommersemester, 15 Mai 2006], Zürich, 2006.
Franc Strle
znanstven! clank?
Strle F.n Ruzic-Sabljic E., Cimperman J„ Lotrii-Furlan S„ Maraspin V.: Comparison of findings for patients with Borrelia garinii and Borrelia afzelii isolated from cerebrospinal fluid. Clin. Infect Dis., 2006, letn. 43, str. 704-710.
Hunfeid K. P, Ruzic-Sabhjc E., Norris D. E, Kraiczy P., Strle F.: Risk of culture-confirmed borrelial persistence in patients treated for erythema migrans and possible mechanisms of resistance. Int. I Med. Microbiol, 2006, 296 SuppI 40, str. 233-241.
Ruiic-Sahljii E-, Lotri-Furlan S., Maraspin V., Cimperman j., Logar M., Jurca T., Strle E.: Comparison of isolation rate of Borrelia burgdorferi sensu lato in MKP and BSK-11 medium. Int. J. Med. Microbiol., 2006,296 Suppl 40, str. 267-273.
Cerar T„ Ruzic-Sabljic E„ Cimperman J., Strle F.: Comparison of immunofluorescence assay (IFA) and enzyme immuno assay (EIA) for borrelial antibody detection in patients with signs and symptoms suggesting neuroborreliosis. Int. }. Med. Microbiol., 2006, 296 Suppl 40, str. 283-284.
Ma rasp in-Carman V., Ruzic-Sabljic E„ Strle F.: Lyme horreliosis and Borrelia spiel manii, Emerg. Infect. Dis.. 2006, letn 12, str. 1177.
Maraspin V,, Cimperman ¡., Lotric-Furlan S., Logar M., Ruiic-Sabljic E., Strle F.: Erythema migrans in sol id-organ transplant recipients. Clin. Infect. Dis., 2006, letn. 42, str. 1751-1754,
Cerar T., Ruzic-Sabljic E-, Cimperman J„ Strle F,: Comparison of immunofluorescence assay (IFA) and LIAISON in patients with different clinical manifestations of Lyme horreliosis. Wien. Klin. Wochenschr., 2006, letn, 118, St, 21122, str. 686-690.
Logar M., Bogovic P., Cerar D„ Avsic-Zupanc T., Strle F.: Tick-borne encephalitis in Slovenia from 2000 to 2004: Comparison of the course in adult and elderly patients. Wien. Klin. Wochenschr., 2006, letn, 118, it 21/22, str. 702-707.
Lot rii-Furl an S-, Rojko T., Petrovec M., Avjii-Zupanc T„ Strle F,: Epidemiological, clinical and laboratory characteristics of patients with human granulocytic anaplasmosis in Slovenia. Wien. Klin. Wochenschr., 2006, letn, 118,St, 21/22, str. 708-713.
Ogrinc K„ Logar M„ Lot ri£- Furl an S„ Cerar D„ Ruzic-Sabljic E, Strle F: Doxy-cycline versus ceftriaxone for the treatment of patients with chronic Lyme horreliosis. Wien. Klin. Wochenschr., 2006, letn. 118, str. 696-701.
WormserG. P., Dattwyler R.L. Shapiro E. D., Halperin J. J., Steere A, C, Klempner M. S, Krause P. f, Bakken J. S, Strle F., Stanek G., Bockenstedt L„ Fish D., Dumler ). S, Nadelman R, B,: The clinical assessment, treatment, and prevention of Lyme disease, human granulocytic anaplasmosis, and babesiosis: Clinical practice guidelines by the infectious diseases society of America. Clin. Infect. Dis., 2006, letn. 43, str. 1089-1134.
Saša Svetina
ZNANSTVENI ČLANKI
Derganc J., Miranov A. A„ Svetina S.: Physical factors that affect the number and size of Golgi cisternae. Traffic, 2006, letn. 7, str. 85-96,
Božič B., Derganc j., Svetina S.: Blastula wall invagination examined on the basis of shape behavior of vesicular objects with laminar envelopes. Int. }. Oev, Biol., 2006. letn. 50, str. 143-150.
Božič B., Kralj-Iglic V., Svetina S,: Coupling between vesicle shape and lateral distribution of mobile membrane inclusions. Piiys. rev, £ Stat. phys. plasmas fluids relat., 2006, letn. 73, št. 4, str. 041915-1-041915-11.
poglavje v monografski publikaciji
Majhenc J., Svetina S., Zorko M., Žekš, B,; Lipid-polypeptide interactions studied by optical observation of a single giant lipid vesicle. V: Pramanik A., (urednik). Biochemistry and Biophysics of Lipids., 2006 Kerala; Trans world Research Network, 2006, letn. 37/661 št. 2, str. 132-152.
Tomaž Šalamun
knjige
Šalamun T: The Book for My Brother, (Knjiga za mojega brata). Prevod: Elliot Anderson, Joshua Beckman, Anselm Hollo, Ana (elnikar, Phillis Levin, Christopher Merrill, Peter Richards, Matthew Rohrer, Tomaž Šalamun. Harcourt, New York, 2006, 97 str.
Šalamun T,: Lesen: Lie hen, (Brati: ljubiti). Prevod Fab jan Hafner, Suhrkamp. Frankfurt, 2006, 121 str.
Šalamun T,: Row, (Veslaj), Prevod Joshua Beckman, Tomaž Šalamun, ARC Publications, Todmorden, Velika Britanija, 2006,137 str.
Šalamun T.: Kater <;eshtje te melankolise, (Štiri vprašanja melanholije). Prevod Celo Hoxha. Aleph, Tirana, Albanija, 2006,79 str.
Šalamun T.: Kultasilmiiinen mies (Izbrane pesmi), Prevod Kari Klemela in An ni Sumari. WSOY, Helsinki, 2006, 137 str.
Šalamun T.: Megrozsdáll a szerelem, ha kavetelik (Ljubezen zarjavi, če jo hočeš). Prevod Lukács Zsolt. Babel, Budimpešta, 2006, 279 str.
ANTOLOGIJE
Focus - Antología poética 2005. Prevod Luiz Angélico da Costa. Salvador, Brazilija, 2006.
Nevihta sladkih rot Be let rina, Ljubljana, 2006
REVIALNE OBJAVE PF.SMI
Šalamun T.: Pesmi na A in B, Nova Revija, Leto 2004, letnik XXV, Ljubljana, julij-avgust 2006, 291-292,
Šalamun T.: Love, Kitsch, Bomb's Literary Supplement, New York, Fall 2005, Number 93.
Šalamun T,: Pesmi in intervju, Nagyvillag, Budapest, tebruar 2006. Šalamun T.: Pesmi, Ezredveg, maj 2006.
Šalamun T.: Six Poems, Harvard Review, Number 30, Boston, 2006, Šalamun T.: Kosi Štrigalic, Dialogi, 12, Maribor, 2006. Šalamun T,: Three Poems, Conjunctions: A webex elusive.
Šalamun T.: The Lime in the Desert, The Face, third Coast, Michigan, Spring 2006.
Šalamun T.: Mokre vile, Literatura, 183-184, Ljubljana, 2006.
Šalamun T.: Seven Poems and Interview with Christian Hawkey, Chicago Review,
Chicago, vol. 52, no. 2,3,4. Šalamun T.: Deset pesmi, Poet ikon. Letnik II, dve dvojni ste v, 7-8,9-10, Velenje. Šalamun T.: Two Poems, Jubilat, Amherst, no, 12. Šalamun T.: Five Poems, Denver Quarterly, Denver, vol. 42, no. 2. Šalamun T,: The Man I Respected, Ploughshares, vol 3. no. 4, Boston, Winter 2006 -2007.
Šalamun T,: The Hour, Lumina, no. 5, Sarah Lawrence College, New York, 2006. Šalamun T,: Wir Bauern, Die Zeit. 14. |uni 2006,
Šalamun T,: Three Poems, Crazyhorse, Charleston, Number 69, Spring 2006. Šalamun T : Sest pesmi, Magyar Muhely, Budapest, 2006/2 (139). Šalamun T.: White Hash, Black Weed, Poetry Review, London, Volume 96:2, Summer 2006.
Šalamun T.: Poems, NewT Republic, 20. XL 2006.
Šalamun T.: Three Poems, Culf Coast, Houston, Vol. 19, No. 1.
Šalamun T,: Four poems, Atlas, New Delhi, Vol. 1, No, 1.
Šalamun T,: Two Poems, Bird Dog. Seattle, Fall 2006,
Šalamun T.; Sončni voz, (kritika Lukics Zsolt), Dialogi, 2006/9
Šalamun T.: Dve pesmi (Gluhim bratom, Živo zazidani), Magyar Naplo, XVIII.
Evfolyam, 06. szam, 2006. jun (Europai figyeld), 64-65. Šalamun T.: Nove pesmi, esej, Spanyolnatha, www.spanyolnatha.hu, junij 2006, Šalamun T.: Napiit, januar - februar 2006. Šalamun T.: Var ucea, Muhely, št, 18, 2006/2, brania
Šalamun T,: Contemporary Writers Series, University of Pittsburgh, 26. januar 2006.
Šalamun T.: Desert Nights, University of Arizona, Tempe, 24. februar 2006. Šalamun T.: University of Massachusetts, Amherst, 7. marec 2006, Šalamun T.: Academy of American Poets, New Y( irk, 29. marec 2006. Šalamun T.: Poetry Society of America, New York, 30, marec 2006. Šalamun T.: University of Iowa, Iowa City, 7. april 2006. Šalamun T.: University of Richmond, Richmond, 17. april 2006. Šalamun T.: Tirana, Albanija, 17. maj 2006.
Šalamun T.: World PEN Congress, Berlin, 23. mai 2006, kot častni gost.
Šalamun T.: Društvo madžarskih pisateljev, Budimpešta, 12, junij 2006.
Šalamun T.r Goga, Novo mesto, 27. julij 2006.
Šalamun T.: Poetry Festival Njasso, Švedska, 17. avgust 2006.
Šalamun T.: Pordéjtonelegge, Pordenone, 24. september 2006.
Šalamun T.: Civitella Ranieri, Umbertide, 29. september 2006.
Šalamun T,: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost, Ljubljana, 15. november 2006,
Šalamun T.: 1NALCO, Pariz, 22. november 2006,
Šalamun T.: Carré magique, Lannion, Francija, 6. december 2006.
Šalamun T.: Poésie à Tinqueux, Tinqueux, Francija, 8. december 2006.
Šalamun T.: Univers it y of Vermont, 31. december 2006.
Alenka Šelih
znanstvena članka
Šelih A.: Prekršaji kao ustavnopravna kategorija. Glas. Advok. komore Vojv., april 2006, god. 78, br. 4, str. 139-149.
Šelih A.: Alternativne sankcije i mere ukrivičnopravnom sistemu Slovenije. Temida, mart 2006, god. 9, br. I, str. 37-42,
SAMOSTOINI ZNANSTVENI SESTAVEK ALI POGLAVJE V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJI
Šelih A,: Criminal law in transition countries; traditional, modern, grass- or fore ign-rooted? V: Czapliriski W. (urednik), Prawo w XXI wieku: ksiega pamiat-kowa 50-lecia Instytutu Nauk Prawnych polskiej Akademii Nauk, Warszawa: Scholar, 2006, str. 772-781.
Biba Terian
KNJIGA
Gabrovec S., Kruh A., Murgelj R., Teržan B,: Stična II/ I. Gomile starejše železne dobe. Katalogi in monografije 37, Ljubljana 2006.
ZNANSTVENI ČLANKI
Teržan B., Hansel B., Mihovilič K.: Monkodonja - ein k roat i sc h-deutsch-slowenisches Gemeinschaftsprojekt, Das Bild einer Kasteliiere-Siedlung nach neunjährigen Ausgrabungen, Mitteilungen der Berliner Gesellschaft für Anthropologie, Ethnologie und Urgeschichte 27,2006, str. 119-126.
Hansel B., Teržan iL, Mihovilič K.; Herrschaftseliten und Baumeister. Antike Welt 37/4, 2006, str. 55-60.
strokovni članek
Teržan B,, Türk P: Kraški opazovalni in obrambni stolpi iz železne dobe. Kras 77, november 2006, str. 20-23.
Miha Tišler
ZNANSTVEN! ČLANKI
Branko S., Miha T., Katritzky A. R., Denisko O. V.: The Tautomerism of Hetero-cycles; Substituent Tautomerism of Six-Mem be red Ring Hete recycles. Elsevier, Academic Press, Amsterdam. Advances in Heterocyclic Chemistry, 2006, vol 91, str. 1-134,
Miha Tišler: Razvoj slovenskega kemijskega izrazja. Zgodovinski časopis, 2006, letn 60, Št. 1/2, str, 189-205.
PREDAVANJI
Miha Tišler: Razvoj moderne kemije v luči etike. (Plenarno predavanje). Sic venski kemijski dnevi 2006, Maribor 21. in 22. september 2006.
Miha Tišler: Some Ethical Issues in Chemistry. Simpozij: Etične implikacije odnosa med vero in znanostjo. Celje, 2-4 november 2006.
INTERVJU
Tišler M,; Sadovi znanja, TV Pika, 15. september 2006.
drugi članki in sestavki
Miha T,: Pot do uspeha je dolga. Rast, Revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, 2006, letn. 17, str. 109-112,
Miha Tomaževič
ZNANSTVENA MONOGRAFIJA
Binda L., Tomaževič M., Bosjljkov V,; Onsiteformasonry project; On-site investigation techniques for the structural evaluation of historic masonry buildings: EUR 21696 EN. Maierhofer C., Kopp C. (urednika). Brussels: European Co inmisión, Directorate-G en eral for Research, Directorate Environment, 2006, str. 141 str.
ZNANSTVENA ČLANKA
To maže vič M., Lutman M., Bosiljkov V.: Robustness of hollow clay masonry units and seismic behaviour of masonry walls, Construction and building materials, 2006, vol. 20 nr. 10, str. 1028-1039.
To m a že vie M„ Bosiljkov V„ Weiss P.: Zidane konstrukcije in raziskave za uvajanje evrokodov. Gradbeni vestnih, avgust 2006, letn. 55, št. 8, str. 199-210,
STROKOVNI ČLANKI
Tomaževič M.: Nekaj vtisov iz Kašmirja po potresu 8. oktobra 2005. Gradbeni vestnik, julij 2006, letn. 55, št. 7, str. 166-177.
Tomaževič M.: Evrokod 8 in zidane konstrukcije na potresnih območjih, L del, Projektna potresna obtežba. 2. del, Projektna odpornost in preverjanje. 3. del Gradbenik, junij 2006, letn, 10, št, 7/8, str. 66-67, september 2006, letn. 10, št. 9, str, 68-69.
Vidri h R., Godec M., Tomaževič M.: Potres 8. oktobra 2005 v Pakistanu, Ujma (Ljubljana), št. 20, str. 93-107.
obi avlten i znanstveni prispevki k a konferencah
Bosiljkov V„ Bohinc U., Toma že vi i M.: Historical masonry structures of Ski ven ia through case studies. Radič J., Rajčič V., Žarnic R, (uredniki}: Heritage protection - Construction aspects: proceedings of the International Conference. SECON, European Construction Technology Platform, University of Zagreb, University of Ljubljana: Dubrovnik, Croatia, October 14-17, 2006. Zagreb: Secon HDGK, 2006. str. 117-125.
Tomaževič M., Lutman M,: Seismic response of heritage stone-masonry buildings. Lourenco P, B. (urednik). Structural analysis of historical constructions. possibilities of numerical and experimental techniques: proceedings of the 5!h International Conference on Structural Analysis of Historical Constructions, 6-8 November, 2006, New Delhi, India, Macmillan, 2006, vol. 3, str. 1683-1693.
TomaŽevič M,: Heritage masonry buildings and seismic risk: Slovenian experieii' ce, V; Hamid A, A, (urednik). Proceedings of the First International Conference on Restoration of Heritage Masonry Structures: Cairo, Egypt, April 24-27, 2006- Cairo: Supreme council of Antiquities: Arab Contractors Company 2006, P21/1-10.
Tomaževič M ., Žnidarič A., Klemene L, Lavrič 1.: The influence of traffic induced vibrations on historic stone masonry buildings. CIB Proceedings, Publication 296. Rotterdam: international Council for Research and Innovation in Building and Construction, CIB general secrete a rial, 2006. http://cibworld. xs4all.nl/dI/publications/W023Meetings.pdf,
To m a že vič M., Bosiljkov V., Lutman M.: Masonry research for Eurocodes. CIB Proceedings. Publication 296. Rotterdam: International Council for Research and Innovation in Building and Construction. CIB general secreteariat: 20 p., http://cibworld.xs4all.nl/dl/publications/W023Meetings.pdf. (2006),
Tomaževič M., Klemene L, Weiss P.: Potresna izolacija, utrjevanje zidov z lepljenjem CFRP trakov in zgodovinske zidane stavbe, Saje F., Lopatic J. (urednika). Zbornik 28. zborovanja gradbenih konstruktorjev Slovenije: Bled, 19.-20. oktober 2006. Ljubljana: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, 2006, str. 33-40.
SAMOSTOJNI ZNANSTVENI SESTAVEK V MONOGRAFSKI PUBLIKACIJ!
Tomaževič M,: Reduction of seismic vulnerability of heritage masonry buildings in urban settlements. Fujiwara retirement memorial book. The University of Shiga Prefecture, Shiga, Japan, 2006, str. 101-114,
GOSTUJOČI PROFESOR
Tomaževič M.: Historical masonry buildings in seismic areas. Master course on structural problems of monuments and historical buildings. Universita degli studi di Padova; Dipartimento di construzioni e transporti, 2006.
vablteno predavanje na znanstveni konferenci brez natisa
Tomaže vič M.: Historic settlements and reduction of seismic risk: workshop Ase-ismic interventions to monuments and historic settlements, Atene, 16.-17, februar 2006. Atene, Grčija: European centre on prevention and forecasting of earthquakes in Earthquake planning and protection organization, 2006.
Tomaževič M.: Implementation ofEurocodes on masonry in Slovenia-. workshop on implementation of Euwcodes on masonry, CIB Commission W023, Lisbona, Portugalska 2. oktober 2006. Lizbona: Laboratorio Nacional de Engenharia Civil, 2006.
Tomaže vič M.: Reduction of seismic vulnerability of heritage masonry buildings: International con ference The Preservation of Cultural Heritage in Seismic Zones, Latest Developments of Technical Rides. Tassullo, Trento, 14.-15. september 2006. Tassullo, Trento: Reficere Collection, 2006.
Tomaževič M., Klemene I., Weiss P.: Seismic strengthening of historic brick masonry houses by CFRP strips: a shaking-table study. 43rd Meeting of CIB Commission W023 - Wall structures, lisbona, 3. oktober 2006. Lizbona: Laboratorio Nacional de Engenharia Civil, 2006.
[oie Toporišič
knjigi
Škrabčeva misel. V. Zbornik s simpozija 2005. - Nova Gorica 2006,297 str. Izdal in založil Frančiškanski samostan Kostanjevica, Uredil L Toporišič.
Toporišič J.: Besedjestovne razprave. - Založila Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2006, XVII + 667 str.
RAZPRAVE
Toporišič J.: Škrabčevo obliko(slo)vno obzorje v polemiki o Levčevem pravopisu, - Škrabčeva misel V 2006, str. 7-14.
Toporišič J.: Spremna beseda ob V. simpoziju in zborniku o Skrabčevem jezikoslovnem delu. - Škrabčeva misel V, 2006, str. 285-286.
Toporišič J.: Tematika 5. simpozija o Skrabčevem jezikoslovnem opusu: Jezikoslovci in njihova dela v Škrabčevih očeh. - Škrabčeva misel V, 2006, str, 288.
Toporišič J.: Pozdravne besede ob slovesnem začetku simpozija. - Škrabčeva misel V, 2006, str. 292-293.
Toporišič j.: Spremna beseda k Besedjeslovnim razpravam. - Besedjestovne raz-prave 2006, str. V-XI, kazalo str. XIII-XV, zaporedje izhajanja sestavkov XVI-XV111. Naslovi poglavij: Besedo s lovje 1-130, Besedotvorje 131-280, Oblikoslovje 281-384, Izrazoslovje 385-484, Frazeologija 485-534, Slovaroslovje 535645, Stvarno in imensko kazalo 647-667. Skupaj 52 razpravnih enot, prvič objavljena enota K besedotvorju v Metelkovi slovnici 1825, str. 278-280.
Toporišič J.: Slavistična sopotnika osemdesetletnika (spominski zapisj, - SR 54 (2006), 491-497.
Toporišič J.: Moji zagrebška leta, - Slovenski slavistični kongres, Zagreb 2006, Preseganje meje, - Ljubljana 2006, str. 49-55,
Toporišič J.: Kratka zgodovina slovenskega jezika. - Film, Ljubljana TV, Slovenija 2005/2006. 2 el. Optična diska (DVD-ROM), barve, zvok. -t S o avtor.
Film Pater Stanislav Skrabee, oče slovenske fonetike 1844-1918. Dokumentarno igrani film slovenskega jezikoslovca. - Produkcija Vizualni laboratorij. Zavod za kulturno dejavnost, Ljubljana, TMB 5-
Jote Trontelj
6 objav, med njimi:
Bernik F„ Bogataj J., Brvar A., Geister L, Granda S., Jambrek P., Komel D., Lebič L„ Makarovič M., Rotovnik M., Rukavina V., Stuhec T, Trantelj J., Turk Ž., Zaje D„ Zakrajšek S., Zorn A.: Strateški svet za kulturo, izobraževanje in znanost: od identitete do davkov: razprave. Ljubljana: Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije, 2006, str, 415.
Trontelj ],: Dvojni učinek in terminalna sedacija: deontološka vprašanja. V: Cesar-Komar M., Krčevski-Skvarč N. (urednika). Paliativna medicina: zbornik predavanj. 10. seminar o bolečini z mednarodno udeležbo, Maribor, 9,-10. j uni) 2006. Slovensko združenje za zdravljenje bolečine, 2006, str. 28-32.
Trontelj J.: Zakon o bolnikovih pravicah in vnaprej izražena volja bolnika. V: Sprememba kodeksnih in zakonskih določil in privatizacija v slovenskem zdravstvu. Zbornik 4. posveta Etika i' belem, Ljubljana 1,-22. junij 2006. Agencija za management, 2006, 7 str,
Drago Tršar
SAMOSTOJNA RAZSTAVA
Tršar D.: Umik v zasebno - Erotika od leta 1953 do danes. Velika pregledna razstava skulptur, risb, keramike, terakotc in poslikanega porcelana (eca, 400 del, obširni katalog), Galerija Murska Sobota, november-december 2006.
skupinska razstava
Tršar D.: 21. Viški likovni salon. Osnovna šola Vič, Ljubljana, 10,-19. maj 2006.
Vito Turk
Hwang S.-R-, Stoka V„ Turk V., Hook V,: Resistance of cathepsm L compared to e I asta se to proteolysis when complexe d with the serpin endopin 2C and recovery of cathepsin L activity. Biochem, Biophys Res. Commun., 2006, vol 340, str. 1238-1243.
Kosec G-, Alvarez V., Fernán Agüero F., Sánchez D., Dolínar M., Turk B„ Turk V., fosé Cazzulo J.: Met ac a spas es of Trypanosoma cruzi: possible candidates for programmed cell death mediators, MoJ. Biochem. Parasitai, 2006, vol, 145, str. 18-28.
Mihelič M., Teuscher C., Turk V., Turk D.: Mouse stefins Al adn A2 (Stfal adn Stfa2) differentiate between papain-like en do- and exopeptisases. FE5..S'Lei-ters, 2006, vol. 580, str. 4195-4199.
Novinec M., Kordiš D., Turk V,, Lenarčič B : Diversity and evolution of the thvro-globulin type-1 domain superfamily. Molecular Biology and Evolution, 2006, vol. 23, str. 744-755,
Premzl A., Turk V., Kos J.: Intracellular proteolytic activity of cathepsin B is associated with capillary-like tube formation by endothelial cells in vitro. /. Cell. Biochem„ 2006, vol. 97, str. 1230-1240.
Stoka V., Turk V., Bredesen D. K. Differential regulation of the intrinsic pathway of apoptosis in brain and liver during ageing. FEKS Letters, 2006, vol. 580. str. 3739-3745.
Stoka V., Turk V., Turk B.: Do lysosomes induce cell death? IUBMB life, 2006, vol. 58, str. 493-494.
Zavašnik-Bergant T., Trstenjak-Prebanda M,, Turk V,: Prednosti elektronske mikroskopije pri označevanju rekombinantnih protein o v z monoklonskimi protitelesi. V: Slovenski kemijski dnevi 2006, Maribor, 21. in 22, september 2006, Glavič P„ Brodnjak-Vončina D. (urednika), Maribor, FKKT, 2006, str. 6 str.
VABLJENA PREDAVANJA (plenarna m drugo) TER PREDSEDOVANJE NA KONFERENCAH
Turk V.: Lysosomal cysteine cathepsins: facts and opportunities, plenary lecture. The EM BO Plenary Lecture, Congress of the Croatian Society of Biochemistry and Molecular Biology on the occasion of the 30th Anniversary, Vodice, Croatia, 3-7 October, 2006.
Turk V.: Lysosomal cysteine peptidases: regulation, mechanism of action and their role in apoptosis, 27* Latin American Congress on Chemistry, 6,h International Congress on Chemistry and Chemical Engineering, Havana international Conference Center, 16-20 October 2006; Havana, Kuba, 20 October, 2006,
Turk V.; Chair person at Medical and biological perspectives in proteases and their inhibitors. Satellite Meet ing to the 20'11 IUBMB International Congress of Biochemistry and Molecular Biology, Kyoto, Japonska, 18-23 June, 2006; Awaji Island, Japonska, 25 -26 June, 2006; Chair of the session: Endolysosomal proteolytic system (vodenje otvoritvene sekcije in slavnostni nagovor).
Turk V.: Chairman of Plenary Lecture, 2Th Latin American Congress on Chemistry, 61h International Congress on Chemistry and Chemical Engineering, Havana International Conference Center, 16-20 October 2006; Havana, Kuba, 19. October, 2006,
vabljena PREDAVANJA NA tujih univerzah
Turk V.: Protease interfaces with protein substrates: interacting domains required for proteolysis? Joint research meeting; Cysteine cathepsins: structural and
functional aspects, seminar, San Diego, ZDA, Skaggs School of Pharmacy and Pharmaceutical Sciences, University of Cal i for nia, 23 October 2006.
Turk V.: Cysteine cathepsins: biological role and activity regulation, seminar, Dept. of Biochemistry and Cell Biology, State University of New York at Stony Brook, New York, ZDA, 26 October 2006.
Anton Vratuša
Vratuša A.; Krajinski park Goričko, Izziv in priložnost za sonaravni razvoj. Zbornik PA Z U z znanstvene konference 2006. Murska Sobota 2006, str. 7-8.
Igor Vrišer
znanstvent članek
Vri Ser I.: Velikost kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, Geografski vestnik, 77/1, Ljubljana, 2005, str. 9-25 + 2 karti.
Vrišer L: Ocena vrednosti kmetijske proizvodnje v Republiki Sloveniji (Na podlagi popisa kmetijskih gospodarstev leta 2000 in povprečnih odkupnih cen leta 2003), Regionalno planiranje in regionalni razvoj med teorijo m prakso, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Deta, 24, Ljubljana, 2005, p. 7-22 +- I grafikon.
Robert Zoreč
ZNANSTVENI ČLANKI
Potokar M., Kreft M„ Chowdhury, H. H„ Vardjan N„ Zoreč R.: Sub-cellular localization of Apaf-1 in apoptotic rat pituitary ceils. Am. /, Cell Physiol, 2006, letn, 290, str. 672-677.
Rupnik M., Kreft M„ Nothias F., Grilc S-, Kocmur-Bobanovič L., Johannes L., Henry J. P., Kiauta T., Vernier P., Darchen F., Zorec R.: Differential distibu-tion and role of Rab3A and Rab3B in Secretory Activity of Rat Melanotrophs Am J. Cell. Physiol., 2006 (dokiO.I l52/ajpcell.00005.2006).
Kreft M., Blaganje M., Grilc S., Rupnik M., Zorec R.: Glutamate stimulation increases hormone release in rat melanotrophs. Neurosci. Letters, 2006, Sep 1, lern. 404(3), str. 299-302.
Pangršič T„ Potokar M-, H ay don P. G., Zorec R., Kreft M.: Astrocytes swelling arise from membrane unfolding, not membrane insertion, /. Neurochem, 2006, letn, 99, str, 514-523.
Potokar M., Kreft M., Li L., Andersson D„ Chowdhury H. H„ Pangršič T„ Pekny M., Zorec R.: Cytoskeleton and vesicle mobility in astrocytes. Traffic, 2006, (doi: 10.1111/j.l600-0854.2006.00509.x).
patenta
Gabrijel M., Kreft M., Zorec R,: Metoda za določanje deleža in kvalitete hibridomov ter uporaba hibridomov primerne kvalitete. Patentna prijava P2006 0 0207,2006,
Potokar M., Grilc S,, Ste novec M., Zorcc R.: Metoda za označevanje in opazovanje mešičkov. Patentna prijava št. 200600112,2006.
POGLAVJE V ZNANSTVENI MONOGRAFIJI
Chovvdhurv H. H., Gabrijel M., Grilc S., Jorgačevski J., Kreft M., Pangršič T, Potokar M., Stenovec M., Vardjan N., Zorcc R.r Exocytosis: The Pulsing Fusion Pore. In: Advaitces in Phmar Lipid Bilayers and Liposomes - Volume 5, edited byA. Leitmannova, Elsevier, 2006 (DOL 10.1016/51554-4516(06)05012-5).
Zinka Zorko
ZNANSTVENI ČLANEK
Zorko Z.: Prleško narečje v Bi se rja na h, rojstnem kraju Antona Korošca: pregovori in reki. Čas. zgod. narodop., 2006, letn. 77 = n.v, 42, št. 2/3, str. 233-242.
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Zorko Z,: Stanislav Škrabec o Avgustu Pavlu in Oskarju Asbothu. V: Toporišič J, (urednik). Jezikoslovci in njihova dela v Skrabčevih očeh: Skrabčeva misel V: zbornik s simpozija 2005. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 2006, str. [219J-223.
OBJAVLJENI POVZETEK ZNANSTVENEGA PRISPEVKA NA KONFERENCI
Zorko Z,- Prleško narečje v Bi s e rja n ah, rojstnem kraju Antona Korošca: pregovori in reki. V: Jesen še k M. (urednik). Znanstveni simpozij Anton Korošec in njegov čas, Sveti Jurij ob ščavtliti, 6.-7. oktober 2006: zbornik povzetkov. V Mariboru; Sv. Jurij ob Ščavnici: Občina, 2006, 1 str.
samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski PUBLIKACIJI
Zorko Z.: Samoglasniški sestavi v vzhodnih govorih panonske in štajerske narečne skupine. V: Koletnik M., Smole V, (urednika). Diahronija in sinhronija v diaiektohških raziskavah, (Zbirka Zora, 41), Maribor: Slavistično društvo, 2006, str. 98-107.
Zorko Z.: Vzhodni govori srednje štajerskega narečja. V: Jesenšek M., Zorko Z, (urednika), jezikovna predanost: akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču ob 80 letnici, (Zora, 44). Maribor: Slavistično društvo; v Ljubljani: SAZU, 2006, str, 458-468,
RECENZIJA, prikaz KNJIGE, kritika
Zorko Z.: Alenka Valh Lopert: Kultura govora na Radiu Maribor, Slavistično društvo Maribor, Zora 36, Maribor 2005, 228 str. Čas. zgod. narodop., 2006, letn. 17, št. 1, str. 182-188.
ZNANSTVENI FILM, TELEVIZIJSKA ODDAJA
Pogorelec Breda, Grdina L, Toporišič J., Zorko Z., Šivic-Duiar A„ Merše M., No vak F., lesen še k M., Štabe j M., Ahačič K.: Kratka zgodovina slovenskega jezika. T V Slovenija, 2005/2006. 2 el. optična diska (DVD-ROM), T V Slovenija, 1. program.
PRISPEVEK NA KONFERENCI BREZ NATISA
Zorko Z.: Dialektizmi v poeziji Štefana Modrinjaka iz Središča ob Dravi (1774-1827): plenarni referat na srečanju VIII, Mednarodni slavistični dnevi = VIII. Nemzetkozi szlavistikai napok, Szotnbathely, 26.-27. maja 2006. Szombathely, 2006.
Zorko Z.: Od prekmurskega narečja h knjižnemu jeziku = Od dialektu prekmurski-ego dojezyka literackiego; predavanje na konferenci »Diachronia »v Badaniach nad jqzykiem i w dydaktyce szkoly wyzszej, Katedra dialektologii Polskiej ui Komitet j^zykoznawstwa pan Zaklad historii j$zyk6w wschodniosiowianskich ul Zaklad filologii Ukrairtskiej Institutu filologii Slowianskiej UMCS, Lodz, 21-23 czerwea 2006. Lodz, 2006,
uredništvo
Ješenšek M, Zorko Z. (urednika). Jezikovna predanost: akademiku prof dr. Jožetu Toporišiču a t' 80-letnici, (Zora, 44). Maribor: Slavistično društvo; v Ljubljani: SAZU, 2006, 597 str., portret Jožeta Toporišiča.
Studia Slavica Savariensia. Zorko Z. (član uredniškega odbora 1995 ). Szombathely: Berzsenyi Daniel Tanarkepzb Foiskola Szlav Filoldgiai Intczete, 1992-.
Mitja Zupančič
knjiga
Zupančič M., Žagar V., Culiberg M.: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji. Dela SAZU 40, Ljubljana 2006, 112 str., 2 fitocenološki tabeli.
znanstveni članek
Zupančič M., Žagar V.: Association Potent i lio albae-Quercetum pubescent is in Slovenia. Razprave IV. Razreda SAZU, 2006, vol. 47,1, str. 247-261.
strokovni članek
Zupančič M.: Dosežki Maksa Wraberja pri raziskovanju slovenske vegetacije. Razprave IV razreda SAZU, 2006, vol. 47, 1, str. 17-23 in v angleščini str. 25-31.
Boštjan Žekš
OBJAVLJENI ZNANSTVENI PRISPEVEK NA KONFERENCI
Čepic M„ Žekš B.: Molecular, structural and induced chiraiity - microscopic model for chiral smectics. V: Proceedings of the Tenth International Conference on Ferroelectric Liquid Crystals (FLC-10): Stare Jablonki, Poland, (Ferroelectrics, vol. 344,2006). S. L: s. n„ 2005, str. 145-149.
samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Majhenc J., Svetina S., Zorko M., Žekš B.: Lipid-polypeptide interactions studies by optical observation of a single giant lipid vesicle. V: Pramanik A. (urednik). Biochemistry and Biophysics of Lipids; 2006. Kerala: Trans wo rid research network, 2006, str. 132-152.
Andrej O. Župančič
knjiga
Zupančič, Andrej O.: O ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju: vabilo na dvom o dvomu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006, 90 str.
UMRLI ČLANI
Andolšek-Jeras, Lidija, rojena 30. julija 1929, umrla 18. decembra 2003, dr, znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske iakulfete Univerze v Ljubljani in njena zaslužna profesorica. Izredna članica od 23, aprila 1987, redna članica od 27, maja 1993. Tajnica VI, razreda SAZU od
27.	maja 1992 do 28. septembra 1999; glavna tajnica SAZU od 23. septembra 1999 do 25. aprila 2002; članica predsedstva SAZU po 22, členu zakona o SAZU od 25. aprila 2002 do smrti.
Andrič, Ivo, rojen 10, oktobra 1892, umrl 13, marca 1975, književnik, Beograd, Srbija. Nobelov nagrajenec za književnost, 1961. Dopisni član od 2. junija 1953.
Apostolski, Mihailo, rojen 8. novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Makedonija. Dopisni član od 10. marca 1977.
Bajec, Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fiL, izredni profesor za slovenski jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978,
Bajt, Aleksander, rojen 27. februarja 1921, umrl 24. februarja 2000, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za ekonomijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, izredni član od 24, aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 12. maja 1988 do 1. aprila 1995 in tajnik L razreda SAZU od 25, januarja 1991 do
28.	februarja 1995.
Balenovič, Krešimir, rojen 17. maja 1914, umrl 25. februarja 2003, redni profesor za organsko in bioorgansko kemijo Univerze v Zagrebu in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška, Dopisni član od 25, marca 1976.
Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918, umrl 16. marca 1998, redni profesor za kemijo na teksaški univerzi A & M in njen zaslužni profesor, College Station, Texas, ZDA. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1969. Dopisni član od 23. maja 1985,
Rartoš, Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Bati s, Janez, rojen 15. marca 1919, umrl L oktobra 2002, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992, član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do 25- aprila 2002.
Bedjanič, Mirko, rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr, med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni
član od 7. februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20. marca 1975 do smrti. Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926, umrl 13. novembra 1997. Direktor Inštituta Maxa Plancka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, Munchen, Nemčija. Dopisni član od 6. junija 1983. Belič, Aleksandar, rojen 2. avgusta 1876, umrl 26, februarja 1960, dr, fiL, profesor za lingvistiko na univerzi v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947. Benac, Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr. arheoloških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, Dopisni član od 23. marca 1978. Benhart, František, rojen 10. septembra 1924, umrl 25. decembra 2006. slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka Republika, Dopisni član od 23. maja 1985, Berkopec, Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fiL, vodja Bibliografije slavik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Češka. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni član od 24. aprila 1981, Bevk, France, rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26, novembra 1966. Bezlaj, France, rojen 19. septembra 1910, umrl 27. aprila 1993, dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964. Bogdanovič, Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28, februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953. Bole, Jože, rojen 17. junija 1929, umrl 26. decembra 1995, dr. znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 23. maja 1985, Boršnik, Marja, rojena 24, januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil„ redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredna članica od 10, marca 1977, R raj kovic, Vlad i slav, rojen 24. januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981, Bravničar, Matija, rojen 24, februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbenoteoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Izredni član od 13, marca 1972, redni član od 21, marca 1974.
Brecelj, Bogdan, rojen 6, maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med„ rednt pro-
fesor za ortoped ijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Breznik, Anton, rojen 26, junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr, fil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Brodar, Srečko, rojen 6. maja 1893, umrl 27. aprila 1987, dr. fiL, redni profesor za kvartarologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani, Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Broz-Tito, Josip, rojen 25. maja 1892, umri 4. maja 1980, predsednik SFRJ, maršal Jugoslavije, Prvi častni član S AZU od 6, novembra 1948,
Brzin, Miroslav, rojen 13. aprila 1923, umrl 8. avgusta 1999, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910, umrl 11. januarja 2004, redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.
Butozan, Vaso, rojen 5. decembra 1905, umrl 15. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr, redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cankar, Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr, fi)., redni profesor za zgodovino umetnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Cevc, Emilijan, rojen 5. septembra 1920 umrl 30. januarja 2006, dr, zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. Načelnik oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU od 25. januarja 1991 do 7. maja 1996 in tajnik 1. razreda SAZU od L marca 1995 do 7. maja 1996.
Cigoj, Stoj an, rojen 27, junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
CilenJek, Johann, rojen 4. decembra 1913, umrl 14. decembra 1998, skladatelj, redni profesor na Visoki šoli za glasbo Fran za Liszta v Wei mar ju, Nemčija. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cvetko, Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2, septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Izredni član od 7, februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 1. aprila 1982 do 1986 in tajnik istega razreda od 1986 do 31, januarja 1991.
Čamo, Edhem, rojen 30. decembra 1909, umrl 25. novembra 1996. Redni profesor za zoo higieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina. Dopisni član od 13. marca 1972.
Čeiešnik, Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28. avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Izredni član od 7. februarja 1969,
Černigoj, Avgust, rojen 24, avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Čop, Bojan, rojen 23. maja 1923, umrl 3, avgusta 1994, dr, filoloikih znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25. marca 1976.
Čubrilovič, Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr, zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na Univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24, aprila 198L
Deanovič, Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 21. marca 1974.
D emu s, Otto, rojen 4. novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr, fil., o rd in arij umetnost no zgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Despič, Aleksandar, rojen 6. januarja 1927, umrl 7, aprila 2005. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Djordjevič, Tovan, rojen 10. marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr, prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djurdjev, Branislav, rojen 4. avgusta 1908, umrl 26. februarja 1993. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, Dopisni član od 7. februarja 1969.
Djuričič, Ilija, rojen 18. julija 1898, umrl 2, aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo Veterinarske fakultete v Beogradu, Srbija; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961,
Dolar, Davorin, rojen 1, februarja 1921, umrl 12. novembra 2005, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 10. marca 1977.
Dolenc, Metod, rojen 19, decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28, januarja 1939 do smrti.
Doiinar, Lojze, rojen 19. aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu, Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 5. februarja 1970.
Drujan, Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24. decembra 1991, dr. organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo IV1C v Caračasu, Venezuela. Dopisni član od 10, marca 1977.
Dyggve, Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6, avgusta 1961, častni dr, inž., arhitekt in arheolog v Köbenhavnu, Danska. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Fettich, Janez, rojen 9. oktobra 1921, umrl 26. avgusta 2004, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979.
Finžgar, Alojzij, rojen 30. decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr. prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Načelnik oddelka za družbene vede I. razreda SAZU od 16, septembra 1980 do 31, maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca 1982 do 25. januarja 1991.
Finžgar, Fran Šaleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949.
Fischer, Kurt von, rojen 25. aprila 1913, umrl 27. novembra 2003, redni profesor za muzikologijo Univerze v Zürichu, Švica. Dopisni član od 29. marca 1979.
Franchini, Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr, medicinskih znanosti, predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi, Italija, Dopisni član od 29. marca 1979,
Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920, umrl 29. decembra 2003. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 6. junija 1983.
Fučič, Branko, rojen 8. septembra 1920, umrl 31. januarja 1999, znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Reka, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja ¡989.
Gaspari, Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14, novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972.
Gavazzi, Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. fiL, redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Gerškovič, Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1, junija 1992, dr. prava, redni profesor političnih znanosti. Beograd, Srbija. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Gestrin, Ferdo, rojen 8. oktobra 1916, umrl 9. aprila 1999, dr. znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987.
Geyer, Otto F., rojen 18. maja 1924, umrl 12. novembra 2002, redni profesor stra-tigrafije, paleontologije in paleoekologije na Univerzi v Stuttgartu, Nemčija. Dopisni član od 7. junija 2001.
Gligortc, Velibor, rojen 28, julija 1899,umrl 3. oktobra 1977, književni kritik, Beograd, Srbija. Dopisni član od 7, tebruarja 1967.
Golia, Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2, junija 1953.
Goričar, Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20. februarja 1985, dr, prava, redni profesor za sociologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; načelnik oddelka za družbene vede razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30, septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
Grad, Anton, rojen 23. februarja 1907, umrl 28. marca 1983,dr. fil., redni profesor za romansko fikilogijo Filozofske fakultete lin i verze v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977.
Gradnik, Alojz, rojen 3. avgusta 1882, umrl 14, julija 1967, dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra 1962,
Gratenaucr, Bogo, rojen 16. marca 1916, umrl 12, maja 1995, dr, filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1968, redni član od 13, marca 1972-
Grafenauer, Ivan, rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. fil., gimnazijski profesor, Ljubljana, Izredni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti,
Grošelj, Milan, rojen 19, septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977.
Gušič, Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr. med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 3. julija 1964.
Gyergyek, Ludvik, rojen 2, septembra 1922, umrl 22. decembra 2003, dr. uporabnih znanosti, častni doktor univerz v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Hadži, |ovan, rojen 22, novembra 1884, umrl 11. decembra 1972, dr til„ redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani, Redni član od 7, oktobra 1938.
Hafner,Stanislav,rojen 13. decembra 1916, umrl 9. decembra 2006, redni profesor za slavist i ko Univerze v Gradcu, Avstrija, Dopisni član od 27. maja 1997.
Hauptman, Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19, aprila 1968, dr fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 16. maja 1940-
Hegedušič, Krsto, rojen 26. novembra 1901, umrl 7. aprila 1975, akademski slikar
mojster, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 20. marca 1975. Hieng, Andrej, rojen ¡7. februarja 1925, umrl 17. januarja 2000, pisatelj, Ljubljana.
Izredni član od 6. junija 1995. Ibrovac, Miodrag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor roma ni stike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 17. aprila 1973. Ilešič, Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5, februarja 1970. Ingolič, Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11. marca 1992, književnik. Izredni član od 25, marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 21. marca 1977 do 31. maja 1981. Ivič, Pavle, rojen 1, decembra 1924, umrl 19. septembra 1999, redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979. Jakac, Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Aka
demije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949, Jakopič, Rihard. rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar,
Ljubljana, Redni član od 7. oktobra 1938, Jakopin, Franc, rojen 29, septembra 1921, umrl 18. junija 2002, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18, maja 1989, Jama, Matija, rojen 4. januarja 1872, umrl 4, aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938. JovČic, Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med,, redni profesor za ortopedijo in travmatologijo na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 7. februarja 1967. furančič, Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989, dr. filoloških znanosti, redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za ftlološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984, Kalin, Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar mojster, redni profesor
na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953, Kalin, Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985. Kambič, Vinko, rojen 7. aprila 1920, umrl 24. novembra 2001, dr znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in
njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989.
Kardelj, Edvard, rojen 27. januarja 1910, umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator K P Jugoslavije in KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6, decembra 1949.
Kenk, Roman, rojen 25, novembra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr. naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, ZDA, Dopisni član od
6.	junija 1983.
Kermavner, Dušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr, prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Izredni član od 5. februarja 1971.
Kidrič, Boris, rojen 10, aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član od 6. decembra 1949.
Kidrič, France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil„ redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7. oktobra 1938; od 28, junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik fi I o zofsko-fi I ol o ško-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Klopčič, Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Koblar, France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja 1975, dr. fil., redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3, julija 1964; v. d, tajnika razreda za filološke in literarne vede od
7,	februarja 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti.
Kochansky-Devide, Vanda, rojena 10. aprila 1915. umrla 26. februarja 1990, dr.
naravoslovnih znanosti, redna profesorica na Naravo slov no-matematični fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisna članica od 20, marca 1975.
Kogoj, Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1953.
Koneski, Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7. decembra 1993, Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Korošec, Viktor,rojen7. decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. prava,redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2, oktobra 1956,
Kos, Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949.
Kos, Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač, Ciril, rojen 28. septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik, Portorož, Redni član od 22. decembra 1961,
Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923, umrl 17. oktobra 2004, redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Munchnu, Nemčija. Dopisni član od 30, maja 1991.
Kostrenčič, Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19. maja 1976, dr. prava, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFR| od 19. stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Košir, Alija, rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, dr, med,, redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 24. junija 1955.
Kovač tč, Lojze, rojen 9. novembra 1928, umrl 1. maja 2004, pisatelj, pedagog v Centru za kulturo mladih. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003,
Kozak, Juš, rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik, Ljubljana. Redni član od 22. decembra 1961.
Kozina, Marjan, rojen 4, junija 1907, umrl 19, junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Koželj, Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.
Kranjec, Miško, rojen 15. septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana . Redni član od 2. junija 1953.
Krašovec, Stane, rojen 14. julija 1905, umrl 13, aprila 1991, dipl. ing. ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981.
Kratochvil, Josef, rojen 6. januarja 1909,umrl 17. februarja 1992,dr. naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzultant - vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5, februarja 1970.
Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914, umrl 14. januarja 1999, redni profesor za klasično filologijo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu. Dopisni član od 23, maja 1985.
Krbek, Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umrl 16, januarja 1966, dr, prava, redni profesor za upravno pravo na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Kreft, Bratko, rojen 1 L februarja 1905, umrl 17. julija 1996, dr. filozofije, književ-
ni k, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor z.a novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; tajnik razreda za umetnosti SAZU od 26. novembra 1966 do 25. marca 1976; podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Krek, Gregor, rojen 27. junija 1875, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; prvi glavni tajnik AZU oz. SAZU od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942.
Krktec, Gustav, rojen 23. junija !899, umrl 30, oktobra 1977, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža, Miroslav, rojen 7. julija 1893, umrl 29. decembra 1981, književnik, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Kuhelj, Anton, rojen 11, novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22. decembra 1961 do smrti.
Kumbatovič, Filip Kalan, rojen 25. marca 1910, umrl 8. avgusta 1989, dipl, inž. arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Kurct, Niko, rojen 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995, dr, folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 30. maja 1991.
Kušej, Gorazd, rojen 17, decembra 1907, umrl 9, decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980.
Kušej, Rado, rojen 21. julija 1875, umrl 10. maja 1941, dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938,
Ktlhn, Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr. fiL, redni profesor za paleontologijo In paleobiologijo na univerzi na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 6. februarja 1965.
Kyovsky, Rudi, rojen 17, avgusta 1906, umrl 5, januarja 2002, dr, prava, redni pro fesor za delovno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981.
Lajovic, Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in niu-zikolog, Ljubljana, Redni član od 16, maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Laroche, Lmmanuel, rojen 11. julija 1914, umrl 16. junija 1991, profesor za splošno lingvist i ko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor
Francoskega arheološkega inštituta v CarigTadu. Dopisni član od 29. marca 1979.
Lavrač, Ivan, rojen 11. februarja 1916, umrl 25. decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1937.
Lavrič, Božidar, rojen 10, novembra 1899, umrl 15, novembra 1961, dr. med., častni dr„ redni profesor za kirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti.
Lavrin, Janko, rojen 10. februarja 1887, umrl 13. avgusta 1986, redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinghamu. Dopisni član od 2. oktobra 1956.
Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920, umrl 25. decembra 2004, redni profesor aa primerjalno in zgodovinsko leksikologijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Lenček, Rado L,, rojen 3, oktobra 1921, umrl 27, januarja 2005, redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, New York, ZDA in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991.
Lobe, Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr,, redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949,
Logar, Janez, rojen 3. februarja 1908, umrl 9, novembra 1987, višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Logar, Valentin, rojen 11. februarja 1916, umrl 24. decembra 2002, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5. marca 1975 do 31. oktobra 1979,
Lorkovič, Zdravko, rojen 3. januarja 1900, umrl 1L novembra 1998, redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, Dopisni član od 30, maja 1991.
Lukič, Radomir, rojen 31. avgusta 1914, umrl 31. maja 1999, redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 23. aprila 1987.
Lukman, Franc Ksaver, rojen 24. novembra 1880, umrl 12. junija 1958, dr. teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16, maja 1940.
I.urtaček, Pavel, rojen 31. januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.
Maksi mavič, Desanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11, februarja 1993, pisateljica, Beograd, Srbija. Dopisna članica od 7. februarja 1969.
Matjašič> Janez, rojen 14. maja 1921, umrl 9. avgusta 1996, dr. bioloških znanosti, zoolog, speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Izredni član od 21. marca 1974, redni član od 18. maja 1989,
Mekuli, Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija, Pesnik in prevajalec, Dopisni član od 29, marca 1979.
Melik, Anton, rojen I januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil., redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani; upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16, maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti.
Menart, Janez, rojen 29. septembra 1929, umrl 22. januarja 2004, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani. Izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23, aprila 1987- Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 8. januarja 1985 do 12. januarja 1993.
Merchant, Fugene Mykm, rojen 6. maja 1913, umrl 19. avgusta 2006, višji svetovalec v TechSolve, Cincinnati, Ohio, ZDA. Dopisni član od 23. aprila 1987,
Merhar, Boris, rojen L maja 1907, umrl 24. junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Micevski, Ki ril, rojen 29. aprila 1926, umrl 6. februarja 2002, redni profesor za rastlinsko sistematiko in geobotaniko Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Skopju, Makedonija. Dopisni član od 6. junija 1995.
Mihajlovič, Mihajlo Lj,, rojen 22, januarja 1924, umrl 8, junija 1998, redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-mate matične fakultete Univerze v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 25. marca 1976.
Mihelič, France, rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Škofji Loki, umrl L avgusta 1998, akademski slikar, redni profesor za slikarstvo in risanje Akademije ?,a likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1965.
Milčinski, Janez, rojen 3. maja 1913, umrl 28, julija 1993, dr, prava in dr. med, redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970; predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Milčinski, Le v, rojen 23. junija 1916, u mrl 14. marca 2001, <ir. znanosti, redm profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 23. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Mohorovičič, Andre, rojen 12, julija 1913, umrl 17. decembra 2002, redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, HrvaŠka. Dopisni član od 6. junija 1983.
Mole, Vojeslav, rojen 14, decembra 1386, umrl 5. decembra 1973, dr. i i L redni profesor za srednjeveško umetnost na lagelonski univerzi v K rakov u, Poljska, Dopisni član od 22. decembra 1961.
Moszyûski, I.eszek, rojen 19, februarja 1928, umrl 16. aprila 2006, redni profesor za slovansko jezikoslovje Univerze v Gdansku, Poljska. Dopisni član od 7. junija 2001.
Murko, Matija, rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Dopisni član od 16. maja 1940.
Mušič, Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979,
Mušič, Zoran, rojen 12. februarja 1909, umrl 25. maja 2005, akademski slikar, Pariz, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Nahtigal, Rajko, rojen 14, aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU oz. SAZU od 4, januarja 1939 do 27. junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septembra J949.
Negovski, Vladimir A., rojen 19. marca 1909, umrl 2. avgusta 2003, direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved, Moskva, Rusija. Dopisni član od 6, junija 1983.
Nejedly, Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umri 9. februarja 1962, profesor muzi-kologije na Karlovi univerzi v Pragi, predsednik Akademije znanosti ČSSR. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Neubauer, Robert, rojen 7, decembra 1895, umrl 3, maja 1969, dr. med., redni profesor za ftiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
Nitsch, Kazimierz, rojen 1. februarja 1874, umrl 26, septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakov u, Poljska. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Nougayrol, Jean, rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na Ecole pratique des Hautes Études v Parizu, Francija. Dopisni čian od 7, februarja 1968,
Novak, Franc, rojen 2. junija t908, umrl 29, septembra 1999, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970.
Tajnik razreda za medicinske vede SAZU od 25. februarja 1976 do 27, maja 1992.
Novak, Grga, rojen 2, aprila 1888, umri 7. septembra 1978, dr. fiL, redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 22. decembra 1961,
Ocvirk, Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6, januarja 1980, dr. fii., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Olszak, Wae law, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu, Italija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Oštir, Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27. decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953 do 17, junija 1958.
Panteleev, Dimitar, rojen 26. novembra 1901, umrl 16, aprila 1993, pisatelj in prevajalec, Dopisni član od 24. aprila 1981.
Paul in, Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za flor ist i ko, fitogeografijo in botanično s i ste m at i ko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Pavlov, Todor, rojen 34. februarja 1890, umrl 8, maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji, Bolgarija, Dopisni član od 7, novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Pavšič, Vlad i mir-Bor Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja 1965.
Persianinov, Leonid Semenovič, rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Peteri in, Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr, naravoslovnih znanosti, sodelavec Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.
Pita m ic, Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 1971, dr, prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Plečnik, Jože, rojen 23, januarja 1872, umrl 7, januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
Plemelj, Josip, rojen 1. decembra 1873, umrl 22, maja 1967, dr, fiL, častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede SAZU od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Pogačnik, Jože, rojen 14, marca 1933, umrl 18, avgusta 2002, dr. znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 30. maja 1991, izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27. maja 1997. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 23, marca 1999 do smrti.
Polec, Janko, rojen 19. avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr. prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30. septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU.
Potrč, Ivan, rojen 1. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Prelog, Vladimir, rojen 23. julija 1906, umrl 7. januarja 1998, predstojnik laboratorija za organsko kemijo visoke tehniške šole v Ztirichu, Švica. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.
Pretnar, Stojan, rojen 23. januarja 1909, umrl 1, marca 1999, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, izredni član od 25, marca 1975, redni član od 24, aprila 1981,
Prevoršek, Dušan C., rojen 14. februarja 1922, umrl 25. februarja 2004, raziskovalec v podjetju Goodyear in na Univerzi v Princetonu, ZDA. Dopisni član od 7. junija 2001.
Rajičič, Stanojlo, rojen 16. decembra 1910, umrl 21. julija 2000, skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Rakovec, Ivan, rojen 18- septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr, fil„ redni profesor za geologijo in paleontologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 15, junija 1966 do 19. maja 1981.
Rammelmeyer, Alfred, rojen 31. decembra 1909, umrl 16, marca 1995, dr, filozofije, redni profesor za slovansko filologijo na Univerzi v Frankfurtu ob Maini, Nemčija. Dopisni član od 24, aprila 1981.
Ramovš, Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr. fiL, redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-fibloško-historičnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19, maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od 19. maja 1950 do smrti.
Ramovš, Primož, rojen 20. marca 1921, umrl 10. januarja 1999, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU. Izredni član od 10. marca
1977, redni član od 6. junija 1983; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. inaja 1996 do smrti.
Rant, Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12, februarja 1972,dr. tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v Braunschwe-igu. Dopisni član od 3. julija 1964.
Ravnikar, Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23. avgusta 1993, inž. arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 29. marca 1979.
Rechinger, Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906, umrl 30. decembra 1998, dvorski svetnik in direktor Pri ro do slo v nega muzeja na Dunaju, Avstrija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Regen, Ivan, rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1947, dr. fil,, gimnazijski profesor, strokovnjak za fiziologijo živali in bioakustiko, Dunaj. Izredni član od 16. maja 1940,
Rigler, Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dr, tiloloških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU-Izredni član od 23. maja 1985.
Saeverud, Harald, rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent, Norveška. Dopisni član od 25. marca 1976.
Safar, Peter, rojen 12. aprila 1924, umrl 3. avgusta 2003, redni profesor za rea-nimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave univerze v Pittsburghu, PA, ZDA, Dopisni član od 6, junija 1983.
Salopek, Marijan, rojen 23, decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr, fil., profesor Univerze v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 7. februarja 1967,
Samec, Maks, rojen 27. junija 1881, umrl 1, julija 1964, dr. fil„ redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec, Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savič, Pavle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30. maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 13. marca 1972.
Seidl, Ferdinand, rojen 10. marca 1856, umrl I. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Sever, Savin, rojen 27, junija 1927, umrl 12, aprila 2003, univ. dipl. inž. arhitekture, svetnik v Slovenija projektu. Izredni član od 27. maja 1997.
Sirotkovič, lakov, rojen 7. novembra 1922, umrl 3L oktobra 2002, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu in vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 29. marca 1979.
Skok, Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Slodnjak, Anton, rojen 13. junija 1899, umri 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967,
Sodnik-Zupanc, Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka. Izredna članica od 25. marca 1976,
Sovre, Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Spacal, Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907, umrl 6. maja 2000, samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Stankovič, Siniša, rojen 26, marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Štele, France, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940,
Stern, Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farma-kologijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, Dopisni Član od 21. marca 1974.
Stevanovič, Petar, rojen 3. junija 1914, umrl 31. marca 1999, redni profesor za geologijo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu. Srbija. Dopisni član od 20, marca 1975.
Stupica, Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6, junija 1983,
Szentagothai, fanos, rojen 31. oktobra 1912, umrl 8. septembra 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti, Madžarska. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Šašel, faroslav, rojen 21. januarja 1924, umrl 25. marca 1988,dr, arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Izredni član od 23. maja 1985.
Šeligo, Rudi, rojen 14. maja 1935, umrl 22. januarja 2004, pisatelj, dramatik in esejist, višji predavatelj na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru. Izredni član od 7. junija 2001.
Šidak, faroslav, rojen 4, januarja 1903, umrl 25, marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981,
Škerjanc, Lucij a n Marija, rojen 17, decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Škerlj, Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Škerlj, Stanko, rojen 7, februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. fiL, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969-
Šlebinger, Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fii., slovenski bibliograt, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946.
Šnuderl, Makso, rojen 13. oktobra 1895, umrl 23. jtinija 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Štampar, Andrija, rojen L septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med., redm prolesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, Hrvaška; predsednik JAZU. Dopisni član od 7. novembra 1947.
ŠukJje, Lujo, rojen 21, septembra 1910, umrl 18. junija 1997, dr, tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979.
Tavčar, Alois, rojen 2. marca 1895, umrl 1. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2, junija 1953.
Tavčar, Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Taylor, Alan fohn Pere i val, rojen 25. marca 19G6, umrl 7, septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxfordu, Anglija. Dopisni član od 6. junija 1983.
Tesniere, Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6, decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Francija, Dopisni član od 2. junija 1953.
Todorovič, Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr, med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tolstoj, Ni kita Iljič, rojen 15. aprila 1923, umrl 27. junija 1996, Redni profesor za staro slovenščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Tomovič, Rajko, rojen L novembra 1919, umrl 30. maja 2001, redni profesor za računalništvo in biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu, Srbija, Dopisni član od 18, maja 1989,
Trotenik, Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7. decembra 1991, dr. prava in dr. fii., založnik v Münchnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Trstenjak, Anton, rojen 8. januarja 1906, umrl 29. septembra 1996, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983.
Udovič, Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana, izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ušeničnik, Aleš, rojen 3. julija 1868, umrl 30. marca 1952, dr. fll., dr. teol., redni profesor filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani, Predsednik društva Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939, Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru Akademije od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948. Črtan iz članstva leta 1948, posmrtno rehabilitiran na Skupščini SAZU 17. decembra 1996.
Vavilov, Sergej Ivanovič, rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Vavpetlč, Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr prava, redni profesor za javno upravo in upravni postopek Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Redni član od 17. oktobra 1958.
Veber, Franc, rojen 20. septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945, Odrekel seje članstvu 18. maja 1945, posmrtno rehabilitiran na skupščini SAZU 17. decembra 1996,
Vidmar, Josip, rojen 14, oktobra 1895, umrl 11. aprila 1992, publicist, literarni kritik, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7, oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 25. marca 1976.
Vidmar, Milan, rojen 22, junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. tehniških ved, častni dr, tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik mate matično-pri rodo s-lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16, junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Vilfan, Sergij, rojen 5. aprila 1919, umrl 16. marca 1996, dr. prava, redili profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Vodovnik, Lojze, rojen 6. septembra 1933, umrl 14. junija 2000, dr. znanosti, redni profesor za biokibernetiko in nevrokibernetiko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983, Tajnik III. razreda SAZU od 16. aprila 1992 do 7, maja 1996 in načelnik oddelka za tehniške vede III. razreda od 5. oktobra
1994 do 7. maja 1996; član predsedstva SAZU po 22. členu zakona o SAZU od 7. maja 1996 do smrti.
Volkov, Mstislav Vasdjevič, rojen 2. junija 1923, umrl 1996. Direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedi]o N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Vouk, Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil., redni profesor za botaniko na Univerzi v Zagrebu, Hrvaška. Dopisni član od 2. junija 1953.
Vučenov, Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986,dr. znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Wollman, Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9. maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Wraber, Maks, rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr. naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969.
Zad nikar, Marijan, rojen 27. decembra 1921, umrl 4. oktobra 2005, dr. znanosti iz zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Republiškem zavodu za spomeniško varstvo. Izredni član od 27. maja 1997, redni član od 12. junija 2003.
Zaje, Dane, rojen 26, oktobra 1929, umrl 20, oktobra 2005, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993, redni član od 27, maja 1997.
Zävada, Vilem, rojen 22, maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga, Češka, Dopisni član od 29, marca 1979.
Z i her I, Boris, rojen 25, septembra 1910, umrl 11. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20. marca 1975 do smrti.
Zupančič, Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23, marca 1949, dr, fil., redni profesor za matematiko na Tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika matematično-prirodos-lovnega razreda od 28. januarja 1939 do 25. julija 1945.
Zwitter, Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14. aprila 1988, dr. fil., redni profesor za občo zgodovino novega veka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2, junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958, Tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31. marca 1982.
Župančič, Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana, Redni član od 7, oktobra 1938.
EMILIJAN CEVC
(1920-2006)
Tridesetega januarja 2006 se je poslov il od nas akademik Emilijan Cevc, nestor slovenskih umetnostnih zgodovinarjev, ki je s svojim obsežnim in raznovrstnim življenjskim delom trajno zaznamoval slovensko humanistiko. Oh tej priložnosti naj najprej kratko predstavim njegovo življenjsko pot in poskušam oceniti pomen njegovega opusa. Cevčevo delo je ne le izredno obsežno, temveč tudi zelo raznovrstno. Dobro se zavedam, da kot opazovalec in le delni poznavalec, nikakor pa ne strokovnjak za področja, ki se jim je posvečal
- pokojnik, njegov opus lahko
predstavim le na pomanjkljiv način. Objektivno oceno s trajno vrednostjo bo lahko dala če i čas umetnostnozgodovinska veda.
Emilijan Cevc se je rodil 5. septembra 1920 v Kamniku. Po osnovnem šolanju v rojstnem kraju je obiskoval gimnazijo v Novem mestu in Ljubljani. Po maturi (1940) je vpisal študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki ga je zaključil z diplomo v letu 1946 in nadgradil v letu 1952 z doktorsko disertacijo z naslovom Srednjeveška plastika na Slovenskem. V tem času je - po krajših zaposlitvah knjižničarja in nato asistenta na umetnostnoz-godovinskem oddelku Filozofske fakultete - postal najprej asistent (1950), zatem strokovni sodelavec (1955) ter tri leta kasneje znanstveni sodelavec pri Sekciji za zgodovino umetnosti Inštituta za zgodovino SAZU, V letu 1968 je dosegel naslov znanstvenega svetnika. Po smrti akademika Franceta Steleta in ustanovitvi Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v letu 1972 ie postal predstojnik tega inštituta, ki ga je vodil dve desetletji, do upokojitve v letu 1992. Na njegov strokovni razvoj je imel odločilen vpliv France Štele (1836-1972) kot univerzitetni učitelj in nato doktorski mentor. Po pomembnih raziskovalnih dosežkih je mlademu znanstveniku v zgodnjih šestdesetih letih odprla pot v evropski raziskovalni prostor prestižna štipendija Humboldtove ustanove (1962-1963). Trdo delo, nadarjenost, metodološko dobra
in zanesljiva šola in tudi po strogih mednarodnih merilih pomembni rezultati znanstvenega dela so Cevcu odprli pot v celoten evropski prostor. Pri tem izstopata po pomenu celotna Srednja Evropa in Italija, v okviru te še posebei stiki s sosednjo Furlanijo.
Pogled na Cevčevo strokovno in znanstveno bibliografijo v več kot šestdese-tlctnem razponu, od prvih objav v študentskih letih (1941-1945) do njegovih zadnjih let, naredi na bralca velik vtis. Tudi če ne upoštevamo več stotin prispevkov v domačih in tujih leksikonih in enciklopedijah, ki so večinoma (z izjemo večjih preglednih gesel) majhnega obsega, in tudi če izpustimo okrog 40 praviloma krajših strokovnih objav pred zagovorom disertacije (dokončana v letu 1951, zagovor v letu 1952), obsega njegov umetnostnozgodovinski opus več kot 450 objav. Pri tem ne smemo pozabiti na njegovo leposlovno delo ter razmišljanja o naravi, ki z eno knjižno objavo - zbirko kratke proze z naslovom Preproste stvari (Ljubljana 1944; 2. izdaja Koper 1999) - in z okrog 50 sestavki in prevodi zasluži vso pozornost, Emilijan Cevc je pravzaprav začel svojo pot najprej kot leposlovni ustvarjalec pod vplivom francoskih ali francosko pišočih katoliško usmerjenih pisateljev zgodnjega 20. stoletja. Njegova literarna nadarjenost se je odrazila v strokovnih in znanstvenih objavah, ki jih odlikuje izbran jezikovni izraz. S tem je izpolnil ideal, ki ostaja mnogim nedosegljiv, namreč predstavitev žlahtne vsebine v terminološko in estetsko dovršenem jeziku.
Če se omejim na knjižne objave in ozek izbor obsežnejših objav v domačih in tujih znanstvenih revijah, zbornikih in razstavnih katalogih, bi mogel povezati temeljna vozlišča Ceveevega znanstvenega opusa v naslednjo skico:
Zgodnje obdobje zaznamuje obsežna disertacija / naslovom Srednjeveška plastika na Slovenskem (Ljubljana 1951), ki je prek objave 54 strani dolgega povzetka z enakim naslovom (1956) in cele vrste nadaljnjih raziskav in objav s tega področja v naslednjih letih prerasla v knjižno objavo z naslovom Srednjeveška plastika na Slovenskem. Od začetkov do zadnje četrtine 15. stoletja (Ljubljana 1963). Monografija spada med temeljna dela umetnostnozgodovinske vede na Slovenskem, V dvanajstih letih od priprave disertacije do njene knjižne objave je avtor ne le poglobil, temveč tudi tematsko razširil svoje raziskovalno področje, saj so tej publikaciji v naslednjih letih sledile obsežne revijalne in monografske objave. Naj jih naštejem: monografije Gotsko kiparstvo (Ljubljana 1967), Poznogotska plastika na Slovenskem (Ljubljana 1970) in Gotska plastika na Slovenskem (Ljubljana 1973); vrsta pregledov in študij o gotski umetnosti v domačem in tujem rcvijal-nem tisku in zbornikih; študija o renesančnem kiparstvu (Renesančna plastika na Slovenskem, Zbornik za umetnostno zgodovino 7, 1965, 119-170) in o kiparstvu ter slikarstvu zgodnje baročne dobe (zbornik Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1968, o slikarstvu str. 39-71, o kiparstvu 92-95). Vtem obdobju je objavil tudi krajšo sintezo zgodovine umetnosti z naslovom Slovenska umetnost (Ljubljana 1966).
Cevčevo raziskovalno področje se je postopoma razširilo z gotike na pozno renesančno in zlasti baročno dobo, poleg kiparstva je zajelo zlasti slikarstvo. Pri tem je doma in zlasti v tujini še naprej objavljal pomembne študije s področja gotskega kiparstva pri nas. Rezultat raziskav v tem obdobju je obsežna monografija z naslovom Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom {Ljubljana 1981) in več obsežnih raziskovalnih člankov, kot na primer Kipar Leonhard Kern in njegovo delo na Slovenskem v letih 1612-1613 (SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, Razprave 15, 1986, 25-68). V letu 1985 je izšla na Dunaju v zborniku 25, mednarodnega u met nos t nozgodo vinskega kongresa več kot 100 strani obsežna študija o gotski plastiki na Slovenskem okrog leta 1300. Avtor je razširil svoje raziskave tudi na umetnost 19. in 20. stoletja, zlasti romantiko in impresionizem, v posameznih prispevkih je posegel tudi v pozno antiko in zgodnji srednji vek. Poglabljal se je v vprašanja slogovne in prostorsko-geografske opredelitve razvoja umetnosti na Slovenskem, v vprašanje oznake oziroma razpoznavnega bistva slovenske umetnosti in vprašanje vpliva sosednjih območij, zlasti F u dan i je, na slovenski prostor. Raziskoval je vlogo, ki sta jo v razvoju slikarstva na Slovenskem imela Valvasor in Academia operosorum, v zadnjem desetletju se je poglabljal v iluminirani kodeks ljubljanske bratovščine sv. Dizma v obdobju od poznega 17. do začetka 19. stoletja.
Od področij Cevčevega ustvarjanja, ki ne spadajo med najpomembnejša, vendar so mi nekoliko bližja zaradi tematike in prostora, ki ga zajemajo, naj omenim najprej raziskovanje antične dobe na Slovenskem, zlasti poznoantične dobe s prehodom v zgodnji srednji vek. V več prispevkih (v celoti sedem) se je poglobil v razlago interpretativno zahtevnih poznoantičnih spomenikov in načel vprašanje kontinuitete med antiko in zgodnjim srednjim vekom v našem prostoru. V vrsti razprav je obravnaval umetnostnozgodovinsko dediščino zahodne Slovenije, zlasti območje stikov s furlanskim prostorom, S temi raziskavami je Cevc prišel do vrste novih znanstvenih spoznanj, obenem pa zgradi! most za strokovne in osebne stike z italijanskimi, posebej furlanskimi raziskovalci, Trije vodilni med njimi - dva sta dopisna člana SAZU - so mu izrazili spoštovanje in zahvalo s prispevki v zborniku ob njegovi osemdesetletnici.
Emilijan Cevc je s svojim raziskovalnim delom po pravici dosegel velik ugled in prejel vrsto priznanj. Med temi naj omenim najprej izvolitev v SAZU (v letu 1981 kot dopisni, leta 1985 pa kot redni član). V letu 1984 je prejel Herderjevo nagrado, v letu 1997 pa Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva. Pomembno priznanje, ki je za umetnost nozgodovinsko in njej sorodne vede na Slovenskem trajnega pomena, je zbornik ob njegovi osemdesetletnici z naslovom Vita ar t is perennis (Ljubljana 2000). V zajetnem delu ¡e okrog štirideset domačih in tujih strokovnjakov s področja umetnostne zgodovine, pa tudi njej sorodnih ved in naravoslovja, počastilo jubilej svojega učitelja, kolega ali prijatelja. Temeljiti uvodni prispevki nam predstavljajo Cevca ne le kot znanstvenika, temveč tudi
njegovo človeško plat: kot prijaznega, skromnega človeka, predanega svojim visokim znanstvenim, moralnim in estetskim idealom. Fizično že precej krhek, vendar z velikim, tako rekoč mladostnim žarom, človeško simpatično in z vso svojo intelektualno svežino je v sklepnem delu predstavitve zbornika nastopil z improviziranim govorom, v katerem je z izbranimi besedami predstavil svojo življenjsko pot, zlasti težke začetke v povojnih letih, ki so terjali odpovedovanje, velike, v današnjem časti težko predstavljive napore, ne le intelektualne in organizacijske, temveč tudi fizične, povezane z zahtevnim terenskim delom. Te napore je zmogel kot mlad raziskovalec z visokim znanstvenim etosom.
Emilijan Cevc je bil človek velike delovne energije in globokega, v stroki skorajda enciklopedičnega znanja, Kot sem ga sam spoznal iz njegovih del in osebnih stikov je bil evropski svetovljan in obenem slovenski domoljub, ves čas zvest svojemu prepričanju in visokim idealom. S svojim velikim in pomembnim znanstvenim opusom se je trajno zapisal v slovensko umetnostno zgodovino in širše v slovensko humanistiko. Tisti, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v spominu tudi kot iskrivega in prijaznega sogovornika in prijetnega kolega.
Raj ko Brntož
STANISLAV HAFNER
(1916-2006)
V decembru, tik pred svojo devetdesetletnico, je na Dunaju umrl dopisni član SAZU Stanislav Hafner, Rodil se je med prvo svetovno vojno leta 1916 v Šentvidu na Glini na Koroškem. Oče mu je padel na soški fronti, zato je hodil v utrakvi-stično ljudsko šolo pri svojem stricu župniku Janezu Starcu v H od i šah, ki je bil zadnji slovenski poslanec v Koroškem deželnem zbor ti, Maturiral je na celovški gimnaziji. Med maturitetnimi predmeti je bila tudi slovenščina. Vpisal se je na študij slav ¡stike na dunajski univerzi pri knezu Trubeckoju, velikem znanstveniku fonologu, Norbertu Joklu, Karlu Biihlerju, vzhodnoevropsko zgodovino pa pri Martinu Winklerju. Aktivno je sodeloval tudi v seminarju starogrške umetnosti in klasične filologijc in posluša! predavanja o avstrijski zgodovini in avstrijski literaturi, Bil je član Kluba koroških študentov. Leta 1938 je bila večina Hafnerjevih profesorjev suspendirana ali pregnana, zato je nadaljeval študij v Beogradu, leta 1939 postal lektor nemškega jezika v Ljubljani in na graški univerzi opravil doktorat z naslovom Zur Frage der Beziehungen zwischen Kunst- und Volksdichtung in der Geschichte der Serbo kroatischen Volkspoesie. Leta 1940 je objavil antologijo Slowenischen Novellen, v kateri je objavil prevod Boja na požiralniku s pooblastilom Prežihovega Voranca in dovoljenjem za prevajanje. Knjigo so 1941 na Štajerskem in Koroškem prepovedali, ko so zvedeli resnico o politično preganjanem avtorju.
Odpoklicali so ga iz Ljubljane in moral je v vojsko. Leta 1942 je prišel na nemško fronto v Rusiji, bil 1944. leta ujet in se je šele leta 1949 vrnil k družini na Dunaj, Zaposlil se je najprej kot novinar in bančni uradnik, nato pa je dobil mesto referenta za slavistiko v dunajski nacionalni biblioteki. H ab i Utiral se je s knjigo Studien zur altserbischen dynastischen Historiographie in leta 1964 postal izredni, leta 1967 pa redni profesor na graški univerzi,
V svojih raziskavah je še naprej posegal v srbski srednji vek, v staro srbsko literaturo, cerkvenoslovansko literaturo starosrbske redakcije, središčno pozornost pa je pritegnila - s love ni stika. Preučeval in objavljal je tudi dela svojih slovenskih prednikov - J. Kopitarja in F, Miklošiča in ob študiju avstrijske slavi stike v zgodovinski vertikali je nastalo pomembno delo Geschichte der österreichischen Slawistik (1985),
V Gradcu je s svojimi študenti začel širiti in razvijati slovenistiko in skupaj z E. Prunčem pripravljati inventarizacijo slovenskega govorjenega jezika na Koroškem.
Začelo se je kolektivno delo Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten (1980) in skupaj z F.. Prunčem je leta 1982 začel objavljati Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten. O tem projektu, v katerem bo postala dialektologija dialektologija komunikacije, ker so podatki in teksti vzeti iz živega govora, sam pravi: »Taka komunikacijska dialektologija se prvič uporablja v našem tezaurusu. Vsak podatek je morfološko, gramatično in sintaktično interpretiran, Dialektološke morfologije pa do zdaj tudi še ni bilo v si o ven ist i ki,« Stanislav Hafnerje opravljal različne funkcije: 1967 je postal ravnatelj Instituta za slavistiko, v Avstrijski akademiji je bil član Balkanske komisije, član znanstvenega tbnda Pro Oriente na Dunaju, v Münchnu član znanstvenega sveta Südosteuropa Gesellschaft, bilje dekan Filozofske fakultete v Gradcu, član Znanstvenoraziskovalne družbe za slovanske kulture v Gradcu itd. Kot gostujoči profesor je predaval na številnih univerzah v Evropi (v Münchnu, Zürichu, Baslu, Trierju, Marburgu na Lahni, Beogradu, Novem Sadu, Ljubljani, Zagrebu, Pragi, Kijevu in morda še kje),
Srbska akademija znanosti ga je izvolila za dopisnega člana, dobil je odlikovanje svetega Save (1985), z veliko zlato medaljo gaje odlikovala dežela Štajerska, V dunajski akademiji znanosti je bil leta 1985 izvoljen za dopisnega člana in postal je dobitnik najvišje avstrijske nagrade Wilhelma Hartla za humanistične vede (1994).
Stanislav Hafnerje bil slavist z visoko intelektualno sposobnostjo dojemanja, dosleden in zvest samemu sebi in stvari, za katero je izžareval in izgoreval, preprost in odprt. Umno ie ravnal z dediščino svojih učiteljev, jo bogatil in množil po svojih izkušnjah in spoznanjih.
Leta 1997 je upravičeno postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti na predlog IL razreda SAZU.
Slovenci smo prof. dr, Stanislavu Hafnerju še posebej hvaležni za vse, kar je za nas storil kot jezikoslovec in poznavalec slovanskih literatur s svojimi študijami, razpravami, prevodi in članki, objavljenimi v različnih revijah in knjigah, dostopnih ne le avstrijskim, ampak tudi drugim bralcem v Evropi in drugod po svetu. Tu moramo še posebej izpostaviti njegove kar številne predstavitve slovenskih jezikoslovcev Jerneja Kopitarja, Frana Miklošiča in Vatroslava Oblaka ter mnogih naših pesnikov in pisateljev s članki v Lexikonu der Weltliteratur. Hvaležni smo mu tudi za njegove zasluge pri prevajanju slovenske literature, zlasti pa za knjigo SfovvčMisdie Novellen. Še posebej pa smo mu hvaležni za njegove zasluge pri inven-tarizaciji slovenskih koroških narečij,
Zinka Zor ko
LESZEK MOSZYSlSKI
(1928-2006)
Dne 16, aprila 2006 je v Gdansku na severu Poljske umrl dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni profesor za slovansko jezikoslovje prof. dr. Leszck Moszyhski, rojen 19. februarja 1928 v Lu bi i nu na jugovzhodu Poljske. Tam je tudi študiral poljsko in slovansko filologijo in jo z naslovom magistra končal leta 1952, J5o leta 1954 je delal na univerzi v Poznanju, leta 1959 pa je doktoriral in se habilitiral. Po Poznanju je bil adjunkt in docent na univerzi M. Kopernika v Torunju, nato pa v Gdansku (kjer je honorarno predaval že od leta 1964), Leta 1973 je bit kot izredni profesor izvoljen za predstojnika slavističnega oddelka in bil od leta 1979 do upokojitve leta 1998 redni profesor. Od 1992 je bil član obnovljene krakovske akademije „umejçtnosti" in od leta 1998 častni doktor univerze M. Kopernika v Torunju. Leta 2000 je bi! predlagan za dopisnega člana SAZU (podpisniki predloga F. Jakopin,T. Logar; J. Toporišič).
Več kot dve desetletji je bil trdno povezan s Slovenijo: sodeloval je v Nahtiga-lovem zborniku leta 1977, zatem se v Logarjevem 1989, pa na simpozijih o Miklo-
šiču, Kopitarju in o Brižinskih spomenikih {zadnje je tudi prevedel v poljščino); sodeloval je tudi na simpoziju o Svetem pismu leta 1996. Važni objavi ima tudi v Jeziku in slovstvu ter v Slavistični reviji»
Glavno področje njegove dejavnosti so bila sicer vprašanja o stari cerkveni slo-vanščini. Bil je med prvimi jezikoslovnimi osebnostmi v raziskovanju najstarejšega slovanskega knjižnega jezika in njegovih mlajših različic. Njegov opus do vključno leta 2000 obsega 7 knjižnih monografij in nad 300 razprav, recenzij in polemičnih člankov. Veliko njegovih del je bilo objavljenih zunaj Poljske, v slovanskih slavističnih revijah in zbornikih, tudi v Nemčiji, na Nizozemskem, v Italiji in Izraelu, Med drugim je javno pisal tudi o letu 1991, letu naše državne osamosvojitve: Na vulkanu - Profesor Leszek Moszyhski byt w Slowenii v momencie ogloszenia nepodleglošči.
Jože Toporišič
MYLON EUGENE MERCHANT
(1913-2006)
Gene Merchant, dopisni član SAZU, izvoljen 23. aprila 1987, se je poslovil od nas 19. avgusta 2006, po nekaj desetletjih letih izredno uspešnega delovanja na področju proizvodnih znanosti in razvoja ameriške industrije za izdelavo obdelovalnih strojev in sistemov.
Rodil seje 6, maja 1913 v New England, ZDA. Študiral je na University Vermont, kjer je leta 1936 zaključil študij z »magna cum laude«. Raziskovalno delo na področju fizike odrezavanja kovinskih materialov in podiplomski študij je nadaljeval na University of Cincinnati, ZDA in ga zaključil z doktoratom znanosti leta 1941.
Vi *
Z n a n st ve n ora z i skova 1 ne-mu delu, usmerjenemu v proizvodne tehnologije, se je preko petdeset let posvečal v vodilni ameriški firmi Cincinnati Milling Machine Company. Dosegal je odlične rezultate na različnih področjih tehnološkega odrezavanja kovin, programirane, fleksibilne sprotne avtomatizacije in optimizacije proizvodnje. Z razvojem računalnika v petdesetih letih je uvajal v obdelovalne stroje uporabo računalniškega programiranja in krmiljenja. To je spodbudilo izredno pomemben razvoj na področju proizvodnih tehnologij. V začetku šestdesetih let je razvil koncept računalniško integriranega obdeloval nega sistema, ki je v naslednjih desetletjih pomembno prispeval k proizvodno učinkovitim metodam izdelave visoko tehnoloških produktov. Mnoge njegove raziskave so bile usmerjene v gospodarsko sfero, vezale so se na učinkovito programiranje in izdelavo komponent različnih izdelkov. Njegovo delo je bilo še posebej osredotočeno na sisteme za programiranje integrirane proizvodnje v letalstvu, Pomembne prispevke je dr. Merchant dosegel na področjih grupne tehnologije in proizvodnih celic. To je vodilo do razvoja visoko avtomatiziranih fleksibilnih obdelovalnih sistemov, brez kontinuiranega vodenja procesa.
Za svoje prispevke na področju proizvodnih tehnologij je dr, Merchant prejel visoke nagrade. Že leta 1956 je bil izvoljen v CIRP International Academy for Production Engineering in postal njen predsednik v letu 1968/69. izvoljen je bil za rednega člana National Academy of Engineering v ZDA, na Japonskem in Švedskem. Prejel je tudi vrsto častnih doktoratov in mednarodnih odlikovanj, med katerimi je eno najpomembnejših Gcorg Schlesinger Preis 1980, nagrada, ki so mu jo podelili v Nemčiji.
Ameriška SME je v počastitev njegovega spomina ustanovila štipendijo M. Eugene Merchant Scholarship, kije namenjena izobraževanju mladih na področju proizvodnih tehnologij.
t
Janez Peklenik
FRANTlSEK BENHART
(1924-2006)
25. decembra je v Pragi umrl dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pisatelj, esejist in prevajalec f rantišek Benhart, ambasador slovenske književnosti na Češkem, izjemen človek in nadvse drag prijatelj. Ko sem mu junija 2005 v Velenju kot predsednik žirije izročal Pretnarjevo nagrado, sem mu zaželel in tudi prerokoval dolgo življenje, saj je bilo videti, da je poln dejavne moči in načrtov za prihod nost. Septembra 2005 se je udeležil podobne počastitve svojega dela v Idriji, ne dolgo zatem pa se je pot z visoke-------ga vrha obrnila navzdol. Sredi
lanskega decembra mi je ob božičnem voščilu zapisal, da je lepim časom sledilo hudo leto in da po operaciji zmore le še kratke sprehode blizu doma. Tolažil sem se, da bolezen ni usodno dokončna, a je očitno bila. František Benhart seje, star 82 let, na božični dan za zmeraj poslovil od svojih dragih, od nas in od tega sveta.
Ne spomnim se letnice, a moralo je biti v zgodnjih petdesetih letih, ko sem ga z drugimi mladimi pesniki prvič srečal na vrtu v ljubljanski restavraciji Rio in smo se pogovarjali o prevajanju naših pesmi v češčino. Še dokaj neuk sem iz češke poezije poznal le Prešernovega sodobnika Karla Hyneka Macho, medtem ko je nekdanji učenec našega rojaka, profesorja praške univerze Otona Bcrkopca, slavist František Benhart slovensko književnost dobro poznal in so ga na naše kraje vezali tudi spomini iz zgodnje mladosti. Njegova intimna vez s Slovenijo se je spletla pred drugo svetovno vojno, ko je kot begunec iz dotedanje češke Z a kar pat s ke Rusije, kije ob Hitlerjevem razkosanju Češkoslovaške pripadla Madžarski, z družino potoval čez Romunijo in Jugoslavijo (ker čez Slovaško in Madžarsko niso smeli) in marca 1939 v Maribom doživel veliko manifestacijo slovensko-češkega bratstva. G h tej priložnosti so slovenska dekleta na marihorski železniški postaji češkim mladeničem dajala svoje fotografije in je eno dobil tudi štirinajstletni František, ker je, kot je dogodek pozneje komentiral, bilo primerno starih fantov na vlaku premalo. Prijateljske vezi so se ohranile desetletja, hkrati pa lahko zgodovinski
sprejem Čehov v Mariboru danes razumemo tudi kot obredni vstop mladega Ben-harta v slovensko skupnost, kot napoved njegovega prihodnjega zanimanja ne le za književnost, temveč za vse, kar je slovenskega, iz česar sledi, da ga je usoda namenila za našega ne formalnega, pač pa dejanskega kulturnega ambasadorja na Češkem, kar je ostal do zadnjega, vztrajen in neomajen tudi v časih, ko v njegovi domovini njemu in njegovemu poslanstvu zvezde niso bile naklonjene.
Bibliografija njegovih iz slovenščine v češčino prevedenih del zbuja več kot spoštovanje. V knjigi Spotoma dokumentirana obsežnost njegovega prevajalskega opusa je presenetila tudi nas, ki smo Benhartovo delo spremljali od začetka. Bilje tenkočuten prepesn je valeč poezije, zanesljiv prevajalec pripovednih del, hkrati pa neumoren poročevalec o dogajanju v slovenski književnosti in kulturi. S svojimi 70 knjižnimi prevodi posameznih avtorjev, z vrsto antologij ter neštetimi objavami v revialnem tisku in na radiu je njegov opus med najbolj impozantnimi, če ne kar najimpozantnejši med vsemi, ki se z njimi lahko ponašajo posredniki slovenske literature po svetu, Za mejnika knjižnih objav štejemo prevod romana Dolomiti se kruštjo Karla Grabeljška iz leta 1957 in antologijo štirih pesnikov (Zaje, Kovič, Taufer, Košuta) Nebo nad nami iz leta 2005, Med njima ležijo leta vztrajnega dela, prebedene noči ob tehtanju najboljših prevajalskih rešitev ter marsikdaj težavno iskanje primernih, prevodom iz slovenščine naklonjenih založb. Češkim bralcem je, če izberemo najznačilnejša imena, predstavil široko panoramo sodobne slovenske književnosti: pripovednike Prežihovega Voranca, Antona Ingoliča, Miro Mihelič, Cirila Kosmača, Ivana Potrča, Bena Zupančiča, Iva Zormana, Branka Hofmana, Mateja Dolenca in Draga Jančarja, v samostojnih knjigah ali antologijah pa pesnike Jožeta Udoviča, Ivana Minattija, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka, Daneta Zajca, Kajetana Koviča, Vena Tauferja, Miroslava Košuto, Svetlano Ma-karovič, Milana Jesiha, Tomaža Šalamuna. Borisa A. Novaka, Aleša Debeljaka in številne mlajše avtorje.
Ne smemo prezreti tudi njegovega kritičnega spremljanja sodobne slovenske književnosti, sprotnega po revijah in časnikih ter v knjigah Bralnica in druge neprimernosti in Malo drugačna branja. Ne nazadnje moram omeniti tudi njegovo skrb za nasledstvo čeških prevajalcev iz slovenščine, kjer se mu je v družinskem krogu pridružila hčerka Kater i na Lite rova, med mladimi diplomanti na praški univerzi pa z veliko prizadevnostjo predvsem David Blažek.
František je bil po duši in v ravnanju velik privrženec češko-slovenske med-sebojnosti. Kot vemo iz pogovorov in iz njegove spominsko-potopisne knjige Sijaju t dan ob reki, je Slovenijo prehodil, pre kole šari I ali prevozil po dolgem in počez, tako da je njene vonje in okuse spoznaval ne le iz knjig, ampak neposredno iz dotika z ljudmi in zemljo. Lahko trdimo, da je našo domovino poznal bolje od marsikoga izmed nas, za »čast dežele«, kot bi rekel Prešeren, premalo vnetih državljanov republike Slovenije. Ko si vse to zapisujemo v spomin, pa hkrati ne smemo pozabiti Františkovega obratnega posredništva, namreč informiranja
slovenske bralne javnosti o sprotnih dogajanjih v sodobni češki literaturi. Mnoga iz češčine prevedena dela so slovenske založbe izdale po njegovem priporočilu, sam pa mu dolguje m zahvalo za odpiranje pogledov v sodobno češko poezijo, še posebej v opus velikega sodobnika Vladimira Holana, s katerim me je seznanil avgusta 1965, ko sva ga, samotarskega in že boleh nega, obiskala v njegovi hiši na vltavskem otočku Kampa. Nasledek tega srečanja je bilo moje prevajanje Holanovih pesmi in njihova objava v knjigi, naslovljeni po njegovi znameniti pesnitvi Noč s Hamletom.
Ob svojem zadnjem obisku v Pragi, ko smo maja 2005 v lepem, kulturi namenjenem dvorcu Portheimka predstavljali antologijo Nebo nad nami, sem ga na dan odhoda obiskal tudi doma. Po prijaznem zajtrku sta me on in gospa Benhartova odpeljala v bližnjo okolico, kjer sem siga vpredbožičnihdneh predstavljal tudi na, v zadnjem pismu omenjenih, »kratkih sprehodih«. Zdai so se iztekli tudi ti in na senčnih poteh v primestnih gajih, na zelenih pobočnih travnikih in ob letoviškem ribniku Františka Benharta ne bo več mogoče srečati.
Bila sva znanca in prijatelja več kot pol stoletja, a bil sem le eden iz množice Slovencev, ki so bili deležni njegovega prijateljstva in gostoljubnega okrilja njegovega doma v Jahodovi ulici. Vsak izmed njih bi lahko napisal svojo zgodbo o srečevanju s Františkom, datumi in dogodki bi se med sabo razlikovali, a pod stat bi bila vsem skupna: namreč zavest, da smo imeli v Františku Benhartu ne le sposobnega ambasadorja slovenske književnosti na Češkem, ne le delavca, ki si je naložil in tudi opravil komaj predstavljivo množino nalog, ampak človeka, ki je svoje delo opravljal z ljubeznijo, ki je slovenski besedi, kot bi rekel Župančič, posvetil »um in srce«, ki je bil, kot je zapisal neki češki kritik, »Slovenec po srcu« in ki ga bomo s hvaležnim priznanjem, a hkrati z dolgo bolečino neizmerno pogrešali.
Kajetan Kovič
III
POROČILO O DELU SAZU
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 2006
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v letu 2006 delovala na ustaljen način, podobno kot v preteklih letih. Izvršilni odbor se je sestajal praviloma vsak teden, razen v času poletnih počitnic, predsedstvo se je sestalo trikrat, skupščina pa je zasedala dvakrat.
Tudi razredi so se v letu 2006 redno sestajali, razred za naravoslovne vede je imel tri seje, razred za zgodovinske in družbene vede in razred za filološke in literarne vede sta imela po štiri seje, razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede, razred za umetnosti in razred za medicinske vede pa so se sestali po šestkrat. Med tematikami, ki so jih razredi obravnavali, je treba omeniti razprave o slovenskem jeziku, o jezikovni politiki, o znanstveni terminologiji, o slovenskih manjšinah v zamejstvu in o položaju rezijanščine. Razredi so podali tudi svoje pripombe na osnutek Resolucije Nacionalnega programa visokega šolstva. Razredi so se tudi pripravljali na volitve novih članov v letu 2007 in imenovali svoje predstavnike za predsednike znanstvenoraziskovalnih svetov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Pripravljali smo se na slovesnosti ob 500-letniči rojstva Primoža Trubarja v letu 2008, ko bo Akademija sodelovala pri organizaciji znanstvenega simpozija na Dunaju (skupaj z Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju) in v Ljubljani (skupaj z ZRC SAZU), III, razred je izrazil svoje nezadovoljstvo, ker na predlog vladi, da naj bi organizirali temeljito, mednarodno preverjanje naše znanosti, ni bilo nobenega odziva, je pa imenoval tri nove znanstvene svetnike s področja energetike. IV. razred je dobil novega tajnika, akademika Ivana Krefta, ki je nadomestil dosedanjega tajnika akademika Mitjo Zupančiča, Razred za umetnosti je nadaljeval z delom na zbornikih razreda, s pripravami za natis zbornika Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti - akademiki in s prevodom zbornika Slovenski književniki - akademiki v angleščino, ter za Nobelovo nagrado za književnost ponovno predlagal Borisa Pahorja.
Poleg teh organov so na Akademiji delovali tudi odbori, sveti, komisije in Kabinet akademika Franceta Bernika. Med izstopajočimi dosežki le-tega naj omenim monografijo »Ivan Cankar« in serijo predavanj na nemških univerzah o nacionalni identiteti in slovenski literaturi, Svet za varovanje okolja, ki ga je vodil znanstveni svetnik Avguštin Lah, je med najpomembnejšimi temami obravnaval podnebne razmere, našo novo prostorsko zakonodajo, problematiko upravljanja z vodami in zakon o Triglavskem narodnem parku. Svet za energetiko, ki ga je vodil akademik Janez Peklenik, je med drugim dokončno oblikoval skupno stališče o razvoju slovenske energetike in pripravil razvojni projekt izrabe obnovljivih virov energije. Odbor za preučevanje narodnih manjšin, ki ga je vodil izredni član Jože
Piljevec, je pripravil posvet o Pariški mirovni konferenci leta 1946 in posvet na temo Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama. Odbor za medicinske študije seje usmeril v raziskovalno delo v okviru družbenomedicinskih ved: nizka rodnost, vojaški poklic, odnosi med generacijami in spoloma, duševno zdravje, itd. Odbor za trajnost ni razvoj (vodja akademik Robert Blinc) je organiziral dve javni predstavitvi, pri čemer se je povezal z Rimskim klubom in s Svetom za varovanje okolja. Odbor za slovenski jezik je preko Komisije za strokovna vprašanja slovenskega jezika (vodja akademik Jože Toporišič) odgovarjal na vprašanja v zvezi s slovenskim pravopisom, medtem ko je Komisija za slovenščino v javnosti (vodja izredni član Tone Pavček) svoje napore posvetila pregledu jezikovne prakse znotraj SAZU in poudarila potrebo po več in boljših terminoloških slovarjih.
Obe fundaciji pri SAZU sta izvajali načrtovane naloge. Med dejavnostmi Fundacije dr. Bruno Breschi naj omenimo delo na slovarju Janeza Svetoknškega, Fundacija Janez Vajkard Valvasor pa je nadaljevala s faksimilnim natisom grafične zbirke konotheca Valvasoriana.
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo (predstojnik akademik Branko Stanovnik) je vodil postopke izmenjave med SAZU in 34 akademijami, s katerimi imamo podpisane sporazume o sodelovanju. Sodelovanje SAZU z evropskimi in svetovnimi organizacijami akademij je bilo raznoliko. Še najbolj tesno je bilo sodelovanje i Zvezo evropskih akademij (ALLEA) in s Svetovalnim odborom za znanost evropskih akademij (EASAC), manj pa z Medaka-demijskim forumom za mednarodne zadeve, z Mednarodno mrežo za človekove pravice in mednarodnim združenjem akademij. Nivo sodelovanja v Evropski znanstveni fundaciji bo treba ponovno preveriti.
Posamezni člani SAZU so člani združenj Academia Europaea ali Evropska akademija znanosti in umetnosti (EAZU). Pri slednji imajo nekateri naši predstavniki visoke položaje. SAZU sodeluje tudi v Srednje- in vzhodno evropski mreži, ki deluje v okviru EAZU.
V okviru medakademijskega sodelovanja smo organizirali tudi dvoje razstav. V Kabinetu grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti smo prikazali Japonske lesoreze iz Jagrove zbirke, katere lastnik je SAZU, v Skopju pa smo skupaj z Makedonsko akademijo znanosti in umetnosti in z Narodno galerijo iz Ljubljane pripravili razstavo zbirke Zakladi slovenske grafike 1955-2005, ki jo je zbrala SAZU, finančno omogočila pa KRKA d.d.
Objava periodičnih publikacij in monografij je potekala v skladu z načrtom, za kar je skrbela Komisija za tisk in publikacije, ki jo je vodil akademik Kajetan Gantar, Akademija je v letu 2006 i/dala 22 publikacij, delno v sozaložništvu z drugimi inštitucijami, in sofinancirala izdajo še 16 publikacij. Glavne omejitve pri tem ostajajo finančne narave, čeprav se stanje rahlo izboljšuje.
Med množico gostov, ki so imeli predavanja na Akademiji, naj omenim le prof. dr. Petra Schusterja, člana avstrijske akademije, ki je bil kmalu zatem izvo-
ljen za predsednika Avstrijske akademije znanosti, in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS prof. dr. lureta Zupana.
V letu 2006 je uspešno delovala tudi Biblioteka SAZU, kljub naraščajočim prostorskim težavam. V Biblioteki so med drugim inventarizirali in strokovno obdelali 7.043 enot knjižničnega gradiva in izmenjevali akademijske publikacije z 1,401 inštitucijo po svetu. V tem letu je Biblioteka tudi pridobila manjši galerijski prostor.
Med mnogimi nagradami in priznanji, ki so jih v letu 2006 prejeli člani Akademije, naj tukaj navedem le akademika Jožeta Toporišiča, ki je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. izrednega člana Črtomira Zupančiča, ki je prejel priznanje ambasador RS v znanosti, akademika Branka Stanovnika, ki je prejel nagrado K a meta ni za heterociklično kemijo, in akademike Roberta BI in ca, Kajetana Gantarja in Dušana Hadžija, ki so postali dopisni člani Makedonske akademije znanosti in umetnosti.
Ob zaključku poročila se moramo spomniti članov, ki so preminili v letu 2006, To so redni član Emilija n Cevc in dopisni člani Leszek Moszyriski, Stanislav Hafner, Mylon Eugene Mere h a nt in František B en ha rt, tako da je imela Akademija ob koncu leta 71 rednih, 28 izrednih in 78 dopisnih članov.
Boštjan Žekš
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je zasedala dvakrat, in sicer 23. 2. in L9. 12.
Skupščina SAZU 23,2________
Skupščino je vodil predsednik akad. Boštjan Žekš. Na začetku je pozdravil navzoče, Ko je ugotovil, da je skupščina sklepčna (od 99 je bilo prisotnih 61 rednih in izrednih članov), je predlagal, da se sprejme dnevni red. Navzoči so se strinjali s predlogom in soglasno sprejeli naslednji dnevni red:
1.	potrditev zapisnika sku pšč ine 5. m aj a 2005,
2.	poročilo predsednika,
3.	finančno poročilo za leto 2005,
4.	finančni načrt za leto 2006,
5.	sprememba statuta ZRC SAZU,
6.	razno.
K točki 1: Potrditev zapisnika skupščine 5. maja 2005
Predsednik je zaprosil navzoče, da podajo pripombe oziroma dopolnitve k zapisniku skupščine 5, maja 2005.
Ker ni bilo pripomb, so navzoči soglasno sprejeli SKLEP:
Skupščina potrdi zapisnik seje skupščine 5. maja 2005 v predloženi obliki m vsebini.
K točki 2: Poročilo predsednika
Predsednik je na začetku svojega poročila poudaril, da je Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 2005 delovala podobno kot v preteklih letih s to razliko, da je bilo to leto volilno leto, dvojno volilno leto, saj smo volili nove člane Akademije in novo vodstvo. Izvršilni odbor se je sestajal praviloma vsak teden, razen v času poletnih počitnic, predsedstvo seje sestalo na štirih sejah, skupščina je zasedala dvakrat, člani Akademije pa so se zbrali Ludi na slavnostni skupščini, ko smo slovesno sprejeli novoizvoljene člane.
V prvi polovici leta je bilo težišče dela na izbiri in pripravi predlogov za nove člane in na izbiri kandidatov za novo vodstvo. Meseca maja je skupščina izvolila enega novega rednega člana, deset izrednih članov in pet dopisnih članov, pri čemer je potrebno poudariti, da smo prvič za izredne člane volili tudi Slovence, slovenske državljane, ki stalno žive v tujini. Ista skupščina je izvolila novo vodstvo Akademije za obdobje 2005-2008. Ponovno so bili izvoljeni predsednik, podpredsednik
akademik Trontelj in glavni tajnik, akademikinja Alenka Šelih pa je zamenjala podpredsednika akademika Gantarja, ki mu je potekel drugi mandat. V istem obdobju so bili v razredih na novo izvoljeni tajniki razredov in načelniki oddelkov. Poleg naštetih organov so na Akademiji delovali še odbori, sveti in komisije. Aktivna sta bila Svet za va rova nje okolja in Odbor za trajnost ni razvoj, ki sta skupaj pripravila okroglo mizo o klimatskih spremembah in Kjotskem sporazumu. Svet za energetiko, sestavljen iz strokovnjakov z Akademije, univerz in gospodarstva, je pripravljal skupno stališče o razvoju slovenske energetike. Odbor za preučevanje narodnih manjšin je organizira! mednarodni znanstveni sestanek ob tridesetletnici podpisa Osimskih sporazumov. Odbor za slovenski jezik je deloval v Komisiji za strokovna vprašanja slovenskega jezika in v Komisiji za slovenščino v javnosti. Odbor za medicinske študije je tesno sodeloval z Inštitutom za medicinske vede ZRC SAZU, Komisija za pripravo kodeksa dobre znanstvene prakse in integritete znanstvenika pa je začenjala z delom.
Obe fundaciji pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sta izvajali načrtovane naloge. V okviru Fundacije dr, Bruno Breschi seje nadaljevalo delo na slovarju Janeza Svetokriškega, pripravljali pa so se tudi novi načrti. Fundacija Janez Vajkard Valvasor pa je uspela natisniti drugi in osmi zvezek zbirke Iconotheca Valvasoriana in skenirati tretji, peti in šestnajsti zvezek,
Objava periodičnih publikacij in monografij je potekala v skladu z načrtom, za kar je skrbela Komisija za tisk in publikacije, Akademija je v letu 2005 izdala 19 publikacij, delno v sozaložništvu z drugimi institucijami, sofinancirala pa je izdajo več kot osmih publikacij. Pri tem so bile glavne omejitve finančne narave, čeprav se je stanje v tem letu rahlo izboljšalo glede na prejšnja leta. Sodelovanje Akademije z Znanstvenoraziskovalnim centrom je tudi v letu 2005 potekalo utečeno in Akademija je kot ustanoviteljica financirala del projektov ZRC SAZU v okviru dolgoročnega programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« z ustrezno letno pogodbo. V tej se je povečal delež sredstev za Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, ker je ta v izredno težkem finančnem položaju. Akademija je po svojih močeh pomagala pridobiti za Inštitut dodatna sredstva, ki pa so žal enkratna in dolgoročno ne rešujejo problema. Ena od pomembnih dejavnosti Akademije je mednarodno sodelovanje, za katero skrbi Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo, Glede izmenjav znanstvenikov z drugimi akademijami lahko ugotovimo, da seje število znanstvenikov ali umetnikov, ki so prišli k nam, od leta 2004 precej povečalo (od 20 na 39], število naših strokovnjakov, ki so odšli v tujino, pa je rahlo upadlo (od 28 na 26). To najbrž kaže, da pri nas obstajajo druge poti za financiranje obiskov v tujini. Isti je verjetno vzrok za to, da teče večina izmenjav strokovnjakov z vzhodnoevropskimi akademijami. Na Akademiji je s predavanji gostovalo kar nekaj uglednih tujih gostov. Med njimi omenimo le naša dopisna člana Sava Bratosa in Jožeta Strausa ter evropskega komisarja za znanost Janeza Potočnika.
Akademija ima sklenjene pogodbe o sodelovanju s triintridesetimi akademijami.
V	letu 2005 smo podpisali sporazum o znanstvenem sodelovanju z Litovsko akademijo znanosti in z Makedonsko akademijo znanosti in umetnosti, kjer naj bi bil prvi večji korak v sodelovanju obeh akademij razstava povojne slovenske grafike v Skopju. Podaljšali smo sporazum o sodelovanju z Britansko akademijo in s Poljsko akademijo znanosti, v pripravi pa sta podpisa sporazumov s Kraljevim društvom v Edinburghu in z Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, V mesecu maju smo skupaj s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti in z Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine v Ljubljani in v Portorožu organizirali mednarodno srečanje Promet v funkciji gospodarskega in trajnost nega razvoja. Velja omeniti, da smo v tem letu pripravili več nacionalnih znanstvenih srečanj, med njimi simpozij ob iOO-letnici rojstva akademika Bratka Krefta, simpozij Flora in vegetacija Slovenije ter sosednjih območij 2005 in posvet o slovensko-italijanskih odnosih za člane Akademije, ki sta se ga udeležila tudi dopisna člana iz zamejstva Pavle Merku in Boris Pahor,
SAZU je vključena v več mednarodnih akademijskih organizacij. Naj aktivne je delujemo v Združenju vseh evropskih akademij (AL LE A) in v Evropski znanstveni fundaciji (ESF), pri kateri imamo težave s financiranjem projektov. Prisotni smo v delu Mednarodne akademijske mreže za človekove pravice, ki se odziva na kršitve človekovih pravic znanstvenikov. Prvič smo letos aktivno sodelovali v delu Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC), saj je bila slovenska znanstvenica članica strokovne skupine, ki je za Evropski parlament pripravila elaborat o cepivih. Poleg tega smo tudi člani Medakademijskega foruma za mednarodne zadeve (1A P), Mednarodne zveze akademij (UAi) in Alpskega foruma (ISCAR).
Tesno sodelujemo z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti v Salzburgu (EAZU), saj je precej naših članov tudi njenih članov; eden je član senata, eden pa dekan razreda. Poleg tega smo vključeni v Srednjeevropsko in vzhodnoevropsko mrežo, ki deluje pod pokroviteljstvom EAZU, in smo v oktobru v Ljubljani pripravili srečanje te mreže. Istočasno smo skupaj z EAZU organizirali mednarodni simpozij Naravoslovne znanosti v sodobni družbi. Skupaj s Svetom Evrope smo v decembru pripravili simpozij Mednarodni etični standardi biomedicinskih raziskav na ljudeh.
V	letu 2005 je svoje delo uspešno opravljala Biblioteka SAZU, kjer so poleg rednega knjižničarskega dela strokovno obdelali 8.344 enot novega knjižničnega gradiva, tako da celoten fond sedaj obsega 498.221 enot. Urejali so bibliografije članov in sodelavcev SAZU in ZRC SAZU in skrbeli za zamenjavo akademijskih publikacij s 1367 ustanovami, ki so večinoma (1230) v tujini. Iz zapuščine Ivana lagra, ki jo čuva Biblioteka, so uredili in obdelali zbirko japonskih lesorezov ter pripravili bogat katalog in razstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Rokopisna zbirka se je obogatila z albumom Bratovščine sv. ložefa v Ljubljani iz leta 1679, ki
ga je Akademiji podarila prof, Elisabeth Gleason, roj. Gregorich, in ki je bil strokovno restavriran in je predstavljen na spletni strani Akademije. Mnogo članov Akademije je v tem letu prejelo razna priznanja in nagrade. Tukaj navedimo le dva, ki sta prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo (akademik Jože Maček in akademik Miha Tišler), in dva (akademik Alojz Kralj in akademik Ivan Kreft), ki sta postala ambasadorja Republike Slovenije v znanosti. Ob zaključku poročila se spomnimo članov, ki so letos preminili: rednih članov Davorina Dolarja, Marjana Zadnikarja in Daneta Zajca ter dopisnih članov Aleksandra Despiča, Rada Lenčka in Zorana Mušiča, Tako ob koncu leta Akademija šteje 72 rednih članov in 28 izrednih članov, dopisnih članov pa je 82. Navzoči so soglasno sprejeli SKLEP:
Skupščina sprejme poročilo predsednika o delu Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2005.
K točki 3: Finančno poročilo za leto 2005
Upravni direktorje podrobneje obrazloži I vrste in višino prihodkov in odhodkov v letu 2005 ter posebej izpostavil dodatna sredstva, ki jih je Akademija prejela za Inštitut za slovenski jezik F, Ramovša ZRC SAZU v višini 120 mio sit. Navzoči so brez pripomb soglasno sprejeli SKI.LP;
Skupščina sprejme finančno poročilo za leto 2005, ki je priloženo izvodu tega zapisnika, ki se hrani v arhivu SAZU.
K točki 4: Finančni načrt za leto 2006
Upravni direktor je podrobneje obrazložil posamezne postavke fmančnega na črta, ki so ga člani skupščine prejeli z gradivom za sejo. Posebej je poudaril, da je Državni zbor RS sprejel proračuna za leti 2006 in 2007, vendar pa lahko pri slednjem, ki je že sestavljen v evrih, pričakujemo rebalans.
Poročilu je sledila razprava o dodatnih sredstvih, ki jih je za leto 2005 prejel Inštitut F. Ramovša ZRC SAZU in možnosti za pridobitev sredstev tudi v letu 2006, pri čemer so razpravljalci poudarili pomen tega inštituta. Nekateri so ob tem opozorili na vlogo SAZU kot ustanoviteljice ZRC SAZU, drugi pa na dejstvo, da Inštitut ni del SAZU, temveč ZRC SAZU, zalo bodo potrebni pogovori z vodstvom ZRC SAZU, Večinsko je bi i o izraženo stališče, da bi bilo potrebno najti dologoročno sistemsko rešitev. Navzoči so soglasno sprejeli SKLEP:
Sfctjpii/fni sprejme finančni načrt za leto 2006, kije priložen izvodu tega zapisniku, ki se hrani v arhivu SAZU.
K točki 5: Potrditev sprememb statuta ZRC SAZU
Predsednik je poročal, da Upravni odbor ZRC SAZU prosi za soglasje k predlaganim spremembam in dopolnitvam statuta ZRC SAZU. Slovenska akademija znanosti in umetnosti kot ustanoviteljica daje soglasje k spremembam m dopol-
nit vam statuta ZRC SAZU. Spremembe se nanašajo na določitev sedežev izpostav ZRC SAZU v Postojni, Novi Gorici, Tolminu in Tišini (doda se nov člen za 4. členom), razširitev dejavnosti na področje socialne medicine (dopolnitev 7, člena), preimenovanje Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU v Družbenomeditinski inštitut ZRC SAZU (petnajsta točka 13. člena) ter spremembo sestave Upravnega odbora ZRC SAZU zaradi spremenjenega zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki določa, da je večina članov upravnega odbora javnega raziskovalnega zavoda predstavnikov ustanovitelja. To pomeni, da SAZU imenuje pet od devetih članov UO ZRC SAZU (sprememba tretjega odstavka 30. člena). S to obrazložitvijo je predsednik odprl razpravo. Ker razprave ni bilo, je predsednik dal predlog na glasovanje. Navzoči so soglasno sprejeli S K I, F, P:
Skupščina SAZU soglaša s predlaganimi spremembami m dopolnitvami statuta ZRC SAZU.
K točki 6: Razno
Predsednik je zaprosil za predloge za obravnavo. Ker predlogov ni bilo, se je zahvalil navzočim za sodelovanje ter zaključit skupščino ob 12.30.
Zapisala sekretarka predsedstva;	Glavni tajnik:
Azra Seražin	Akademik Matija Gogala
Skupščina SAZU 19. 12._
Po uvodnem pozdravu in ugotovitvi, da je skupščina sklepčna (od 99 je bilo prisotnih 68 rednih in izrednih članov), je predsednik povedal, da je glavna točka današnje seje podelitev listin trem novoizvoljenim znanstvenim svetnikom. Prisotni člani so soglasno potrdili predlagani dnevni red: L potrditev zapisnika skupščine 23. februarja 2006,
2.	poroč i I o predsed n i k a,
3.	slovesna izročitev listin trem znanstvenim svetnikom SAZU,
4.	razno.
K točki 1: Potrditev zapisnika skupščine ¿3. februarja 2006 Predsednik je zaprosil prisotne za morebitne pripombe k zapisniku zadnje skupščine. Ker ni bilo pripomb, so navzoči soglasno sprejeli
1. SKLEP:
Skupščina potrdi zapisnik seje skupščine 23. februarja 2006 v predloženi obliki in vsebini.
K točki 2: Poročilo predsednika
Predsednik je podal pregled najvažnejših dogodkov v času od zadnje skupščine. Iskreno je čestital skladatelju in izrednemu članu lanezu Maticiču, ki bo februarja 2007 prejel Prešernovo nagrado, ter obema Zoisovima nagrajencema jezikoslovcu a kad. Jožetu Toporišiču za življenjsko delo in fiziku izr. članu Črtomir ju Zupančiču, ki je prejel naziv ambasador znanosti. Čestitke gredo tudi dr. Marjeti Šašelj Kos iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU,
Začenši z umetniškim razredom je potrebno omeniti pripravo angleškega prevoda zbornika o likovnikih in arhitektih SAZU ter ureditev manjše galerije v pritličju na Novem trgu 5. Za današnjo otvoritev prostorov je pripravljena razstava japonskih lesorezov, ki so v lasti Akademije.
Skupaj z Narodno galerijo je Akademija pripravila v Skopju razstavo slovenske grafike. Predsednik se je zahvalil avtorjem, ki so posodili dela, in tovarni zdravil Krka, d. d„ ki bo kot donator odkupila celotno zbirko. V februarju bo razstava na ogled v ljubljanski Narodni galeriji, izšel pa lio tudi katalog del v slovenskem jeziku. SAZU je organizirala kar nekaj odmevnih obletnic, če naštejemo samo nekatere: zbornik razprav, posvečen a kad. Mar ji Borštnik, mednarodno konferenco v čast etnologu akad. Niku Kuretu, simpozij ob 100-letnici rojstva psihologa in teologa akad, Antona Trstenjaka, okroglo mizo o razvoju demokracije na Slovenskem med obema vojnama, srečanje v počastitev 100-letnice rojstva baletnika Pina Mlakarja, izdala je zbornik v spomin arhitekta Marjana Mušiča, zbornik Jurij baron Vega ob 250-letnici njegovega rojstva ter pripravila okroglo mizo o Pariški mirovni konferenci.
Predavanje je imel avstrijski akademik predsednik Avstrijske akademije znanosti Peter Schuster in gostovalo je nekaj članov Kraljevega društva iz Londona. Častni član France Bernik je predaval o Cankarju in krščanstvu, ob 250-letniči rojstva prvega slovenskega dramatika A. T. Linharta pa smo imeli serijo predavanj, ki so jih pripravili akademiki Janko Kos, Taras Kermauner in Boris Paternu ter dr. Denis Poniž. Akademijo je obiskal minister za visoko šolstvo znanost in tehnologijo dr. Jure Zupan, ki je predstavil svoj pogled na predvideno novo ureditev vi stike ga šolstva in znanosti ter odgovarjal na številna vprašanja.
Zahvaljujoč akad. Branku Stanovniku in Oddelku za mednarodno sodelovanje je SAZU navezala stike z nekaj novimi akademijami in obnovila sodelovanje s Poljsko akademijo znanosti in Akademijo znanosti in umetnosti BiH. Predstavniki SAZU aktivno sodelujejo v Evropski znanstveni fundaciji, kjer nas zastopajo: akad. Alenka Selih v upravnem odboru, akad. Jože Kraševec v stalnem odboru za humanistiko in izredni član Slavko Splichal v stalnem odboru za družbene vede. Akad. Branko Stanovnik je dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Saizburgu. Zaradi kadrovskih omejitev se SAZU ial ne more odzvati vsem vabilom za članstvo; tako je npr. izstopila iz Mednarodnega komiteja za raziskovanje Alp in prevzela status opazovalke,
Med odbori in sveti velja omeniti zlasti Svet za energetiko, katerga aktivnost se bo, glede na energetsko situacijo, verjetno povečala in postala še boli pomembna. SAZU je posredovala, da so se mladi vrhunski znanstveniki s področja kemije lahko udeležili tradicionalnega srečanja z nosilci Nobelovih nagrad v Lindauu. V letu 2007 bo Iindausko srečanje namenjeno uspešnim medicincem. Predsedniki znanstvenih svetov Javne agencije za raziskovalno dejavnost so člani SAZU, tako da ima akademija določen vpogled v raziskovalno dejavnost. Podpredsednica je dodala, daje SAZU aktivna v Mednarodni mreži akademij za človekove pravice in po lastni presoji podpira posamezne akcije te mreže. Akademija se je vključila v reševanje finančne problematike Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU zato, da bi delo lahko normalno teklo. Podpredsednik Jože Trontelj je spomnil, da se je SAZU veliko ukvarjala z vprašanjem etičnosti uporabe matičnih celic zarodkov in v zvezi s tem pripravila posebno izjavo o njeni spornosti. Prav tako se je Akademija pridružila izjavi Medaka-demijskega foruma, ki podpira poučevanje evolucijske teorije v šolah. Razne kre-ac ion isti č ne teorije, ki se v zadnjem času pojavljajo v svetu, izkrivljajo znanstvena dognanja o nastanku in razvoju življenja na zemlji. Izkrivljena podoba o nastanku sveta daje prostor raznim šarlatanom in omogoča manipuliranje z ljudmi, zlasti če so v stiski.
Akademija se je vključila tudi v obravnavanje okoljskih tem, podpredsednik in a kad. Zupančič sta obiskala ministra Janeza Podobnika in ga seznanila s pogledi akademikov na varstvo narave ter obrazložila vzrok nasprotovanja gradnji vetrnih elektrarn,
Akademija se je kritično vključila v razpravo o kriterijih oz. o novem sistemu za ocenjevanje raziskovalnih programov, ki ga je sprejela Agencija za raziskovalno dejavnost in posega v avtonomijo posameznih strok.
Glavni tajnik je opozoril še na težavo pri objavi stališč Akademije v medijih. Odzivnost uredništev je slaba, Akademija na pobude dostikrat ne dobi niti pojasnila, zakaj stališče ni bilo objavljeno. Še vedno pa ostane možnost objave na internet ni strani, ki vse bolj postaja način, kako javnost seznaniti z različnimi stališči in mnenji. Poročilo o delu Akademije je zaključil častni član akad, France Bernik z informacijo o sodelovanju z Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, Dvajset akademikov je članov te akademije, dva pa sta vključena v vodstvo. Ta akademija je edina, ki s SAZU deluje tudi vsebinsko, saj sta bila skupaj pripravljena že dva simpozija. Predsednik je povabil člane, da s svojimi predlogi sodelujejo pri pripravi podrobnejšega poročila o delu v letu 2006.
K točki 3: Slovesna izročitev listin trem znanstvenim svetnikom SAZU Tajnik III. razreda akad. Peter Fajfarje na kratko pojasnil potek postopka izvolitve treh znanstvenih svetnikov SAZU. V skladu z 81. členom Statuta je kandidate v naziv izvolil razred, potem ko je dobil pozitivno stališče predsedstva.
V naziv znanstveni svetnik so bili 12. oktobra 2006 izvoljeni: Prof. dr. Ferdinand Gubina, redni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v pokoju, ki je štiri desetletja raziskovalno delal na področju elektroenergetskih sistemov in se znanstveno ukvarjal predvsem s problemi vodenja in ugotavljanja zanesljivosti elektrarn in elektroenergetskih sistemov. Razvil je hitro metodo za ugotavljanje nevarnih stanj, ki se pojavijo zaradi preobremenitve posameznih elementov, in lokalno metodo za sekundarno regulacijo napetosti. Poleg tega je prof dr. Gubina mentor Številnim podiplomskim študentom {12 doktorandom in 14 magistrantom] ter avtor velikega števila znanstvenih člankov, ima pa tudi štiri patente. Prof. dr. Ferdinand Gubina je član mednarodnih organizacij s področja elektroenergetike (CIGRE, IAESTE, IEEE in SATENA} in aktivni član Sveta za energetiko SAZU. Utemeljitev je prebral akad. Alojz Kralj.
Prof. dr. Borut Mavko, redni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani ter znanstveni svetnik in vodja odseka za reaktorsko tehniko na institutu Jožef Štefan. Med njegovimi znanstvenimi dosežki izstopajo teoretični model za napovedovanje porušitve tlačnih cevi v toplotnih izmenjalcih jedrskih elektrarn ter študije zanesljivosti in optimizacije procesov s pomočjo verjetnostnih analiz, ki so prispevale k skrajšanju vzdrževalnih posegov v kompleksnih energetskih napravah. Njegov opus obsega več kot 700 enot, mednarodno pomembnost njegovega dela pa odražajo pogosti citati njegovih publikacij in vabljena predavanja na tujih univerzah in konferencah, Tudi prof, dr, Borut Mavko je aktiven član Sveta za energetiko S AZLJ, Utemeljitev je prebral akad. Igor Grabeč.
Prof, dr. Alojz Poredoš, redni profesor na Fakulteti za strojništvo, pokriva področje prenosa toplote in snovi, ogrevanja, hlajenja in klimatizacije. Posebej se je posvetil področju lamelnih prenosnikov toplote z upoštevanjem pogojev konden-zacije ali sublimaeije vodne pare iz vlažnega zraka v vodni film ali sTež. Pri tem je razvil posplošen model geometrijskih m snovnih parametrov površin, ki velja za enofazni in dvofazni tok fluida v ceveh lamelnih prenosnikov toplote. V zadnjih letih se prof. dr, Poredoš ukvarja z zanesljivo in energetsko učinkovito oskrbo z energijo in uvaja sisteme trigeneracije in daljinskega hlajenja, Do sedaj je objavil skoraj 300 del, med njimi 37 znanstvenih člankov v domačih in tujih revijah. Prof. dr. Poredoš je že tri leta tajnik Sveta za energetiko pri SAZU. Utemeljitev je prebral akad. [a ne z Pek le ni k.
Po prejemu listin seje prof. dr, Ferdinand Gubina v imenu vseh treh znanstvenih svetnikov zahvalil za priznanje, ki ga je s tem prejelo celotno področje energetike. Ob koncu uradnega dela se je predsednik navzočim zahvalil za udeležbo in vse skupaj še enkrat povabil na ogled japonskih lesorezov v novi galeriji SAZU in na novoletno srečanje v Prešernovi dvorani.
Pripravila;	Glavni tajnik:
Lucija Gorički	Akad, Matija Gogala
RAZREDI SAZU
Razred za zgodovinske in družbene vede_
Razred za zgodovinske in družbene vede je imel v letu 2006 štiri seje: H. marca, 31. maja, 19. oktobra in 6. decembra. Bistveni del priprave na razredne seje so bile predhodne seje oddelka za zgodovinske vede (vodi razredni tajnik) in oddelka za družbene vede, ki ga vodi Marijan Pavčnik. S tako organizacijo dela je I. razred na sejah brez težav usklajeval različne poglede in kljub veliki raznolikosti ved, ki jih zastopa, dosegel prepričljivo večinsko, v mnogih primerih pa tudi soglasno stališče- S smrtjo akademika Emilijana Cevca 30. januarja 20G6 se je članstvo L razreda zmanjšalo na 16 članov: II rednih in 5 izrednih, od tega 7 v oddelku za zgodovinske vede (pet rednih in dva izredna) in 9 v oddelku za družbene vede (6 rednih in 3 izredni).
Med temami, ki jim je Razred za zgodovinske in družbene vede posvetil največ pozornosti, saj jih je obravnaval na vseh sejah, velja omeniti na prvem mestu vprašanje strokovne in znanstvene terminologije za družboslovne in zgodovinske vede. Izdelal je okvirni program dela pri pripravi terminoloških slovarjev, najprej za pet ved (pravo, filozofija, zgodovina, sociologija in komunikologija), kasneje tudi za druge. Sestavljen je bil okvirni načrt dela, pri katerem bi sodelovali tudi strokovnjaki iz različnih akademijskih, univerzitetnih in drugih raziskovalnih inštitucij. Kot začetna faza dela je predvidena ugotovitev dejanskega stanja po posameznih področjih, dolgoročni cilj pa je izdelava terminoloških slovarjev, s kakršnim razpolaga od ved, ki jih zastopa i. razred, samo pravo, Za glavna področja so bili imenovani člani razreda, ki bi ob sodelovanju posameznih zunanjih članov prevzeli skrb za reševanje terminoloških vprašanj v posameznih strokah, najprej za družboslovne (Tine Hribar za filozofijo, Veliko Rus in Zdravko Mlinar za sociologijo, Slavko Splichal za politologijo in komunikologijo, Marijan Pavčnik ob sodelovanju Janeza Kranjca kot zunanjega člana za pravo), kasneje tudi nekatere zgodovinske vede (Jože Pirjevec za zgodovino, Biba Teržan za arheologijo), V jesenskem delu leta je I. razred povabil k sodelovanju Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (predstojnica prof. dr. Var ja Cvetko, z njo tudi ga, Marjeta Humar, ki v okviru tega inštituta vodi slovarsko delo), s katerim je uskladil okvirni program. Kot pomemben dosežek sodelovanja moremo oceniti sklep, da bo SAZU (oziroma v njenem okviru I. razred kot pobudnik) skupaj z Inštitutom za slovenski jezik organizirala posvet, na katerem bodo izbrani vabljeni strokovnjaki osvetlili stanje na področju terminologije pri posameznih družhenih in zgodovinskih vedah. Namen tega posveta je, da bi dobili jasno sliko o dejanskem stanju po posameznih področjih strokovne terminologije.
Med aktualnimi temami je zavzel stališče do dveh vprašanj, Razpravljal je o osnutku resolucije Nacionalnega programa v isokega šolstva za obdobje 20062010, zlasti z vidika zastopanosti družbenih in zgodovinskih ved. Več članov je izrazilo o dokumentu vrsto kritičnih pripomb z različnimi vsebinskimi poudarki. Povsem enotno je bilo mnenje, da je v celoti neprimeren izredno kratek rok za javno razpravo.
Daljši razgovor je posvetil slabšanju položaja slovenske narodne manjšine na Koroškem, zlasti glede dvojezičnosti, Ob ugotovitvi, da je tudi slovenska znanost pri tem premalo učinkovita, je izoblikoval pobudo, da bi najprej odbor za manjšine SAZU, nato v sodelovanju z njim tudi druge institucije in posamezniki na podlagi interdisciplinarnega povezovanja ustvarili podlago za bolj uspešno, trenutku primerno ravnanje, ki bi moglo vsaj zmanjšati skrb zbujajoče ovire za razvoj slovenske manjšine na Koroškem.
Skupaj z drugimi ustanovami je organiziral tri znanstvena srečanja. 26, maja je pripravil posvet o Pariški mirovni konferenci leta 1946 ter ob tem priložnostno razstavo gradiva. Ob stoletnici rojstva in desetletnici smrti akad. Antona Trste-njaka je 5. in 6. oktobra v sodelovanju z drugimi ustanovami pripravil simpozij o njegovem življenju in delu. 7. in 8. decembra je organiziral simpozij Problem demokracije na Slovenskem 1918-1941. Gradivo teh znanstvenih srečanj je zbrano, tako da bodo zborniki teh posvetov predvidoma objavljeni v letu 2007.
Ob tem je organiziral dve predavanji dopisnih članov, italijanski umetnostni zgodovinar, arheolog in zgodovinar Sergio Tava no jc 6. aprila nastopil s predavanjem S&ičenci sv. Kancijani. Zgodovina in materialni ostanki v luči novih raziskav. Ob tej priložnosti so SAZL1 obiskali predstavniki občine Skocjan ob Soči, ki so članom SAZU poklonili večje število izvodov predstavljene publikacije in drugih knjig. 25. oktobra 20(J6 je nastopil hrvaški pravnik Eugen Pusič s predavanjem z naslovom Država, svoboda, pravičnost.
V jesenskem delu leta je 1, razred sprožil pobudo za tri znanstvena srečanja v prihodnjih letih. Podprl je pobudo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, da bi 25, in 26. maja 2007 pripravila v sodelovanju s SAZU in Arhivskim društvom Slovenije mednarodni simpozij v spomin akad. Sergija Vilfana- Prav tako je podprl predlog Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju o pripravi simpozija na temo Humanizem v 15. in 16. stoletju. Humanisti s slovenskega ozemlja na Dunaju in v Evropi, ki bo potekal v prostorih Avstrijske nacionalne knjižnice v aprilu 2008. Končno je podprl predlog, da bi SAZU sprejela sodelovanje pri pripravi kongresa Evropskega kriminološkega združenja, ki bo poteka! leta 2009 v Ljubljani. V svoj publicistični program je sprejel zbirko razprav muzi kol oga Ivana Klemenčiča z naslovom: Slovenska glasba v evropskem okviru. Izbrani spisi. Potrdil je vabila za obisk SAZU s predavanjem za nemška arheologa Bemharda Hansla in Hermana Parzingerja, francosko pravnico Mireille Delmas-Marty in srbskega pravnika Slobodana Peroviča, ki je dopisni član SAZU.
Zadnjo jesensko sejo je posvetil pripravam na volitve v letu 2007, za katere je predlagal več kandidatur.
Naj končno naštejem osebne jubileje, prevzem zadolžitev in priznanja članom L razreda, Vasilij Melik je praznoval 85-letnico (17. l.),Tine Hribar 65-letni-co (28. 1.), Marijan Pavčnik pa 60-Ietnico (8. 12.), Biba Teržan je postala članka znanstvenega sveta Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta 2RC SAZU, obenem zastopa SAZU v UNESCU. Marijan Pavčnik je postal predsednik področnega sveta za družboslovje v okviru AR RS. A kad, Alenka Šel i h je prejela priznanje Zveze društev pravnikov Slovenije za zasluge pri razvoju pravne stroke na Slovenskem,
Raj ko Bratož
Razred za filološke in literarne vede
Razred je ob koncu leta štel 13 rednib, tri izredne in 13 dopisnih članov. Med letom sta umrla dopisna člana Leszek Moszyriski in Stanislav Hafner. - 80-letnico sta v tem letu praznovala akademika prof. Boris Paternu in prof. fože Toporišič; prvega so ob tej priložnosti v Kranju razglasili za častnega meščana, drugi je bil za svoje življenjsko delo nagrajen z najvišjim državnim priznanjem - Zoisovo nagrado, mariborski slavisti pa so mu ob tej priložnosti skupaj s SAZU izdali jubilejni zbornik.
Svoje delo je razred v tem letu načrtoval in usklajeval na štirih sejah. Na njih se je opredeljeval do različnih vprašanj jezikovne politike, pri čemer je zlasti v drugi polovici leta posvetil posebno pozornost statusu rezijanščine in se z nekaj posegi uprl vnovičnim poskusom, da bi jo razglasili za samostojen jezik (inter-venca pri instituciji ISO 639-3; povabilo na sestanek s pobudnikom Hanom Ste-enwijkom, profesorjem slavist i ke na padovanski univerzi). Razred je soglašal, da gre za neprijetno in celo kulturnopolitično nevarno vprašanje precedenčne narave. Pooblastil je svojega člana a kad. Toporišiča, da ga skupaj s skupino poznavalcev in prof. Steenwijkom primerno razčisti; razred je še sklenil, naj SAZU povabi prof. Steenwijka na javno predavanje o teh rečeh. Ob vseh prizadevanjih akad, Toporišiča in drugih jezikoslovcev pa do razjasnitve nastalega položaja (še) ni prišlo. - S posebno izjavo je razred podprl prizadevanja za ohranitev študija stare cerkvene slovanščine ter uvoda v slovansko jezikoslovje kot temeljnih lingvistični h tem na ljubljanski slovenistiki. - Do konca leta je uredniški odbor z gl. ur. akad. Toporišičem tudi zbral prispevke za jezikoslovni zvezek Razprav/Dis-sertationes, - Januarja je razred pripravil simpozij ob stoletnici rojstva literarne zgodovinarke M a rje Boršnik - s sodelovanjem 7 poročevalcev, 5 članov razreda in 2 zunanjih; razprave s tega simpozija so izšle v posebnem zvezku Razprav, - 250-
letnico rojstva Antona Tomaža Linharta so člani razreda konec novembra in v začetku decembra počastili s ciklom štirih javnih predavanj (T, Kermauner, D. Poniž, )anko Kos in B, Paternu); poleg teh je ob 100-letnici rojstva Ivana Mraka predaval Taras Kermauner ter o Cankarju in krščanstvu častni član a kad. Bernik {podrobneje glej v poglavju Predavanja na SAZU). - Na svoji drugi seji v letu 2006 (9. maja) so člani sklenil predlagati, naj se za proslavitev prihajajoče 500-letnice rojstva Primoža Trubarja na SAZU osnuje poseben odbor, ki naj bi ga vodil predsednik akad, Žekš; hkrati naj bi Akademija predlagala najvišjim predstavnikom oblasti, da naj bi spričo pomena dogodka oblikovali podoben vsedržavni odbor. Predsedstvo SAZU je predlog sprejelo, vendar na pobudo ni bilo nikakršnega odgovora državnih institucij; minister za kulturo je nekako v zvezi s tem naročil pri ZRC SAZU za leto 2008 poseben simpozij o slovenskem vodenju EU ter Trubarju. - Pač pa je na vabilo dunajskega slovenskega znanstvenega instituta prevzel izr. član Primož Simon iti strokovno avtorstvo simpozija o humanizmu in slovenskih humanistih v 15. in 16, stoletju - prav tako leta 2008 na Dunaju. - Smiselno seje ves ta čas pod vodstvom akad. Krašovca uresničeval projekt faksimilnega pona-tiskovanja slovenskih bibličnih tekstov pred Dalmatinom, komentarji naj bi bili končani in natisnjeni leta 2007 - oboje, taksi mil i in komentarji, izhajajo v okviru mednarodne serije Biblia Slavica. - Na povabilo lavne agencije za raziskovalno dejavnost RS je razred sklenil kot svoja kandidata za predsednika znanstvenoraziskovalnega sveta za humanistiko predlagati akademika Kosa in Krašovca, obenem pa izrazil zadržek do rangiranja lega sveta na šesto, to je predzadnje mesto {med sedmimi); ne glede na to, daje tako ali podobno tudi drugod po Evropi, in glede na to, da gre pri tem za formalni izraz splošnega gledanja na humanistiko m družboslovje, je treba ugotoviti, da je današnja Evropa to, kar je, predvsem zaradi svojih humanističnih razsežnosti; s slovenskega vidika pa gre seveda za narodnoi-dentilikacijsko vlogo tistega dela humanistike in družboslovja, ki predstavlja tako imenovane nacionalne vede. - In končno je razred po dogovoru z umetniškim razredom pripravil slovenski predlog za Nobelovo nagrado za književnost; predlog je pripravil akad. Paternu,
Matjaž Kmecl
Razred za matematične, fizikalne, kemijske in tehniške vede_
Razred sestavljata oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in oddelek za tehniške vede. Razred je imel ob koncu leta 2006 17 rednih, 6 izrednih in 17 dopisnih članov, od tega v oddelku za matematične, fizikalne in kemijske vede 11 rednih, 3 izredne in 11 dopisnih članov, v oddelku za tehniške vede pa 6 rednih, 3 izredne in 6 dopisnih članov. Umrl je dopisni član Eugene M. Metchant.
VTetu 2006je imel razred šest rednih sej: 12, januarja, 30. marca, junija, 12. oktobra, 9, novembra in 14. decembra. Oddelka delujeta na skupnih sejah razreda, po potrebi pa se sestajata tudi samostojno. Ker imajo vsi člani razreda razen dveh dostop do elektronske pošte, postaja ta pomemben način komuniciranja, predvsem za tekoče zadeve. Razred vodijo akad. P. Fajfar kot tajnik, akad.). Globevnik kot načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede in akad. 1. Grabeč kot načelnik oddelka za tehniške vede.
Člani razreda za razliko od nekaterih drugih razredov nimajo raziskovalne baze v ZRC SAZU, pač pa na Univerzi in na inštitutih, kjer so zaposleni ali z njimi sodelujejo. Zato svoje poslanstvo kot člani SAZU opravljajo pretežno na svojih delovnih mestih, v SAZU pa predvsem usklajujejo svoje poglede in sprejemajo mnenja o aktualnih vprašanjih znanosti in visokega šolstva ter njune vloge v družbi, zastopajo SAZU v različnih strokovnih telesih in občasno organizirajo strokovna srečanja. Razred ima med vsemi razredi SAZU daleč največje zaledje aktivnih raziskovalcev, saj se na področjih njegovega delovanja iz javnih sredstev financira več kot polovico vseh raziskav v Sloveniji.
Na več sejah razreda je bila posebna točka dnevnega reda namenjena postopku izvolitve kandidatov z ustrezno strokovno usposobljenostjo in znanstveno ustvarjalnostjo v naziv znanstveni svetnik SAZU, kot to omogoča zakon o SAZU. Postopek za izvolitev znanstvenih svetnikov seje pričel že leta 2003 z namenom, da bi razred pritegnil k svojemu delu zunanje strokovnjake, ki niso člani SAZU, vendar z njo sodelujejo na področjih, ki so za SAZU pomembna. Postopek je potekal v skladu s Pravilnikom za izvolitev znanstvenih delavcev SAZU. Ob tem je razred izoblikoval stališče, da se pri imenovanju novih znanstvenih svetnikov SAZU upošteva dodatni kriterij (poleg kriterijev iz Pravilnika), da kandidat aktivno sodeluje v svetih SAZU ali pri drugih aktivnostih SAZU. Izoblikovali so se predlogi za tri kandidate, ki so vsi aktivni v Svetu za energetiko: prof. dr. F. Gubina, prof. dr. B. Mavko in prof. dr. A, Poredni. Vsi trije kandidati so bili ob upoštevanju pozitivnega mnenja predsedstva SAZU izvoljeni na tajnem glasovanju v razredu. Diplome so jim bile svečano podeljene na skupščini SAZU
Razred je večkrat obravnaval Pobudo za izvedbo sistemske mednarodne eval-vacije kakovosti raziskovalno-razvoj nega in visokošolskega področja v Sloveniji, ki jo je na koncu potrdilo tudi predsedstvo SAZU. Dokument je nastal na predlog akad. A. Kralja, ki je tudi pripravil osnutek besedila. Predsednik SAZU B. Zekš je besedilo pobude posredoval predsedniku vlade J, fanši in ministru J, Zupanu. Minister se je zahvalil in sporočil, da Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pobudo pozdravlja in jo podpira. V dokumentih ministrstva je takšna evalvacija predvidena v obdobju 2006-2013, vendar po navedbi v pismu samo za visokošolsko področje (ne pa tudi za ra z i skoval no-razvoj no področje), in to z namero izboljšanja primerljivosti visokega šolstva.
Večkrat je razred razpravljal o objavljanju znanstvenih in strokovnih del v slovenščini. Člani razreda menijo, da je v znanosti, predvsem pri objavljanji: znanstvenih dosežkov, včasih pa tudi pri pisanju doktorskih nalog, uporaba angleščine neizogibna, Večji poudarek je potrebno dati pisanju poljudnih in strokovnih člankov ter učbenikov v slovenščini. Razred je enoten tudi v mnenju, da se uporabi angleščine v visokem šolstvu, vsaj na podiplomskem študiju in na drugi stopnji bolonjskih študijev, ni mogoče izogniti.
Na jesenskih sejah seje razred ukvarjal z evidentiranjem in izbiranjem kandidatov za nove člane. Člani razreda so se ob upoštevanju omejenega števila prostih mest za nove izredne člane dogovorili, da ima v tokratnem volilnem obdobju prednost kandidat Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede. Podanih je bilo sedem pisnih predlogov za nove izredne člane, izmed katerih je nato razred na predlog oddelka izbral enega in ga posredoval predsedstvu SAZU. Razred je pripravil tudi dva predloga za nova dopisna člana.
Najbolj polemične so bile razprave o predlogu Zakona o inženirski akademiji Slovenije, ki ga je Državni zbor RS sprejel konec leta 2006, Medtem ko so člani oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede izražali več i noma odklonil na stališča, so člani oddelka za tehniške vede predlog zakona večinsko podprli.
Razred je predlagal kandidata za predsednika znanstvenih svetov za naravoslovje (akad. Kernel) in za tehniko (izr. član Emri) pri ARRS. Oba sta bila imenovana za predsednika. Na njuno pobudo je razred pričel z razpravami o Metodologiji vrednotenja rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela. Že pred tem je razred večkrat razpravlja! o načinu ocenjevanja raziskovalnih dosežkov, ki ga izvaja ARRS. Člani razreda so pri tem opozarjali predvsem na pomanjkljivosti numeričnega ocenjevanja.
Člani razreda so razpravljali o besedilu stališča, ki ga je pripravil Svet za energetiko pod vodstvom akad, J. Peklenika, in dali nekaj predlogov za dopolnitev besedila.
Za člana v Programskem svetu RTV je razred predlagal akad. L Bratka, ki ga je predsedstvo SAZU nato izvolilo kot predstavnika SAZU. Akad. 1. Bralko je konec leta odstopil kol član Programskega sveta RTV. Razlogi za odstop so pojasnjeni v odstopni izjavi, ki je shranjena v arhivu SAZU.
Posamezni člani razreda imajo odgovorne zadolžitve na SAZU in izven nje. Akad. B. Zekš je predsednik SAZU in po svoji funkciji član številnih organov izven SAZU, akad. B, Stanovnik je predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU in dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, Prejel je Kamctani Award for 2006, ki jo podeljujeta T he Japan Institute of Heterocyclic Chemistry in založba Elsevier. Akad, R, Blinc vodi Odbor za trajnost ni razvoj SAZU, akad. j. Peklenik pa Svet za energetiko SAZU. Izr, član T. Bajd je predsednik upravnega odbora ARSO in član Odbora RS za Zoisovo nagrado. Akad. G, Kernel in izr. član
I, Emri sta predsednika znanstvenih svetov za naravoslovje in tehniko pri ARRS. Izredni član Č. Zupančič je dobil priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. A kad, M. Tišler je prejel priznanje Maksa Samca od Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL.
Peter Fajfar
Razred za naravoslovne vede
Razred je imel v letu 2006 tri seje, in sicer 12. januarja, 31. marca in 23. novembra. Na njih smo razpravljali o pravilnikih o občasnih telesih ARRS in o vrednotenju kvalitete znanstvenih del, ki ju je pripravila ARRS. Razred se ni strinjal z osnovno mislijo prvega pravilnika, da so strokovna telesa le občasni (do 4 leta ali manj) posvetovalni organ ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter direktorja ARRS, kar ni v skladu z avtonomnim razvojem znanstvenih področij. Potekala je razprava o statusu Inženirske akademije, kjer razred zastopa mišljenje, da ni potrebna, ker imajo posamezne inženirske panoge že svoja strokovna društva pa tudi glede na majhnost slovenske populacije. Podprli smo predlog III. razreda SAZU o evalvaciji visokošolskega študija in znanstvenega dela. Razpravljali smo o prenovi srednješolskega izobraževanja, s posebnim poudarkom na izobraževanju naravoslovja. Razred se je strinjal s pobudami, da naj nudi splošno izobrazbo in ne specializiranih znanj, ker menimo, da le splošna izobrazba omogoča fleksibilnost zaposlovanja. Seznanili smo se s dopisom Združenja za zdravo prehrano in na eni od sej obravnavali raziskave in rabo gensko spremenjenih organizmov v prehrani. Soglašamo s previdnostjo glede rabe teh organizmov v prehrani, vendar z možnostjo znanstvenih raziskav na tem področju in spremljanja tovrstnih dosežkov v svetu zaradi takojšnjega odziva na morebitne negativne pojave. Odgovor je bil poslan v imenu Akademije, Na razpis ARRS o predlogih kandidatov za predsednike znanstven o-strokovnih svetov smo predlagali kolega Kranjca za humanistične, Krefta za biotehniške in Zorca za interdisciplinarne vede. Slednja dva kandidata sta bila na ARRS imenovana. Po preteku mandata (31. decembra 2006) dosedanjega tajnika razreda akademika Zupančiča smo na njegovo mesto izvolili akademika Krefta (od 1. januarja 2007).
Na razpis nagrade o varstvu okolja ustanove Aceademia Nazionale del I a Sci-enze in Sacro Convento d i Assisi smo kandidirali dr. Avguština Laha, predsednika Sveta za varovanje okolja SAZU. Na razpis nagrade iz naravoslovnih ved Slovaške akademije znanosti smo kandidirali akademika Andreja Kranjca. Za programski svet RTV Ljubljana smo 10 SAZU predlagali kandidate akademike Lebiča, Kosa in Toporišiča, Akademik Gams je postal častni član ZRC SAZU,
Spremljali smo problematiko Alpskega foruma in njegovega znanstvenega komiteja. Kot sodelavce smo uspeli iz Slovenije vključiti tudi strokovnjake s področja prostorskega planiranja in urbanizma, Član razreda I. Kreft je sodeloval na spomladanski seji znanstvenega komiteja in pri pripravah na plenarno zasedanje Alpskega foruma, ki bo v Švici leta 2007. Na podlagi razprav v razredu smo oblikovali predlog, da bi bila SAZU od leta 2007 vključena samo kot opazovalka, podobno kot je Bavarska akademija znanosti.
Letos smo imeli dve predavanji gostov iz tujine. 30. maja je gostoval prof- dr. 1'hil G. Haydon, direktor centrov: Silvio C on te Center for Integration at the Tripartite Synapse in Center for Dynamic Imaging of Nervous Sytem Function (Oddelek za nevro znanost) Univerze Pensilvanije, Medicinska fakulteta, Filadelfija, ZDA, Naslov predavanja je bil Delovanje možganov v 21, stoletju: kritične vloge nenevronov, Drugo predavanje je bilo 27. oktobra, ko je nastopil prof, dr. Ole H, Petersen, član Kraljevega društva in raziskovalni profesor na ustanovi MRC Group, The Physiological Laboratory, Univerze Liverpool, Velika Britanija. Naslov predavanja je bil Mikrodomene Ca2+: fiziologija in patofiziologija.
Izpolnili smo načrtovani program tiska. Izšla sta 2 zvezka Acta Carsologica 35, 3 zvezki Razprav IV razreda SAZU 47 in Dela SAZU 40: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji avtorjev M. Zupančiča, V. Žagarja in M. Culibergove, ter s sofinanciranjem SAZU v založbi Celjske Mohorjeve družbe knjiga f. Mačka: Kranjski verski sklad.
Člani razreda aktivno sodelujejo v komisijah in odborih SAZU (M, Gogala, J. Kreft, f. Maček, M. Zupančič), organih ZRC SAZU (L Gams, M. Gogala, A. Kranjc, L Kreft, J. Maček, M. Pleničar, D. Turnšek, L Vrišer, M. Zupančič) in državnih organih (M. Gogala, A, K ranic, L Kreft, R. Zoreč).
Mitja Zupančič
Razred za umetnosti
Razred je imel ob koncu leta 10 rednih, 8 izrednih in 11 dopisnih članov. 25. decembra 2006 je umrl dopisni član František Benhart,
V letu 2006 je imel razred 6 sej.
Na prvi seji v novem letu je razred obravnaval potek priprav na strokovni posvet o življenju in delu Zorana Mušiča. Niko Grafenauer je seznanil navzoče, da bo Nova revija natisnila Mušičeva Španska pisma, medtem ko je Tone Pavček opozoril na probleme z avtorskimi pravicami za reproduciranje večine Mušičevih del.
Kot kandidata SAZU za Nobelovo nagrado za književnost. je razred na pred -log Draga Jančarja ponovno predlagal Borisa Pahorja, Drago Jančar je utemeljil
svoj predlog z navedbami, da slovenski PEN prav tako predlaga Borisa Pahorja, on sam pa je v zadnjem času pisal in objavljal o njegovem delu.
Tajnik se zavzema, da temu vprašanju v prihodnje posvetimo več pozornosti, saj ima ne glede na možnosti naših kandidatov že samo predlaganje kot kandidata SAZU velik in prestižni pomen za slovensko kulturo,
Janez Bernik je predlagal, da razmislimo tudi o Dragu Jančarju, potem pa je orisal njegovo izjemno kvalitetno delo pisatelja, dramatika, publicista itn.
Ob tej razpravi, v kateri je sodelovalo več članov razreda, je Drago Jančar za nekaj časa zapustil sejo, navzoči pa so se strinjali in soglašali, da se zapiše pre-cedenčni sklep: naslednji kandidat razreda za umetnosti za Nobelovo nagrado za književnost bo Drago Jančar!
Razred je razpravljal o kandidatu SAZU v Svetu RTV. Z javnim glasovanjem je večino glasov prejel Janko Kos.
Milan Mihelič pripravlja retrospektivno razstavo in izid monografije, katere sozaložnik bo SAZU,
Na majski seji, na kateri je tajnik poročal o odprtju razstave Zakladi slovenske grafike 1955-2005 v prostorih Makedonske akademije znanosti in umetnosti v Skopju, je bilo v razpravi izrečenih več kritični h vprašanj na račun kataloga (Tone Pavček, Lojze Lebič}, v katerem so natisnjena besedila samo v makedonščini in angleščini.
Tajnik je orisal potek priprav za ta sorazmerno velik in zahteven razstavni projekt, ki je bil kljub številnim oviram uresničen na zavidljivo visokem nivoju. Povabilo M ANU za našo razstavo v njihovih prostorih, ki ga je SAZU sprejela in uspešno uresničila skupaj z Narodno galerijo iz Ljubljane, je v mnogih pogledih doseglo svoj cilj. Katalog, ki je bil natisnjen predvsem za razstavo v Makedoniji, bo dobil svojo dopolnitev v slovenskem jeziku ob načrtovani razstavi v Ljubljani.
S to razstavo sta bili uresničeni zamisel in namera o boljšem obojestranskem sodelovanju ne samo med SAZU in M ANU, ampak tudi med Republiko Slovenijo in Republiko Makedonijo, kar je že sedaj preseglo pomen zgolj kulturne izmenjave.
V	zvezi s knjigo Ko se tam gori olistajo breze Brede Smolnikar je razred sklenil, da tajnik s pisateljico ugotovi, kako pomagati v danem primeru.
Hkrati pa razred na predlog Draga Jančarja izraža mnenje, »da gre verjetno za še eno napako sodnih oblasti, kot se je nekoč zgodilo Matjažu Pikalu. Gre za obravnavo interpretacije pisanja kot zelo sporne zadeve v pogledu literature, medtem pa so rumeni mediji močno zaščiteni, ko gre dejansko za hudo žaljiva obrekovanja«.
V	pripravah na strokovni posvet o aktualnih vprašanjih slovenskega urbanizma in arhitekture sta svoje prispevke že oddala Stanko Kristl in Milan Mihelič.
Marko Mušič je predlagal, da se razred za umetnosti angažira v zvezi z vpraša njem razstavišča za potrebe SAZU. Drago Jančar pripominja, da bi uresničitev
te zamisli pomenila priložnost korektiva vsem trendovskini kulturnim politikam. Stanko Kristl se zavzema za takšno lokacijo in prostore v središču mesta, ki bi dejansko kar najbolje omogočali srečava nje ljudi,
Za junijsko sejo je Marko Mušič pripravil dva pisna predloga. S prvim utemeljuje potrebo o ustreznem razstaviščnem prostoru SAZU in načrtih, da akademija pride do tega cilja, z drugim pa predlaga nadaljevanje tesnejših stikov z MANU, saj so v Makedoniji delovali številni slovenski arhitekti, likovni umetniki, umetnostni zgodovinarji, konservatorji in restavratorji.
Z vabilom k razgovorom o gradnji muslimanske džamije v Ljubljani, ki ga je Marku Mušiču posredovala podpredsednica SAZU dr. Alenka Šelih na željo akademika Ivana Strausa (AN L' BiH), je bil razred seznanjen. Ocenjeno je bilo, da gre v tem primeru predvsem za izrazito politično in versko vprašanje in šele potem za arhitekturno Oziroma umetnostno nalogo, Sklenjeno je bilo, da se dogovori uskladijo s stališči vodstva SAZU.
Na prvi jesenski seji je bila podana informacija o koledarju in postopkih za volitve v letu 2007.
Tajnik je predlagal, da razred prihodnjo sejo posveti predvsem izboru kan d i dalov za volitve,
Prišlo je do načelne razprave o težavah, ki jih povzročajo starostni limiti glede možnosti sodelovanja posameznih članov razreda v organih upravljanja SAZU. Ciril Zlobec oblikuje sklep predloga: Razred za umetnosti ugotavlja in predlaga, da se s sprejetjem v akademijo postane le redni in dopisni član.
Potek prevzetih nalog (strokovni posveti, delo uredniškega odbora zbornika razreda, obletnice itn.) razred na sejah sproti spremlja in dopolnjuje s predlogi.
Kajetan Kovič je v poletnih mesecih opravil vse dogovore s prevajalci besedil v angleški jezik za zbornik Slovenski književniki akademiki, hkrati pa so bile sklenjene tudi vse pogodbe za delo. V pripravah za natis tretjega dela zbornika Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki pa sta dr, Milček Komelj in dr. Peter Krečič že oddala besedila.
Na izjemen pomen posveta o življenju in delu ZoTana Mušiča je opozoril Janez Bern i k, hkrati pa predlagal, da se vodstvo SAZU in tajnik razreda dogovorijo o morebitni razstavi z direktorico Narodne galerije.
Na prvi decembrski seji, ki žal ni bila sklepčna, je tajnik seznanil razred o limitu celotnega števila članstva SAZU in o januarski seji predsedstva, na kateri bo določeno končno število prostih mest. Predvidoma bo minimalno.
Na naslednji seji v decembru je bila oblikovana lista razreda s predlaganimi imeni kandidatov za redne, izredne in dopisne člane SAZU, Predlogi za redne člane: Emerik Bernard, Janez Matičič, Tone Pavček (izvoljeni v SAZU leta 2001}, Niko Grafenauer in Marko Mušič (izvoljena v letu 2003), Akademkinja dr, Alenka Selih je za primer napredovanja po štirih letih oblikovala pisno mnenje.
Za novoizvoljene izredne člane so bili predlagani: Saša Vuga in Milan Jesih {prednostni vrstni red), za dopisne člane: Vinko Globoka r, Georgij Konstantinov-ski, Mateja Matevski in Zlat ko Ugljen,
Razred pa je znova obravnaval načelno vprašanje o zastopanosti umetnost-nozgodovinske stroke, teorije umetnosti, muzi kolegije itn, v SAZU, za kar je po organiziranosti SAZU pristojen prvi razred.
Na podlagi pobude V. razreda za umetnosti za članstvo v I. razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU je bila na seji izražena soglasna podpora kandidatu za področje umetnostne zgodovine dr. Milčku Komelju. Prav tako je bil na predlog Lojzeta Lebiča predlagan kandidat za dopisnega člana muzikolog dr. Niall 0'Loug-hlin. Skupaj s predlogom za filozofa dr. Ivana Urbančiča, je tajnik razreda za umetnosti posredoval predloge z utemeljitvami predsedstvu SAZU in tajniku I, razreda.
Andrej Jemec
Razred za medicinske vede
Razred za medicinske vede (RMV) se je v letu 2006 sestal na šestih rednih sejah. Na njih je obravnaval naslednje pomembnejše teme in naloge.
RMV se je priključil pobudi Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij znanosti (EASAC), da bi v evropski javnosti in pri odgovornih oblasteh dvignili zavest o pretečih nevarnostih novih in starih infekcijskih bolezm. ki nas utegnejo zopet ogroziti. Izredni član Franc Strle je za razpravo v razredu pripravil sestavek o problematiki infekcijskih bolezni v svetu in pri nas. Po daljši razpravi smo sklenili, da dopolnjeni prispevek poskusimo objaviti v Sobotni prilogi Dela. Žal v tem nismo uspeli. Nerazumljivo je, da kljub spremni razlagi o pomenu obveščanja javnosti o tej nevarnosti in o evropski dimenziji te pobude nismo dobili nobenega odgovora na poslani prispevek niti od urednice Sobotne priloge Dela niti od glavnega urednika, na katerega smo se kasneje obrnili.
Akademik Trontelj je predstavil pobudo delovne skupine SAZU, v katero so vključeni predstavniki vseh razredov, razen umetniškega, za pripravo slovenskega kodeksa poštenja in dobre prakse v znanosti. Člani razreda so to pobudo podprli. RMV je podprl tudi pobudo ministra za znanost glede sodelovanja Akademije pri vzpostavitvi častnega razsodišča na področju znanstvenoraziskovalnega dela, ki pa po našem mnenju ne bi bilo v neposredni sestavi in pristojnosti Akademije. Predlagano je bilo, da naj bi člane tega telesa izbrali v strokovnih društvih.
RMV se je v razpravi o novem načinu ocenjevanja kvalitete raziskovalnih programov in projektov s strani Agencije za raziskave in razvoj Slovenije močno zavzel za to, da bi na področju medicine ohranili dosedanji sistem, ki smo ga razvijali zadnjih 20 let, saj je dajal dobre rezultate in je imel široko podporo med raz-
i skovale i. Zal se kljub nekaterim zagotovilom s strani odgovornih to ni zgodilo. Razred je v skladu z novimi določili predlagal za predsednika Znanstvenoraziskovalnega sveta za medicino izrednega člana Franca Strleta.
RMV se je na pobudo akademika Horvata aktivno vključil v razpravo pri pripravi Zakona o zdravilstvu, ko se je pokazalo, da je prvi osnutek zakona spregledal strokovna stališča Republiške komisije za medicinsko etiko in Zdravniške zbornice. RMV je podprl temeljna stališča obeh strokovnih organov in poudaril, da je nujna jasna ločitev med medicino in zdravilstvom. Skladno s tem je oblikoval mnenje, s katerim so člani razreda osebno seznanili ministra za zdravje dr. Bruc a na, Posledica tega je bila sprememba komisije za pripravo zakona in izdelava novega osnutka, ki je upošteval stališča omenjenih strokovnih organov in RMV.
Na zadnjih treh sejah smo največ časa namenili pripravam in izvedbi postopka za imenovanje kandidata RMV za novega izrednega člana na volitvah novih članov SAZU v letu 2007. Na temelju citiranosti del smo osvežili spisek možnih kandidatov za rezidenčne člane, zbrali pa smo tudi predloge za možne nerezi-denčne člane. Izbrana je bila komisija za pripravo predloga za napredovanje enega izrednega člana v rednega, Razred je po večfaznem postopku končno sklenil za novega rezidenc nega izrednega člana predlagati dr, Janeza Lamovca, za nerezi-denčnega pa prof, dr. Bojana Čerčka, ki dela na University of California at Los Angeles (UCLA) v ZDA, za novega rednega člana pa izrednega člana Janez Sketlja,
Razred je razpravljal o pobudi Med akademijskega foruma za mednarodne zadeve (I AMP), da morajo šolstvo, starši in učitelji dati šolajočim se otrokom pravico, da se seznanijo z evolucijskim naukom o nastanku živih bitij, ki ga ponekod začenja izpodrivati kreacionistična teorija. Akademik Trontelj je predstavi! osnutek izjave o tej problematiki, ki naj bi jo sprejela SAZU. Razred jo je z nekaj dopolnitvami podprl.
Razred je podprl pobudo akademika Dolenca, da se knjiga akademika Župančiča O ustvarjalnosti v znanosti prevede v angleščino.
Člani razreda so obravnavali pobudo Evropske zveze medicinskih akademij, da bi se SAZU ali pa RMV vključila v to zvezo in njene aktivnosti. Razred je ugotovil, da svojo mednarodno vlogo že opravlja prek sodelovanja v E AS AC m 1 AMP, ki so asociacije akademij znanosti, ne podpira pa ustanavljanja področne medicinske akademije, zato se tej pobudi ne bo pridružil.
Razred je razpravljal o pobudi akademika Dolenca o ustanovitvi Mednarodnega inštituta za nevrokirurgijo in nevrološke raziskave pri nas in sklenil priporočiti SAZU, da se pridruži tej pobudi.
Leto 2006 je bilo zelo uspešno tako glede družbenega udejstvovanja RMV kot tudi glede dejavnosti, namenjene delovanju in življenju Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Janez Sketelj
Kabinet akademika Franceta Bcrnika
Vodil ga je akademik France Bernik, častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Sodelavka je bila Ana Batič.
Akad. Bernik je ob izidu svoje knjige, monografije Ivan Cankar, in treh novih knjig Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jim je glavni urednik, sodeloval na javni predstavitvi v Ljubljani (30. 11.). ¿Monografijo o Cankarju je predstavil tudi v Gorici (13. 12.). Kot glavni urednik zbirke je pripravil program za naslednje leto in snoval njen dolgoročni načrt.
O temi Nationale Identitat und siowenisehe Literatur je predaval na univerzah v VVurzburgu in Giessnu (9. in 10. 5.), prav tako v Munchnu (27. 6.). Doma seje angažiral ob stoletnici Gregorčičeve smrti. O pesniku je govoril v Gorici (18. 1.) in na Gradišču nad Prvačino (2. 9.). O Gregorčiču je objavil več prispevkov v Sloveniji in zamejstvu, v znanstvenih izdajah in publicistiki, kar je razvidno iz bibliografije, V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti je predaval o Cankarju in krščanstvu (4. 5.}, pred tem o isti temi v Kopru (20. 3.), Na dveh simpozijih v SAZU je nastopil '/- uvodnima referatoma, o osebnosti akademika Nika Kureta in osebnosti akademika Antona Trstenjaka (7, 9, in S, 10.). V Zagrebu, na kongresu slovenskih slavistov, je govoril o Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev, o njihovi zgodovini in perspektivah (6. 10.). Okrogle mize v Slovenski matici se je udeležil z referatom o akademiku Antonu Meliku in Slovenski matici. Nastopil jc na Radiu Slovenija - v oddaji Podobe znanja (17. 11.), v programu Ars s predavanjem o Antonu Trstenjaku (19, 11.) in v intervjuju ob izidu monografije o Cankarju (6. 12,) - na TV Slovenija v Osmem dnevu (16.11.) in v Odmevih z razgovorom o romski problematiki (29. 11.).
Akad. Bernik je član senata Evropske akademije znanosti in umetnosti, član znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, sveta Inštituta Antona Trstenjaka, sveta Elektro inštitut a Milan Vidmar, ponovno tudi član upravnega odbora Slovenske matice. Je član Komisije za odlikovanja pri predsedniku države in član Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri predsedniku vlade Republike Slovenije.
France Bernik
Svet za varovanje okolja
Leto 2006 je bilo glede obravnavanja okolja zelo pestro; glavne teme so bile podnebne razmere in uresničevanje obveznosti po kjotskem protokolu, nova prostorska zakonodaja, namera Italije o postavitvi dveh terminalov za dobavo plina v Tržaškem zalivu blizu naše meje ter problematika upravljanja z vodami, zlasti z
vodnimi viri in varstvo morja. Priprave novega zakona o Triglavskem narodnem parku so se nadaljevale v strokovnih krogih. Pri vseh razpravah in pobudah smo sodelovali z odborom za trajnostni razvoj SAZU, s svetom za varstvo okolja RS in s slovenskim odborom Rimskega kluba.
Podnebne spremembe so tudi leto 2006 zaznamovale z otoplitvijo in vremenskimi ekstremnimi pojavi, o čemer je bil tudi enotirni pogovor na T V Pika, Potekale so razprave o emisijah C02, ki jih mora Slovenija do 2012 zmanjšati za 8 % glede na emisije 1986, in vse kaže, da bo kljub povečanim emisijam iz prometa gospodarstvo omogočilo, da se ta smoter doseže. Pričakovanja se opirajo na iz boljšanje tehnologij, saj je večina večjih podjetij že blizu izpolnitev nalog okoljske sanacije. Nadaljujejo se tudi aktivnosti za doseganje okoljskega certifikata ISO 14 000 in za ocenjevanje vplivov vsake dejavnosti na okolje.
Prostorska zakonodaja doslej ni prekinila spreminjanja kmetijskih tal v zazidljiva, ki je prišlo do stopnje, ko Slovenija ne more več v celoti oskrbovati prebivalstva s svojimi pridelki. Bolj bo treba nadzorovati procese urbanizacije in dea-grarizacije, kar je glavni cilj dograditve zakonodaje in izdelave novih prostorskih načrtov, temu pa se prilagajata še načrtna gradnja čistilnih sistemov za odpadne vode in sistemov ravnanja z odpadki in urejanja odlagališč.
Namera o postavitvi italijanskih plinskih terminalov ob slovenski meji je razburkala javnost; svet za varstvo okolja in odbor za trajnostni razvoj SAZU ter odbor Rimskega kluba so skupno soglasno zavrnili te pobude. Ugotovili smo, da je energetska prihodnost Slovenije še vedno nedorečena in so na tem področju predvidene daljnosežne spremembe.
Vodna problematika je v ospredju ob vseh okoljskih in gospodarskih razpravah. Poraba vode narašča, podnebne spremembe in poseganje v vode pa povzročajo bistveno zmanjšanje pretoka vode v Tekah; ogrožena je že oskrba nekaterih naselij, vodne rezerve v podzemnih vodonosnikih se ne obnavljajo v celoti. Posebno skrb je treba posvečati varstvu morja, ker mimo naše obale poteka velik pomorski promet. Tematika, ki se nadaljuje.
Svet podpira pripravo popularne okoljske enciklopedije in pregledne študije.
Av^iišfiu Lah
Svet za energetiko
Svet za energetiko SAZU je v letu 2006 nadaljeval s programom dela in z nalogami, ki si jih je zastavil ob ustanovitvi v letu 2004 in začel v letu 2005, Glavne aktivnosti so bile usmerjene v analizo financiranja raziskav in razvoja energetike v SRS od leta 2000 ter dokončno oblikovanje skupnega stališča o razvoju slovenske energetike.
V letu 2006 se je svet sestal trikrat. Obravnaval je naslednje tematike:
-	dokončno oblikovanje Skupnega staliSča o razvoju slovenske energetike,
-	razvojni projekt izrabe obnovljivih virov energije,
-	potrebe in možnost izkoriščanja jedrske energije,
-	celovita izraba obnovljivih virov energije v Sloveniji,
-	aktualno dogajanje v slovenski energetiki.
Navedene tematike je svet obširno prediskutiral na rednih sejah. Na osnovi diskusij in pisnih pripomb ter predlogov na zapisnike sej smo dokončno izoblikovali Skupno stališče o razvoju slovenske energetike. To smo poslali na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, na Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor, Z njim smo pristojne ministre pozvali k ukrepanju v skladu s poudarki, ki smo jih strnili v & točk.
Ožji odbor (Gubina, Krč in Poredoš) je skupaj s predsednikom sveta oblikoval predlog razvojnega projekta Celovita izraba obnovljivih virov energije v Sloveniji. Ta projekt smo predložili tudi Službi vlade za razvoj, ki nas je potem vključila v proces presoje zakonskih in podzakonskih aktov na področju prestrukturiranja energetike.
Skupno stališče o razvoju slovenske energetike smo predstavili tudi na posvetu Slovenskega E-foruma z naslovom Energetska politika Slovenije leto dni pred predsedovanjem EU,
Člani sveta so predstavniki raziskovalnih inštitucij, univerz, uporabnikov energetskih storitev m tudi državnih organov. Med njimi so tudi trije člani I AS-a (Inženirske akademije Slovenije).
Tajnik Sveta za energetiko: Alojz Poredoš, člani: Maks Babuder, Janez Bedenk, Ferdinand Gubina, Janez Krč, Borut Mavko, Milan Medved, Janez Možina, Vasilij Prešeren, Miha Tomšič, Matija Turna, Jože Vižintin, Franc Žlahtič.
Janez Peklenik
Odbor za preučevanje narodnih manj Sin
V letu 2006 je Odbor nadaljeval s svojim delom, glede vprašanja mejnih prostorov Republike Slovenije. V ta namen je 26. maja s finančno podporo Ministrstva za zunanje zadeve pripravil v Prešernovi dvorani SAZU posvet o Pijrišfc; mirovni konferenci leta 1946. Na okrogli mizi, kije bila organizirana z Znanstvenoraziskovalnim središčem in s Fakulteto za humanistične študije v Kopru, je sodelovala vrsta uglednih slovenskih zgodovinarjev in strokovnjakov za diplomatska vprašanja, udeležili pa so se je tudi študentje ljubljanske, mariborske in koprske univerze. V preddverju je bila s pomočjo arhiva pri Inštitutu za novejšo zgodovino organizirana tudi razstava publikacij in originalnih dokumentov, ki so jih pod
vodstvom a kad. dr. Frana Zwittra napisali slovenski strokovnjaki v pripravah za mirovno konferenco. S pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost in v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja je Odbor poleg tega 25. novembra organiziral enodnevni mednarodni posvet na temo Panonski prostor in ljudje med dvema tromejama. Srečanje, ki je nastalo tudi s podporo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Šiftarje ve fundacije, je potekalo v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti in se je dotaknilo problematike manjšin v Po-murju in Porabju. Organizatorji so hoteli z njim zastaviti diskusijo za širšo mednarodno konferenco, posvečeno istim problemom, ki jo nameravajo pripraviti v tekočem letu, Opozoriti je tudi treba, da je leta 2006 pri založbi Annales ZRS v Kopru izšel zbornik z referati simpozija o Os i m sk i h sporazumih z naslovom Osimska meja in jugoslovansko-italijanska pogajanja in razmejitev leta ¡975, ki ga je Odbor organiziral leta 2005.
lože Pirjevec
Odbor za medicinske študije
Raziskovalna skupina, ki deiuje v okviru Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU, je v letu 2006 opravila naslednje raziskovalne naloge:
V	okviru temeljnega projekta Družbeno ozadje nizke rodnosti pri univerzitetno izobraženih v Sloveniji smo raziskovalci opravili terensko delo na izbranih lokacijah, Zbrali in transkribirali smo 90 intervjujev, Iz podatkov, pridobljenih z lestvico osebnih vrednot in iz pol-strukturiranih intervjujev, smo oblikovali novo bazo podatkov, ki bo omogočala statistično analizo vrednostnih usmeritev ter njihovo povezanost z značilnostmi primarne družine, številom partnerstev, usklajenostjo vrednotnih sistemov pri obeh partnerjih, številom otrok, uporabo kontracepcije, delitvijo dela v družini ter usklajevanjem dela in družinskih obveznosti.
V	letu 2006 smo v okviru raziskave Usklajevanje zahtev družine in dela v vojaškem poklicu opravili vse predvidene analize podatkov, ki smo jih pridobili v letu 2005, Rezultate analiz smo predstavili naročniku (nadzorniku projekta z Ministrstva za obrambo) in v okviru rednega usposabljanja kadrovskih delavcev MORS.
Novembra 2006 smo začeli delo na novo pridobljenem projektu Odnosi med generacijami in spoloma na kmetijah v Sloveniji. V obdobju do konca leta 2006 smo opravili prve priprave za izvedbo raziskave,
Hkrati smo pričeli z začetnimi deli tudi na drugem novo pridobljenem projektu Razvoj kakovosti in dostopnosti preventivne zdravstvene dejavnosti na po-dročju duševnega zdravja na primarnem nivoju, in sicer s pripravami za zbiranje informacij o trenutnih programih zdravstvene dejavnosti na področju duševnega
zdravja na primarni ravni. Pridobivati smo začeli tudi informativno gradivo, ki ga izdajajo akterji na področju duševnega zdravja o preventivnih programih, z namenom sistematičnega ovrednotenja in kategoriziranja.
V	letu 2006 smo opravili tudi pomembno delo v okviru mednarodnih projektov:
-	V okviru projekta 6, okvirnega programa Evropske komisije FEMAGE -Needs for Female Immigrants and their Integration in Ageing Societies smo opravili delno strukturirane intervjuje s tridesetimi migrant kam i iz nekdanje Sovjetske zveze in Bosne in Hercegovine. Na osnovi zbranega materiala smo pripravili nacionalno poročilo, Vzporedno smo zbrali tudi podatke o statistiki tujcev in o tujcih na trgu delovne sile v Sloveniji ter pregledali obstoječo zakonodajo na področju migracijske politike v Sloveniji. Oblikovali in v slovenščino smo prevedli zloi.enko Predstavitev projekta FEMAGE.
-	H ESP: Post-Colony and Post-Socialism Contexts in Social Scientific Writing and Teaching (http://www.inv.si); izpeljali smo predavanja na Hrvaškem (Zagreb) in v Romuniji (Bukarešta, Sučava) pri izbranih udeležencih projekta HESP in sodelovali na zadnji - tretji poletni šoli Summer School 3, kije potekala od I. do 14, avgusta v Moravski h toplicah.
-	Leonardo: Mainstreaming vocational guidance for refugees and migrants (http://www.gla,ac.uk/rg/): v letu 2006 smo še nadalje vzdrževali spletne strani, diseminacijo in evalvaeijo projekta in zasnovali načrt knjige o projektu.
Druge odmevne dejavnosti Družbenomedicinskega inštituta v letu 2006:
V	sodelovanju s Slovenskim društvom za nevroznanost (SiNAPSAJ smo organizirali mednarodni Teden možganov 2006, kije potekal v Ljubljani od 13. do 17. marca. Z vrsto aktivnosti (predavanj, delavnic, medijskih predstavitev), poimenovanih Notranji svet možganov, smo posvetili posebno pozornost trem področjem: obveščanju splošne javnosti o delovanju živčnega sistema v normalnih in bolezenskih razmerah, predstavitvi trenutnih izzivov na področju nevroznanost i, ki se ukvarja s poškodbami živčnega sistema, ter aktualnim dosežkom in raziskavam v laboratorijih slovenskih nevro znanstven i kov.
Duška Kneževič Hočevar
Odbor za trajnost ni razvoj
Odbor za trajnostni razvoj SAZU je v letu 2006 organiziral dve javni predstavitvi z mednarodno udeležbo.
Prva, ki je bila 6. aprila, je bila posvečena razvoju trajnostne družbe znanja. Naslov javne predstavitve je bil: Vloga znanosti in kulture v trajnostni družbi znanja (The Role of Science and Culture in a Sustainable. Knowledge Society).
Uvodnim predavanjem je sledila diskusija o aktivnostih in stališčih Rimskega kluba za dosego ciljev trajnostne družbe znanja. Podana je bila tudi ocena stanja na tem področju v Sloveniji in jugovzhodni Evropi,
Druga predstavitev, ki je bila 21. novembra, je bila okrogla miza z naslovom: Trajnostni scenarij obnovljive energije v 21, stoletju: realnost ali utopija? (The Sustainable Scenario of Renewable Energy in the 2ist Century: Reality or Utopia?).
Na okrogli mizi so bila obravnavana stališča in aktivnosti Rimskega kluba, posvečeni razvoju alternativnih energetskih virov. Predstavljeni pa sta bili ludi iniciativi POT K LA 21 in tt30, ki predstavljata nove možnosti za uresničitev trajnost ne ga scenarija uporabe obnovljive energije,
Robert Blinc
Odbor za slovenski jezik
Komisija za strokovna vprašanja slovenskega jezika
V preteklem letu je bilo podanih nekaj čez pet odgovorov na vprašanja v zvezi s Slovenskim pravopisom. Posloval sem prek tajnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZL-, od tam pa je moje pisanje na vprašanja šlo vpraševalcem.
Jože Toporišič
Komisija za slovenščino v javnosti
Skrb za slovenščino v današnjem odprtem globalnem svetu je že in postaja vse bolj nekakšna prednostna dolžnost zavesti vsakega Slovenca in slovenske oblasti. Kajti: Zakon o javni rabi slovenščine, sprejet poleti leta 2004, ki sicer določa, da Republika Slovenija zagotavlja status slovenščine z dejavno jezikovno politiko, slabe jezikovne prakse pri nas ne odpravlja in tudi dobre ne spodbuja. Še naprej slovenščino mnogokje in mnogokrat vse bolj izriva tuji jezik, kar je seveda dokaz, da se jezika ne da braniti pred vdori tujega z zakonskimi predpisi, še manj pa ga je tako mogoče varovati pred onesnaženjem in siromašenjem. Jezik se res brani predvsem z zavestjo in s srcem, vseeno pa ostajajo lepe besede, da je jezik organ duše, izraz naše suverenosti in da smo z jezikom in s kulturo dosegli že davno svojo knjižno državnost, zgolj leporečje, ki ne pomeni veliko. Ko jezik zabrazda v Jehe prit Iehne vseenosti, nemarnosti ali še huje, ko se z manjvrednostnim občutkom udinja velikemu jeziku in zametuje svojo izvirnost, kar se, na žalost, dogaja, pa je vsekakor potrebna večja skrb jeziku vsepovsod, v javnosti in zasebnosti. V tem primeru je dosledno izvajanje zakona, najsi je pomanjkljiv, lahko koristno.
četudi zakon seveda ne more doseči, da bi slovenščina postala zavestna ali zares srčna zadeva Slovencev,
Pršenje s tem, da je slovenščina postala enakopraven jezik z drugimi jeziki v Evropski uniji, je sicer prijetno slovenskemu ušesu, ker milo, rodoljubno in samo-všečno zveni, vendar je to včasih bolj lepa lasada kakor resničnost. Naglica, pomanjkanje prevajalcev in celo zahteve bruseljskih uradnikov visoko zahtevnost enakopravnosti jezikov s pod nesejo v servilnost tujemu. Res: to se ne dogaja le slovenščini, ampak celo slavnim jezikom velikih narodov, ki se odločno branijo prevlade angleščine, vendar taka tolažba našemu jeziku sedaj in v prihodnje kaj malo koristi.
Nekaj mesecev potem, ko je Državni zbor Republike Slovenije sprejel jezikovni zakon, je bila ustanovljena Komisija za slovenščino v javnosti Odbora za slovenski jezik SAZU. Drugo leto svojega delovanja je Komisija nadaljevala prvotni načrt jezikovne skrbi znotraj razredov SAZU, spremljala aktualne dogodke v zvezi s slovenščino v javnosti in poskušala s predlogi in opozorili tudi spreminjati slabo jezikovno prakso na bolje. Pri tem je bilo vseskozi sicer prisotno zavedanje o šibkem vplivu našega početja na uspeh in Prešernova skeptična podoba, da bolj ali manj polnimo sode brez dna, vseeno pa smo skušali po najboljših močeh opravljati delo v prid materinščini.
Poglavitna skrb v drugem letu delovanja Komisije je bila usmerjena k dopolnitvi pregleda stanja jezikovne prakse znotraj SAZU. Pri tem smo zbrali podatke o rabi slovenščine in tujih jezikov, se pravi zaris jezikovne prakse piscev na različnih področjih znanosti. Prikaz objav članov SAZU v različnih jezikih kaže po večinskem mnenju Komisije dokaj realno sliko: slovenščina ni zapostavljena, čeprav je za uveljavljanje slovenske znanosti v tujini potrebno objavljati v tujih jezikih, omogočili slovenskim znanstvenikom nastopanje v tujem tisku in na tujih znanstvenih ustanovah. Hkrati s tem pa ostaja tudi stalna dolžnost, da se je treba zaščititi pred vdorom tujega jezika, ne sicer s samozadostno zaprtostjo in nacionalnimi zidovi, ampak z ustrezno gradnjo stavbe slovenskega jezika na vseh področjih.
K možnostim za razvoj slovenščine v vseh strokah v znatni meri lahko pripomorejo terminološki slovarji. Uveljavlja se načelo, da mora imeti vsaka znanstvena disciplina svoj terminološki slovar. Pri tem pa velja, da s slovarjem delo ni končano: terminološke slovarje je potrebo nadaljevati, kot je tudi jezik neprestano v spreminjanju, dopolnjevanju in v novostih, ki jih prinaša življenje. Ker pa so slovarji zgolj osnova za rabo besedja, velja skrbeti tudi za ustanove in revije, ki so poklicane za uveljavitev novih besed in za njihovo trajnost no rabo. To pomeni stalno spremljanje in uveljavljanje jezikovnih novosti,sprotno bogatitev slovenskega izrazja in s tem materinščine na vseh področjih. Komisija v tej zvezi predlaga: SAZU je dolžna bdeti nad jezikom in terminološkimi slovarji kot vrhovni organ, ZRC SAZU kot strokovni znanstveni zavod pa naj skrbi za pripravo in tiskanje terminoloških slovarjev. Strokovne revije, ki izhajajo v slovenskem jeziku, pa naj bodo zavezane za uveljavitev rabe novih besed. Pomembno vlogo pri uveljavljanju slovenske terminologije in
slove nsščine v javnosti imajo znanstvene in poljudnoznanstvene strokovne revije, Prav bi bilo, da bi področne revije skrbele za ustrezno rabo in uveljavljanje slovenske terminologije. SAZU pa bi za to nalogo poskušala pridobiti javno in politično podporo, kar naj bi vodilo do državnega sofinanciranja izbranih revij. V javnosti je Komisija nastopila enkrat, in še tedaj neuspešno. Državnemu zboru Republike Slovenije, njegovemu predsedniku gospodu Cukjatiju in časopisom smo v času, ko so poslanci sprejemali spremembe k Zakonu o gospodarskih družbah, poslali dopis z opozorilom, da so spremembe v nasprotju z Zakonom o javni rabi slovenščine. Navajali smo določilo v spremembah glede imena firme podjetij, ki izriva slovenščino iz javne rabe. Osnovnemu zakonskemu predpisu, da mora biti firma v slovenskem jeziku, spremembe dodajajo izjeme, da so sestavni deli firme tudi besede v tujem jeziku, »če ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam*'. Določilo odpira vrata jezikovnemu onesnaževanju našega okolja; čeprav morda streže gospoda rst vene mu pridobitništvu, vabi v deželo nov plaz tujk in očitno kaže zakonodajalčevo jezikovno brezbrižnost. Odgovora nismo prejeli, Državni zbor je spre membe tudi ob nasprotovanju republiškega Urada za jezik mirno sprejel.
Dvoje pomembnih poglavij v aktualnem življenju jezika je Komisija šele začela obravnavati. To je v zvezi Z Zakonom o visokem šolstvu in raziskovalnih dejavnostih vprašanje pouka slovenščine in tujega jezika v našem v isti ke m šolstvu in razprava o gradivu Nacionalni program za jezikovno politiko. O prvem so člani Komisije prišli do različnih razmišljanj o mnogih možnih, tudi negativnih posledicah za slovenščino, kot so bila že izrečena v javnosti ob prvi širši javni razpravi o tej temi, nekateri pa (recimo tretji razred S AZU) menijo drugače, in sicer, da bi morali pri nas na drugi bolonjski stopnji študija predavati tudi v tujem jeziku. Glede drugega - o nacionalnem programu za jezikovno politiko za obdobje 2006-2010 - pa si je Komisija za slovenščino v javnosti naložila obsežno delo že ob koncu lanskega leta. Seveda se je vključila v javno razpravo. Vendar bo Komisija, ker je tematika obširna in zahtevna, še nadaljevala razpravo predvsem o nekaterih vsebinskih problemih tega gradi™, o celoti pa bo predvidoma sklicano posebno enodnevno posvetovanje S AZU. Že sedaj pa smo kot prispevek k razpravi poslali Ministrstvu za kulturo in Uradu za jezik elaborat člana Komisije akad, Zdravka Mlinarja Slovenski jezik in jezikovna politika kot družboslovni izziv.
Tone Pavček
Fundacija dr. Bruno Breschi
Med dejavnostmi, ki jih je v letu 2006 denarno podprla Fundacija dr. Bruno Breschi, naj najprej omenimo nadaljevanje in dokončanje dela za slovar Janeza Sve-tokriškega kakor tudi natis celotnega slovarja v dveh knjigah v nakladi 500 izvodov,
Gre za doslej najobsežnejši slovar, ki obravnava celotno besedišče kakega starejšega slovenskega pisca. V njem je v dveh zajetnih knjigah, ki obsegata skupaj 1420 strani, obdelanih več kot 12.000 gesel. Delo je pomembno tako z jezikoslovnega kot tudi z literarnega in kulturno-zgodovinskega vidika. Ob obravnavanem gradivu je postalo še veliko bolj jasno, kako je jezik Janeza Svetokriškega presenetljivo blizu živi in neposredni govorici takratnega časa in okolja. Glede njegove literarne in kulturno zgodovinske pomembnosti pa naj pripomnimo, da ta slovar ni zgolj slovar v ožjem pomenu besede, ampak tudi nekakšna enciklopedija znanstvenega obzorja našega najpomembnejšega baročnega pisca.
Delo na slovarju je potekalo sedem let. Vse stroške raziskovalnega dela je v teh letih pokrivala Fundacija dr, Bruno Breschi, ki je ob zaključku pokrila tudi zadnji obrok pogodbeno določenih obveznosti.
Fundacija je tudi krila največji del tiskarskih stroškov, k čemur sta sicer zna ten del sredstev prispevali tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Agencija za raziskovalno dejavnost RS, s svojimi storitvami pa tudi Založba ZRC SAZL1, kije delo založila.
Kot smo omenili že v dveh zadnjih poročilih Fundacije, je bila ob ponatisu Pohlinove Kraynske grammatike in Bibliothecae Carniotiae, ki je izšel leta 2003 z denarno pomočjo Fundacije, dana pobuda, da se pod okriljem SAZU organizira širši znanstveni posvet o dejavnosti in pomenu Marka Pohlina. Fundacija si bo še naprej prizadevala, da bi se pobuda uresničila in da bi se - v sodelovanju z možnimi drugimi organizatorji posveta (SAZU, Inštitut za literature ZRC SAZU) - zagotovila potrebna denarna sredstva.
Poleg tega je bil pred dvema letoma sprejet predlog, da se pripravi kritična dvojezična komentirana izdaja nekaterih krajših, doslej premalo upoštevanih besedil Pohlinovih predhodnikov, ki vsebujejo dragocene podatke za starejšo slovensko literarno prosopografijo. Gre predvsem za dodatek (Anhang) k VI. knjigi Valvazorjeve Slave (1689) o kranjskih piscih in za Dolničarjev rokopis Bibliotheca Labacensis puhlica (1715), kjer so - ob sprehodu skozi fiktivno knjižnico - v obliki razgovora med učiteljem in učencem našteti starejši kranjski avtorji. To izdajo pripravlja Luka Vidmar (ki je kot prevajalec in interpret že sodeloval tudi pri ponatisu Pohlinove Bibliothecae Carnioliae), kot prevajalci pa so v projekt vključeni tudi drugi, med njimi (zdaj že pokojni) prof, Janko Moder in izredni član SAZU prof. dr, Primož Simon iti, ki je svoje prevajalske zadolžitve že v celoLi opravil
Med izdatki Fundacije v preteklem letu naj na prvem mestu omenimo izplačilo zadnjega obroka za raziskovalno delo na Slovarju Janeza Svetokriškega (v znesku 2,396.000. SIT), pokritje stroškov za natis slovarja (v znesku 1,107.720 SIT) in pa izplačilo honorarja za prevajanje latinskih citatov v dodatku k VI. knjigi Valvazorjeve Slave (v znesku i30.000 SIT).
Celotni odhodki Fundacije so v preteklem letu znašali 3,786.263 SIT. Dohodki, ki izvirajo od prodaje publikacij in od obresti na vezana sredstva v banki, pa
so znašali 997.446. SIT. Kot je razvidno iz navedenega, so se sredstva Fundacije v enem letu zmanjšala od 10,231,328 SIT (stanje ob koncu leta 2005] na 6,325.837 SIT (stanje ob koncu leta 2006). To pa pomeni zmanjšanje njenega kapitala za 35 %'.
Če se bo tak trend tudi v prihodnje nadaljeval, bo Fundacija - kljub varčnemu gospodarjenju - čez nekaj let usahnila.
Kajetan Gantar
Fundacija lanez Vajkard Valvasor
V preteklem letu smo nadaljevali z večletnim delom, faksimilnim natisom grafične zbirke Iconotheca Valvasori a na, Pripravili smo izid tretjega zvezka (o življenju svetnikov in puščavnikov) s katalogom 588 grafičnih listov v treh jezikih. Avtorji pripadajo flamski družini Sadeler in njihovim kopistom, med katerimi je večje število italijanskih mojstrov,
Iz Zagreba smo pripeljali zadnjih pet, še ncskeniranih zvezkov in si tako zagotovili možnosti za dokončen študij in natis zbirke Iconotheca Valvasoriana,
Matjaž Kmecl
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo (v nadaljevanju oddelek) je tudi v letu 2006 nadaljeval svojo dejavnost izmenjave znanstvenikov v okviru večine dvostranskih pogodb, ki jih je Slovenska akademija znanosti in umetnosti sklenila s tujimi akademijami. Pogodb je 34 in so naštete po abecednem redu držav, katerim akademije pripadajo, z navedbo njihovega sedeža:
Albanska akademija znanosti. Tirana, Avstrijska akademija znanosti, Dunaj, Kraljeva flam ska akademija znanosti in umetnosti Belgije, Bruselj, Akademija znanosti Belorusije, Minsk, Bolgarska akademija znanosti, Sofija, Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Sarajevo, Akademija znanosti Češke republike, Praga, Črnogorska akademija znanosti m umetnosti, Podgorica, Estonska akademija znanosti. Talin, Evropska akademija znanosti in umetnosti, Salzburg, Finska akademija znanosti in književnosti, Helsinki, Francoska akademija znanosti, Pariz, Hrvaška akademija znanosti in umetnosti, Zagreb, Indijska nacionalna akademija znanosti, New Delhi, Kraljeva irska akademija, Dublin, Izraelska akademija naravoslovnih in humanističnih ved, Jeruzalem, Kitajska akademija družbenih ved, Peking, Korejska akademija znanosti in tehnologije, Seul, Akademija
znanosti in umetnosti Kosova, Priština, Latvijska akademija znanosti, Riga, Litovska akademija znanosti, Vilnius, Madžarska akademija znanosti, Budimpešta, Makedonska akademija znanosti in umetnosti, Skopje, Berlinsko-brandenburška akademija znanosti in humanist ike, Berlin, Poljska akademija znanosti, Varšava, Poljska akademija umetnosti in znanosti, Krakov, Mednarodna akademija tehniških ved, Moskva, Ruska akademija znanosti, Moskva, Slovaška akademija znanosti, Bratislava, Kraljeva akademija književnosti, zgodovine in starinoslovja, Stockholm, Švicarska akademija naravoslovnih ved, Bern, Britanska akademija (humanistika in družboslovje), London, Kraljevo društvo v Edinburghu, Edinburgh, Kraljevo društvo v Londonu, London.
V letu 2006 je SAZU sklenila pogodbo o sodelovanju s Kraljevim društvom iz Edinburgha.
Izvršni direktor Kraljevega društva v Edinburghu dr. William Duncan je med 9. in 12. avgustom obiskal Slovenijo. S predsednikom SAZU akademikom prof. dr. Boštjanom Žekšem in predstojnikom oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU akademikom prof. dr. Brankom Stan ovni kom so 11, avgusta podpisali sporazum o znanstvenem sodelovanju med Kraljevim društvom v Edinburghu in SAZU,
11. in 12. maja je delegacija SAZU v sestavi: predsednik akademik prof. dr, Boštjan Zekš, podpredsednica akademikinja prof. dr. Alenka Šel i h in predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik obiskala Akademijo znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine, Z vodstvom ANU BiH so razpravljali o medsebojnem sodelovanju. Predsednik ANU BiH akademik prof. dr. Božidar Matic se je zahvalil SAZU za podporo pri vključevanju njihove akademije v mednarodna združenja akademij. Po končanih razgovorih sta predsednika obeh akademij, akademik prof. dr. Boštjan Žekš in akademik prof. dr. Božidar Matic, podpisala protokol o znanstvenem sodelovanju med akademijama za obdobje od 2006 do 2009 s skupnimi temami sodelovanja.
Predsednik SAZU akademik prof. dr, Boštjan Žekš je s predsednikom Poljske akademije umetnosti in znanosti akademikom prof. dr, Andrzejem Bialasom v Krakovu 7. decembra podpisal podaljšanje protokola o znanstvenem sodelovanju med akademijama za obdobje 2007-2010. Določene so bile tudi skupne teme za sodelovanje.
Z Madžarsko akademijo znanosti smo podpisali podaljšanje protokola za obdobje 2007-2009 in določili seznam skupnih projektov za sodelovanje.
Ob srečanju Nobelovih nagrajencev z mladimi znanstveniki v Lindauu, 25, junija, sta predsednik SAZU akademik prof, dr. Boštjan Žekš in grofica Sonja Bernadotte, predsednica Sveta za pripravo srečanj z Nobelovimi nagrajenci v Lindauu, podpisala sporazum o sodelovanju.
Profesor Maraton Conder, Član Kraljevega društva v Novi Zelandiji, je konec maja obiskal predstojnika oddelka akademika prof. dr. Branka Stanovnika. Po-
govarjala sta se o možnostih podpisa sporazuma o znanstvenem sodelovanju med obema akademijama.
Predstojnik oddelka akademik prof- dr. Branko Stanovnik se je na srečanju Zveze evropskih akademij - A L LEA - v Krakovu pogovarjal z akademikom prof. Oivindom Andersenom, predstojnikom razreda za književnost Norveške akademije znanosti in književnosti, o možnostih medakademijskega sodelovanja.
V pripravi je tudi podpis medakademijskega sporazuma o znanstvenem sodelovanju z Romunsko akademijo.
Predsednika SAZU akademika prof, dr. Boštjana Žekša je septembra 2006 obiskala veleposlanica Turčije Sinja Baydur in predlagala sodelovanje med Turško akademijo znanosti in SAZU.
SAZU in Hrvaška akademija znanosti in umetnosti sta podpisali dogovor o medakademijski izmenjavi razstav. V okviru dogovora je bila S. 2. v Kabinetu grafike HAZU otvoritev razstave Japonski lesorezi iz Jagrove zbirke, ki jo ie pripravil kustos Dušan Koman. Razstavo je odprl predsednik SAZU akademik prof, dr. Boštjan Žekš.
Vodstvo Makedonske akademije znanosti in umetnosti je dalo pobudo za razstavo slovenske povojne grafike Zakladi slovenske grafike 1955-2005. Razstavo sta pripravila SAZU in MANU v sodelovanju z Narodno galerijo, komisar razstave pa je bil Lojze Gostiša. Otvoritev razstave je bila iS. aprila z govoroma predsednikov MANU in SAZU ter makedonskega ministra za kulturo. Otvoritve so se udeležili predsednik SAZU prof. dr. Boštjan Žekš, tajnik V. razreda akademik Andrej Jemec in upravni direktor Zoran Mezeg.
Oddelek je prav tako sodeloval s številnimi drugimi akademijami, ki so nas obveščale o svojih dejavnostih, vabile na različna srečanja, sporočale kadrovske spremembe ali pa prosile za različne podatke.
Častni član akademik prof. dr. France Bernik kot senator in predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Stanovnik kot dekan razreda za naravoslovne znanosti sta se udeležila konstitucijskih sej senata Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu, Na generalni skupščini in seji senata EAZU 10. in 11, marca ie listino o članstvu prejel tudi izredni član prof. dr, Igor Emri.
Dejavnost oddelka je obsegala stike z naslednjimi medakademijskimi združenji, v katera je včlanjena tudi naša akademija: Zveza evropskih akademij (AL-LEA, Aii European Academies), Svetovalni odbor za znanost evropskih akademij {¿ASAC, European Academies Science Advisory Council), Medakademijski forum za mednarodne zadeve {1AP, Inter Academy Panel on International Issues), Medakademijski medicinski forum (IA MP, Inter Academy Medical Panel), Evropska znanstvena fundacija [ESF, European Science Foundation), Mednarodno združenje akademij (VA I, Union Academique Internationale), Mednarodna mreža mediteranskih akademij {Network of Mediterranean Academies), Znanstveni komite alpskega foruma [Internationales Wissenhaftliches Komi tee A Ipentorschung),
Švicarski med akademij ski odbor za preučevanje Alp {/CAS, Svmj Interacademic Commission for Alpine Studies), Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp {/SCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) ter drugi. Omeniti velja tudi članstvo in aktivnost SAZU v Mednarodni mreži za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network).
Zveza evropskih akademij (ALLEA, Ail European Academies) se je ukvarjala predvsem z vprašanji znanstvene politike in nekateri mi problemi na tem področju ter se pri svojem delu povezovala z drugimi znanstvenimi združenji. Med drugim je obravnavala tematiko evropskega raziskovalnega območja (ER A) in evropskega raziskovalnega sveta (ERC), Svoje članice je informirala predvsem po elektronski poti in izdala nekaj pomembnih publikacij. Generalno skupščino ALLEA je organizirala Poljska akademija umetnosti in znanosti od 22. do 24. marca v Krakovu. Generalne skupščine seje udeležil predstojnik oddelka akademik prof, dr Branko Stanovnik.
Predsednik akademik prof, dr. Boštjan Žekš se je udeležil dveh srečanj Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (.EASAC, European Academies Science Advisory Council), v nemškem mestu Halle (22.-23, junij) in v Krakov u (7.-S. december). Ob izidu poročila EASAC Vaccines: innovation and human health je SAZU 23. maja pripravila ustrezno izjavo za javnost in tiskovno konferenco. Akademik prof, dr. fože Trontelj je v imenu SAZU in Komisije za medicinsko etiko (KME) v odgovoru predsedniku EASAC-a dr. Davidu Spearmanu pojasnil stališče SAZU in KME glede etike raziskav na zarodkov i h matičnih celicah (julij 2006),
Med akademij ski forum za mednarodne zadeve (IA P, InterAcademy Panel on International Issues) nas je redno obveščal o svojih dejavnostih, stalnih projektih, predlogih novih projektov, organizaciji sestankov in kadrovski politiki, SAZU je podprla izjavo TAP Teaching of evolution.
Mednarodno mrežo za človekove pravice (IHRN, International Human Rights Network) je leta 1993 ustanovila skupina raziskovalcev, ki so se čutili dolžne zavzeti se za svoje kolege po svetu, ki so bili v kazenskem postopku zaradi svojega raziskovalnega dela. IHRN sklicuje sestanke svojih članic vsaki dve leti. Predstavnica SAZU je podpredsednica akademikinja prof. dr. Alenka Šelih. Na pobudo IHRN smo v letu 2006 poslali protestna pisma zaradi kršenja človekovih pravic v Libiji, Iranu in Gvatemali.
Evropska znanstvena fundacija (ESP, European Science Foundation) je zelo razvejana organizacija, ki prek različnih oblik sodelovanja obvešča svoje članice o poteku že utečenih raziskovalnih programov in o predlogih za nove, o znanstvenih delavnicah, konferencah, okroglih mizah, kadrovski politiki, sestankih in drugih dejavnostih. Članicam pošilja zelo obsežna gradiva, poročila o opravljenem delu, razpise novih projektov, kadrovske razpise, poslovna poročila, brošure, publikacije in drugo. Vsa ta gradiva je oddelek redno posredoval slovenskim predstavnikom v telesih EZF, znanstvenoraziskovalnim in kulturnim ustanovam
Akademik Andrej O, Župančič je praznoval devetdeseti rojstni dan.
Čestitka podpredsednika akademika lozeta Trontlfa
Sprejem ob osemdesetletnici akademika foie t a Toporišiča
Akademik Miha Tišler je praznoval osemdeseti rojstni dan.
Čestitka predsednika akademika Boštjana Žekša.
Akademik Janez Peklenik je praznoval osemdeseti rojstni dan.
»Oče Boeinga 747« mg, Joseph Sutter na sprejemu pri predsedniku SAZU.
ter posameznikom. Mi pa smo EZF posredovali vse potrebne podatke in želene informacije. Fundacija ima 5 odborov, in sicer za: humanistiko (5CH), družboslovne vede (SCSS), vede o življenju in okolju (LESC), fizikalne in tehniške (PESC) ter medicinske vede (EMKC). Sem sodijo tudi evropske znanstvene konference (BURESCO), ekspertne skupine (EUROHORC), vseevropske skupne raziskave (E L'/i O CORES), mu It i- in transdisciplinarne evropske raziskave (ESF Scientific Forward Looks) in drugo.
Predstavniki Slovenije v odborih F.ZF so: izredni član SAZU prof. dr. Janez Sketelj v stalnem odboru za medicinske vede, dr Peter Vem uri m v stalnem odboru za fizikalne in tehniške vede, dr. Milena Horvat v stalnem odboru za vede o življenju in okolju, akademik prof. dr, Jože Krašovec v stalnem odboru za humanistiko ter izredni član SAZU prof. dr, Slavko Splichal v stalnem odboru /a družbene vede. Predstavnica Slovenije v upravnem odboru EZF je podpredsednica prof. dr, Alenka Šelih. Vsi predstavniki so se udeleževali sej odborov, generalne skupščine EZF pa se je udeležil predstojnik oddelka akademik prof. dr. Branko Sta nov ni k,
V	sklopu novih znanstvenih programov pri EZF so izrazili zanimanje za sodelovanje v novih programih EUROCORES: Univerza v Novi Gorici za programa Topography Evolution in Europe in Stress arid Mental Health, Fakulteta za strojništvo v Ljubljani pa za program Adhesion in Nanomechantcal Systems. SAZU je s soglasjem podprla raziskovalni program EZF Multidisciplinary Frontiers of Magnetic Resonance, katerega nosilci so akademik prof, dr. Robert Blinc in Institut Jožef Stefan, Društvo matematikov, fizikov in mehanikov ter Slovensko bio-fizikalno društvo.
V	okviru dejavnosti Mednarodnega združenja akademij (UAI, Union Acd-demique Internationale) se je akademik prof. dr. Kajetan Gantar kol predstavnik SAZU od 30. 5. do 4, 6. v Bruslju udeležil 80. letne skupščine zveze, kjer je bil izbran v komisijo za notranje zadeve UAI.
Akademik prof. dr. Kajetan Gantar seje kot predstavnik SAZU udeležil skupščine ALF (Academia I.atinitati Favendae) v Rimu od 20. do 22. aprila.
Srečanja predsednikov akademij članic Srednjeevropske in vzhodnoevropske mreže (CEEN - Centra! and Eastern European Network) seje v Pragi od 26. do 27. novembra udeležil predsednik SAZU akademik prof. dr. Boštjan Zekš.
Mednarodni znanstveni komite za raziskovanje Alp (iSCAR, International Scientific Committee on Research in the Alps) je od 16. do 17. marca pripravil srečanje v Ziirichu, ki se gaje kot predstavnik SAZU udeležil akademik prof, dr. Ivan Kreft.
Mednarodne stike oddelka lahko dopolnimo s sodelovanjem z Evropsko komisijo, L NESCOM (izredna članica prof. dr. Biba Tcržan je predstavnica SAZU v UNESCOVI državni komisji), UNIDOM, različnimi tujimi fundacijami, znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami, inštituti, skladi, združenji, forumi, založbami in agencijami.
Ena osrednjih nalog oddelka je bila izvedba znanstvene izmenjave na podlagi določil dvostranskih pogodb o znanstvenem sodelovanju SAZU in nekaterih drugih akademij, V letu 2006 je slovenske znanstvene ustanove obiskalo 27 tujih znanstvenikov v skupnem obsegu 34 tednov in 4 dni, 27 slovenskih znanstvenikov pa je obiskalo tuje znanstvene ustanove v skupnem obsegu 18 tednov in 4 dni. (Izmenjave so podrobno predstavljene v posebnem poglavju Letopisa.}
Oddelek je organiziral 15 predavanj uglednih domačih in tujih znanstvenikov. (O predavanjih na SAZU govori posebno poglavje Letopisa.)
Doma je oddelek sodeloval s slovenskimi univerzami, Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU, Slovensko znanstveno fundacijo, Ministrstvom 7,a visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, številnimi fakultetami, inštituti, umetniškimi ustanovami, zavodi ter številnimi drugimi ustanovami in posamezniki, Še posebej je sodeloval v akademiji sami s pripravo različnih gradiv za kabinet predsednika, izvršilni odbor, predsedstvo, skupščino in posamezne druge enote.
Tudi v letu 2006 je predstojnik oddelka sodeloval v delu komisije Sklada do natorjev za podiplomski študij matematike in naravoslovnih ved kot njen predsednik.
Pripravil:
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU
MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
OBISKI TUJIH ZNANSTVENIKOV V SLOVENIJI
Avstrijska akademija znanosti
Prof, Katja Sturm Schnabl z Inštituta za slavistiko Univerze na Dunaju je zaradi priprave monografije Slovenski narečni govori v Celovški kotlini obiskala prof, dr. Vero Smole na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (31. 1.-12. 2.).
Prof. dr. Wolfgang U. Dressier, profesor splošnega jezikoslovja Univerze na Dunaju in član Avstrijske akademije znanosti, je bil gost akademika prof. dr. Janeza Orešnika. V času svojega obiska v Ljubljani je imel dr Dressier dve predavanji - na SAZU in na Filozofski fakulteti UL (27. 2.-1, 3.).
Dr. Franz Lackner, raziskovalec Komisije za raziskovanje srednjeveških knjižnih in pisnih spomenikov pri Avstrijski akademiji znanosti, je sodeloval v nadaljevanju bilateralnega projekta Katalogi žira nje srednjeveških rokopisov slovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih arhivih. Dr. Lack ne r je bil gost prof. dr. Nataše Golob z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete (25,-30. 6.).
Dr. Christine Glassner, raziskovalka Komisije za raziskovanje srednjeveških knjižnih in pisnih spomenikov, je sodelovala z Oddelkom za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete pri študijskem projektu katalogiziranja srednjeveških rokopisov v Sloveniji (5.-10, 11.).
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine
G. Ivo Lučič, predsednik Speleološkega društva Vjetrenica - Popovo polje, je obiskal Inštitut za raziskovanje krasa Postojna in sodeloval na 14, Mednarodni karstološki šoli v Postojni (26.-30. 6,).
Akademija znanosti Češke republike
Dr. Jaroslav Otčenašek z Etnološkega inštituta A kademije znanosti Češke republike je obiskal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (22. 5.-5. 6 ),
Mag- Mich al Šimunek z Zgodovinskega inštituta pri Akademiji znanosti Češke republike je 1. junija začel študijski obisk na Inštitutu za noveišo zgodovino (1.-14.6,).
Estonska akademija znanosti
Dr. Mare Koiva z Inštituta za narodopisje pri Estonski akademiji znanosti je obis-
kala Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in se udeležila mednarodne konference, posvečene Niku Kuretu v Ljubljani in Celju (8.-21, 9.).
Hrvaška akademija znanosti in umetnosti
Mag. Ivana Vitasovič Kosič z Agronomske fakultete Univerze v Zagrebu je obiskala Biološki inštitut ZRC SAZU (12.-25. 3.).
Kitajska akademija družbenih ved
Dr, Huang Lingyu z Inštituta za svetovne religije je obiskala Zgodovinski inštitut ZRC SAZU, Oddelek za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti in Inštitut za novejSo zgodovino v Ljubljani (31. 10.-23. 1 L).
Madžarska akademija znanosti
Dr. Laszlo Felfodi z inštituta pri Madžarski akademiji znanosti je obiskal Glasbe-nonarodopisni inštitut ZRC SAZU (18.-24.4.).
Dr. Laszlo Bartosiewicz z Inštituta za arheologijo pri Madžarski akademiji znanosti je obiskal Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU (21.-28. 6.).
Dr. Gabor Barna z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Szegedu je obiskal Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in se udeležil mednarodne konference, posvečene Niku Kuretu, v Ljubljani in Celju (6,-13. 9.).
Prof. dr. Mihaly Hoppal, direktor Inštituta za etnologijo pri Madžarski akademiji znanosti, je obiskal prof. dr. Mihaela Budjo z Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete (9.-12. 11.).
Dr, lstvan Pal Lukov it s iz Kemijskega raziskovalnega centra Madžarske akademije znanosti je obiskal dr. Dušanko fanežič iz Nacionalnega inštituta za kemijo v okviru skupnega projekta (18.-22. 12.).
Poljska akademija znanosti
Dr. Marek Krysztof Dulinicz, namestnik direktorja Inštituta za arheologijo in etnologijo Poljske akademije znanosti, je obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU (17.-26. 5. 2006).
Dr. Anna Gasior-Niemiec z Inštituta za filozofijo in sociologijo Poljske akademije znanosti je obiskala Center za teoretsko sociologijo na Filozofski fakulteti, kjer je sodelovala v mednarodnem projektu CONNEX (18,-27, 6.).
Dr. Marek Degdrski z Inštituta za geografijo pri Poljski akademiji znanosti je obiskal Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Oddelek za agronomijo Biotehniške fakultete (22.-29. 10.).
Ruska akademija znanosti
Dr. Iskra VasiljevnaChurkina z Inštituta za slovanske študije pri Ruski akademiji
znanosti je 5. junija začela študijski obisk v Sloveniji. Obiskala je Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Arhiv Republike Slovenije (5,-18. 6.).
Dr. Tamara A. Shiganova in dr. Aleksander S, Mikaelvan z Inštituta za oceanolo-gijo Shrishov pri Ruski akademiji znanosti sta bila gosta na Morski biološki postaji v Piranu in sta sodelovala pri projektu Harmful impacts of gelatinous plankton outbreaks on zoo-ichthyoplankton and phvtoplankton in the Adri atic and Black Seas. (26. 8.-4. 9.).
Dr. Nadezhda N. Stari kova z Inštituta za slovanske vede pri Ruski akademiji znanosti je 18, novembra začela študijski obisk v Sloveniji, Obiskala je Inštitut za slovensko literaturi» in literarne vede ZRC SAZU in Filozofsko fakulteto {18.-28. II.).
Slovaška akademija znanosti
Dr, Ondrej Oždani z Arheološkega inštituta Slovaške akademije zna nosti je v času svojega študijskega bivanja obiskal Inštitut za arheologijo ZRC SAZU m Goriški muzej v Novi Gorici (22,-27, 5.).
Dr. Eva Krekovičova z Etnološkega inštituta Slovaške akademije znanosti je obiskala Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU (23.-30. 5.).
Dr. Emil Retak z Inštituta za fiziko pri Slovaški akademiji znanosti je v času svojega študijskega bivanja obiskal Institut fožef Štefan Ljubljana (21.-29. 6,).
Prof. dr. Pavol Žigo z Jezikoslovnega inštituta L. Št ura Slovaške akademije znanosti je obiskal Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v okviru projekta Slavenski lingvistični atlas - računalniška sekcija OLA (12.-15. lil
OBISKI SLOVENSKIH ZNANSTVENIKOV V TUJINI
Avstrijska akademija znanosti
Dr. Nataša Golob s Filozofske fakultete UL, Oddelek za zgodovino, je obiskala Univerzitetno knjižnico v Gradcu ter Komisijo za raziskovanje srednjeveških pisnih in knjižnih rokopisov pri Avstrijski akademiji znanosti (15.-20. L).
Dr. Borut Holcman s Pravne fakultete Univerze v Mariboru je 21. 2, odpotoval na Dunaj, kjer se je na povabilo prof. Arnolda Suppana aktivno udeležil med narodnega znanstvenega posveta o deželnih stanovih v habsburški monarhiji (21.-25.2.).
Dr. O to Luthar, direktor ZRC SA2U, se je na Dunaju udeležil mednarodne konference, ki jo je pripravila Avstrijska akademija znanosti (23.-25. 4.).
Prof. dr. Nataša Golob z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete je sodelovala v nadaljevanju bilateralnega projekta Katalogiziranje srednjeveških rokopisov slovenskih in avstrijskih provenienc v slovenskih in avstrijskih knjižnicah in arhivih v Gradcu (10.-15. 9.),
Akademija znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine
Dr. Andrej Mihevc z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU se je udeležil srečanja raziskovalne skupine na Ravnem na Popovem polju in obiskal a kad. Mihovila Vlahiniča na ANU BiH (22. 8.-4. 9.).
Britanska akademija
Doc. dr. Marjetka Golež Kaučič, predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, je obiskala Univerzo v Glasgowu zaradi dogovarjanja o programu Erasmus in Univerzo v Edinburghu zaradi raziskovalne dejavnosti (8.-15. 10.}.
Češka akademija znanosti
Dr. Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je obiskala Inštitut za etnologijo Češke akademije znanosti (18.-23.il.).
Madžarska akademija znanosti
Dr. Andraž Čarni z Biološkega inštituta ZRC SAZU se je v Debrecenu udeležil mednarodnega simpozija, ki ga je pripravila Madžarska akademija znanosti (23.-26. 2.).
Dr. Štefan Bojnec s Fakultete za management Univerze na Primorskem je obiskal Ekonomski inštitut Madžarske akademije znanosti v Budimpešti (7.-12. 11.).
Dr. Dušan ka Janežič z Nacionalnega inštituta za kemijo je obiskala Kemijski raziskovalni center Madžarske akademije znanosti v Budimpešti (22.-24, 11.).
Makedonska akademija znanosti in umetnosti
Akademik Matija Gogala in dr. Tomi Trilar i z Pritodoslovnega muzeja Slovenije sta bila na študijskem obisku v Makedoniji, kjer so potekale terenske in bio-akustične raziskave škržadov. Obiskala sta sede i MANU in Prirodoslovni muzej v Skopju (15.-23, 6.).
Prof. dr. Vera Smole in dr. Carmen Kenda-fež z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU sta se udeležili letnega zasedanja Komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa v Strugi in obiskali Istražuvački centar za arealna lingvistika na Makedonski akademiji (7.-15. 10.).
Akademik Kajetan Gantar je ob obisku Makedonske akademije imel predavanje z naslovom: Mark Avrelij kot cesar in kot filozof (24.-27. 10.).
Poljska akademija znanosti
Dr. Tea Kolar-Jurkovšek in dr. Bogdan Jurkovšek z Geološkega zavoda Slovenije sta obiskala Inštitut za paleobiologijo Poljske akademije znanosti (10.-18.
Ruska akademija znanosti
Dr. Stane Granda, dr. Bojan Godeša, prof. dr, Aleksander Skaza, dr. Marjan Drnovšek in mag. Silvo Torkar so se udeležili znanstvenega srečanja slovenskih in ruskih zgodovinarjev (29.-31. 5.).
Dr, Tomislav Virk s Filozofske fakultete UL je 13. junija odpotoval na študijski obisk na Rusko akademijo znanosti in Filološko fakulteto Univerze v Moskvi v okviru priprav mednarodnega slovensko-ruskega projekta (13.-19. 6.).
Dr, Jurij Fikfak z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je odšel na študijski obisk inštitutov Ruske akademije znanosti zaradi raziskave teme: Matija Majar, Russian Ethnography and Exhibition 1867 (9.-21, 10,),
Dr. Miha Javornik in dr. Blaž Podlesnik s Filozofske fakultete v Ljubljani sta obiskala Rusko akademijo zaradi predstavitve mednarodnega projekta z Institutom slavjanovedeivja RAN Monography, Literature and Globalisation (14.-19. 10,).
Dr, Monika Kropej, predstojnica Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, je obiskala Institut slavjanovedenja RAN zaradi dogovarjanja o sodelovanju med obema inštitutoma pri pripravah na 200-letnico Vse slovanske moskovske etnološke razstave (29. 10.-3. 11,).
JUBILEJI
V letu 2006 so praznovali:
90 let: redni član Andrej O, Župančič, 85 let: redni člani Dušan Hadži, Vasilij Melik, Alojz Šercelj, izredni član Zorko Simčič, dopisna člana Erwin L. Hahn, Otto Prokop, 80 let: redni člani Boris Paternu, Janez Pek len i k, Miha Tišler, Jože Toporišič, izredni član Janez Matičič, dopisna člana Savo Bratos, Ste van Karamata, 75 let: redni člani Marjan Kordaš, fanko Kos, Kajetan Kovič, Mitja Zupančič, dopisna člana Milan R. Dimitrijevič, Joseph Milič-Emili, 70 let: izredna člana Primož Simoniti, Zinka Zorko, dopisni člani Juraj Marti novic, Wolf Moskovich, Erik V. Stälberg, John Villadsen, 65 let: redna člana Tine Hribar, Ivan Kreft, izredna člana Marko Mušič, Tomaž Šalamun, 60 let: redni član Ivan Bratko, izredni član Marijan Pavčnik, dopisni člani Henry R. Cooper, Wolfgang L. Gombocz, Felix Unger.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
Akademik Tadej Bajd je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora ARR$, Akademik France Bernik je bil ponovno imenovan za člana Sveta Inštituta Antona Trstenjaka.
Akademik Robert Blinc je bil izvoljen za dopisnega člana Makedonske akademije znanosti in umetnosti, ponovno izvoljen za pridruženega profesorja University of Utah, Department of Physics, Salt Lake City, ZDA, izvoljen za častnega člana Bureau AMPERE in izbran za predsednika odbora za izbor projektov »Condensed matter in physics and chemistry« European Research Fundation v Bruslju, Akademik Ivan Bratko je postal član Programskega sveta RTV Slovenije, Akademik Ivan Gams je postal častni član ZRC SAZU za vrhunske znanstvenoraziskovalne rezultate. Akademik Kajetan Gantar je bil izvoljen za dopisnega člana Makedonske akademije znanosti in umetnosti. Akademik Dušan Had ž i je bil izvoljen za dopisnega člana Makedonske akademije
znanosti in umetnosti. Akademik Drago Jančar je prejel nagrado Marjana Rožanca. Akademik Andrej Kranjc je bil imenovan za direktorja podiplomskega programa Krasoslovje na Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici, za člana senata omenjene univerze in za člana Slovenske nacionalne komisije za UNESCO,
Izredni član Stanko Kristi je prejel Plečnikovo medaljo za arhitekturni opus in
častno članstvo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Akademik Boris Paternu je postal častni občan Mestne občine Kranj, Izredni član Ione Pavček je prejel Zlatnik poezije za leto 2006 kot prispevek k slovenski poeziji.
Izredni član Marijan Pavčnik je postal predsednik področnega sveta za družboslovje v okviru ARRS, Akademik Branko Stanovnikje prejel nagrado »Kametani« za leto 2006, ki jo podeljujeta Japonski inštitut za heterociklično kemijo in založba Elsevier. Kot vodja programa je prejel priznanje za Raziskovalni program P1-0179 Sinteza in transformacije organskih spojin. Bil je član znanstvenih odborov več mednarodnih kongresov, Postal je član naslednjih znanstvenih odborov in kongresov: 10[il International Symposium on the Chemistry and Pharmacology of Pyridazines, June 2rh-23,J,2006, Strasbourg, France; 4Iil Eurasian Meeting on Meterocyclic Chemistry, August 27-31, 2006, Thessaloniki, Greece; 4,b Transmediterránean Colloquium on Heterocyclic Chemistry, June 23r<i-27t\ 2006, Aveiro, Portugal. Akademikinja Alenka Šelih je prejela nagrado za življenjsko delo, ki ga podeljuje Zveza društev pravnikov, in priznanje za večletno strokovno delo na področju socialnega varstva, ki jo podeljuje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
izredna članica Biba Teržan je postala članica v znanstvenem svetu Umetnostnoz-godovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU in predstavnica SAZU v Nacionalni komisiji za UNESCO. Akademik Miha Tišler je prejel priznanje Maksa Samca za zasluge za Fakulteto za
kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Akademik lože Toporišič je prejel Zoisovo nagrado za življenjsko delo. Akademik Anton Vratuša je posta! častni občan občine Grad v Prekmurju. Kol častni donator Ustanove dr. Šiftarjava fundacija na Petanjcih je posta) član Zbora ustanoviteljev te lundacije.
Akademik Ciril Zlobec je postal častni doktor Univerze na Primorskem, Izredni član Črtomir Zupančič je prejel priznanje ambasador RS v znanosti. Akademik Boštjan Žekš je bil član častnih odborov več nacionalnih in mednarodnih konferenc in prireditev.
Akademik Andrej O. Župančič je postal častni član Centralne medicinske knjižnice.
TISKOVNE KONFERENCE
23. maja
Predstavitev publikacije Svetovalnega odbora za znanost evropskih akademij (EASAC) Vaccittes: Innovation and Human Health (Cepiva: inovacije in človekovo zdravje).
30. maja
Predstavitev knjige Andreja O. Župančiča O ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju. Vabilo na dvom o dvomu (Založba ZRC SAZU in SAZU).
23. oktobra
Tiskovna konferenca II. razreda SAZU, Fundacije dr, Bruno Breschi in Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ob izidu treh knjig: Marko Snoj, Slovar jezika janeža SvetokriSkega, Razprave Razreda zafilološke in literarne vede XVIII, Razprave Razreda zafilološke in literarne vede XIX.
12. decembra
Predstavitev zbornika Jurij baron Vega in njegov čas. zbornik ob 250-letnici rojstva, katerega glavni urednik je dr. Tomafc Pisanski.
14. decembra
Tiskovna konferenca ob izidu Zbornika Marjana Mušiča, ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča, Uredil ga je Marko Mušič.
PREDAVA NJANA SAZU
9. 2.
Prof. dr. Peter Schuster
EVOLUCIJSKA OPTIMIZACTTA NA MOLEKULSKI RAVNI
Poznavanje molekulskih osnov življenja in z njimi povezanih procesov se je v zadnjih nekaj desetih letih izredno povečalo. Kljub temu pa veliko pojavov v biologiji še vedno ne razumemo najbolje. Neverno na primer, kateri molekulski procesi so privedli do nastanka celične oblike življenja. Pri formulaciji celovite teorije evolucijske optimizacije zato nimamo težav zaradi nepoznavanja samega mehanizma, ki se ga da dovolj dobro opisati z nastankom mutacij, rekombinacijami in selekcijo, ampak nastanejo problemi predvsem zaradi kompleksnosti zveze med gensko informacijo in genskim programom, na osnovi katerega delujejo organizmi. Niti v primeru bakterij in virusov še vedno nimamo splošno sprejetega modela, s pomočjo katerega bi znali napovedati posledice, ki jih organizmu povzroči določena mutacija.
Predavatelj je obravnaval preprost sistem evolucije molekul ribonukleinske kisline (RNK), pri katerem znamo analizirati zvezo med gensko informacijo in molekulsko strukturo RNK ter njeno funkcijo ?, uporabo matematike. Obnašanje sistema se da simulirati z numeričnimi računi, napovedi pa preveriti z eksperimenti, Pri obravnavi se je predavatelj najprej omejil na sekundarne strukture RNK, ki ustrezajo minimumu proste energije sistema. V tem primeru je namreč zveza med zaporedjem nukleotidov in strukturo RNK podana z enolično preslikavo. S pomočjo te preslikave je analiziral evolucijsko optimizacijo populacije molekul RNK in razložil pojave, kot so na primer ne zveznost i oziroma stopničasti skoki pri približevanju k optimalnemu stanju, Ko se poleg struktur, ki ustrezajo minimumu proste energije, upoštevajo tudi ne optimizira ne in kinetično kontrolirane konformacije RNK, ugotovimo možnost obstoja dveh ali več (meta)stabilnih struktur teh molekul. Poudarjena je bila pomembnost vloge, ki jo igrajo molekule RNK z opisanimi lastnostmi pri regulaciji genov in metaboličnih reakcij.
1.3.
Prof. dr. dr, h. c. Wolfgang U. Dressier
US VAJA NJE MATERINŠČINE IN JEZIKOVNA TIPOLOGIJA
V predavanju so bili navedeni podatki o vzniku in zgodnjem razvoju glagol-skega in samostalniškega oblikoslovja, in sicer s tipološkega stališča.
Sistematično so bili primerjani nastajanje in zgodnji razvoj samostalniškega in glagolskega pregibanja v manjšalnih izpeljankah in v zloženkah, in sicer v več kot ducatu tipološko različnih jezikov. Podatki izhajajo iz Medjezikovnega projekta o pred- in pro to oblikoslovju v času usvajanja jezika, ki ga predavatelj usklajuje v imenu Avstrijske akademije znanosti. Predavanje ni bilo zgolj medjezikovno, temveč tipološko, ker se je sklicevalo na konstelacije tipološko relevantnih lastnosti. Vsi obravnavani jeziki so bili priponski.
Najpomembnejša razločevalna lastnost je stopnja oblikoslovnega bogastva jezika. Predavateljeva temeljna hipoteza je bila, da otroci razvijajo oblikoslovje tem hitreje, čim bogatejše je tisto oblikoslovje, ki ga usvajajo. Iz verodostojnih trditev o teoriji oblikoslovja in iz strokovne literature o usvajanju jezika je predavatelj izpeljal domnevo, da na hitrost razvoja vplivajo tudi druga od druge neodvisne spremenljivke oblikoslovna presoj nos t, oblikoslovna doslednost in oblikoslovna vpadljivost.
6.4.
Prof. dr. Sergio Tavano
M UČENCI SV. KANCI JANI - ZGODOVINA IN MATERIALNI OSTANKI V LUČI NOVIH RAZISKAV
Od šestdesetih let prejšnjega stoletja so bile opravljene številne študije in zlasti arheološke raziskave na območju Škocjana ob Soči (San Canzian dTsonzo, provinca Gorica, nedaleč od Ogleja), Njihovi rezultati so bili ne le bogati, temveč so prinesli pravo presenečenje. Odkrita so bila kar štiri zgodnjekrščanska svetišča v razponu od začetka 4. stoletja do zgodnjega srednjega veka. Te najdbe razodevajo izredno pomembno zgodovinsko vlogo skupine oglejskih mučencev, ki sojo sestavljali Kancij, Kancijan, Kancijanila, Prot in Krizogon. Gre za mučeniško skupino, ki je bila od antične dobe dalje med oglejskimi m učenci najbolj poznana in so jo izmed vseh najbolj častili. Leta 1965 je bil odkrit njihov grob s posmrtnimi ostanki.
V letih 2003 (19. oktobra) in 2004 (8. maja) je potekal v obliki dveh posvetov mednarodni simpozij o tej temi, ki je sovpadal s 1700, obletnico njihove muče-niške smrti v času cesarjev Dioklecijana in Maksimijana. Pobuda, ki sta jo sprožili občina Škocjan ob Soči (San Canzian d*isonzo) in tamkajšnja župnija, je ob tvornem sodelovanju Društva za deželno zgodovino Julijske krajine dala rezultat trajnega pomena: objavo obsežnega zbornika z dvanajstimi obširnimi in vsebinsko tehtnimi prispevki, ki so bili predstavljeni na dveh konferencah omenjenega dvodelnega mednarodnega simpozija. Avtorji prispevkov so priznani strokovnjaki, večinoma profesorji na univerzah v Trstu, Vidmu in v Ljubljani.
Rezultati arheoloških izkopavanj, ki so potekala v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ter raziskav, ki so tekle vzporedno z njimi in so naletele na dober sprejem.
so bili dosegljivi v strokovnih in znanstvenih revijah. Ti sedaj končno sestavljajo delo, ki organsko predstavlja vse podatke in dosežke, začenši s prvimi izkopavanji leta 1960. Ta so bila predstavljena v delnih poročilih, zlasti pa v dnevniku izkopavanj, ki še ni bil objavljen in ga prinaša prvi prispevek zbornika (Sergio Tavano),
Knjiga prinaša vrsto vsebinsko novih prispevkov. Ti osvetljujejo različne vidike, vprašanja in pomen antične naselbine Škocjan ob Soči, ki se je v antiki imenovala »ad Aquas Gradatas« (nanjo spominja ledinsko ime »G rod a te«), kjer so bili usmrčeni mučene i Kancijanove skupine. Raziskave se nanašajo na zgodovinski razvoj naselbine med antiko in srednjim vekom (Luca Villa, Cesare S ca Ion), na zgodovinsko podobo osebnosti m učencev in njihovega časa (Rajko Rratož, Claudio Zacearia), na značilnost in pomen materialnih spomenikov različnih vrst, kot so ostanki arhitekture, mozaiki in napisi (Sergio Tavano. Giuseppe Cuscito, Gabriella lirumat Dellasorte), na vprašanje razširjenosti njihovega čaščenja in njihovo svetniško ikonografijo (Antonio Niero, Alessandro Quinzi, Paolo Goi in Giuseppe Bergamini).
Pogled na zgodovinsko in kulturnozgodovinsko vlogo zgodnjega obdobja krščanstva na območju, ki je bilo pod vplivom Ogleja kot njegovega pomembnega središča, je s to publikacijo postal bogatejši tako glede vsebine kot novih pogledov, zlasti pri vprašanjih identitete m učencev in širjenja njihovega čaščenja.
Zbornik z naslovom I Santi Canziani nel XVII centenario del loro martirio / Sveti Kancijani ob 1700-let niči mučen i št va (Gorizia/Gorica 2005, 543 strani) z bogatim slikovnim gradivom in številnimi Se neobjavljenimi ilustracijami, ki ga je v sodelovanju s Sergiom Tavanom uredil Giovanni Top! i kar, prinaša ob besedilih v italijanskem jeziku njihov celovit prevod v slovenščino. Med razlogi za to velja navesti tudi veliko razširjenost čaščenja sv. Kancijanov na Primorskem (zlasti Škocjan pri Divači, Ajdovščina in drugod), na Kranjskem (zlasti Kranj, Škocjan na Dolenjskem} in na Koroškem, pa tudi uspešno sodelovanje in prijateljske stike občine Škocjan ob Soči z različnimi kraji na Slovenskem, med katerimi naj omenimo Divačo, Škocjan in Kranj,
4. 5.
Akademik prof, dr. France Bernik
IVAN CANKAR IN KRŠČANSTVO
Podobno razgibanost kot Cankarjeve umetniško-estetske usmeritve od realizma in impresionizma do dekadence in simbolizma kaže tudi pisateljev duhovni svet, v katerem prevladujejo raznorodne, celo protislovne razvojne težnje. Hkrati z radikalnim zanikanjem krščanstva v zgodnjih dunajskih letih pod vplivom Ni-etzschejeve filozofije je Cankarja ves čas priklepala pobožna mati, prikazana kot vzor brezmejne, do samopozabe nesebične ljubezni v njegovih številnih delih. V pisatelju je mati spodbujala umetniško ustvarjalnost in krepila etično senzibil-
nost. Vzporedno se je v njem oblikoval čut za socialno pravičnost, ki ga je celo v najbolj napadalnih družbenokritičnih pripovedih in dramah izražal s pojmi, podobami in stilističnimi sredstvi iz Svetega pisma. Več dejavni kov je tako Cankarja Že v dunajskem času začelo spet približevati »zavrženemu« krščanstvu. Tema hrepenenja se je razvijala v temo hrepenenja po transcendenci, pa tudi kritično, pogosto konfliktno soočenje z družbo je pisatelj v zadnjih letih presegal in se pogosteje čustveno povezoval z narodom, ne da bi tajil identiteto lastne osebnosti, Podaljševal in poglabljal je razmišljanje o življenjskih izkušnjah. Začel se je spraševati o poslednjih rečeh. Ze pred prvo svetovno vojno so se v njegovi umetnosti nakazovale temeljne vrednote Mati - Domovina - Bog, ki jih je pisatelj pojmoval izrazito osebno in nekonvencionalno, V njegovi zadnji knjigi pa so dobile tako obliko, da jih je kot poslednjo voljo zapustil slovenski zgodovini.
17. 5.
A kad. prof, dr. Taras Kermauner
IZZIVALEC IN IZSREDIMENEC
Predavanje je skušalo zarisati še en portret dramatika Ivana Mraka. Avtor je izdelal že nekaj M rakovih portretov; v tem pa je hotel poudariti predvsem dramatikovo izzivaštvo, s katerim seje - pretežno hote - izločil iz literarne, politične in družbene sredine. Posnemal je pot anarhistov in dadaistov 20. let 20. stoletja, vendar za razliko od francoskih in nemških ni našel skupine, ki bi ga podpirala, vse slovenske skupine so ga izločile, ostat ie skoraj absolutno sam. To ga je vodilo v še večje provokacije, sicer bi ga okolje zlomilo. Šele v drugem desetletju po drugi svetovni vojni - deloma že v njej - z izdajo drame M ara t, 1944, seje začelo M rakovo ime upoštevati oz. spoštovati, predvsem zaradi mlajših, ki so v Mraku zagledali nekaj, kar je bilo starejšim skrito. Dobil pa je podporo tudi nekaterih starejših, Slodnjaka, Cankarja, deloma celo Vidmarja,
V predavanju je predavatelj skušal informirati bravstvo o čim več vidikih M rakovega življenja in delovanja, opozoril je na njegove šele post hu m no izdane Dnevnike, ki so prvi s homoerotično - celo homoseksualno - črto v slovenski literaturi oz. javnosti. Tudi na njegov prav tako posmrtno izdam avtobiografski roman Ivan O, ki je najboljše poročilo o Mraku samem. Predavanje je opisalo M rakovo pot od radikalnega anarhista, v drami Obločnica, ki se rojeva, 1925 - napisal in uprizoril jo je kot strašen, za vse čase ga določujoč družabni škandal - pa prek njegovih iskanj v katoliški Cerkvi, predvsem tik po vojni, v slovenskem bojevitem nacionalizmu, ideološko skoraj v klasicizmu, boj za Prešernovo podobo v 70. letih.
Avtor je poskušal opredeliti tudi mesto Ivana Mraka v slovenski kulturi, pri tem je navedel mnogo podatkov.
18, 5.
Dr Eva Sykova
OBETI ZA TERAPIJO Z IZVORNIMI CELICAMI PRI OBNAVLJANJU ŽIVČNIH VLAKEN
V zadnjem desetletju so se nevrotransplantacijske raziskave osredotočile na sposobnost embrionalnih in tkivnih izvornih celic, da nadomestijo poškodovane celične populacije in proizvajajo mankajoče prenašalce, nevroaktivne snovi in rastne dejavnike. Zdravljenje z živčnimi in neživčnimi izvornimi celicami bi tako lahko premagalo slabo sposobnost regeneracije osrednjega živčevja pri človeku. Embrionalne izvorne celice in stromalne celice kostnega mozga so pluripotentne predniške celice, sposobne migracije proti poškodbi ter spodbujanja ali pospešitve od okolnega Ekiva odvisne diferenciacije. Z raziskavami na podganjih fetalnih celicah, mišjih embrionalnih izvornih celicah,podganjih ali človeških stromalnih celicah kostnega mozga ter na celicah olfaktorne glie, ki smo jih transplantirali v poškodovane podganje možgane ali hrbtenjačo, smo skušali ugotoviti, ali so te celice sposobne preživetja, ali lahko popravijo okvaro, se diferencirajo v nevrone in asirocite, preprečijo brazgotinjenje in pospešijo nevrogenezo. Poleg imunohi-stokemijskih in elektrofizioloških študij smo usodo implantiranih izvornih celic proučevali v razmerah in vivo z uporabo nanodelcev železovega oksida in z mag-netnoresonančnimi slikovnimi preiskavami. Za premostitev tkivnih defektov in kot tridimenzionalni prenašale i za rodnih celic so bili razviti različni biokompati-bilni hidrogeli, Na rezultatih naših predkliničnih študij temelji tudi klinična študija na bolnikih s prečnimi poškodbami hrbtenjače.
30. 5.
Prof, dr. Phil G. Haydon
DELOVANJE MOŽGANOV V 21. STOLETJU: KRITIČNE VLOGE NE-NEVRGNOV
Že več kot sto let velja, da je temeljna struktura, ki določa delovanje možganov, živčna celica ali nevron. Pogled na delovanje možganov pa se je pričel v zadnjih desetih letih spreminjati. Predvsem zaradi odkritja novih interakcij med nevroni in drugimi celicami mozganovine, predvsem med glija celicami in nevroni in med nevroni, glija celicami in endotelijskimi celicami. Čeprav že zelo dolgo vemo, da so celice glije (oligodendrociti, astrociti in mikroglija) prisotne v možganovini (pri človeku celo prekašajo nevrone po številu), je do sedaj prevladovalo mnenje, da je njihova vloga le presnovno podporna nevronom.
Elektrofiziološke meritve so pokazale, da glija celice niso električno vzdražne. Ne prožajo akcijskih potencialov, če jih dražimo, Zato jih niso uvrščali med tiste strukture, ki prevajajo signale in informacijo po možganskih poteh. V zadnjih dvajsetih leti h pa se je pogled na delovanje astrocitov dramatično spremenil. Poskusi so razkrili, da seastrociti odzovejo na nevrotransmiterje s spremenjenimi oscilacijami znotraj celičnega Ca2+. Ta posebna oblika vzdražnosti je spodbudila študije, ki so pokazale, da astrociti sami sproščajo kemične transmiterje, kot so glutamat, ATP in D-serin. Astrociti običajno ovijajo sinapse v osrednjem živčevju in ti glijotransmiterji, ko se izločijo iz astro rit a, lahko uravnavajo si-naptični prenos in sinaptično plastičnost. Torej predstavljajo tretjo strukturno enoto sinapse, ki ji danes pravimo tripartitna sinapsa. Poudariti velja, da je mehanizem sproščanja glijotransmiterjevsicer podoben sproščanju nevrotransmiterje v, le da se loči po kinetiki. Sproščanje glijotransmiterjev poteka veliko bolj počasi. Zato so vplivi glija celic na sinaptični prenos za velikostni razred ali več bolj počasni od vplivov s sosednjih nevronov, kar lahko deluje kot integrator, Ta nova vloga astrocitov pri nadzoru nevronskih mrež kaže na možnost, da spremembe fiziologije astrocita lahko vodijo tudi v nevrološke in psihiatrične spremembe.
14.6.
Prof. dr. William L. Duax
NOBELOVE NAGRADE JN K R1 STA LOGR AFIJ A
Prof. dr, William L, Duax z medicinskega inštituta Haup t man-Woodward, Buffalo, ZDA, ie bil gost 15, slovens ko-hrvaškega srečanja kristalografbv na Jezerskem. Prof. dr. Duax je dolgoletni sodelavec nobelovca- matematika prof. Haupi-mana (1985) in je tudi nekdanji zelo uspešen predsednik mednarodnega združenja kristalografov (International Union of Crystallography, ILICr).
Trideset tisoč kristalografov na svetu uporablja znanstveno orodje, ki se imenuje rentgenska strukturna analiza. S to metodo lahko raziskujemo različne vrste snovi*, minerale, drage kamne, superprevodnike, kovine, zlitine, zdravila, hormone in beljakovine, DNA v bakterijah, rastlinah, živalih in v človeku. Vse, kar je do določene stopnje kristalinično, lahko raziskujemo s to metodo. Ker je metoda rentgenske strukturne analize tako uspešna, interdisciplinarna in splošno uporabna, je bilo za njene dosežke podeljenih že preko 25 Nobelovih nagrad (http://www.nobel.se). Prva Nobelova nagrada za fiziko je bi la podeljena prof. W. Roentgenu za odkritje rentgenskih žarkov, vrsta nagrad pa ie bila podeljena tudi za različna odkritja v kemiji, medicini in fiziki. Prof. Duax je v predavanju predstavil svoj osebni pogled na postopek podeljevanja teh nagrad, hkrati pa tudi ome-
Podpisovanja sporazuma o sodelovanju s Kraljevim društvom v Edinburghu (Škotska).
Sprejem veleposlanika Indije g Ranjita Raeja pri predsedniku SAZU,
Prof. dr. Peter Schuster, sedanji predsednik Avstrijske akademije znanosti, je na SAZU predaval o evolucijski optimizaciji na molekulski ravni.
Prof dr. Pivi G Haydon je predaval na SAZU o delovanju možganov v 21. stoletju (o kritični vlogi nenevronov).
Prof. dr. William !.. Duax je predaval rta SAZUo Nobelovih nagradah in kristalograftji.
Prof. dr. Wolfgang U, Dressler na sprejemu pri predsedniku SAZV pred svojim predavanjem na Akademiji o usvajanju materinščine In jezikovni tipilogiji.
Dopisni član prof Sergio Tavano je predaval na S AZU o mučene ih i v. Kancijanih (zgodovina in materialni ostanki v luči novih raziskav).
Dopisni član prof. Eugen Pusič je predaval na SAZV o državi, svobodi in pravičnosti.
nil krivice, ki so dogodile nekaterim znanstvenikom, saj je število nagrad v enem letu omejeno na tri.
Posebej je opisal razburjenje ob podelitvi Nobelove nagrade leta 1985 prof. H. Hauplmanu in prof, ), Karlejuza odkritje »direktnih metod« v kristalografiji. Premalo Časa je imel, da bi opisal vsa dogajanja ob izbiri in podelitvi te prestižne nagrade, vendar je omenil vrsto odkritij, ki so povezana z rentgenskimi metodami in kristalografijo - strukturo nuoglobina, insulina, penicilina, vitamina B12, strukturo dvojne vijačnice, fulerena in mnoge druge. Na koncu je napovedal tudi možno bodočo nagrado za strukturno določitev ribosoma ali pa za odkritje nove difrakeijske metode z rentgenskim laserjem.
25- 10.
Akademik prof. dr. Eugen Pusič
DRŽAVA, SVOBODA, PRAVIČNOST
Demokratične družbene spremembe so kot cilj slovesno razglasile, da je treba povečati svobodo, enakost in bratstvo. Demokratična država je s svojimi ukrepi - paradigmatični primer je Francija - posebej povečala svobodo. Kmetovo svobodo glede na fevdalno pod 1 ozn i št vo, svobodo državljanov pred monarhovo samovoljno oblastjo, svobodo proizvajalcev in trgovcev pred samovoljnim nasiljem in omejevanjem,
V nadaljnjem razvoju je težišče pozornosti demokratične države prešlo na to, da se poveča pravičnost kol enakost, ki jo dopolnjuje bratstvo. Država je kot javne službe prevzela tiste dejavnosti, pri katerih bi zasebno podjetništvo lah ko porušilo pravičnost. S predpisi je uredila gospodarske in druge dejavnosti, da bi zavarovala enakost in pravičnost pred neenakostjo in nepravičnostjo, ki ju lahko prinaša tržna tekmovalnost- Težila je, da zagotovi sprejemljive materialne življenjske razmere za vse, da bi popravila neenakosti in povečala pravičnost.
Predavatelj se je vprašal, kje je razlog za takšen razvoj in katere so verjetne smeri nadaljnjega razvoja ustreznih družbenih struktur.
27. 10.
Prof. dr. Ole H. Peter sen
M1K RODOM ENE Ca2+: FIZIOLOGIJA IN PATOFIZIOLOGIJA
Fiziološko uravnavanje je odvisno od subceličnih mikrodomen aktivnosti Ca2+, saj obstaja zahteva po prostorski omejitvi uravnavanja različnih od Ca2+
odvisnih celičnih procesov. Lokalni Ca2+ signali se lahko prožijo le prehodno, zato obstaja pomembna funkcionalna zveza med oscilacijami aktivnosti Ca2+ in mikrodomenami. Zaradi jasne strukturne in funkcionalne polarizacije so aci-narne celice trebušne slinavke uporaben celično-biološki model za preučevanje signalizacije s Ca2+. Medtem ko lokalne oscilacije aktivnosti Ca2+ v apikalni (granularni) mikrodomeni uravnavajo sekrecijo tekočine in encimov, so dolgotrajna globalna povišanja aktivnosti Ca2+ v citosolu povezana z akutnim pankre-at it i som. Pri tem bolezenskem stanju postanejo proteaze iz granularnega območja neprimerno aktivne in prebavljajo samo slinavko in tkivo v okolici. Poglavitni vzrok za pankreatitis je zloraba alkohola. Odgovornost za po škod ho acinarnih celic nosijo etilni estri maščobnih kislin in maščobne kisline, ne-oksidativni pre-snovki alkohola. Etiln i estri maičobnih kislin sproščajo Ca2+ iz endoplazemskega retikuluma, maščobne kisline pa zavrejo tvorbo ATP v mitohodrijih, kar prepreči acinarnim celicam, da bi odstranile presežke Ca2+ iz citosola. Ob odpravi aktivnosti ATP odvisne Ca 2+ črpalke izginejo znotraj celični koncentracijski gradienti za Ca2+ in izničen je najpomembnejši element fiziološkega mehanizma uravnavanja procesov. Končno stanje je nekroza.
CIKLUS PREDAVAN) V POČASTITEV 250-LETN1CE ROJSTVA AN IONA TOMAŽA LINHARTA
22.11,
A kad. prof. dr. Taras Kermauner
LINHARTOVA HUMANISTIČNO MEŠČANSKA PARADIGMA KOT ZAMENJAVA ZA ROMUALDOVO KATOLIŠKO F EV DA LN OST
SD (slovenska dramatika) se da razločiti na tri paradigme ali pomenske me-gastrukture, torej največje horizonte tolmačenja - razumevanja vsega, tudi literature, družbe, človeka in sveta. Kot dramski žanr se da opredeliti že Brižinske spomenike (G rdi na), Trubarjev Mali katekizem (Brat ko Kreft), nedvoumno pa patra Romu a ld a t. i. Škofjeloški p a sij on; letnice nastanka teh treh reprezentativnih dram: konec prvega tisočletja, sredina drugega tisočletja, začetek ali prva polovica 18. stoletja. Ta paradigma traja do danes, do Kremžarjeve drame Na pragu.
Sredi 50. let 20, stoletja je začela prodirati tretja megastruktura: reistično-ludistična ali post moderna; sredi 60. let je postala že glavna v SD, takšna je še danes. Katoliška je komaj navzoča. Z Linhartovimi dramami pa je konec 18. stoletja prodrla humanistična paradigma, kije imela že nekatere ne dovolj radikalne predhodnike: Devovega Belina, Jankovičev dramski prizor o Pijanem možu. Ta je
kmalu, vsekakor pa sredi 19, stoletja, postala najbolj glavna smer v SD; Se danes je v SD vse polno njenih ostankov, veže se z ludizmom - post moder no.
Linhart je napisal 3 drame, z dvema pomensko začenja humanistično megastrukturo (HMg), to sta Zupanova Micka in Matiček se ženi. Z njima je utemeljil novo razredno tvorbo: slovenski narod, ga postavil na vrednote optimizma, dela, zvestobe, moralne in fizične moči, zvitosti uma, erotično spolne sposobnosti, pomoči sreče oz. naključij, ob tem na slovenski jezik. Poldrugo stoletje po Micki se dogaja razvoj, nato pa razkroj HMge. V točki ludistične megastrukture (LMge) se pokaže izpraznitev smiselnosti HMc. Ta izpraznitev - ones misije nje. brezupna tragedija, vsesplošno zlo, človekova nemoč pa je podana že v Linhartovi prvi drami, napisani v nemščini, v Miss ]enny Love. Krog HMge se je zaključil.
HMg se je začela kot polemika - odgovor na KMgo, na Pasijon. Moč KMge se je končala približno ob istem času kot moč HMge, s t. i, SPED, dramatiko slovenske politične emigracije. Recimo s Simčičevo dramo Tako dolgi mesec avgust.
Predavanje akademika Kermaunerja vsebinsko pojasnjuje zgornjo tezo; analizira pomenske spremembe v SD pod vidikom treh paradigem.
23. 11,
Prof. Denis Poniž
A. T. LINHART IN PROBLEM MEŠČANSKE ŽALOIGRE
Predavanje obravnava mladostno, v nemščini napisano Linhartovo meščansko žaloigro Miss Jenny Love (1779), literarno delo, kije nastalo kmalu po prihodu na Dunaj. Zaloigra je v slovenski literarni zgodovini obravnavana kot ne preveč uspel mladostni poskus, zaradi nemškega jezika in tematike, ki se ni dotaknila narodnih problemov, pa žaloigra ni bila deležna potrebne pozornosti. Prvi, ki se je drami podrobneje posvetil, je bil Mirko Zupančič v svoji disertaciji Mladostno delo mladega A. T. Linharta (obj. 1972). Šele v času, ko praznujemo 250-letnico dramatikovega rojstva, seje nekaj avtorjev (Taras Kermauner, Ivo Svetina, Luka Vidmar) podrobneje lotilo Miss jenny Love, vendar so njihove sicer pravilne in tudi inovativne ugotovitve obšle vprašanje njene formalne oz. zvrstne zgradbe.
Miss Jenny Love pripada zvrsti meščanske žaloigre, ki se je oblikovala na teoretičnih in praktičnih spoznanjih dramatikov, kot so Beaumarchais, Lillo in Diderot, v Nemčiji pa jo je s svojimi spoznanji dopolnil Lessing, ki je bil (poleg M, Klingerja) glavni Linhartov zgled.
Predavanje v nadaljevanju podaja vse tiste značilnosti, ki oblikujejo formalno in vsebinsko podobo meščanske žaloigre, novega žanra, s katerim je v so-
cialni in politični svet stopilo meščanstvo, sloj, ki je najbolj korenito oblikoval podobo zadnjih desetletij osemnajstega in prvih desetletij devetnajstega stoletja. Ugotavlja, da je Linhart, ne glede na vse začetniške težave in napake, ki jih lahko prepoznamo v Miss fenny Love, napisal sodobno dramsko delo, v katerem se je zelo približal problematiki, kakršno je izpostavila nemška (viharniška) in pre-dromantična meščanska žaloigra, pri tem pa je uporabil večino prvin, značilnih za to zvrst: solidarnost, skromnost, podjetnost, socialni in gospodarski angažma meščanstva, čisto ljubezen, ki se izraža kot silovita čustvenost, stopajoča preko konvencij, Na drugi strani je Linhart v liku plemiča, lorda Heringtona, oblikoval negativno dramsko osebnost s skoraj demoničnimi razsežnostmi. Silovitosti zapletenega dogajanja sledijo tudi Linhartov jezik, oblikovanje prizorišč in sosledje scen. Zato smemo govoriti o značilni meščanski žaloigri, ki bi jo kazalo ponovno uprizoriti, ne na zgodovinskorekonstruktivni način (kot se je to zgodilo ob prauprizoritvi 1%7), temveč upoštevaje vsa, tudi v tem predavanju opisana spoznanja.
5, 12.
Akad. prof. dr, Janko Kos
ZGODNJA DELA ANTONA TOMAŽA LINHARTA
Predavanje je obravnavalo celotno Linhartovo mladostno delo iz let 17731781, napisano in objavljeno v nemščini {Blumen aus Krain, Miss Jenny Love, govor v Akademiji operozov), kritično je preverjalo znane teze in razlage, da bi iz njih odprlo nova vprašanja. Ob pesniški zbirki je ponovno ugotavljalo heteroge-nos t njenih literarnih izvirov, ki segajo od rimske poezije do ossianstva. Dejstvo, da je Lin h ha rt zbirko kmalu zavrgel, nakazuje, da se je izvirnemu pesnjenju odpovedal, verjetno tudi zaradi Zoisove kritične sodbe. V zbirki se zdi najpomembnejša priredba Metastasiovega opernega teksta, saj napoveduje poznejšega okretnega predelovalca Rich terja in Beaumarchaisa. Da se je Linhart že leta 1781 odpovedal izvirni dramatiki, je bila najbrž prav tako kriva Zoisova kritika Miss Jenny Love, predvsem njenega baročno-vihamiškega sloga, O njenem „viharništvu* so mogoče različne razlage, treba bo upoštevati, da igra ne vsebuje najbolj tipičnih vihar-niških motivov in likov, z ene strani sega po snov v sentimentalne romane in meščanske tragedije razsvetljenstva, z druge v tradicijo Senekovih kruto zločinskih tragedij, morda prek jezuitskih šolskih iger, ki so bile Linhartovo prvo gledališko doživetje. Pomembna je Linhartova mladostna miselna proza (sestavek o „koristnosti naravne filozofije" in govor v Akademiji). Tu se jasno izreka za razsvetljenstvo in svobodomiselnost, vtem okviru tudi zadeizem, tej usmeritvi je ostal zvest do smrti. Pač pa je s prehodom v narodni prerod polagoma splahnelo njegovo
navdušenje za Jožefov razsvetljeni absolutizem, Tega je proti koncu osemdesetih let, ko je objavil slovenski komediji in zgodovino Kranjske etc„ nadomestila misel na demokracijo, verjetno pod vplivom Rousseauja, ameriške osvobodilne vojne in francoske revolucije.
6, 12.
A kad. prof. dr. Boris Paternu
LINHARTOVO MESTO V PREBUJI INDIVIDUALNEGA IN NACIONALNEGA SUBJEKTA
A. T. Linhart (1756-1795), kije še mlad izstopil iz samostana in se odločil za razsvetljensko filozofijo življenja, je med Slovenci prvi izoblikoval literarno podobo svobodnega individualnega subjekta. To je storil v svoji prvi, dunajski nemško-koz mopol it sk i fazi pisanja 1778-1780, navezujoč se na literarne modele od baroka do pred romantike in njihove podobe razklanih, notranje de stabiliziranih oseb. Sem sodita Linhartova pesniška zbirka Blumen aus Krain in tragedija Miss [enny Love. Po vrnitvi v Ljubljano 1780, ko se je intenzivno vključil v slovensko razsvetljensko orientirano narodno prehud no gibanje, je svojo pozornost obrnil od individualnega k narodnemu subjektu, V letih 1789-1790 je v dveh odličnih komedijah Županova Micka {prirejena po J. Richterju) in Ta veseli dan ali Matiček se ženi (prirejena po Beaumarchiasovem Figa roju) pri oblikovanju oseb in dogajanja prišel do organskega spoja človeško osebnega s skupnostnim. Z učinkovito sodopsihuloSko in jezikovnostilno individualizacijo je v slovenski književnosti prvi dosegel raven literarno razvite dramatike. Zunanja pobuda k tej Linhartovi kreativni sproščenosti in ob njej družbeni kritičnosti je bil prodor idej francoske revolucije v domače časopisje septembra 1789 % objavo Deklaracije o pravicah človeka in državljana, ki jo je sprejela francoska narodna skupščina,
V Linhartovem mišljenju pa obstajajo tudi že nekateri znaki krize oz. notranje aporije razsvetljenstva. Zato lahko njegov opus danes opazujemo z obeh med seboj čisto nasprotnih sodobnih pojmovanj razsvetljenstva: s Cassirerjevega (apologetskega) in M. Horkheimer Th. Adornovega (kritičnega).
Biblioteka SAZU
Po letu 2005, ko je bilo veliko personalnih sprememb v kolektivu, je bilo tudi v letu 2006 delo v svet odprte sodobne klasično urejene Biblioteke SAZU opravljeno korektno in brez večjih zaostankov. Zato se spet lahko pohvalimo z delovnimi uspehi, ki jih bomo predstavili tako, kot že mnoga leta doslej - najprej s poudarkom na nekaterih točkah, nato pa bo sledilo standardno poročilo z ustaljenim redom in statističnimi podatki.
Sodobno opremljeni uporabniki naše knjižnice imajo možnost, da pridejo do teh podatkov tudi prek domače strani na http://www.sazu.si/biblioteka_sazu.htm
1.	1 n vent a riz ir a li i n st rokov no ob dela 1 i smo 7.043 enot k nj ižn ičnega grad iva.
2.	Naš prispevek v vzajemno bazo podatkov COB1 B.SI je spet zasedel visoko šesto mesto med 312 sodelujočimi knjižnicami, in to kljub pogostim komunikacijskim težavam pri aktivnem sodelovanju v vzajemnem katalogu. Zasluge za to ima predvsem prizadeven in visoko usposobljen kolektiv,
3.	V skladu z normativi, ki jih predpisujejo za bazo CONOR.SI vedno bolj zahtevna bibliotekarska pravila, smo izpopolnili že doslej racionalno, enotno in sprotno vodenje bibliografij - za nekatere člane SAZU, za vse raziskovalce ZRC SAZU in za vse nove publikacije SAZU in ZRC SAZU.
4.	Ze šestnajsto leto z aktivnim sodelovanjem pri vzajemnem katalogu v sistemu COBISS.SI, kar je najpomembnejše področje našega dela, pomagamo raziskovalcem, znanstvenikom in drugim bralcem pri iskanju po našem pretežno tujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti. Gradivo je po vseh pravilih stroke katalogi žira no, klasificirano in indeksirano (opremljeno s slovenskimi in angleškimi deskriptorji}.
5.	Biblioteka SAZU je že četrto leto sodelovala pri Osrednjem specializiranem informacijskem centru za humanistiko, kjer je ZRC SAZU nosilec programa te dejavnosti,
6.	Ohranili smo dokaj visok obisk uporabnikov, kar je pri tako specifičnem gradivu res težko doseči. Mnogim smo pomagali pri iskanju informacij - tako po tiskanem gradivu kot po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevierjevem konzorciju ScienceDirect.
7.	Še naprej ostaja značilnost Biblioteke SAZU zamenjava publikacij. Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo 1.401 ustanovi po vsem svetu knjižnica presega slovenske okvire in se tudi tako aktivno vključuje v mednarodni znanstvenoraziskovalni prostor.
8.	Biblioteka SAZU opravlja centralizirano vsa knjižničarska dela za SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, obenem pa je tudi tehnični izvajalec akademijske založbe.
9,	Biblioteka SAZU je v letu 2006 pridobila manjši galerijski prostor, ki je hkrati depo in delovni prostor.
10.	Tudi v letu 2006 smo se delavci Biblioteke ves čas izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih.
AKCESIJA
Prirastek knjižničnega tonda je razviden iz naslednje tabele:
	Zamenjava	Darila	Nakup Lastne izdaje		Skupaj
Knjige, letniki revij	3.162	1,109	1.559	L090	6.920
Rokopisne zapuščine	1	7	0	0	8
Mikrofilmi	14	0	0	0	14
Kartografsko gradivo	3	0	14	0	17
Slikovno gradivo	0	9	0	6	15
Plošče, (video)kasete	0	6	0	7	13
CD-ROM i, multime-					
dialno gradivo,	20	6	21	9	56
računalniške datoteke					
Skupaj	3.200	1.137	1.594	1.112	7.043
Biblioteki SAZU so podarili več dragocenih knjig dediči akademika Nika Kureta, akademiki Drago Jančar, Zdravko Mlinar, Jože Mlinaric, Alenka Šelih, Boštjan Žekš, izredna člana SAZU Marko Mušič, Marijan Pavčnik ter dr, Darko Dolinar, dr. Metoda Kokole, dr, Monika Kropej, dr. Vojisjav I.ikar, dr, Branko Marušič, dr. Vlado Nartnik, dr Matija Ogrin, dediči dr. Borisa Orla, dr. Mojca Ravnik, dr. lngrid Slavec Gradišnik, dr. Marija Slanonik, Zoran Mezeg, Alenka Porenta in Drago Samec, Pomembna darila nam je poslal tudi United Nations Research Institute for Social Development (UNRJSD) iz Ženeve ter Inštitut Antona Prstenjaka iz Ljubljane,
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND	
Ob koncu leta 2006 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih:	
knjig in letnikov revij	489,495
rokopisnih zapuščin	134
mikrofilmov	833
kartografskega gradiva	3.836
slikovnega gradiva	9.612
plošč in (video)kaset	827
CD-ROM-ov, multimedialnega gradiva, računalniških datotek	332
Skupaj enot	505.069
KATALOGI IN BAZE PODATKOV
Lastna baza podatkov obstaja v obliki in ve nt aru i h knjig, signal urnega kataloga (numeruscurrens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimen-ski katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog {klasifikacija po UDK), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejemanja publikacij.
Biblioteka SAZU je tudi v letu 2006 dopolnjevala več internih računalniških baz podatkov. Najbolj intenzivno so rasle baze podatkov o naslovnikih, ki jim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.263 naslovnikov, Slovenija: 138 naslovnikov), v dar (inštitucije: 177 naslovnikov; člani SAZU: 99 naslovnikov), v recenzijo (47 naslovnikov, od tega 36 tujih), in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 813 naslovnikov).
Interne računalniške baze podatkov o naslovnikih so izdelane še s programom STEVE na računalnikih ATARI, večina ostalih pa že s programsko Opremo za okolje Windows na močnejših osebnih računalnikih.
Posebej smo ponosni na rezultat, ki smo ga dosegli pri sodelovanju v kooperativnem oni i ne bibliografskem sistemu COBISS.SL V vzajemno bazo podatkov COBlB.SI smo v letu 2006 prispevali 5.136 zapisov, kar nas po statistiki prirasla zapisov, ki jo vodi IZUM (Institut informacijskih znanosti, Maribor) za 312 v sistemu vzajemne katalogizacije sodelujočih knjižnic, uvršča na šesto mesto za Narodno in univerzitetno knjižnico (Ljubljana){25,858 zapisov), Osrednjo humanistično knjižnico na Filozofski fakulteti (Ljubljana) (9.474 zapisov), Univerzitetno knjižnico Maribor (7,979 zapisov), Inštitutom za biomedicinsko informatiko (Ljubljana) (7.214 zapisov) in Knjižnico Mirana jarca (Novo mesto) (5.882 zapisov).
Podrobni podatki za lokalno bazo so:
Ob koncu leta 2006 je imela Biblioteka v lokalni bazi skupaj že 130.599 zapisov, od teh je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 97.326, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 33.273 zapisov.
V letu 2006 je bilo vnesenih 7.144 zapisov; od tega je bilo izvirnih, formalno in vsebinsko obdelanih 5.136, prevzetih in za lokalno bazo še formalno in vsebinsko dodelanih pa 2.008 zapisov. Malo manjši vnos kot lani je - kljub priza de vanju vseh delavcev v Biblioteki - posledica pogostih komunikacijskih težav in odklopov, ki so onemogočali tekoče delo; prav tako pa tudi bolj poglobljena katalogizacija z normativno kontrolo za posamezni zapis zahteva precej več časa, saj je potrebno upoštevati vse zahteve glede standardov za normativne zapise,
Tudi v letu 2006 smo stalno pregledovali obsežen lokalni geslovnik in zato redigirali kar 5.576 zapisov, saj smo ga le tako lahko obdržali na tako visoki ravni, kakršno smo si pri oceni strokovne komisije za vsebinsko obdelavo pri Zvezi hi bliotekarskih društev Slovenije pridobili že v letu 2001,
ZAMENJAVA
Zamenjava akademijskih publikacij je kljub intenzivni reviziji naslovnikov Se vedno naše naj obširnejše in najaktivnejše delovno področje. Potem ko smo preverili poslovanje z vsemi zamenskimi naslovniki, smo v dogovoru z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU med letom zaradi racionalizacije redno poslovanje prekinili s 17 naslovniki iz inozemstva, vendar pa smo nove stike navezali z enim slovenskim in 33 inozemskimi naslovniki, večinoma na željo inštitutov ZRC SAZU za zamenjavo njihovih publikacij, Izkazalo seje, da interes za zamenjavo še kar narašča, saj je pogosto način nabave teh publikacij edina možnost, ker sicer niso naprodaj. Prezreti pa tudi ne smemo učinka, ki ga dosežemo s širjenjem slovenske znanosti v svet, kar daje zamenjavi dodatno vrednost.
Ob koncu leta je bila zamenjeval na mreža Biblioteke SAZU razširjena na 82 držav sveta s 1.401 naslovnikom {138 v Sloveniji in 1.263 v inozemstvu).
Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah in listkovnih kartotekah
RECENZKA
Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 47 naslovnikom, večinoma v inozemstvo (36). Recenzenti nam pogosto pošljejo tiskan izvod tehtnih objavljenih ocen, ki jih hranimo kot dragocena priznanja objavljenim publikacijam.
RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV
Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, kijih je SAZU izdala v sozaložništvu z ZRC SAZU in drugimi založbami, in informacijske biltene Biblioteke SAZU:
Publikacije:
v zamenjavo - tujina	4.268
v zamenjavo - Slovenija	612
v dar	5.331
v prodajo	283
Skupaj	10.494
Informacijski bilteni:	
v dar	400
Skupaj	400
Vsega skupaj:	10,894
Naklado informacijskih biltenov Biblioteke SAZU smo zaradi varčevanja pri tiskanju in razpošiljanju omejili na minimum. Javnosti pa smo vseeno omogočili vpogled v naše delo in biltene, saj imamo elektronsko inačico na domač j strani
SAZU.
IZPOSOJANJE
Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo. Zal pa je bilo zaradi pomanjkanja skladiščnega prostora tudi v letu 2006 izposojanje precej oteženo, saj je sicer manj iskani knjižnični fond, ki smo ga že leta 2002 preselili in uredili v skladiščnih prostorih v Planini, za izposojo potrebno hodit tja iskat in vračat. Veliko težav so imele tudi knjižnice inštitutov ZRC SAZU, saj so zaradi adaptacij njihovih prostorov morali gradivo večkrat prestavljati ali pa sploh ni bilo dostopno, V čitalnici z osmimi sedeži so bralcem po prostem pristopu na voljo novejše številke približno 500 revij. Uporabljajo lahko enciklopedije, atlase in slovarje. Ogledajo pa si lahko tudi knjižne oglase založb in razne prospekte.
Ker ima čitalnica osebni računalnik, od leta 2002 registriran kot e-točka, lahko uporabniki tudi sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COBISS/OPAC) in po interne tu. S pomočjo naših informatorjev pridejo uporabniki tudi do več tujih baz podatkov, dosegljivih prek interneta,
Nadaljevali smo s pripravljalnimi deli za prehod na avtomatizirano izposojo, zato smo z lokacijskimi podatki dopolnjevali zapise. V projektu sodeluje večji del kolektiva, saj smo vsi zainteresirani, da se delo v največji možni meri posodobi in da pride čim več našega bogatega knjižnega fonda do uporabnikov, sai je vedno več takih, ki so bolj vajeni iskanja po vzajemni bazi, kjer lahko od doma ali z delovnega mesta dobijo podatke o iskanem gradivu, kot pa iskanja po klasičnih knjižničnih katalogih v različnih krajih doma in po svetu,
število uporabnikov (okrog 5.000} in njihovih obiskov (okrog 10.000) se je v zadnjih letih nekako ustalilo in se bistveno ne spreminja, kar je glede na specifičnost našega knjižnega fonda pravzaprav razumljivo.
Biblioteka je iz svojega in inštitutskih fondov v letu 2006 izposojala 5.193 uporabnikom (5.038 posameznikom in 155 kolektivnim članom), Ti so Biblioteko obiskali 9.432 krat (5.028-krat za izposojo v čitalnici, 4.404-kral za izposojo na dom).
Število izposojenih zvezkov v preteklem letu:
v čitalnici	20.045
na dom	5.964
i n šti t utski m bibl ioteka m	8.834
medbibliotečno v Slovenijo	426
medbibliotečno v inozemstvo	39
Skupaj	35.308
Pri izposoji moramo še posebej omeniti tudi podatke o iskanju po elektronskih virih. Dostop do njih nam omogoča članstvo v Elsevier je ve m konzorciju Sci-enceDirect. Tu so si lahko uporabniki sami poiskali veliko aktualnega gradiva, saj so jim bile revije elektronsko dostopne in si zato ni bilo potrebno izposojati tiskanega gradiva,
Članstvo v konzorciju se je že v letu 2005 izkazalo za zelo koristno in zelo uporabljano. V letu 2006 je bilo opravljenih 1.344 iskanj, poslanih 1.730 zahtevkov za dokumente s polnim besedilom in 9,485 zahtevkov za vse strani. Predvidevamo sicer, da bi bil konzorcij za raziskovalce ZRC SAZU še boli obiskan, če bi vključeval več humanističnih revij.
INFORMACIJE
Biblioteka SAZU je poskrbela, da je uporabnikom posredovala strokovne informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje.
Poleg tiskanih informacijskih biltenov: Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2005, Mesečni seznam novosti 2006, Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU 2006 in Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marec 2006 je tudi v letu 2006 Biblioteka pripravila bibliografijo Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2005 za Letopis SAZU,
MUZEJSKA ZBIRKA SAZU
V	letu 2006 smo razstavo japonskih lesorezov iz zapuščine Ivana Jagra posredovali v Kabinet grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti. Avtor razstave je bil Dušan Koman, ki je v Zagrebu izpeljal tudi dve vodstvi po razstavi. Ob tej priložnosti smo s H AZU sklenili dogovor o kulturnem sodelovanju in se dogovorili za izmenjavo razstav. Tako pričakujemo v začetku leta 2007 v Ljubljani razstavo »Italijanska grafika 16, in 17. stoletja*.
Ob koncu leta 2006 je bila končana prenova prostorov nekdanjega bifeja v pritličju stavbe na Novem trgu 5. Sedaj je tam poleg depoja m pisarne kustosa urejen tudi manjši galerijski prostor. Za odprtje smo pripravili tematsko razstavo Tokaido iz zbirke japonskih lesorezov iz zapuščine Ivana Jagra.
ROKOPISI
V	rokopisno zbirko smo prevzeli več pomembnih dokumentov, ki bodo raziskovalcem naše preteklosti lahko nudili izhodišče za nadaljnje raziskave. Posebej bi izpostavili le tip kopi s pokojnega izrednega člana SAZU dr, Alfonza Paul i na, priznanega strokovnjaka za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, z naslovom Uiber botanische Naturdenkmäler in Krain (1906), libreto za Čarobno piščal W. A. Moza rta v prevodu Eri ke Vouk ter zapušči no publicista i n političnega delavca dr. Dragotina Gustinčiča, ki vsebuje spomine njegove zanimive življenjske poti, pomembne za kulturno in politično zgodovino Slovenije.
BIBLIOGRAFIJE
Kreiranje in redakcija bibliografskih zapisov v sistem COB1SS-SI sta se tudi v letu 2006 pospešeno nadaljevala. Dobre izkušnje, ki smo sijih pridobili v prete-
klih letih, so nam pomagale, da smo lahko v sistem COBISS.SI vnašali tudi bibliografije nekaterih članov SAZU ter bibliografijo publikacij SAZU in ZRC SAZU.
Za ilustracijo še podatek, koliko bibliografskih zapisov za bibliografije članov SAZU in raziskovalcev ZRC SAZU je Biblioteka SAZU samo v letu 2006 prispevala v bazo CGB1B.SI: kreiranih je bilo 3-281, prevzetih 724, redigiranih pa še 2.250 zapisov. Vsi ti zapisi (skupno 6.255) so bili izpolnjeni v skladu z normativi, ki jih predpisujejo vedno bolj zahtevna in podrobna bibliotekarska pravila,
Ker je v sistemu COBISS.SI ažurno evidentirana tudi vsa publikacijska dejavnost SAZU in ZRC SAZU, je v Letopisu SAZU za leto 2006 poglavje z naslovom Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 2006 (z dodatkom za leto 2005) močno skrajšano,
OSREDNJI SPECIALIZIRANI INFORMACIJSKI CENTER ZA H UM ANIST1KO Biblioteka SAZU že od leta 2003 z Znanstvenoraziskovalnim centrom SAZU sestavlja Osrednji specializirani informacijski center za humanistiko (OSICH), ki ga je v letu 2006 ponovno potrdila Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije i J ARDRS).
Naloge in dela v okviru OSICH so na podlagi javnega razpisa iz leta 2006 za obdobje 2006-2008 opredeljena tako:
sodelovanje pri optimiranju metodoloških osnov vodenja bibliografij raziskovalcev;
- s pre m Ij anje i n n adz i ra nj e u st re z nost i ra z vr st i t ve bibliogra fski h enot razi skoval cev po veljavni tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu
COBISS.SI;
organiziranje arbitraže v primeru vsebinsko spornih tipologij (v sodelovanju z znanstvenoraziskovalnimi sveti ved)i
redigiranje bibliografskih zapisov s spremembo tipologije v primeru nepravilnih razvrstitev bibliografskih enot;
sodelovanje pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za sistem COBISS.SI,
BIBLIOGRAFIJA BIBLIOTEKARJEV BIBLIOTEKE SAZU Marija Fabjančič
Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 2005. - Ljubljana, Biblioteka SAZU, 2006, 19 t
Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 2005). - Letopis SAZU, 56(2005), 2006, 243-255.
Mesečni seznam novosti. 2006 / Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2006. 11 zv. (XXVII -t-167 str.) 30 cm. (Odgovorna urednica)
Monografske izdaje SAZU in ZRCSAZU. 2005. Biblioteka SAZU, 2006. II + 15 sir. 30 cm. (Odgovorna urednica)
Katalog publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Marec 2006. Biblioteka SAZU, 2006. 20 str. 21 k 30 cm. (Odgovorna urednica)
Dušan Koman
Crngrobska cerkev v strokovni literaturi. - Loški razgledi, 51, 2004 (izšlo 2006), str. 113-141,
Slikar Franc Novinc. - V: Sega, fudita (ur.): Godešič skozi tisočletje : 1006-006 (Godeiič), 2006, str, 467-471. Ilustr.
Crngrobska freska Nedeljskega Kristusa in Upodobitve športnih panog na njej. - V: Bobinc, Majda (ur.): Sto let ¿porta v občini Škutja Loka (Škofja Loka), 2006, str. 10-12. Ilustr.
Mediterranean myths from classical antiquity to the eighteenth century / Mediteranski miti od antike do IS. stoletja, (ur Metoda Kokole, Barbara Murovec, Marjeta Šašel Kos in Michael Talbot) - Umetnostna kronika, 2006, št, 11, str. 34-35. (Ocena)
O japanskom drvorezu 19. st. : predavanje uz izložbu Japanski drvorezi Zbirke lager Slovenske akademije znanosti i umjetnosti, dana 10. ožujka 2006 u 16 sati u izložbenom prostoru Kabineta grafike Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb, 2006. (Predavanje)
Tokaidp: iz zbirke japonskih lesorezov iz zapuščine Ivana jagra, - Galerija SAZU, december 2006. (Razstava)
Umetnostna kronika. 2006. - Ljubljana, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU. 2006, št. 10-13. (Tehnični urednik)
Drago Samec
Lan in konoplja ter 70 let časopisja v Grosupljem. - Grosupeljski odmevi, 32, 2006, št. 5, str. 18-19.
Županova jama : čudežni svet brez soncu, - Grosupeljski odmevi, 32, 2006, št. 6, str. 17.
Korak do gradiva za bibliografijo 0 prostoru in času. 2. natis. - V; Čas, Bojan (ur.): Strukture prostora in časa (Kamnik), 2006, str, 301-309. Portret.
Gregor Krek : z bibliografijo po njegovih stopinjah - Traditiones, 35, 2006, št. 2, str. 237-245.
Gregor Krek : z bibliografijo po njegovih stopinjah. Ponatis, - V: Fikfak, j uri j (ur.): Gregor Krek (1840-905): filologija in slovanstvo, 2006.
Knjiga u znamenjih: novo domoznansko delo ¡ožeta Potrpi na iz Zagrada pri Radečah. - Dolenjski list, 57, 2006, št. 19, str 25. (Ocena)
K znamenjem in starožitnostim župnijeSvibno. - V: Potrpin, Jože: Znamenja: župnija Svibno. Svibno, 2006, str. 10-15.
Bibliografija Gregorja Kreka. - Traditiones, 35, 2006, št. 2, str, 246-256. Bibliografija Gregorja Kreka. Ponatis. - V: Fikfak, Jurij (ur.): Gregor Krek (1840905): filologija in slovenstvo, 2006. Bibliografija o prostoru in času. Drugi natis - V: Čas, Bojan (ur.): Strukture prostora in časa (Kamnik), 2005, str, 311-325. Bibliografija domoznanskih publikacij občin Grosuplje, Ivančna Gorica iti Dobre-polje za leti 2004 in 2005, - Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Do-brepolje, 2006, št. 24, str. 173-198, Županova jama in njena bibliografija. - V: Viršek, Damjan (ur.): Županova jama : čudežni svet brez sonca : izdano ob 80-letniči odkritja (Grosuplje), 2006. str. 88-96. (S o avtoric a Maja Kranjc)
Helena Verbinc
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za leto 2005 (z dodatkom za leti 2003 in 2004). - Letopis SAZU, 56(2005), 2006, 259-265,
Ana Zadnikar
Mesečni seznam novosti. 2006 i Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti in knjižnice Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Biblioteka SAZU, 2006. 11 zv, (XXVII + 167 str.) 30 cm. (Urednica) Monografske izdaje SAZU in ZRC SAZU. 2005, Biblioteka SAZU, 2006. II + 15 str, 30 cm. (Urednica)
OSEBJE, IZOBRAŽEVANJE IN OPREMLJENOST
Tudi v letu 2006 sta nam znanje, pridobljeno na tečajih, ki so del stalnega izobraževanja. in prizadevnost celotnega kolektiva omogočila, da smo kljub težavam, ki so jih sicer povzročale komunikacijske težave in več bolniških dopustov, svoje delo opravili - in to celo zelo dobro, kar se najbolje kaže v številu in kakovosti zapisov, ki smo jih kreirali, kopirali in redigirali v vzajemni bazi podatkov COBIB.SI.
V letu 2006 smo dobili štiri nove osebne in dva prenosna računalnika ter en laserski in štiri matrične tiskalnike.
Ob koncu leta 2006 je bila končana prenova prostorov nekdanjega bifeja v pritličju stavbe na Novem trgu 5. S tem smo pridobili prostor za manjši galerijski prostor z depojem in pisarno za kustosa.
Intenzivno iskanje dodatnih skladiščnih prostorov je končno obrodilo sadove, saj se bomo lahko v letu 2007 preselili v skladišči, ki sta jih doslej zasedala dva inštituta ZRC SAZU.
Zato lahko z veseljem napovemo, da bo prizadevni kolektiv, ki že več let dokazuje, da je usposobljen za najbolj zahtevna dela, s katerimi daje dober zgled stanovskim kolegom, le bolje izkoristil čas, ker pričakujemo, da ne bo toliko motenj pri delu - pa naj gre za komunikacijske ali prostorske težave.
Vodi nas misel, da smo kot knjižnica dolžni čuvati in ohranjati našo kulturno dediščino še za prihodnje rodove, z zamenjavo publikacij SAZU in ZRC SAZU pa širiti slovensko znanost po svetu,
Predsedniki! SAZV in MA.\U odpirata razstavo »Zakladi slovenske grafike 1955-2005« v Skopju.
Avtor razstave dr. Lojze Gostiša iti predsednik ALANI/ akademik Cvetan Grozdanov ob odprtju razstave.
De taji pos ta v i t ve ra zsta ve »Zak ladi sloveti ske g raji k e 1955 -2005«.
Veleposlanik Republike Makedonije g. Samoti losif Filipovski iti predsednik SAZU si ogledujeta katalog razstave.
Akademik Jože KraŠovec na simpoziju ob stoletnici rojstva in desetletnici smrti akademika Aniona Ttit&hjaka.

Del tiskanega gradiva, prikazan na posvetu o Pariški mirovni konferenci.
IV
PUBLIKACIJE SAZU
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI ZA LETO 2006
(z dodatkom za leti 2004 in 2005)
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
L
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 56. knjiga. 2005 = Yearbook of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Volume 56/2005. {Glavni in odgovorni urednik Matija Gogala.) Ljubljana 2006. 314 str. Ilustr. 22 cm.
ISSN 0374-0315
2,
Krašovec, Jože & Mer še, Majda & Rothe, Hans: Matthäus-Evangelium (1555) ; Paulus, Römerbrief (1560) ; Paulus-Briefe (1561, 1567) ; Psalter (1566) ; Neues Testament (1581-1582.) übersetzt von Primož Trubar. St Jesus Sirach (1575) ; Pentateuch (1578); Proverbia (1580) übersetzt von Juraj Dalmatin.) PaderbornMünchen-Wien-Zürich : F. Schoningh , 2006. 1042 str. Ilustr. 35 cm. - (Biblia Slavica, Ser. 4, Süd s lav is che Bibeln ; Bd. 3)
ISBN 3-506-75714-2
PUBLIKACIJE L RAZREDA ZA ZGODOVINSKE iN DRUŽBENE VEDE
3.
Arheološki vestnik 57: 2006, (Glavna urednica Marjeta Šašel Kos. Izvršna urednika Primož Pav! in, Andreja Dolenc Vičič. Uredniški odbor Dragan Božič ,.. et al.) Ljubljana 2006, 487 str. ilustr, 29 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISSN 0570-8966
4.
Zupan, Jakob Frančišek: Te Deum laudamuslythaniaein G MissaexC Missa in B. (Uredil Radovan Škrjanc.) Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzi ko loški inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Ljubljana 2006, 1 partitura (XLV, 106 str.) 29 cm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae; 38) (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISMN M-709004-13-3 (ZRC SAZU)
Puliti, Gabriello: It secundo librodelle messe (1624). (Uredil F.nnioStipčevič; prevod Suzana Ograjenšek.) Izdati Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki institut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 2006. 1 partitura (XIX, 44 str.) 29 cm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 48) (So-založnik ZRC SAZU)
ISMN M-709004-19-5 (ZRC SAZU)
6,
Schwerdtj Leopold Ferdinand: Missa pastorale op. 93. (Uredil Zoran Krstu-lovič; prevod Suzana Ograjenšek.) Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 2006. 1 partitura (XVIIL 202 str.) 29 cm. - (Monumenta artis musicae Slovcniac ; 49) (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISMN M-709004-20-1 (ZRC SAZU)
7.
Puliti, Gabriello: Sacrae modulationes (1600). (Uredil Ni kola Lavrinič; prevod Suzana Ograjenšek.) Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Muzikološki inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 2006. 1 partitura (XXXVI, 108 str.) 29 tm. - (Monumenta artis musicae Sloveniae ; 50) (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISMN M-709004-21-8 (ZRC SAZU)
PUBLIKACIJE 11. RAZREDA ZA EKOLOŠKE IN LITERARNE VEDE
8.
Razprave XIX. (Spominski simpozij ob iOO-letnici rojstva literarne zgodovinarke Marje Boršnik, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 24. januar 2006.) (Uredil Matjaž Kmecl.) Ljubljana 2006. 61 str. Portret. 24 cm.
ISSN 0560-2920
9.
Snoj, Marko: Slovar jezika Janeza Svetokriškega, Prva knjiga: A-O, Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Fundacija Bruno Breschi in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. - (Dela SAZU, Razred II ; 49/7) Ljubljana 2006. 711 str. 21 cm.
ISBN 961-6568-45-0
Snoj, Marico: Slovar jezika Janeza Svetokriikega. Druga knjiga: P-Ž. Izdali Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Fundacija Bruno Breschi in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. - (Dela SAZU, Razred II; 49/8) Ljubljana 2006, 710 str. 21 cm.
ISBN 961-6568-45-0
11.
Traditiones 35/L Zbornik inštituta za slovensko narodopisje in Glasbeno-narodopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik. Uredniški odbor Marjetka Gole?, Kaučič ... et al.) Ljubljana 2006, 297 str. llustr. 24 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0352-0447
12.
Traditiones 35/2. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbeno-narodopisnega inštituta. (Glavna urednika Jurij Fikfak, Ingrid Slavec Gradišnik. Uredniški odbor Marjetka Golež Kaučič ... et al.) Ljubljana 2006. 256 str. llustr. 24 cm, (Sozaložnik ZRC SAZU) ISSN 0352-0447
13.
Veterinarski terminološki slovar. 1-2. (Pripravili člani Terminološke komisije Veterinarske fakultete Ivanka Brglez, Janez Bat i s. Vlado Grcgorovič, Oskar Boh m, Leon Senk, fože Kogovšek, Gregor Faza rine, Zdenka Karlin. Redakcijska komisija Ivanka Brglez, Oskar Boh m, Leon Sen k. Uredila Ivanka Brglez.) Ljubljana 2006, 223 str. 25 cm. (Sozaložnika Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani in ZRC SAZU.) ISBN 86-7131-069-8
PUBLIKACIJE IV. RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE
14.
Razprave XLVII-1, (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič.) Ljubljana 2006. 270 str. llustr. 24 cm. ISSN 0352-5090
15,
Razprave XLVII-2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič.) Ljubljana 2006. 163 str. llustr, 24 cm. ISSN 0352-5090
Razprave XLVII-3, Advances in bioacoustics 2. (Glavni in odgovorni urednik Mitja Zupančič. Urednika te številke Matija Gogala in Tomi Trilar.) Ljubljana 2006. 283 str. Ilustr. 24 cm.
ISSN 0352-5090
17.
Zupančič, Mitja & Žagar Vinko & Culiberg, Metka: Slovensko alpsko ruševje v primerjavi z evropskimi ruševji (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr, Paederota lute a) = Slovene pinus mugo scrub in comparison with European pin us mugo scrub (Rhodothamno-Rhododendretum hirsuti var. geogr. Paederota lutea). Ljubljana 2006. Ill str. 24 cm. + i mapa (5 žganj. f. tabel) - (Dela SAZU, Razred IV ; 40)
ISBN 961-6242-72-5
ISBN 978-961-6242-72-1
18.
Acta carsologica 35/1. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2006. 170 str. Ilustr. 30 cm. {Sozaloinik ZRC SAZU)
ISSN 0583-6050
19.
Acta carsologica 35/2. (Glavni in odgovorni urednik Andrej Kranjc.) Ljubljana 2006. 174 str. Ilustr. 30 cm. (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISSN 0583-6050
20.
Kranjc, Andrej: Annotated Bibliography of Karst Publications. No. 14. International Geographical Union - Karst Commission - Association of the Geographical Societies of Slovenia. Ljubljana 2006, 78 str, 24 cm, - (Acta carsologica 35/1: 2006. Supplementum ; VI) (Sozaložnik ZRC SAZU)
ISSN 1580-8157
PUBLIKACIJE V. RAZREDA ZA UMETNOSTI
21.
Riznicata na slovenečkata grafika 1955-2005 = Treasures of Slo vene graphic art 1955-2005 (Katalog za izložba: likoven salon na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, 18. april-1. maj 2006) Uredil Lojze Gostisa; tekst Boštjan Žekš ... (et al.) Prevod na makedonski Lidija Simovska, prevod na angliski Ljubica
Klane ar, prevod od makedonski Nam Up Subiotto, Ljubljana: Slove nečka akademija na naukite i umetnostite, 2006. 180 str. Ilustr. 30 cm.
ISBN 961-6242-70-9
22.
Zbornik Marjana Mušiča. Ob stoletnici rojstva in dvajsetletnici smrti akademika Marjana Mušiča, SA2U, 2004. (Urednik Marko Mušič; arhitekturne risbe, načrti in slike Marjan Mušič; fotografije arhitekturnih del Marjana Mušiča Dragan Arrigler ... et al.) V Ljubljani: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2006.130 str. ilustr. 30 cm
ISBN 961-6242-69-5
IZBOR PUBLIKACIJ, katerih izdajo je SAZU sofinancirala_
23.
Anton Trstenjak 1906-1996. Simpozij o pomenu in delu akademika Antona Trstenjaka (5, in 6. oktober 2006, Ljubljana.) Povzetki prispevkov. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2006. 20 str. 22 cm.
24.
Maček, Jože: Kranjski verski sklad: organizacijski, gospodarski in premoženjskopravni posegi državnih organov in Kranjskega verskega sklada v cerkvene strukture na Kranjskem in v Avstrijski Istri od 1782 do 1809. Celje: Društvo Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba, 2006. 446 str. 24 cm.
ISBN 961-218-656-1
ISBN 978-961-218-656-2
25.
Jezikovna predanost; akademiku prof, dr. Jožetu Toporišiču ob 80-letnicL Maribor: Slavistično društvo; v Ljubljani: SAZU, 2006. 597 str. 23 cm. - (Zora ; 44)
ISBN 961-6320-38-6
26.
Plcteršnik, Maks: Slovensko-nemški slovar. Uredila Metka Furlan. Translit, izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. Del 1: A-O XVII, 878 str. Del 2: P^Ž XXVIII, 967 str., + CD ROM. - (Zbirka Slovarji)
ISBN 961-6568-31-0
Bernik, France: Ivan Cankar. Ljubljana: Litera 2006, 538 str. 21 cm. - (Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev ; knj. 7)
ISBN 961-6604-01-5
28.
Mrzel, Ludvik: Zbrano delo: prva knjiga. (Uredil in opombe napisal Dušan Moravec.) Maribor: Litera 2006. 896 str. 21 cm. - (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev)
ISBN 961-6604-00-7 (zv. 1)
29.
Paternu, Boris: Književne študije 2, (Jezikovni pregled Fine Logar) Ljubljana: Intelego, 2006. 185 str. 23 cm.
ISBN 961-6558-09-9
30..
Grafenauer, Ni ko: Nočitve. Ljubljana: Nova revija, 2005, 75 str, 24 cm. - (Zbirka Samorog)
ISBN 961-6580-00-0
31.
Bor, Matej: Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana: Knjižna zadruga, 2006. 136 str. 11 cm.
ISBN 961-6140-40-X
32.
Grafenauer, Ni ko: Skrivnosti. Nova dopolnjena izd. Ljubljana: Nova revija, 2006. 65 str. 21 cm.
ISBN-10 961-6580-12-4
ISBN-13 978-961-6580-12-0
33.
lesenin, Sergej: Pesmi. Miniaturna izd. Ljubljana: Knjižna zadruga, 2006. 175 str. II cm.
ISBN 961-6140-34-5
34.
Kovic, Kajetan: Sled sence zarje. Ljubljana: Slovenska matica, 2006. 137 str, 22 cm. - (Razprave in eseji; 57)
ISBN 961-213-150-3
Simčič, Zorko: Skozi razpetosti; ¡¿bor proze, esejev in člankov (1996-2006). (Spremna beseda France Pibernik.) Celje: Društvo Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba, 2006. 29" str. 22 cm,
ISBN 961-218-653-7
36.
Simčič, Zorko: Črni tekač. (Spremna beseda Mitja Čander.) Celje: Društvo Mohorjeva družba; Celjska Mohorjeva družba, 2006. 363 str. 22 cm.
ISBN 961-218-655-3
ISBN 978-961-218-655-3
37.
Tršar, Drago; Umik v zasebno: erotična dela Draga Tršaria. (Spremna beseda Jure Mikuž, Robert Inhof; prevod v angleščino Žiga Tršar; fotografije Aleksander Lilik, Marko Zaplatil.) Murska Sobota; Galerija, 2006. 48 str, Ilustr, 27 cm.
38.
Župančič, Andrej O.: O ustvarjalnosti v znanstvenem raziskovanju: vabilo na dvom o dvomu. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2006, 90 str. Ilustr. 21 cm.
ISBN 961-6568-34-5
V
SUMMARY
SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 2006
In the year 2006 the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SASA) was carrying out its activities in the customary manner as it did during previous years. The Executive Board met, asa rule, on a weekly basis, except during the summer recess, the Presidency met three times and the Assembly held two sessions.
During 2006, the SASA sections met regularly; the section of natural sciences met three times, the section of historical and social sciences as well as the philology and literary section had four meetings, while the section of arts, the section of mat hematical, physical, chemical and tech nical sciences and the section of medici -ne met six times, Among the topics deliberated during the meetings mention should be made of the debate Concerning the Slovene language, our language policy, scientific terminology, Slovene minorities living in neighboring countries and on the position of the resian dialect. The sections also submitted their observations concerning the draft Resolution on the National Program of Higher Education. The sections undertook preparations for the election of new members in 200" and appointed their representatives for chairmen of scientific-research councils in the Slovenian Research Agency. Preparations were already underway for the celebration commemorating the 500 Anniversary of birth of Primož Trubar, to be held in 20Q8, when the Academy shall participate in the organization of a scientific symposium in Vienna {together with the Slovenian Scientific Institute in Vienna) and in Ljubljana (together with the SASA's SRC). Section III expressed its dissatisfaction since it submitted a proposal to the government to organize thoroughly an international verification of our science, but received no response, although the latter appointed three new scientific councillors for the energy sector. Section IV has a new secretary - academician Ivan Kreft - who has replaced the previous secretary, academician Mitja Zupančič. The Arts section continued to work on its collection of anthologies, at present the anthology on Slovene Academicians - Painters, Sculptors and Architects is now ready for print as is the translation in English of the anthology Slovene Academicians -Writers, once again this section proposed Boris Pahor as candidate for the Nobel Prize for Literature,
In addition to the above mentioned bodies within the framework of the Academy, numerous committees, councils and commissions were active as was the Cabinet of academician France Bernik. Among the outstanding achievements of the latter I desire to point out the monograph "Ivan Cankar" and a series of lectures held at German universities concerning national identity and Slovene literature. The Council for Environmental Protection, headed by scientific advisor Avguštin Lah discussed numerous topical issues: the climate situation, our new
physical planning legislation, issues regarding water management and the law on the Triglav National Park, The Council for Energetics, headed by academician Janez Peklenik, has, inter alia, finalized a common position concerning the development of an energy policy for Slovenia and prepared a development project tor the use of renewable energy sources. The Committee for Ethnic Minority Studies, headed by associate member Jože Pirjevec, organized a conference devoted to the Paris Peace Conference in 1946 and a conference on the topic of Pannonian Space and Peoples among two tri-border areas. The Committee for Medical Studies focused its attention on research within the framework of social medical science: low birth-rate; military profession, gender relations and inter-generational relations, mental health, etc. The Committee for Sustainable Development (ied by academician Robert Blinc) organized two public presentations. Related to this, the committee established contact with the Club of Rome and with the Council tor Environmental Protection. The Committee for the Slovene language via the expert committee regarding the Slovene language (headed by academician Jože Top o ri šič) a n s we red q ues t ion s rega rd i n g t he or t hog rap hy of ou r la n gu a ge, wh i le the Committee for public use of Slovene language (headed by associate member Tone Pavček) made the effort to review the linguistic practices within SASA and underscored the need for more and better terminological dictionaries.
Both foundations at the Slovenian Academy of Sciences and Arts performed their tasks as planned, Among the activities of the Dr. Bruno Breschi Foundation let us point out the work performed on the dictionary of Janez Svetokriški, while the Janez Vaj kar d Valvasor Foundation continued to issue facsimile prints from the graphich collection Iconotheca Vahasoriana,
The Department for I n tern at ion a 1 Relations and Scientific Coordination (headed by academician Branko St a nov nik) supervised the exchanges taking place between SASA and 34 foreign academies, with which we have signed agreements of cooperation. The cooperation between SASA and European and international academic organizations was mult i faceted. Close cooperation was established with All European Academies (ALLEA) and with the European Academies Science Advisory Council (EASAC), less so with the Inter-Academic Panel for International Issues, with International Human Rights Network and the International Union of Academies. We shall have to review once again our cooperation with the European Science Foundation,
Individual SASA members are also members of Academia Europaea or of the European Academy of Sciences and Arts (EASA), Some of our members occupy high posts in the latter institution. SASA is also active in the Central and Eastern European Network, which operates within the EASA framework.
Within the framework of inter-academy cooperation we also organized two exhibitions. In the Prints Cabinet of the Croatian Academy of Sciences and Arts we exhibited Japanese woodblock prints from the Jager Collection that is now
SASA property, In Skopje, together with the Macedonian Academy of Sciences and Arts and the National Gallery from Ljubljana, we organized an exhibition of the collection Treasures of Slovene Graphic Art 1955-2005. SASA assembled the exhibit, KRKA d.d. financed this undertaking.
The publication of periodicals and monographs was running according to plan and was overseen by the Committee for Printing and Publications (headed by Academician Kajetan Gantar), In the year 2006 the Academy published twenty-two publications, partly in cooperation with other institutions, and co-financed the issuing of additional sixteen publications, The main constraints are of financial nature, although the situation is improving to a certain extent.
Among the numerous guests who gave lectures at the Academy 1 shall mention just two speakers: Prof. Dr. Peter Schuster, member of the Austrian Academy, who was, soon after this event, elected president of the Austrian Academy of Sciences and the Minister of Higher Education, Science and Technology of RS, Prof. Dr. Jure Zupan.
In the year 2006 the SASA Library operated successfully, despite the growing problems of limited space, Inter alia, they catalogued or professionally processed 7,043 units of library material and exchanged academic publications with 1,401 institutions throughout the world. In the course of the year the Library gained some gallery space.
Concerning the many awards and prizes that members of the Academy have received in the course of the year 2006 I wish to call attention to academician Jože Toporišič, who received the Zois Award for Lifetime Achievement, to the associate member Črtomir Zupančič, who has been appointed Ambassador of RS for Science, to academician Branko Stanovnik, who received the award Kameta-ni for heterocyclic chemistry and to academicians Robert Blinc, Kajetan Gantar and Dušan Hadži who have become corresponding members of the Macedonian Academy of Sciences and Arts.
At the end of the report we must remember the members who passed away during the year 2006. These are: full member Emilijan Cevc and corresponding members Leszek Moszyhski, Stanislav Hafner, Mylon Eugene Merchant and Fran-tišek Benhart, so that at the end of the year the Academy had 71 full members, 28 associate members and 78 corresponding members,
Boštjan Žekš
Fundacija Janez Vajkard skrbi zafakšimilne natise grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana.
Tiskovna konferenca ob izidu Vegovega zbornika.
Pogled na malo galerijo Biblioteke SAZU z razstavljenimi izbranimi listi japonskih lesorezov (Jagrova zbirka).

. FF; Eremit caltcat SÄ Jjptiftint ' . nwííátnáüLiSi. ÄN fiNNOCErio fiomrnb>iiLiiiLv
i XI. shíotlarib? 5r idulpcfiíjj^ I & privStoÚ0 Qmgeffe, & ~ 'fiformEta KïoMo t '
¡jj^ S^FKOílttrÓnitó^ h¿yá V^nfirjiiatPíiptfav' ¡£
IM íai.dc.lxxi^U^
nad...
Siran iz A Ib un m bratovščine sv. Jožefa v Ljubljani iz leta 1679 (darilo prof. Elisabeth Gleason, roj. Gregorje iz ZDAJ.
THE PRESIDENCY
President:	Boštjan Žekš
Vice-Presidents:	Alenka Selih
	Jože Trn n tel j
Secretary-General:	Matija Gogala
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Secretary:	Raj ko Bratož
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
Secretary:	Matjaž Kmecl
SECTION THREE	Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences
Secretary:	Peter Fajfar
SECTION FOUR	Natural Sciences
Secretary:	Mitja Zupančič
SECTION FIVE	Arts
Secretary:	Andrej Jemec
SECTION SIX	Medical Sciences
Secretary:	Janez Sketelj
Members of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA:
lai.e Maček, Tone Pavček, Saša Svetina.
Branko Stanovnik, Head of Department for International Relations and Scientific Coordination, is also invited to Presidency meetings.
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OH SCIENCES AND ARTS
SECTION ONE_Historical and Social Sciences
Full Members
Bratož, Rajko, D. Sc., born on February 17, 1952. Professor of Ancient History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 200L
Home: SI-1000 Ljubljana, Rožna dolina IV/39, Phone: +386 1/ 256-33-35. Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24111-92, 231-18-14, Fas: +386 1/425-93-37, E-mail: raj ko .brato gu est .a rn es. s i. Gabrovec, Stane, D. Archaeol, Sc., born on April 18, 1920. Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home: SI 1000 Ljubljana, Hajdrihova 24, Phone: +386 1/ 426-18-16. Hribar, Valentin, D. of Political Sciences, born on January 28, 1941. Professor of Phenomenology and Philosophy of Religion, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: Sl-1292 Ig, Tomišelj 31 a, Phone: +386 059-939-439, E-mail: valentin.hribar@guest.arnes.si.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 241 10-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Majer, Boris, Ph. D., born on February, 15,1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975, Full Member since April 24, 1981.
Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f. Phone: +386 1/ 252-6440.
Melik, Vasilij, Ph. D„ born on January 17, 1921. Professor of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997.
Home: SMOOO Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: +386 I/ 252-25-44. Mlinar, Zdravko, Ph. D., born on January 30, 1933. Emeritus Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-IOOO Ljubljana, Pod topoli 93. Phone: +386 05 996-57-63.
Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386 1/ 580-51-00, 580-53-51, Fax: +386 1/568-34-21, E-mail: zdravko.miinar@fdv.uni-lj.si, SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-23, Fax: +386 1/ 425-34 23. Mlinarič, Jože, Ph. D., born on March 13, 1935. Emeritus Professor of History of Feudalism, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001, Home: SI-2000 Maribor, Ljubljanska 3 a. Phone: +386 21 331-13-94. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, SI-2000 Maribor, Koroška C, 160, Phone: +386 2/ 229-36-00, Fax: +386 2/ 251-81-80. Pleterski, Janko, D. Sc., born on February 1,1923. Professor of H i story, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993,
Home: SL1000 Ljubljana, Štefanova 13, Phone: +386 I/ 251-91-62. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-26, Fax: +386 1/425-34-23.
Rus, Veljko, Ph. D„ born on December 8. 1929. Emeritus Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995.
Home: SI-1000 Ljubljana, Lubejeva 1, Phone: +386 1/ 507-35-89 or SI-4260 Bled, Kolodvorska 37, Phone: +386 4/ 574-25-81.
Office: Institute of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 1, Phone: +386 1/ 580-52-00, Fax: +386 1/ 580-52-13, E-mail:
veljko,rus@fdv.uni-lj,si. Šelih, Alenka, Ph. D., born on October 2,1933. Professor of Criminal Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Associate Member since May 27, 1997, Full Member since I une 12, 2003. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 5, 2005-
Home: SI-1000 Ljubljana, Pod bukvami 40, Phone: +386 I/ 283-47-01. Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-93, 420-32-16, Fax: +386 1/ 420-32-45, E-mail: alenka.sel ih@pf.uniTj.si. Vratuša, Anton, Ph. D-, born on February 21,1915. Professor of Social is t Self Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in the World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23,1978, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: +386 1/251-01-88. Office: ICPE, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 104, Phone: +386 1/ 568-23-31, Fax: +386 I/ 568-27-75.
Associate Members
Pavčnik, Marijan, D. Sc., born on December 8, 1946, Professor of Legal Theory and Legal Philosophy, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since |une 12, 2003,
Home: SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 28, Phone: +386 1/ 232-26-90 or +386 1/ 232-58-62.
Office: Faculty of Law, SI-1000 Ljubljana, Poljanski nasip 2, Phone: +386 1/ 420-31-97, Fax:+386 1/ 420-31-15, E-mail; marijan.pavcnik@pf.uni-lj.si, Pirjevec, Jože, Ph. D.. born on June 1,1940, Professor of Contemporary History at the Faculty of Humanities, University of Primorska, Koper. Corresponding Member since June 6, 1995, Associate Member since May 5, 2005, Home: SI-6210 Sežana, Trg 28. avgusta 6, E-mail: pirjevec@alice.it. Office: University of Primorska, Faculty of Humanities, Sl-6000 Koper, Glagoljaška 8, Phone: +386 5/ 663-77-40, Fax: +386 5/ 663-77-42, E-mail: info@fhs-kp.si or joze.pirjevec@zrs-kp.si, Splichal, Slavko, D. Sc., born on June 14, 1947. Professor of Communication, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 J,jubljana, Smrekarjeva 35, Phone: +386 1/ 515-20-80, E-mail: slavko. spi i ch al @guest. ar nes, si.
Office: Faculty of Social Sciences, SI-1000 Ljubljana, Kardeljeva ploščad 5, Phone: +386/ 1 580-52-42, Fax; +386 1/ 580-51-06, E-maiL slavko. spi i chalt^fdvun i-lj.si. Teržan, Riba, D. ArchaeoJ. Sc., born on July 25,1947, Professor of Prehistoric Archaeology, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001.
Office: Faculty of Arts, Dept. of Archaeology, SI-1000 Ljubljana, Zavetiška 5, Phone: +386 1/241-15-54, Fax: +386 1/423-12-20, E-mail: biba.ter zan@ff. un i-lj.si. Žižek, Slavoj, Ph. D„ born on March 21, 1949. Professor of Philosophy and Theoretic Psychoanalysis, researcher at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Metelkova 7 A, Phone: +386 I/ 431-70-16, E-mail: s ziz ek@ya hoo.com.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2. Corresponding Members__
Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute of Musi-cology of the University of Tubingen, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: D-72070 Tubingen-Hirschau, Schutzenstrasse 22, Phone: +49 70/ 71 791289.
Flotzinger, Rudolf, born tin September 22, 1939, Director of the Institute ofMusi-cology, University of Graz. Corresponding Member since May 23, 1985. Homer AT-8044 Graz, Hans-Mauracher-Str. 81. Gombocz, Wolfgang L., born on September 23, 1946. Professor of History of Philosophy, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-8010 Kainbach bei Graz, Riesstrasse 362, Phone: +43 316/ 302324. E-mail: wum@utanet.at,
Office: Institut fiir Philosophie, Karl-Franzens-Universität Graz, AT-8010 Graz, Heinrichstrasse 26. Pax: +43 316/ 380-2304, Phone: +43 316/ 380-9705, E-mail: gombocz: il^kfu n igra z. ac .at. Kahij Hans-Dietrich, Ph.D., born on June 4, 1920. Professor of History, Institute of History, University of Giessen, retired. Corresponding Member since June 12, 2003.
Home: D-35396 Gicssen, Sandfeld 13.
Office: Historisches Institut, Just us-Liebig-Universität, D-35394 Gießen, Otto-Bchaghel-Str. 10 C 2, E-mail: elke.klaus@geschichte.uni-giessen.de. Luckmann, Thomas, born on October 14, 1927. Emeritus Professor of Sociology, University of Constance. D, h. c. University of Ljubljana, University of Lin-köping, National Technical University of Trod heim, University of Trier and University of Buenos Aires, Corresponding Member since May 27, 1997, Home: CH-8724 GottJieben, Kirschstrasse 15, Phone: +41 716/ 69-1317 or Ossiachberg 2, AT-9551 Eodensdorf,
Office: D-78464 Konstanz, Universität Konstanz, UniversitStstrasse 10. Menis.Gian Carlo, born on December 10, 1927. Professor of History, Archaeology and Art History. Corresponding Member since May 27,1997. Home: 1T-33030 Buja (Udine), Via Ursinis Grande 179. Miiller-Karpe, Hermann, horn on February I, 1925. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt on Main, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: D-5330 Königswinter 41, Am Limperiditsberg 30, Phone; +49 22/ 4422-85.
Paviievic, Branko, born on March 2, 1922. Professor of History, Faculty of Arts, University of Podgorica, retired. Corresponding Member since March 10, 1977.
Home: 81000 Podgorica, Montenegro, Rista Stijovica 5, or: 11000 Belgrade, Sindjeticeva 36/VII, Phone: +381 11/ 439-096. Perovic, Slobodan, born on September 10, 1932. Professor of Obligational Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Corresponding Member since April 23,1987.
Home: 11000 Belgrade, Miročka 6/25, Phone: +381 11 / 324-48-15. Office: Udruženje pravnika Jugoslavije, 11000 Belgrade, Krunska 74, Phone +381 11/444-69-10.
Pusiči Eugen, born on July 1, 1916. Professor of Administrative Science, faculty of Law, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: HR-10000 Zagreb, Vramčeva 1, Phone: +385 i / 481-7832. Rumpler, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: AT-9073 Viktring/Klagenfurt, Kornblumengasse 9, Phone: +43 463/ 281-782.
Stefanovič, Dimitrije, born on November 25,1929, Head of the Institute of Musi-cology, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: 11000 Belgrade, Diordža Vašingtona 28 a, Phone: +381 11/ 3221-985. Office: Phone: +381 11/ 639-033. Straus, Jože, born on December 14, 1938. Professor Dr. Dres. h. c.. Scientific Member and Director at the Max Planck Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, Munich. Doctor Honoris Causa, University of Ljubljana and University of Kragujevac. Marshal B. Coyne Visiting Professor of International and Comparative Law, George Washington University Law School, Washington, Recipient of the Science Award 2000 of the foundation for the German Science. Corresponding Member since June 6, 1995. Office: Max-Planck-Institute for Intellectual Property, Competition and Tax Law, D-80539 Munchen, Marstallplatz 1, Phone: +49 89/ 24-246-410, Fax: +49 89/ 24-246-506, E-mail: joseph.straus@ip.mpg.de. Supičič, Ivo, born on July 18, 1928. Professor at the Music Academy, University of Zagreb. Director of the Institute for Musicological Research, Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Home: HR-10000 Zagreb, Boškovičeva 9,
Office: Croatian Academy of Sciences and Arts, HR-10000 Zagreb, Zrinski trg II, Phone: +385 1/489-51-11, Fax;+385 1/481-99-79. Tavano, Sergio, born on March 13, 1928. Professor of Early Christian and Byzantine Archaeology, University of Trieste. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: IT-34170 Gorizia, Via Margotti 9, Phone: +39 048/ 134-061. Office: Dipartimento di Storia e Storia dell'arte, Universita degli studi di Trieste, IT-34123 Trieste, Via Economo 4, Phone: +39 040/ 676-7617.
SECTION TWO
Full ¿Members
Philological and Literary Sciences
Bernik, France, Ph. D., D. h. c. University of Maribor, born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute of Slovenian Literature and Literary Sciences, S ASA Scientific Research Centre, retired. Associate Member since lune 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to April 25,2002, Honorary Member of the Slovenian Academy of Sciences nad Arts since June 12, 2003. Home: Sl-1000 Ljubljana, Židovska ulica L Phone: +386 1/425-03-65. Office: SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-51, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: ana.batic@saiu.si, Gantar, Kajetan, Ph. D., born on October 11, 1930. Emeritus Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27,1997. Vice - President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 6, 1999 to May 5, 2005.
Home: Sl-1000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone: +386 I/ 540-90-60. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-27, Fax: +386 1/425-64-92, E-mail: irena.sbil@sazu.si; Faculty of Arts, Sl-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 l/ 24L14-14, Fax: +386 1/ 425-93-37. Kermauner,, Taras, Ph. D., born on April 13, 1930, Professor of Dramaturgy, retired. Associate Member since May 30, 199K Full Member since lune 6, 1995. Home: SI-6210 Sežana, Avber 8. Kmecl, Matjaž, D. Sc., born on February 23, 1934. Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003. Home: Sl-1231 Ljubljana Črnuče, Pot v Čeželj 14, Phone: +386 1/ 537-40-14. Kos, Janko, Ph. D„ born on March 9, 1931, Emeritus Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 10,1977, Full Member since June 6,1983. Home: Sl-1000 Ljubljana, Pleteršnikova 1, Phone: +386 1/ 436-80 99, Krašovec, Jože, Sc.B.D., Ph.D., Th.D and Anth. Rel. D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Faculty of Theology, Universily of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since June 6, 1995, Home: Sl-1000 Ljubljana, Dolničarjeva 1, Phone: +386 1/ 434-01-98, Fax: +386 1/ 433-04-05.
Office: Faculty of Theology, Sl-1000 Ljubljana, Poljanska 4, Phone: +386 1/ 434-58-10, Fax: +386 1/ 432-92-65, E-mail: joze. k raso vect&gues La rnes. Matičetov, Milko, Ph, D., born on September 10, 1919. Scientific Adviser at the Institute of Slovene Ethnology, SASA Scientific Research Center, retired. As-
sociate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Langusova 19, Phone: +386 1/ 426-51-86. Moravec, Dušan, B. A, (Philosophy), born on October 4, 1920, Director of the Theatre Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976, Full Member since April 24, 1981,
Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: +386 1/ 251-67-92. Orešntk, Janez, Ph. D,, born on December 12, 1935. Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23,1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, Janežičeva 21, Phone: +386 I/ 425-54-45, E-mail: ja n e z .ore sn i k@ sazu. si.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/24114-22, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: janez.oresnik@sazu.si. lJaternu, Boris, Ph. D., born on June 5, 1926. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29,1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Vidcmska 5, Phone: +386 1/ 505-46-28. Staronik, Janez, Ph. D„ born on January 2, 1922. Emeritus Professor of English and American Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: +386 I/ 251-66-92. Toporišič, Jože, D. Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovenian Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since May 27, 1997. Home: SI-1000 Ljubljana, Sarhova 18, Phone: +386 1/ 534-11-97. Office: Faculty of Arts, Si-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24110-00, Fax: +386 1/ 425-93-37. Zadravec, Franc, Ph. D., bom on September 27, 1925, Emeritus Professor of Slovenian Literary History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Fuli Member since May 23, 1985. Home: SI-1000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: +386 1/ 251-88-20.
Associate Members
Inkret, Andrej, D. Sc., born on April 24, 1943, Professor of Dramaturgy and History of Drama, Academy of Theatre, Radio and Television, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana, Zvonarska ulica 7, Phone: +386 1/ 251-67-19, Email: andrej.inkret@sedmica.net.
Office: AGRFT, SI-1000 Ljubljana, Nazorjeva 3, Phone: +386 1/ 251-04-12, Fax: +386 1/ 251-04-50.
Simon iti, Primož, Ph. D., born on December 28, 1936, Emeritus Professor of Latin Language and Literature. Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001,
Home: Sl-1000 Ljubljana, Javorjev drevored 9, Phone: +386 1/ 283-10-60, Email: primoz.simoniti@guestarnes,si.
Office: Faculty of Arts, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone: +386 1/ 24114-14, Fax: +386 1/ 425-93-37, E-mail: primoz.simoniti@ffuni-lj.si. Zorko, Zinka, D. Sc., born on February 26, 1936, Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovenian Language, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since lune 12, 2003, Home: SI-2352 Selnica ob Dravi, Spodnja Selnica 3, Phone: +386 21 671-91-18. Office: Faculty of Pedagogy, University of Maribor, Sl-2000 Maribor, Koro Ska cesta 160, Phone: +386 2/ 229-36-34, Fax: +386 21 261-81-80, E-mail: zinka. zorko@uni-mb.si.
Cor respo nd i ng Members_
Cooper, Henry R. Jr., born on September 30, 1946. Professor and Head of Department of Slavic Languages and Literatures, University of Rloomington, Indiana. Corresponding Member since |une6, 1995. Home: 2420 Boston Road, Bloomington, US-Indiana 47401-5067, Office: Indiana University, Department of Slavic Languages and Literatures, Rallantine Hall 502, 1020 E, Kirkwood Avenue, Bloomington, LS-Indiana 47405-7013, Phone: +1 312/ 855-2608, Fax: +1 812/ 855-2107, E-mail: cooper@indiana.edu. Flaker, Aleksandar, born on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts, University of Zagreb, retired, Corresponding Member since April 23, 1987.
Home: HR-10000 Zagreb, Vočarska 110. Giesemann, Gerhard, born on July 14. 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute tor Slavic Studies, The Justus Liebig University, Giessen. Corresponding Member since May 18, 1989,
Home: D-354I5 Pohlheim 5, Paul-Hutten-Ring 31, Phone: +49 6403-63802. Grickat-Radulovič, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, retired. Corresponding Member since June 6, 1983, Home: 11000 Belgrade, Molerova 35 A, Phone: +381 11/ 440-203. Ivič, Milka, born on December 11, 1923. Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts, University of Novi Sad, retired. Corresponding Member since June 6, 1983.
Home: 11000 Belgrade, Skadarska 6, Phone: +381 11/ 322-501.
Konstantinovic, Zoran, born on June 5, 1920. Professor of Comparative Literature, University of Innsbruck, retired. Corresponding Member since May 18, 1989.
Office: Universität Innsbruck, Institut für vergleichende Literaturwissenschaft, AT-6020 Innsbruck, Innrain 52, Phone +43 512-507-4111, Fax: +43 512507-2896.
Kretzenbacher, Leopold, born on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University of Munich, retired. Corresponding Member since May 27, 1993. Home: AT-8403 Lebring, Stangersdorf 20, Phone: +43 3182-7665. Lauer, Reinhard, born on March 15,1935. Chief of Seminar of Slavic philology and Professor at the Georg-August University in Got fingen. Associate Member since June 12,2003.
Office: Seminar für slawische Philologie, Georg-August-Universität Göttingen, D-37073 Göttingen, Humboldtallee 19, Phone: +49 551/ 394-702, Fax: +49 551/ 394-707, E-mail: rlauer@gwdg.de. Martinovii, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovenian Literature, Faculty of Arts, University of Sarajevo, Corresponding Member since May 23, 1985-
Home: BA-71000 Sarajevo, Raikog L Moskovich, Wolf, born on April 7, 1936. Professor at the Department of Russian and Slavic Studies of The Hebrew University of Jerusalem. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: POB 7823, Jerusalem 91078, Izrael, E-mail: wmoskovich@yahoo.com. Neuhauser, Rudolf, born on June 17,1933. Professor of Slavic Philology, Institute of Slavic Languages and Literature, University of Klagenfurt, Corresponding Member since June 6,1995, Home: AT-9500 VIllach, Italienerstrasse 39/10.
Office: Institut für Slawistik, Universität Klagenfurt, AT-9010 Klagen fürt, Universitätstrasse 65-67, Phone: +43 463/ 270-03-18, Fax: +43 463/ 270-0322.
Pohl, Heinz Dieter, born on September 6, 1942. Professor of General and Diachronie Linguistics, University of Klagenfurt. Corresponding Member since May 5,2005.
Home: AT-9073 Klagenfurt, Limburggasse 21, Phone: +43 463/ 913-001, +43 664 433 5436, Faks: +43 463/ 281-330, El. poäta: heinz.pohl@chello.at. Office: Universität Klagenfurt, AT-9020 Klagenfurt, Universitätsstrasse 6567, Phone: +43 463/ 270-028-12 / 2802, Faks: +43 463/ 270-028-99. Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927. Professor of Slavic Languages and Literature, University of Arhus. Corresponding Member since May 18, 1989.
Home: DK-8520 Lystrup, Enebakken 4,
Woschitz, Karel Matej, born on September 19, 1937. Professor at the Faculty of Theology, University of Graz, Corresponding Member since June 7, 2001. Home: AT-8010 Graz, Geidorfgiirtel 28, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 317/ 330-9315.
Office: AT-801Ü Graz, Karl-Franzens-Universität Graz, Institut für Religionswissenschaft, Attemsgasse 8, Phone: +43 316/ 380-3164, Fax: +43 316/ 380-9315.
SECTION THREE Mathematical, Physical, Chemical and Technical Sciences Full Members
Blinc, Robert, D. Phys, Sc., born on October 31, 1933. Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. President, Science Council of the |ozef Stefan Institute, Ljubljana. Associate Member since February 7,1969, Full Member since March 25, 1976. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from October 2, 1980 to May 6, 1999. Home: Sl-1000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: +386 1/ 231-52-13. Office; Jozef Stefan Institute, SI 1111 Ljubljana, Jamova 39, Phone. +386 1/ 477-33-44,477-39-00, Fax: +386 1/ 426-32-69, E-mail: robert,blinc@ijs.si. Bratko, Ivan, D. Sc., born on June 10, 1946. Professor of Computer and Informa tion Science, Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: SI-¡000 Ljubljana, PodrozniSka4, Phone: +386 1/ 251-39-11. Office: Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Triaika 25, Phone: +386 1/ 476-83-93, 476-83-87, Fax: +386 1/ 426-46-47, E-mail: bratko@fri.uni-lj.sL Fajfar, Peter, D, Sc., born on May 27, 1943. Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,1993.
Home: SMOOO Ljubljana. Puharjeva 6, Phone: +386 1/ 251-98-52. Office: Faculty of Civil and Geodetic Engineering, SI-1000 Ljubljana, Jamova 2, Phone: +386 M 476-85-92, Fax: +386 1/ 425-06-93, E-mail: peter.fajfarttf-ikpir.fgg.uni-lj.si.
Forstnerii, Franc, D. Math. Sc„ born on May 1, 1958. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since April 8, 1999, Full Member since May 5, 2005. Home: Sl-1231 Ljubljana-Crnuce, Pot v Hrastovec 8, Phone; +386 1/ 561-1787.
Office: F MF, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/476-65-56,47665-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: franc.forstneric@fml.uni-lj.sL Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of M at he malical Analysis, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana, Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home: SI-1000 Ljubljana, Trnovska 2, Phone: +386 1/283-50-11. Office: FMF - Institute of Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 476-65-48, 476-65-00, Fax: +386 1/ 251-72-81, E-mail: josip.globevnik@fmf.uni-lj,si. Golič, Ljubo, D. Chem. Sc., born on July 2, 1932. Emeritus Professor of Inorganic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27,1993.
Home: SI-1110 Ljubljana, Na peči 4, Phone: +386 1/ 544-60-03, E-mail: 1 j ubo.gol ic(5) tel e m ac h. net. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born on October 15, 1923. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976, Home: SI-1000 Ljubljana, Mi rje 21, Phone: +386 1/ 426-55-57. Grabeč, Igor, D. Sc., born on November 17, 1939. Professor of Physics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Kantetova 75, Phone: +386 1/ 256-37-18, Office: Faculty of Mechanical Engineering, SI-1000 Ljubljana. Aškerčeva 6, Phone: +386 1/477-12-00,477-16-05, Fax: +386 1/ 425-31-35,E-mail: i go r.grabec {®fs ,u n i -lj. si, Hadii, Dušan, Chem. Sc., Ph. D. h. c. (Uppsala), born on August 26,1921. Professor of Structural Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, Full Member since March 21, 1974.
Home: SI-1000 Ljubljana. Teslova 21. Phone: +386 1/ 425-47-59. Office: Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, SI-1000 Ljubljana, Phone +386 1/476-02-70, Fax: +386 1/ 425-92-44, E-mail: dusan.hadzi@ki,si. Kernel, Gabrijel, D. Phys. Sc., born on September 14, 1932. Emeritus Professor of Physics, Faculty of Mathematics and Physics, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: 1000 Ljubljana, Bičevje 2, Phone: +386 1/ 425-96-61. Office: Faculty of Mathematics and Physics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19, Phone: +386 1/ 477-37-95, Fax: +386 1/ 425-70-74, E-mail: gabrijel.kernel@ijs.si. Kralj, Alojz, D. Sc., born on March 12, 1937. Emeritus Professor of Biomedical Engineering, Biomechanics and Robotics, Faculty of Electrical Engineering,
University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993, Full Member since May 27, 1997. Vice-President of the Slovenian Academy of Scicnces and Arts from May f), 1999 to April 25,2002.
Home: SM231 Ljubljana-Črnucc, Planinska 26, Phone: +386 1/ 537-48-25, £ -mail: a lojz.kralj@guest.ames.si.
Office: Faculty of Electrical Engineering, SI-100Ü Ljubljana, Tržaška 25, Phone: +386 1/ 476-82-37,476-84-11, Fax: +386 1/ 476-82-39, E-mail: alojz.kraIj@robo.te.uni-lj.si. Levee, Janez, D. Sc., born on October 23, 1943, Professor (if Chemical Engineering, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pod brezami 32, Phone: +386 I/ 283-33-51. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 5. Phone: +386 1/ 476-02-80, Fax: +386 1/ 476-02-00 or +386 1/ 241-95-30, E-mail: ianez.levec@fkkt.uni-lj.si or janez. levee @ki. si. Peklenik, lanez, D, Eng., born on June 11, 1926, Emeritus Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, retired. Associate Member since Februarys, 1970, Full Member since March 29,1979.
Home: Sl-1113 Ljubljana, Rodičeva3, Phone: +386 I/ 534-85-00. Office: Faculty of Mechanical Engineering, S1-1Ü00 Ljubljana, Aškerčeva 6, Phone: +386 I/ 477-12-00, 252-32-24, Fax: +386 1/ 251-85-67, E-mail: jane z.peklen i kts>fs. un i -1 j. si. Stanovnik, Branko, D, Cheni. Sc., born on August 11, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since May 30, 1991, Full Member since |une6, 1995. Head of the SASA Llepartment for International Relations and Scienti fic Coordination since September 21, 1999. Home: Sl-1360 Vrhnika, Tičnica 26, Phone: +386 1/755-11-40. Office: Faculty of Chemistry and Chemical Technology, SI-IOOO Ljubljana, Aškerčeva 5, Phone: +386 1/ 241-92-38, Fax: +386 1/241-92-20, E-mail: bran-ko.stanovnik@fkkt.uni-lj.si; SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/470-61-34, Fax: +386 1/425-53-30, E-mail: interjiational@sazu.si. Tišler, Miha, D, Chem. Sc., D. h. c. University of Ljubljana, born on September 18, 1926. Emeritus Professor of Organic Chemistry, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, Associate Member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977.
Home: SM351 Brezovica pri Ljubijani, Lukovicapri Brezovici, Pod Gradom 32, Phone: +386 1/ 365-75-80, Fax: +386 1/ 365-75-85, E-maii: miha.tisler@fkkt uni-lj.si.
Vidav, ]van, Ph. D., born on January 17,1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17,1958, Full Member since December 21, 1962. Home; SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/232-13-03 or SI-1000 Ljubljana, Do m upokojencev Tabor, Tabor 10. Zeki, Bo St j a n, D. Sc., born on June 26, 1940. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 199L President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25,2002.
Home: SI-1360 Vrhnika, Postna4, Mobile: +386 41/741-898. Office: institute of Biophysics, SI-1000 Ljubljana, Lipiceva 2, Phone: +386 1/ 543-76-18, 543-76-00, Fax: +386 1/ 431-51-27, E-mail: bos tja n. nek s <® bi ofiz. m f. u n i -Ij. si,
SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-20, Fax: +386 1/ 425-34-39, E-mail: predsednik@sazu,si.
Associate Members
Bajd, Tadej, D. Sc., born on January 19, 1949, Professor of Robotics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since June 12, 2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Bobenikova 12, Phone: +386 1/ 256-23-80. Office: Faculty of Elec trical Engineering, SI-1000 Ljubljana, Trzaika 25, Phone: +386 1/ 476-82-36, Fax: +386 1/476-82-39, E-mail: tadej.bajd@robo.fe.um-lf.sL Emri, Igor, D, Sc., born on May 22, 1952. Professor of Mechanics, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since May 5, 2005.
Home: SI-1000 Ljubljana, Grampovianova 17, Phone: +386 1/ 257-27-52. Office: Faculty of Mechanical Engineering, Center for Experimental Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Cesta na Brdo 49, Phone: +386 1/ 477-16-60, Fax: +386 1/477-16-70, E-mail: ie@fs.uni-lj.si. Gubeniek, Franc, D. Sc., born on October 31, 1937, Professor of Biochemistry, Molecular Biology and Genetic Technology, Faculty of Chemistry and Chemical Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 12,2003,
Home: SI-1000 Ljubljana, Vojkova cesta 52. Phone: +386 1/ 534-53-84. Office: Faculty ofChemistryand Chemical Technology, Chair of Biochemistry, SI-1000 Ljubljana, Aikerfeva 5 or. Jozef Stefan Institute, SI-1000 Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 241-94-88, Fax: +386 1/ 257-35-94, E-mail; fra n c. g ub en sek@ij s. si.
Tomaževič, Miha, D. Sc., born on September 19, 1942, Professor of Earthquake Engineering and Masonry Structures, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, University of Ljubljana, Associate Member since June 7, 2001. Home: SMOOO Ljubljana, Kvedrova 1, Phone: +386 1/ 541-59-80. Office: Slovenian National Building and Civil Engineering Institute, SI-IOOO Ljubljana, Dimičeva 12, Phone: +386 1/ 280-44-53, Fax: +386 1/280-44-84, E-mail: miha.tomazevic@zag.si, Turk, Vito, D. Che m. Sc., born on lune 27, 1937. Professor of Biochemistry. Scientific Adviser at the Jožef Stefan institute., J. Stefan Institute, Dept. of Biochemistry and Molecular Biology Associate Member since May 5,2005, Home: SI-IOOO Ljubljana, Lamutova 4, Phone: +386 1/ 519-96-51. Office: Jožef Stefan Institute, Dept. Of Biochemistry & Molecular Biology, SI-IOOO Ljubljana, Jamova 39, Phone: +386 1/ 477-33-65 or +386 1/ 477-39-25, Fax: +386 I/ 477-39-84, E-mail: vito.turk@ijs.si. Zupančič, Črtomir, D. Phys, Sc., born on November 28, 1928. Emeritus Professor at the Ludwig-Maximilians-Universität in Munich. Associate Member since May 5, 2005,
Home: Osterwaldstrasse 65 A, D-80805 München, Phone: +49 89/ 361-3362.
Office: Department für Physik, LMU München, Am Coulombwall 1, D 85748 Garching, Phone: +49 89/ 289-141-44/45, Fax: +49 89/ 289-141-46, Em a i I : CT torn i r.zupancic@ physik.uni-muenchen.de, meike.dlaboha@physik.uni-muenchen.de.
Corresponding Members_
Bergle s, Arthur E., bom on August 9, 1935, Professor of Thermo-dynamics, Rensselaer Polytechnic Institute, Troy, re t i red. Corresponding Member since June 7, 2001.
Home: 180 River View Lane, US-Centerville, M.A. 02632-3236, E-mail: abe rgles@ aol .com.
Borisevič, Nikolaj A., born on September 21, 1923. Professor of Physics and Mathematics, University of Minsk. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: The National Academy of Sciences of Belarus, BY-220072 Minsk, F. Scoryna Av. 66.
Bratos, Savo, born on luly 28, 1926. D, h. c. University of Wroclaw. Professor of Physics, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, University of Pierre et Marie Curie, Paris, Corresponding Member since April 23, 1987. Office: University of Pierre and Marie Curie, Laboratory of Theoretical Physics of Liquids, Tour 24, 2e étage. Boîte 121, 4, Place Jussieu, FR-75252 Paris Cédex 05, Phone: +33 1/ 4427-4878, Fax: +33 1/ 4427-4952.
Grdenic, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Anorganic Chemistry, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since March 23,1976.
Home: HR-10000 Zagreb, Masarvkova 13, Phone: +385 1/ 421-982. Hahn, Erwin Louis, born on June 9, 1921. Professor of Physics, University of Bar-keley, California, retired. Corresponding Member since April 24, 1981. Office: Physics Dep., University of California, US-Berkeley, California 94720.
Hajdin, Nikola, born on April 4,1923, Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, retired. Corresponding Member since April 23,1987.
Home: 11000 Belgrade, Tetovska 72, Phone: +381 11/304-60-48. Katritzky, Alan R„ born on August 18, 1928, Professor of Chemistry of Heterocyclic Compounds, University of Florida, Gainesville. Corresponding Member since June 7, 2001.
Office: Dept. of Chemistry, University of Florida, PO Box 117200, US-Gainesville, FL 32611, Phone: +1 352/ 392-0554, Fax: +1 352/ 392-9199. E-mail: kat r it zky £5>c h em. u fl. edu. Lehn, lean-Marie Pierre, born on September 30, 1939. Director of Laboratory of supra molecular chemistry, The Louis Pasteur University in Strasbourg and of Laboratory of chemistry of molecular interactions, College de France in Paris. Corresponding Member since June 12, 2003.
Office: ISIS, Université Louis Pasteur, Allée Gaspard Monge 8, F-67083 Strasbourg cedes, Phone: +33 390/ 245-145, Fax: +33 390/ 245-140, E-mail: lehn@isis.u- strasbg.fr, Mardesic, Sibe. born on lune, 20, 1927. Emeritus Professor of Mathematical Ana lysis and Topology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Full Member of the Croatian Academy of Sciences and Arts. Corresponding Member since June 12, 2003,
Home: HR-10000 Zagreb, Savskacesta 1 a. Phone: +385 1/482-94-07, E-mail; s m a rdes <®bete. math. h r. Michie, Donald, born on November 11, 1923. Emeritus Professor of Artificial Intelligence at the University of Edinburgh, one of the world s leading pioneers in artificial intelligence. Corresponding Member since May 5, 2005, Home: 40 Ainger Road, London N W3 3AT, Phone; +44 20 77221097, E-mail: profd m ich ie (¿Phot m a i 1 .co. u k. Müller, Karl-Alexander, bom on April 20, 1927. Professor of Sol id-St ate Physics, University of Zurich, Nobel Prize for Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.
Office: University of Zurich, Institute of Physics, Winterthurerstrasse 190, CH-8057 Zurich, Phone: +41 1/ 635-57-49, Fax: +41 1/635-57-04.
Povh, Bogdan, born on August 20, 1932, Scientific Member, Member of Collegium, and Director of the Max-PI a nek Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, and Professor at the Heidelberg University, Corresponding Member since March 10, 1977,
Office: Max-Planck Institut für Kernphysik, D-69029 Heidelberg, p.f. 103980, Phone: +49 622 1/ 516-272/270, Fax: +49 622 1/ 51-65-40, E-mail: bogda n.povh@a mp r- h d, mpg .de. Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30, 1934. Professor of Chemistry, President oft he Jawaharlal Nehru Center for Advanced Scientific Research, Bangalore. Corresponding Member since April 24, 1981, Office: Indian Institute of Science, lN-Bangalore 560012, E-mail: cnrrao@incasr.ac.in, Severn, Roy Thomas, bom on September 6, 1929. Professor of Earthquake Engineering and Structural Dynamics, Faculty of Civil Engineering, University of Bristol, retired. Member of the Royal Academy of Engineering. Corresponding Member since June 12, 2003.
Office: Earthquake Engineering Research Centre, Department of Civil Engineering, University of Bristol, Queen's Building, University Walk, GB-Bristol BS81TR, E-mail: r.t.severn@bristol.ac uk. Stankowski, ]an, born on January 1, 1934, Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznan, Poland. Corresponding Member since May 27,1993.
Office: Institute of Molecular Physics of PAN, u], Smoluchowskiego 17/19, PL-60-179 Poznan.
Villadsen, John, born on June 12, 1936. Professor of Biotechnology, Technical University of Denmark, Lyngby. Corresponding Member since June 7,2001. Home; Phone: +45 49/ 707-709,
Office: BioCentrum-DTU, Soltofts Plads, Building 223, DK-2800 Kgs. Lyngby, Phone: +45 45/ 25 668, Fax: +45 45/ 88 4148, E-mail: jv@biocentrum.dtu.dk. Waugh, John S., born on April 25, 1929. Professor of Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. Corresponding Member since May 18. 1989,
Office: MIT 6-235, US-Cambridge, MA 02139, E-mail: jswaugh@mit.edu.
SECTION FOUR___________Natural Sciences
Full Members
Drovenili, Matija, D. Sc., born on February 14, 1927. Emeritus Professor of Mineral ogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits, Ore 8i Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Mem-
ber since March 23, 1978, hull Member since April 23, 1987. Secretary "General of i be Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6,1999.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega hataljona 8, Phone: +386 1/ 534-34-35. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-48, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: saiu@sazu.si, Gams, Ivan, D. Sc., born on July 5, 1923. Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23,1985.
Home: SI-1000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: +386 1/ 534-1846, E-mail: ivan,gams@gucst.arnes.si. Gogaia, Matija, D. Sc., born on December 11, 1937. Retired Scientific Adviser and Director, Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since April 8, 1999. Secretary-General of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25, 2002. Home: SI-1351 Brezovica, Pot na Ticnico 6, Phone: +386 1/ 756-55-39. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-26, Fax: +386 1/ 425-64-92, E-mail: matija.gogala@guest,arnes.si. Grafenauer, Stanko, D, Tech. Sc., born on May 13, 1922. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981.
Home: Sl-4294 Krize, Senicno 84, Phone: +386 4/ 595-79-83, in the months incl. May to August: 5230 Bovec, Trenta 56 E. Mobile: +386 41/ 812-648. Kranjc, Andrej, D. Sc., born on November 5,1943. Scientific Adviser at the Karst Research Institute, SASA Scientific Research Centre, Assistant Professor of Physical Geography, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since |une 6, 1995, Full Member since June 7,2001. Home: SI-6230 Postojna, Rozna 6, Phone: +386 5/ 720-15-10, E-mail: makranjc@siol.net.
Office: The Karst Research Institute, SI-6230 Postojna, Titov trg 2, Phone: +386 5/ 700-19-07, Fax: +386 5/ 700-19-99, E-mail: kranjc@zrc-sazu.si. Kreft, Ivan, D. Sc., born on November 23, 1941, Professor of Genetics, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12, 2003.
Home: Si-1000 Ljubljana, Kremiarjeva 36, Phone: +386 1/ 517-44-29, Fax: +386 1/517-14-88.
Office: Biotechnical Faculty, Si-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101, Phone: +386 1/ 423-11-61, +386 1/ 423-12-01, E-mail: ivan.kreft^guest.arnes.si, SASA: Phone: +386 1/ 470-61-46, Fax: +386 1/ 425-34-23.
Maček, Jože, D, Agr. Sc., D. Econ, , D, Hist. Sc., born on Octobcr 28,1929. Emeritus Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnicai Faculty University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since June 6, 1995, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the S AS A since November 27, 2003.
Home: SI-1210 Ljubljana Šentvid, Jeranciceva 12, Phone: +386 1/ 512-35-31. Office: Biotechnicai Faculty, SI-1000 Ljubljana. Jamnikaijeva 101, Phone: +386 I/ 423-11-61, +386 1/ 256-37-70, Fax: +386 I/ 423-10-88. Mayer, Ernest, Ph. D., born on November 10,1920. BotanistTaxonomist, Professor of Botany,. Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired, Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from November 23,2000 (o November 22, 2003. Home: SI-1000 Ljubljana. Valvasorjeva 5, Phone: +386 1/ 251-46-59. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-45, Fax: +386 1/425-34-23.
Pleničar, Mario. D. Sc., born on August 5, 1924, Professor of Geology, Biostrati-graphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991.
Home: SI-4240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: +386 4/ 531-41-12. Office: Katedra za geologijo in paleontologijo Univerze v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2, Phone; +386 1/241-10-00. Šercelj, Alojz, D. Sc., born on December 8, 1921. Palynologist, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1997
Home: Si-1000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: +386 1/ 256-32-24.
Office: Jovan Fladži Institute of Biology, Si-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone:
+386 1/470-63-19.
Turnšek, Dragica, L). Sc., born on August 6, 1932, Palaeontologist, Scientific Adviser at the Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SASA Scientific Research Centre, Ljubljana, retired, Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.
Home: SI-1000 Ljubljana, Tu go mer jeva 4, Phone: +386 1/ 505-59-17. Office: Ivan Rakovec Institute of Palaeontology, SI -1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/470-63-73. Vrišer, Igor, D. Sc., born on January 13, 1930. Emeritus Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-1000 Ljubljana, V Murg la h 205, Phone: +386 1/283-43-98.
Zupančič, Mitja, D. Sc., born on December 25, 1931. Phvtocoe nolo gist, Scientific Adviser at the fovan Hadži Institute of Biology, S AS A Scientific Research Centre, Ljubljana, retired, Associate Member since May 27, 1993, Full Member since June 7, 2001,
Home: SI-1000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 432-41-66, Office: SRC SASA, Jovan Hadži Institute of Biology, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, Phone: +386 1/ 470-63-24, +386, Fax: +386 1/425-33-24.
Associate Member
Zorec, Robert, D. Sc„ born on January 23, 1958. Professor at the Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Brdnikova 31, Phone: +386 1/ 256-13-84. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, Si-1104 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-80, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: ro bert. zorec (ffim f. u n i - Ij. s L
Corresponding Members_
Bosak, Pavel, born on August 14, 1951. Karstologist, Geologist, Sedimentologist, Professor of Earth Sciences, Corresponding Member since May 5, 2005. Office: Academy of Sciences of t he Czech Republic, Geological Institute. Prague, E-mail: bosak@gli,cas.cz. Eisner, Norbert, born on October 11, 1940. Head of Institute of Zoology, University of Got t in gen. Specialist in neuroethology of acoustic communication in singing insects. Corresponding Member since June 12,2003, Office: Institut für Zoologie und Anthropologie, Georg-August-Universität, D-37073 Göttingen, Berliner Strasse 28, E-mail: nelsner@gwgd.de. H era k, Milan, born on March 5, 1917. Professor of Palaeontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since May 30, 1991,
Home: HR-10000 Zagreb, Zvonimirova 28, Phone: +385 1/ 413-088. H ottinger, Lukas Conrad, born on February 25. 1933. Professor of Palaeontology, Basel University, Corresponding Member since May 27,1993. Office: Natural History Museum, Augustinergasse 2, CH 4001 Basel, Phone: +41 61/ 266-55-22.
Uijanic, Ljudevit, born on September 27, 1928. Emeritus Professor of Geobotany, Plant ecology, Phytocoenology and Plant morphology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Corresponding Member since June 12,2003.
Home: HR-10000 Zagreb, Savska cesta 1 a, Karamata, Stevan, born on September 26,1926, Professor of Pedogenesis, Faculty of Mining and Geology, Belgrade, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: 11080 Zemun, Karamatina 17. Maceijski, Milan, born on December 27,1925. Professor of Entomology and Phy-to pharmacology, Faculty of Agriculture, University of Zagreb, retired. Corresponding Member since April 8, 1999.
Home: HR-10000 Zagreb, Kneza Borne 14, Phone: +385 1/ 461-34-08. Office: Agronomski fakultet, Zavod za polioprivredunu zoologiju, HR-10000 Zagreb, Svetosimunska 25, Phone: +385 1/ 239-37-77. Nicod, Jean, born on March 25, 1923. Emeritus Professor of Physical Geography and Karst studies. University Aix-Marseille, Honorary doctor of Silesian University. Corresponding Member since June 12, 2003. Office: FR-13012 Marseille, Florida 1, 35 Avenue du 24 Avril 1915, Fax: +33 491/ 930-026.
Pec si, Marton, born on December 29, 1923. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest, retired. Corresponding Member since May 18, 1989.
Home: HU-2747 Tortel, Dozsa ut 7, Phone & Fax: +36-53/ 376-243. Pignatti, Alessandro {Sandro), born on September 28, 1930, Botanist, Phytocoe nologist, Ecologist, Professor at the La Sapienia University in Rome. Corresponding Member since May 5, 2005.
Home: Via AngeloTittoni 4, IT-00153 Roma, Phone: +39 06 5812398, E-mail: s a nd ro. pign at t i £5>g mai 1 .com. Poldini, Livio, born on September 7, 1930. Professor of Plant Ecology, University of Trieste. Corresponding Member since June 6,1995. {Iffice: Umversita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, IT-34127 Trieste, Via A. Valerio 32/34, Phone: +39 040/ 676-38-82, Fax: +39 040/ 568855.
Popov, Andrej Vladimirovic, born on October 24, 1939. Head of Department for Neuroetology of Insects at the Sechenov Institute of Evolutionary Physiology and Biochemistry, Russian Academy of Sciences in St, Petersburg. Corresponding Member since June 7, 2001,
Home: RU-188680 St. Petersburg, Koltushi, ul. Bikova 21, kv. 2, Phone: +7 812/ 70 72 308,
SECTION FIVE
Arfj
Full Members
Bern i k, Janez, painter, graphic artist, born on September 6, 1933. Emeritus Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home: SI-IOOO Ljubljana, Komenskega 8, Phone: +386 1/ 231-17-66, or SI 4274 Žirovnica, Breznita 41 a, Phone: +386 4/ 580-21-05. Jančar, Drago, writer, born on April 13,1948. Secretary and editor-in-chiefof Sloven ska matica (Slovenian Society), Ljubljana. Associate Member since June 6, 1995, Full Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Velika čolnarska 8, Phone: +386 I / 283-50-31. Office: Slovenska matica, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 8, Phone: +386 1/ 422-43-42, Fax: +386 1/422-43-43, E-mail: drago.jancar@siol.net. Jemec, Andrej, painter, born on November 29, 1934. Professor of Drawing and Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana, retired. Associate Member since June 6,1995, Full Member since June 7, 2001. Home: SI-4274 Žirovnica, Zabreznica 40 b, Phone & Fax: +386 4! 580-21-66, Studio: SI-1000 Ljubljana, Prešernova 12, Phone: +386 1/ 425-56-76, E-mail: andrej.jemec@sioI.net. Kovič, Kajetan, poet, writer, translator, born on October 21, 1931, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since |une 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Pletersnikova 13, Phone & Fax: +386 1/436-86-52, E-mail : kajetan.kovic@guest.arnes.si, Krek, Uroš, composer, born on May 21, 1922. Emeritus Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Academy, University of Ljubljana. Associate Member since March 29. 1979, Full Member since May 23, 1985. Home: SL4248 Lesce, Na vrtači 5, Phone: +386 4/ 531-80-91. Lebič, Lojze, composer and conductor, born on August 23,1934. Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since fune 6, 1995.
Home: SI-1000 Ljubljana, Ulica bratov Učakar 134, Phone: +386 1/ 518-3155.
Office: SASA, ST-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-64-29, Fax: +386 1/425-34-23.
Mihelič, Milan, free-lance architect, born on July 20, 1925, retired, Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home: SI-1000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: +386 I/ 436-26-87. Office: Studio AB, SI-1000 Ljubljana, Dunajska 29, Phone: +386 1/ 436-1448.
Minatti, Ivan, poet and translator, born on March 22, 1924, retired. Associate Member since April 23, 198?, Full Member since May 30, 1991. Home: SI-1000 Ljubljana. Zvonarska 7, Phone: +386 1/ 251-67-35, Trsar, Drago, sculptor, born on April 27, 1927. Emeritus Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts and Design. University of Ljubljana. Associate Member since May 3(3, 1991, Full Member since June 6, 1995. Home: SI-1000 Ljubljana, Cesta na Rozmk25, Phone; +386 1/251-39-28, Studio: St-1000 Ljubljana, Svetceva 1, Zlobec, Ciril, poet, publicist and translator, born on July 4, 1925, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts from May 14, 1992 to May 6,1999, Member of the Presidency pursuant to Art. 22 of the Law on the SASA from May 6, 1999 to April 25, 2002.
Home: SI-1000 Ljubljana, Vosnjakova 10, Phone: +386 1/ 231-28-76. Office: SASA, SI-1000 Ljubljana, Novi teg 3, Phone: +386 1/ 470-61-43, Fax: +386 1/ 425-34-23, E-mail: sazu@sazu.si.
Associate Members
Bernard, Fmerik, painter, born on September 22, 1937, Professor of Painting, Academy of Fine Arts and Design, University of Ljubljana. Associate Member since June 7,2001.
Home: Si-1370 Logatec. Gorenjska cesta 13A, Phone: +386 1/754-26-78. Office: Academy of Fine Arts, SI-1000 Ljubljana, Erjavčeva 23, Phone: +386 I/ 251-27-26, Fax: +386 1/ 251-90-71. Grafenauer, N'iko, poet, story-writer, essayist, translator, publicist, born on December 5, 1940. Editor-in-chief of the publishing house Nova revija. Associate Member since June 12,2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, Bratovševa ploščad 21, Phone: +386 1/ 534-26-27, Mobile: +386 41/ 632-072.
Office: Nova revija, SI-1000 Ljubljana, Dalmatinova 1, Phone: +386 1/ 43340-74, Fax: +386 1/ 433-42-50, E-mail: info@nova-revija.si. Kristi, Stanko, architect, born on January 29, 1922. Lecturer for landscape architecture at the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 5,2005,
Home: SI-1000 Ljubljana, Borsetova 19, Phone: +386 1/ 283-88-14, E-mail: s.kristl@biro-arcus.si. Matičič, Janez, composer, born on June 3, 1926. Professor of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired. Corresponding Member since April 23, 1987, Associate Member since June 7, 2001.
Home: SI-1000 Ljubljana, Lepi pot 10, Phone: +386 1/ 252-23-05, Mobile: +386 31/401-531.
Mušič, Marko Marijan, architect, born on January 30, 1941. Associate Member since June 12, 2003.
Home: Sl-1000 Ljubljana, Stan trg 11 a, Phone 8t Fax: +386 1/ 425-52-90, Email: info@ateljemarkomusic.si. Pavček, Tone, poet, essayist and translator, born on September 29,1928, Editor-inchief of the publishing house Cankarjeva založba, retired. Associate Member since June 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art, 22 of the Law on the S ASA since November 27, 2003,
Home: SM000 Ljubljana. Trubarjeva 61, Phone: +386 1/ 231-58-09. Simčič, Zorko, writer, born on November 19, 1921. Associate Member since May 5, 2005.
Home: Sl-1000 Ljubljana, Metelkova 7/B, Phone: +386 1/ 431-11-03, Mobile: +386 1/31-200-866,
Šalamun, Tomaž, poet and translator, born on July 4, 1941, Associate Member since May 5, 2005.
Home: Sl-1000 Ljubljana, Dalmatinova 11, Phone: +386 1/ 231-45-22, E-mail: metka, krasovec@siol.net.
Corresponding Members_
Brajdič, Ivan, born on June 16, 1924. Writer and translator of Slovenian literature, Zagreb, Corresponding Member since May 18, 1989. Home: HR-10000 Zagreb, Dalmatinska 12. Handke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, playwright and translator, Salzburg, Corresponding Member since April 23, 1987. Home: AT-5020 Salzburg, Monchsberg I7/A. Hrymyč, Vil, born on June 7, 1925. Writer and translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine, Kiev. Corresponding Member since May 30, 1991.
Home: UA-Kyjiv-01054, ul. Oles Hinchar 52/49, Fax; +380-44/ 490-0772.
Kos, Božidar, bom on May 3, 1934. Composer, Professor of Composition at the University of Adelaide. Corresponding Member since June 12, 2003, E-mail: boz i dar. kos <® bigpo n d ,co m.
Home: 62 Grand Boulevard, Craigburn Farm SA 5051 Australia, Phone: +62 8/ 8370-04-19.
Lipuš, Florjan, bom on May 4, 1937. Writer. Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: AT-9133 Miklavčevo/Miklauzhof, Sele/Sielach 52.
Merkii, Pa vie, born on July 12, 1927. Slavic, composer and violinist. Programme Director nf the Radio »Trieste A«, retired, Corresponding Member since May 23, 1985.
Home: 11-34139 Trieste, Via Rossetti 113, Phone: +39 040/ 944-477. Mihalic, Slav ko, born on March 16, 1928, Poet. Corresponding Member since June 6,1995-
Home: HR-10000 Zagreb, Banjavciceva 24. Pahor, Boris, born on August 26, 1913. Writer and publicist. Professor of Slovenian and Italian language, Slovenian Secondary School, Trieste, retired, Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: 1T-34136 Trieste, Salita a Contovello 71, Phone: +39 040/ 410-880. Paljetak; Lu ko, born on August 19, 1943. Poet, translator and essayist. Editorin-chief of the magazine Dubrovnik. Corresponding Member since [une 7, 2001.
Home: HR-20000 Dubrovnik, Gorica sv. Vlaha 155, Phone: +385 20/ 332490.
Podrecca, Boris, architect, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Entwerfen, Technical University, Stuttgart, Corresponding Member since April 23, 1987,
Hume: Architekturateller Podrecca, AT-1170 Vienna, Jorgerbadgasse 8, Phone: +43 1/ 427-210, Fax: +43 1/ 427-21-20. Rebula, Alojz, born on July 21, 1924. Writer, essayist and publicist. Professor of Secondary School in Trieste, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Home: IT-34016 Opicjna, Trieste, Via Prosecco 2/2, Phone: +39 040/ 213687.
SECTION srx__________Medical Sciences
Full Members
Doienc, Vinko V., D. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty ot Medicine, University of Ljubljana, Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 27, 1993,
Home: $1-1000 Ljubljana, Barvarska steza 7, Phone: +386 1/ 282-18-00. Office: University Medical Centre, Clinic of Neuro-Surgery, SI-1525 Ljubljana, Zaloika 7, Phone: +386 1/ 522-53-57, E-mail: vinko,doienc@kclj.si, Ferluga, DuSan, D. Sc., born on May 28, 1934, Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27,1993, Full Member since May 27,1997.
Home: Sl-1000 Ljubljana, Komenskega 20/11, Phone: +386 1/ 232-21-36.
Office: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, Sl-1000 Ljubljana, Koryt-kova 2, Phone: +386 1/ 543-71-37, 543-71-03, Fax: +386 1/543-71-04, E-mail: ferluga@mf.uni-lj.si. Horvat, Matija, D. Sc., born on September 23, 1935. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1997, Full Member since June 12,2003,
Home: SL1000 Ljubljana, Jakčeva 38, Phone: +386 1/ 524-88-06, E-mail: m arij a. horvat @m f. u n i- Ij. si. Kordaš, Marjan, D. Sc., born on August 17, 1931. Emeritus Professor of Pathophysiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since fune 6, 1995, Full Member sincc June 7, 2001, Home: SI-1000 Ljubljana, Ilirska 8, Phone: +386 1/ 232-24-96. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI-1105 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-83, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: marjan.kordas@mf.uni-lj.si. Svetina, Saša, D, Sc., born on October 16, 1935. Professor of Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since ]une6,1995, Full Member since lune 7, 2001, Member of the Presidency pursuant to Art, 22 of the Law on the SASA since November 4, 2004.
Home: Sl-1000 Ljubljana, Gradišče 6, Phone: +386 1/ 425-24-08, Mobile: +386 41/778-235.
Office: Institute of biophysics. Faculty of Medicine, University of Ljubljana, Sl-1000 Ljubljana, Lipičeva 2, Phone: +386 1/ 543-76-02, Fax: +386 1/ 431-5127, E-mail: sasa.svetina@biofiz.mf.uni-lj.si, Trontelj, lože. D, Sc„ born on fune 1, 1939. Senior Medical Adviser, Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Full Member since fune 6, 1995- Vice-President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since April 25,2002. Home: SI-1355 Polhov Gradec 99, Phone: +386 1/ 364-50-09, Mobile: +386 41/ 576-218,
Office: Faculty of Medicine, Institute of Neurophysiology, SI-1525 Ljubljana, Zaloška 7, Phone: +386 1/ 522-15-00, 522-J5-25, Fax: +386 1/ 522-15-33, Email: joze.trontelj<g>kclj.si.SASA, Sl-1000 Ljubljana, Novi trg 3, Phone: +386 1/ 470-61-28, Fax: +386 1/425-64-92, E-mail: irena,sbil@sazu.si; Župančič, Andrej 0„ D. Sc., born on January 27, 1916. Emeritus Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since July 3, 1964, Full Member since February 5, 1970, Home: SI-1000 Ljubljana. Valvasorjeva 12, Phone: +386 1/ 251-69-74. Office: Faculty of Medicine, Institute of Pathology, SI-1105 Ljubljana, Zaloška 4, Phone: +386 1/ 543-70-23, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: andrej.Kupancic@m f.uni-lj.si.
Associate Members
Peterlin,Matija, D. Sc„ bom on July 4, 1947. Professor of Medicine, Microbiology and Immunology, University of California, San Francisco. Associate Member since May 5, 2005,
Home: 14 Hill Point Avenue, San Francisco, US-CA 94117. Phone: +1 415/ 665-2071.
Office: University of California in San Francisco (UCSF), Box 0703, 3rd and Parnassus Ave., San Francisco, US-CA 94143-0703. Phone: +1 415/ 502-1902, +1 415/ 502-1905, Fax: +1 415/ 502-1901, E-mail: matija.peterlin@ucsf.edu. Rozman, Blaz, MD, Ph D, born on September 29, 1944. Professor of Internal Medicine, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 5,2005.
Home: SI-1235 Radomlje, Dermastjeva 17, Phone: +386 1/ 534-65-66. Office: University Medical Center, Clinical Department of Rheumatology, SI 1000 Ljubljana, Vodnikova62, Phone: +386 1/522-55-33, Fax: +386 1/ 522 55-98, E-mail: kc.lj,rozman@siol.net, Skalerii, Uro5, D. Sc., born on April 9, 1945, Professor at the Chair of diseases of oral cavity and parodontology of the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Expert director of the Clinic of Stomatology in Ljubljana. Associate Member since ]une 12,2003.
Home: SI-1000 Ljubljana, UL bratov JanCar 25, Phone: +386 1/ 510-82-28. Office: Department of Stomatology, Faculty of Medicine, Sl-1000 Ljubljana, Hrvalski trg 6, Phone: +386 1/ 300-21-10, Fax: +386 1/ 522-25-04, E-mail: uros.skaleric@mf.uni-lj.si. Sketelj, Janez, D.Sc., born on June 23, 1947. Professor of Pathophysiology, Head of the Institute of Pathophsyiology. Associate Member since June 7,2001. Home: SI-1000 Ljubljana, Jesihov stradon 47, Phone: +386 1/ 427-56-26. Office: Institute of Pathophysiology, Faculty of Medicine, SI 1104 Ljubljana, Zaloska 4, Phone: +386 1/ 534-70-46, Fax: +386 1/ 543-70-21, E-mail: janez, sketelj@mf,uni-lj,si. Strle, Franc, D, Sc., born on February 18, 1949. Prutessor of Infectology at the Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Head of the Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, Clinical Center in Ljubljana, and Chairman of the Research Council of the University Medical Centre in Ljubljana. Associate Member since June 12,2003.
Home: Sl-1000 Ljubljana, Kmeckapot 20, Phone: +386 1/517-12-91. Office: Clinic of Infectious Diseases and Febrile Illnesses, 51-1525 Ljubljana, Japljeva 2, Phone: +386 1/ 522-26-10, Fax: +386 1/ 522-24-56, E-mail: franc.strle@kclj,si.
Corresponding Members
Cardesa, Antonio, born on March 23, 1939, Professor of Pathology, University of Barcelona. Corresponding Member since June 7, 2001. Office: Hospital Clínico, Universidad de Barcelona, Villarroel, 170, ES-08036 Barcelona, Phone: +34 93/ 227-54-50. Fax: +34 93/ 227-57-17, E-mail: acardesa@clin ic.ub.es. Dimitrijevic, Milan R., born on January 27, 1931. Professor and Head, Department of Physical Medicine and Rehabilitation, Baylor College of Medicine, Houston, Texas. Corresponding Member since April 24. 1981. Office: Baylor College of Medicine, S-821, Houston, One Baylor Plaza, US-77030 Texas. Phone: +713/ 664-22-60, Fax: +713/ 664-01-58, E-mail: naisus@cs.com.
Lajtha, Abel, born on September 22, 1922. Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry, the N.S. Kline Institute, Orangeburg, N.Y. Corresponding Member since May 18, 1989. Office: The N. S. Kline Institute, 140 Old Orangeburg Road, Bldg. 39, Orangeburg, US-NY 10962-2210, Phone: +1 845 / 398-55-30, Pax: +1 845 / 398-5531, E-mail: lajtha@nki.rfmh.org. McLaren, Anne, bom on March 26, 1927, Professor and former Vice-President of the Royal Society of London. Corresponding Member since June 6, 1995, Office: Wellcome/CRC Institute, Tennis Court Road, GR-Cambridge CB2 1QR,
Milii, Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology and Experimental Medicine, Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGUi University, Montreal P. Q. Corresponding Member since June 6, 1983. Home: 4394 Circle Road, Montreal P.Q. CA- H3W1YS. Office: Meakins-Christie Laboratories, Mc Gill University, 3626 St. Urbain Street, Montreal Q. CA-H2X2P2, Phone: 1 514/ 398-3864, Fax: 1 514/ 398-7483. Prokop, Otto, born on September 29, 1921, Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, retired. Corresponding Member since April 23. 1987.
Office: Institut fiirgerichtliche Medizin, D-104 Berlin, HannoverischeStrasse 6, Phone: +49 30/ 2827-725. Stalberg, Erik Valdemar, born on April 21, 1936. Professor of Clinical Neurophysiology. University Hospital Uppsala. Corresponding Member since May 27, 1997.
Home: Rorbaksvagen 40, Vilan, S-752 57 Uppsala.
Office: Department of Clinical Neurophysiology, L'niversity Hospital, S-751 85 Uppsala.
Unger, Felix, born on March 2, 1946. Cardiologist, Head of the Clinic of Cardiac Surgery, Salzburg. President of Academia Scientiarum et Art turn Europaea. Corresponding Member since June 6, 1995.
Office: Academia Scientiarum et Artium Europaea, Mdnchsberg 2, AT-5020 Salzburg, Phone: +43 662/ 841-345, Fax: +43 662/ 841-343, E-mail: office @ e u mpean - ac ade my, at. Wernig, Anton, born on October 14,1944. Professor of Neurophysiology, University of Bonn. Corresponding Member since June 7,2001. Office: Institute of Physiology, University of Bonn, WiWrelmstrasse 31, D-53111 Bonn, Phone: +49 228/ 227-22-74, Fax: +49 228/ 287-22-08, E-mail: anton.wernig@ukb.uni-bonn.de
LIBRARY
(Summary)
The SA5A Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management.
The SASA Library, as unit of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, works as library and technical service for SASA as well. It is organised as central library, working also for 17 smaller library-units of Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts,
Publications and duplicate stock exchange established with 1,401 institutions throughout the world represents the most significant and active sphere of the Library's activities.
In 2006, the Library collection was increased for 7.043 units, 3.200 on the basis of exchange, 1.137 donations, 1,594 purchases and 1.112 obligatory editions.
At the end of the year, the Library collections comprised 505,069 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC).).
In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called CO-BISS.SI, We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of Information Science (IZUM, Maribor),
In 2006, our local data base as a part of shared cataloguing system was increased for 7,144 entries, precisely for 5,136 entries created by our library, and 2.008 copied entries.
At the end of the year, our local data base holds a total of 130.599 entries, precisely for 97.326 entries created by our library, and 33.273 copied entries.
The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 35.308 works to 5.193 readers, and has recorded 9.432 visits. Since 2003, our library Eook part in the Elsevier Consortium Science Direct, so that users could search e-publications too. In 2006 our users sent 1.730 requests for full-text documents and 9.485 requests for all pages,
The Library proceeds with dispatching the SASA publications. A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was revised in 2006 too, It comprises 1.401 addressees for regular exchange [1.263
from abroad and 138 from Slovenia), 47 for reviews, 177 addressees receiving publications as gifts and 99 addressees receiving publications as compulsory copies.
At the end of the year, its staff consisted of 20 employees, 15 of them enlisted as the professionals.
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU
A
Andolšek-Ieras, Lidija 15, 108 Andrič, Ivo 108 Apostolski, Miha 11 o 108
ii
Bajd, Tadej 9, 30, 43, 157, 184, 238 Bajec, Anton 108 Bajt, Aleksander 108 Balenovič, Krešimir 108 Barton, DerekHarold Richard 108 Bartoš, Milan 108 Batis, Janez ti, 108, 213 Bedjanič, Mirko 108 Beier, Friedrich-Karl 109 Belič, Aleksandar 109 Benac, Alojz 109 Benbart, Frantliek 109,136, 159 Bergles, Arthur E. 9, 31,239 Berkopec, Oton 109 Bernard, Emerik 9, 38, 43, 161, 247 Bernik, France 9, 11, 14.23, 43, 45,
149, 150, 164, 175, 184, 189,216, 231
Bernik, Janez 9, 36,45,160, 161, 246 Bevk, France 109 Bezlaj, France 109
Blinc, Robert 9, 12, 14, 27,46, 169,177,
184, 235 Bogdanovič, Milan 109 Bole, Jože 109
Borisevic, Nikolaj A, 9, 31, 239 Boršnik, Marja 109 Bosak, Pavel 9,35,244 Brajdič, Ivan 9,39,248
Brajkovič, Vladislav 109 Bralko, Ivan 9, 27,47, 184, 235 Bratos, Savo 9,31, 184, 239 Bratož, Rajko 9, 11, 19,48,131, 154,
189,225,226 Bravničar, Matija 109 Brecelj, Bogdan 109 Breznik, Anton 110 Brodar, STečko 110 Broz Tito, Josip 85, 110 Brzin, Miroslav 110 Bujas, Zoran 110 Butozan, Vaso 110
C
Cankar, Izidor 110
Cardesa, Antonio 9,42, 252
C eve, Emilijan 110, 128, 129, 130, 131
Cigoj, Stoja n 110
Cilcnšek, Johann 110
Cooper, Henry R. Jr. 9,25,184, 233
Cvetko, D ra got in 110
Č
Čamo, Edhem 110 Čelešnik, Franc 111 Černigoj. Avgust 111 Čop, Bojan lil Čnbrilovič, Vasa 111
O
Deanovič, Mirko lil Demus, Otto 111 Despič, Aleksandar lil
Dimitrijev*, Milan R. 9,42, 184, 252
Djordjevič, Jovan 111
Djurdjev, Branislav 111
Djuričič, llija 111
Dolar, Davorin 111
Dolenc, Metod 111
Dolenc, Vinko V. 9, 39,249
Dolinar, Lojze 111
Drovenik, Matija 9, 15, 32,241
Drujan, Boris 112
Dyggve, Ejnar 112
E
Elsncr, Norbert 9, 35, 244 Emri, Igor 9, 30,49, 175, 238
F
Fajfar, Peter 9,11, 27, 55, 150, 225, 235
Feil, Arnold 9, 22,228
Ferluga, Dušan 9, 39, 249
Fettich, Janez 112
Finžgar, Alojzij 112
Finžgar, Fran Šaleški 112
Fischer, Kurt von 112
Flaker, Aleksandar 9, 26,233
Flotzinger, Rudolf 9, 22,229
Forstneric, Franc 9, 27,56, 235
Franchini, Aldo 112
Frangeš, Ivo 112
Fučič, Branko 112
G
Gabrovec, Stane 9, 19, 57,226 Gams, Ivan 9, 33, 57, 184, 242 Gantar, Kajetan 9, 12, 15,23, 57,173,
177, 183, 184,231 Gaspari, Maksim 112 Gavazzi, Milovan 112
Gerškovič, Leon 112
Gestrin, Ferdo 112
Geyer, Otto F, 112
Giesemann, Gerhard 10,26,233
Gligoric, Velibor 113
Globevnik, Josip 9, 27,57, 236
Gogala, Matija 9, 11, 15, 33, 58, 148,
151, 183,211, 214,225,242,264 Gol i a, Pavel 113 Golie, Ljubo 9, 28,236 Gombocz, Wolfgang L. IC, 22, 184, 229 Goricar, Jože 15, 113 Gosar, Peter 9, 28, 236 Grabec, Igor 9,28,59, 151,236 Grad, Anton 113 Gradnik, Alojz 113 Grafenauer, Bogo 113 G ra fenau e r, I va n 113 Grafenauer, Niko 9, 38. 60,68, 159,
161, 216,247 Grafenau er, Stanko 9,33,242 Grdenič, Drago 10,31,240 Grickat-Radulovič, Irena 10, 26, 233 Grošelj, Milan 113 Gubenšek, Franc 9, 30, 60, 238 Gušic, Branimir 113 Gyergyek, Ludvik 113
H
Hadži, Dušan 9, 28,61, 184, 236 Hadži, Jovan 113,243,244 Hafner, Stanislav 113,131, 132. 133, 154
Hahn, Erwin Louis 10,31, 184,240 Hajdin, Nikola 10,31,240 Handke, Peter 10,39,248 Hauptman, Ljudmil 113 H egc duš ic, K rs to 114 Herak, Milan 10,35,244 H i eng, Andrej 114
Horvat, Matija 9,40, 250 Hottinger, Lukas Con rad 10, 35, 244 Hribar, Valentin 9, 19,226 Hrvmyč,Vil 10,39.248
1
Ibrovac, Miodrag 114 llešič, Svetozar 114 Ilijanič, Ljudevit 10, 35, 244 Ingolič, Anton 114 Inkret, Andrej 9, 25.45, 61. 232 Ivič, Milka 10, 26, 233 Ivič, Pavle 114
J
Jakac, Božidar 114 Jakopič, Rihard 114 Jakopin, Franc 114 Jama, Matija 114
Jančar, Drago 9, 36, 62,64, 159, 160,
184,199, 246 Jemec, Andrej 9, 11, 36,64, 162, 175,
225, 246 Jovčič, Dimitrije 114 Jurančič, Janko 114
K
Kahl, Hans-Dietrich 10,22, 229 Kalin, Boris 114 Kalin, Zdenko 114 Kambič, Vinko 114 Karamata, Stevan 10, 35, 184,245 Kardelj, Edvard 115 Katritzky, Alan R, 10,31, 240 Kenk, Roman 115
Kermauner, Taras 9,23, 64, 149, 155,
190, 194, 195, 231 Kermavner, Dušan 115
Kernel, Gabrijel 9, 28,65,236
Kidrič, Boris 115,123
Kidrič, France 14,115
Klopčič, Mile 115
Kmecl, Matjaž 9, 11, 12,23,66, 155,
173,212, 225,231 Koblar, France 115 Kochansky-Devidé, Vanda 115 Kogoj, Franjo 115 Koneski, Blaže 115 Konstant ¡novic, Zoran 10, 26, 234 Kordaš, Marjan 9, 40,67, 184, 250 Korošec, Viktor 115 Kos, Božidar 10,39,248 Kos, Gojmir Anton 115 Kos, Janko 9,24,67, 149, 155, 160, 184,
196,231 Kos, Milko 15. 116 Kosmač, Ciril 116 Kossack, Georg 116 Kostrenčič, Marko 116 Košir, Alija 116 Kovač ič, Lojze 116
Kovič, Kajetan 9, 36, 68, 138,161, 184,
216, 246 Kozak, |nš 116 Kozina, Marjan 116 Koželj, Venčeslav 116 Kralj, Alojz 9, 15, 28, 69, 147, 151, 236 Kranjc, Andrej 9, 33, 69, 184, 214, 242 Kranjec, Miško 116 Krašovcc, fože 9,24, 70, 177,211, 231 Krašovcc, Stane 116 K rato ch vil, fose i' 116 K rava r, M i ros I av 116 Krbek, Ivo 116 Kreft, Bratko 14,116,194 Kreft, Ivan 9, 33, 70, 147, 177, 184, 242 Krek Gregor 15,117,205,206 Krek, Uroš 9, 37, 71, 246 Kretzenbacher, Leopold 10, 26, 234
Kristl, Stanko 9, 38, 72, 160, 161, 184, 247
K rklec, Gustav 117 K rleža, M i r o si av 117 Kuhelj, Anion 14,117 Kumbatovič, Filip Kalan i 17 Kuret, Niko 117 Kušej, Gorazd 15,117 Kušej, Rado 117 Kühn, Othmar 117 Kyovsky, Rudi 117
L
Lajovic, Anton 117
Lajtha, Abel 10,42,252
Laroche, Emmanuel 117
Lauer, Reinhard 10, 26, 234
Lavrai, Ivan 118
Lavrič, Božidar 14, 118
Lav r in, Janko 118
Le bič, Lojze 9, 37, 72, 160, 246
Leeming, Henry 118
Lehn, Jean-Marie Pierre 10, 31, 240
Lenček, Rado L, 118
Leveč, fanez 9, 29, 73, 237
Lipuš, Florjan 10, 39, 248
Lobe, Feliks 118
Logar, Janez 118
Logar, Valentin 118
Lorkovič, Zdravko 118
Luckmann, Thomas 10, 22, 229
Lukič, Radomir 118
Lukman, Franc Ks a ver 118
Lunaček, Pavel 118
M
Maceljski, Milan 10,35, 245 Maček, Jože 9,11,33, 73,147,215,225, 243
Maj er, Boris 9, 19, 226 Maksimovič, Desanka 119 Mardešič. Sibe 10,32,240 Martinovič, Juraj 10,26,184,234 Matičetov, Milko 9, 24,74, 231 Maličič, Janez 9, 38, 74, 161, 184,247 Maijajič, Janez 119
Maver, Ernest 9, 34, 243
•t ' '
McLaren, Anne 10, 42,252 Mekuli, Esad 119 Melik, Anton 119 Melik, Vasilij 9, 19, 154, 184, 226 Menart, Janez 119 Meniš, Gian Carlo 10, 22, 229 Merchant, Mylon Eugene J19 Merhar, Boris 119 Merkü, Pavle 10, 39, 249 Micevski, Kini 119 Michie, Donald 10, 32, 240 Mihajlovič, Mihajlo Lj. 119 Mihalič, Slavko 10,39, 249 Mihelič, France 119 Mihelič, Milan 9, 37, 160, 246 Milčinski, Janez 14,119 Milčinski, Lev 119 Milič, Emili Joseph 10,42, 184, 252 Minatti, Ivan 9, 37,247 Mlinar, Zdravko 9,19,75,76,152, 199, 226
Mlinaric, Jože 9, 20, 76, 199, 227 Mohorovičič, Andre 120 Mole, Vojeslav 120
Moravec, Dušan 9, 24,45, 76, 216, 232 Moskovich, Wolf 10,26,184,234 Moszynski, Leszek 120, 133, 134, 154 Murko, Matija 120 Mušič, Marjan 80, 120, 215 Mušič, Marko Marijan 9, 38,77, 248 Mušič, Zoran 120 Müller, Karl-Alexander 10, 32, 240 Müller-Karpe, Hermann 10,22, 229
N
Nahtigal, Rajko 14, 120 Negovski, Vladimir A. 120 Nejedlv, Zdenek 120 N eubaue r, Ro ber t 120 Neuhauser, Rudolf 10, 26, 234 Nicod, Jean 10,36,245 Nitsch, Kazimierz 120 Nougayrol, Jcan 120 Novak, Franc 120 Novak, Grga 121
O
Ocvirk, Anton 121 Olszak, Wadaw 121 Oresnik, Jane/ 9, 24,81, 232 Oštir, Karel 121
P
Pahor, Boris 10, 39, 146, 249 Paljetak, Luko 10, 39, 249 Panteieev, Dim it ar 121 Paternu, Boris 9,24, 81, 149, 154, 184,,
197,216, 232 Paul in, Alfonz 121
Pavček, Tone 9, 11,12,38, 81. 159, 160,
161, 171, 184, 225, 248 Pavčnik. Marijan 9, 21, 82, 152, 154,
184. 185, 199. 228 Pavičevič, Branko 10, 22, 229 Pavlov, Todor 121 Pavšič, Vladimir Bor Matej 121 Peklenik, Janez 9. 12, 29, 83, 135, 151,
166, 184, 237 Perovič, Slobodan 10,22,229 Persianinov, Leonid Semenovič 121 Peteri in, Anton 121 Peteri in, Matija 9,41,83,251
Pčcsi, Marlon 10,36, 245 Pignatti, (Sandro) Alessandro 10, 36, 245
Pirjevec, Jože 9, 12, 21, 84, 152, 167, 228
Pitamic, Leonid 121 Plečnik, Jože 121 Plemelj, Josip 121 Plenic ar, Mario 9,34, 243 Pleterski, Janko 9, 20,227 Podrecca, Boris 10, 39, 249 Pogačnik, Jože 122 Pohl, Heinz Dieter 10,26,234 Poldini, Livio 10,36, 245 Polec, Janko 122
Popov, Andrej VJadimirovif 10, 36, 245
Potrč, Jvan 122 Povh, Bogdan 10, 32, 241 Prelog, Vladimir 122 Pretnar, Stojan 122 Prevoršek, Dušan C. 122 Prokop, Otto 10,42,184,252 Pusič, Eugen tO, 22,153,193, 230
R
Rajičič, Stanojio 122 R a kovec, 1 va n 122, 243 Ram meimeyer, Alfred 122 Ramovš, Fran 14, 15,122 Ramovš, Primož 122 Rant, Zoran 123
Rao, Chintamani Nage s Ramachandra
10, 32,241 Ravnikar, Edvard 123 Rebula, Alojz 10, 39, 249 Rechinger. Karl Heinz 123 Regen, Ivan 123 Rigler, Jakob 123 Rozman, Blaž 9, 41, 86, 251
Rumpler, Helmut 10,22,230 Rus, Veljko 9, 20,87, 152,227
S
Saeverud, H a raid 123
Safar, Peter 123
Salopek, Marijan 123
Samec, Maks 123
Savič, Pavle 123
Seidl, Ferdinand 123
Sever, Savin, 123
Severn, Roy Thomas 10,32, 241
Simčič, Zorko 9, 38,87.184,217, 248
Simonili, Primož 9, 25,88, 155, 172,
184, 233 Si rot kovic, Jakov 123 Skalerič, Uroš 9,41,88,251 Sketelj, Janez, 9, 11, 41, 89, 163, 177,
225,251 Skok, Petar 124 Slodnjak, Anton 124 Sodnik-Zupanc, Anica 124 Sovre, Anton 124 Spacal, Lojze Luigi 124 Splichal, Slavko 9, 21. 89, 90, 149, 152,
177,228 Stankovih, SiniSa 124 Stankovvski, Jan 10,32,241 Stanonik, Janez 9, 24, 232 Stanovnik, Branko 9, 11, 29, 90, 149, 174, 175,176,177, 185, 225,237 St&lberg, Erik Valdetmr 10,42,184, 252
Stefan ovic, Dimitrije 10, 22,230 Stele, Franc 124 Stern, Pavel 124 Stevanovjč, Petar 124 Straus, Jože 10, 22,230 Strle, Franc 9,41,94, 162, 251 Stupica, Gabrijel 124
Supičič, Ivo 10,23,230 Svane, Gunnar Olaf 10,26,234 Svetina, Saša 9, 11, 40,95, 225, 250 Szentagothai, Janos 124
i
Šalamun, Tomaž 9,38, 95, 184,248 Ša šel, j a rosi a v 124 Šeligo, Rudi 124
Selih, Alenka 9, 11, 15,20,97, 145, 149, 154, 161, 174, 176, 177, 185, 199, 225,227 Šercelj, Alojz 9,34, 184, 243 Šidak, J a rosi a v 124 Škerjanc, Lucij ari Marija 124 Škerlj, Milan 125 Škerlj, Sranko 125 Šlcbinger, Janko 125 Šnuderl, Makso 125 Štampar, Andrija 125 Šuklje, Lujo 125
T
Tava no, Sergio 10 23, 153, 188, 189, 230
Tavčar, Alois 125
Tavčar, Igor 125
Tavlor, Alan John Pere i val 125
Teržan, Biba 9,21. 97, 152, 154, 177,
185, 228 Tesničre, Lucien 125 Tišler, Miha 9, 29, 98, 147, 185,237 Todorovič, Kosta 125 Tolstoj, Nikita lljič 125 Tomaževič, Miha 9, 30, 98, 239 Tomovič, Rajko 125 Toporišič, Jože 9, 12,25, 100, 134, 154,
169,184, 185,232 Trofenik, Rudolf 125
Tronlelj, Jože 9, H, 15,40, 101, 150,
176, 225, 250 Trstenjak, Anton 126, 184, 215 Tršar, Drago 9, 37, 101, 217, 247 Türk, Vito 9,31, 101,239 Turnšek, Dragica 9, 34, 243
U
Udovič, Jože 126 Unger, Felix 10,42,184,253 Ušeničnik, Aleš 126
V
Vav i lov, Sergej Ivanovih 126
Vavpetič, I.ado 126
Veber, Franc 126
Vidav, Ivan 9,29,238
Vidmar, Josip 14,126
Vidmar, Milan 14,126,164
Vilfan, Sergij 126
Vil lad sen, John 10, 32, 184, 241
Vod ovni k, Lojze 126
Volkov, Ms t i slav Va si lj c vič 127
Vouk, Vale 127
Vratuša, Anton 9,20, 103, 185,227 Vrišcr, Igor 9, 34, 103, 243 Vučcnov, Dimitrije 127
W
Waugh, John S, 32,241 Wernig, Anton 10,42,253 VVoll man, Frank 127 Woschitz, Karel Matej 10, 26, 235 Wraber, Maks 127
Z
Zadnikar, Marijan 127
Zadravec, Franc 9, 25, 232
Zaje, Dane 127
Zävada, Vilem 127
Ziherl, Boris 14,127
Zlobec, Ciril 9, 15, 37, 72, 161, 185,247
Zoreč, Robert 9, 35,103, 244
Zorko, Zinka 9, 25, 104, 133,184,233
Zupančič, Črtomir 9, 31, 185,239
Zupančič, Mitja 9, 11, 35, 105, 159,
184,213,214, 225,244 Zupančič, Rihard 127 Zwitter, Fran 127
t
Žekš, Boštjan 9,11, 14, 30, 105,144, 174, 175, 176, 177,185, 199,214, 225,238 Žižek, Slavoj 9,21, 228 Župančič, Andrej O, 9, 40, 106, 184,
185, 217, 250 Zupančič, Oton 127
ISSN 0374-0315
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 57, KNJIGA 2006
Glavni in odgovorni urednik: akad. prof. dr. Matija Gogala
Jezikovni pregled Marjeta Humar
Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Prelom Medija Graphics
Tisk I.itlera picta
Ljubljana, 2007

9 770374 "031009
ISSN 0374-0315