UPR A v A VT^KRNIICA* V L !UBl_ IAN1 SPRE JEMA DO tE URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI
VEČLRNIK • K1BODO OBJAVLJENI NASLEDNJEGA DNE. ZA OBJAVO ISTEGA DNE V I 1IIBI lAklCI/l
L JUBLJAN SKEJ? .	JjPREJ^ \ ^ ,£.4,^JS5!*Su2P. s&JK LJUBLJANSKI
OSMRTl
8£S MLJAuNSs™	:V7č^rKA^VLJU^r^	DNEVNIK
V MARIBORU • UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA 1/ n C I I« I 1»
GERNIK
LETO II.	Uredniitvo in uprava v Frančiškanski ulici St. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 18. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski ..Večernlk" prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16-— din	ŠTEV. 14
Mi sunki i tul mirap
V enem dnevu jih je bilo 11 — V sivaskem vilajetu je od samo 7 živih
100 prebivalcev ostalo
sunki na dnevnem redu. V okolici tega nesrečnega kraja še niso ugotovili točnega števila smrtnih žrtev, čeprav so spravili na varno vse ranjence in sirote. Te žrtve pa so med katastrofo pretrpele tudi toliko duševnih muk, da ni mogoče dobiti od njih niti pojasnil, koga vse pogrešajo iz kroga svojih rodbin in prijateljev.
DAVI NOV HUD POTRES CARIGRAD, 18. jan. Havas. Ponoči je bil v severni Anatoliji ponoven hud potres, ki je popolnoma razdejal nad 400 hiš. V pokrajinah Brusa in Karadža-bej je bilo težko poškodovanih 15 mest. Dozdaj je ugotovljenih 50 mrtvih in 160 ranjenih.
Trgovske zveze Bolgarije z Rusijo in Anglijo
Čuden prirodni pojav
MILAN, 18. jan. DNB. V okolici Bologne so bili te dni priča čudnega pri-rodnega pojava. Nenadno je namreč začel padati z neha moki podoben prah, ki je pretrgal šest od sedmih električnih vodov visoke napetosti, ki oskrbujejo Bologno z električnim tokom in je bilo vse mesto brez struje. Več velikih tovarn je moralo ustaviti obrate. Električni vlaki, ki obratujejo med Firenco in Ank ono, so imeli velike zamude. Ker ni bilo električne struje, so bili vsi višje ležeči okraji Bologne brez vode. Sodijo, da je veter nanesel ta prah po neurju, ki je bilo prejšnji teden nad Trstom in nad spodnjim Jadranom. Tanke plasti prahu in soli so pokrile izolatorje elek-
tričnih vodov visoke napetosti in je struja zaradi tega odšla v zemljo. Veliko število delavcev čisti zdaj izolatorje na električnih vodih.
POTRES
MILAN, 18. jan. DNB. Davi ob 2,35 so seizmološke naprave v Padovi zabeležile močan potres, ki .se je nato po desetih sekundah ponovil z isto močjo. I Epicenter prvega potresa je bil v razdalji približno 9000 km, epicenter dru-j gega pa okoli 80 km. Ugotovilo se je, da j so bili valovni potresi tudi v Vičenci, i Veroni in Besciji, škode pa ni bilo nobene.
Velik uspeh v borbi proti raku
SOFIJA, 18. jan. AA. DNB V zvezi z ratifikacijo bolgarsko-sovjetske trgovinske pogodbe je odpotovala delegacija bolgarske bombažne industrije v Moskvo, kjer se bo pogajala o dobavi bombaža za bolgarsko industrijo. Bombaž bodo bolgarske tovarne predelale ter ga spet poslale v Sovjetsko Rusijo. Računajo, da bo s tem zaposlenih stalno okoli 40.000 bolgarskih delavcev. Ravnatelj bolgarske paroplovnc družbe, polkovnik Slavijanov, je izjavil tisku v zvezi s sklenitvijo pogodbe o plovbi s Sovjetsko Rusijo, da daje ta pogodba,
ki se tiče prevoza blaga, tudi drugim državam nove možnosti.
SOFIJA, 18. jan. V Sofijo sta dospela Leo Sivanenberg in njegov tajnik Feliks Straat iz Londona. Sivanenberg je glavni direktor angleškega ministrstva za prehrano. Dospel je v Bolgarijo, da prouči vprašanje preskrbe Anglije s semeni iz Bolgarije. Včeraj je obiskal ministra za trgovino in zavod za izvoz in se raz-govarjal s strokovnjaki glede blaga, ki bi se lahko izvažalo iz Bolgarije v Anglijo.
Nadzorstvo petrolejskih proizvodov v Romuniji
CARIGRAD, 18. jan. Vse bolnišnice in zavetišča Carigrada so polne poškodovancev, bolnikov in sirot iz potresnega ozemlja. Vsak dan in vsako noč prihajajo novi transporti in z njimi nove pretresljive vesti o poteku in posledicah katastrofe. Že nekajkrat so bila objavljena poročila o človeških in materialnih žrtvah, a ta poročila je treba izpopolnjevati vsak dan. Tako so šele zdaj ugotovili, da se je v sivaskem vilajetu rešilo samo 7 od 100 prebivalcev. V nižavah okrog Egejskega morja se še ponavljajo potresni sunki in jih je bilo 16. t. m. v teku 24 ur enajst. Prve sunke so občutili pri Alačati. Še močnejši sunki so bili v Sikilju. Tudi v Tokatu so potresni
BERLIN, 18. jan. AA. DNB. Po zaslugi znanega 'rentgenologa prof. Henisa 'z Hamburga, je bil dosežen precejšen napredek v pobijanju raka. Siemensove tovarne so s sodelovanjem tvrdke Os-ram zgradile najmočnejše rentgenološko-terapijske stroje na svetu, ki imajo napetost 2 milijona voltov. Ti stroji dajejo isto moč kakor 10 kg radija. Gradnja
STARI POLJSKI ZVONOVI NISO PRETOPLJENI
BERLIN, 18. jan. DNB. Londonski radio je med svojimi poročili v poljščini nedavno javil, da so Nemci pretopili vse zvonove vaverske stolnice v Krakovu, zlasti pa Sigismundov zvon, v topove. Na merodajnem mestu izjavljajo, da je ta vest popolnoma izmišljena. Vsi zvonovi vise nepoškodovani v zvoniku.
SOVJETSKI DEMANTI
MOSKVA, 18. jan. AA. DNB. Po sporočilu agencije Tas je poveljstvo leningrajskega vojnega okrožja demantiralo vesti, ki so bile razširjene v tujini, da so finske čete na bojišču pri Suomi-salmiju našle truplo poveljnika 44. sovjetske divizije, Vinogradov«. Poveljnik 44. divizije. Vinogradov, je še vedno na čelu svojih’ čet.
ANGLEŽI NAROČAJO BALKANSKI TOBAK
LONDON, 18. jan AA. Angleške tobačne tovarne so ustavile uvoz ameriškega tobaka, ker sedaj razpolagajo z zalogo za 2 in pol leta. Razen tega je bila izražena želja, da sc tobak namestil iz Amerike uvaža iz 1 určije in balkanskih držav. Ravnatelj neke tobačne to-
teh strojev je za več desettisočkrat cenejša kakor pa stane navedena količina radija. Stroji so izključno pamenjeni zdravljenju raka. S strojem bodo zdaj seznanili medicince in rentgenologe, nameščen pa bo v institutu za medicinsko preiskovanje raka, ki je glede te bolezni najpopolnejši na svetu.
varne je izjavil, da je vlada postopala zelo modro, ko je ustavila uvoz tobaka iz Amerike ter dovolila, da se uvozi tobak iz Turčije in balkanskih držav. Uvoz tobaka iz teh držav sc lahko vrši brez časovnih omejitev. Ravnatelj je izjavil, da bo Anglija kupila v Turčiji in Grčiji okoli 6,750.000 kg tobaka.
EKSPLOZIJA
LONDON, 18. jan. Reuter. V Neiv-castlu sc je pripetila težka eksplozija.
V	kleti neke hiše je eksplodiral plinski rezervoar, ki je popolnoma porušil hišo, 5 oseb pa je bilo ubitih.
NOV TOP
VVASH1NGTON. 18.jan. AA. Stefani. Vojnemu ministru je bil ponujen nov model protiletalskega topa, ki lahko izstreli 200 krogel v minuti. Izstrelki lahko dosežejo višino 9000 metrov.
ATENTAT ^ NEW YORK, 18. jan. AA. Stefani. Preiskava v zvezi z eksplozijo, ki je popolnoma uničila tovarno municije v neki vasi v državi Ne\v Jersey, je ugotovila, da je eksplozija nastala zaradi zlohotnega delovanja gotovih ljudi. O priliki cks-i plozije sta našli smrt dve osebi, več pa ■jih je bilo ranjenih.
BUKAREŠTA, 18. jan. Pri ministrstvu za narodno gospodarstvo je bil ustanovljen generalni komisar jat za petrolej. Komisarjat ima nalogo določiti vse ukrepe za izkoriščanje petrolejskih področij v vsej državi. Ta ustanova kontrolira proizvod, transport, prodajo in razdelitev petrolejskih proizvodov. Naloga komisariata je tudi, zadostiti najprej
ČLANI ŽELEZNE GARDE IZPUŠČENI
BUKAREŠTA, 18. jan. Iz zaporov so včeraj izpustili 121 članov Železne garde, o katerih je preiskava ugotovila, da niso sodelovali pri atentatih in pri drugih zarotniških akcijah. Ta popustljivost proti članom prevratne organizacije se tolmači na razne načine. Eni menijo, da so sc vsi izpuščeni člani odpovedali svoji organizaciji, drugi pa domnevajo, da je popustljivost znamenje političnega kurza.
OBČUTEN PADEC AVTOMOBILIZMA V NEMČIJI
AMSTERDAM, 18. jan. Havas. Avtomobilski promet v Nemčiji, ki je že zelo skrčen, bo deležen novih občutnih omejitev. V Essenu, ki šteje 600.000 prebivalcev, je sedaj samo 3500 avtomobilov, ki so opremljeni z rdečimi tablicami, brez katerih ne sme danes voziti noben avtomobil v Nemčiji. Na 1750 prebivalcev pride en sam avtomobil, kar je tem bolj katastrofalno, če se vzame v poštev dejstvo, da je Essen eno najbolj industrijskih nemških mest. V Diisseldorfu sme cirkulirati samo 1500 avtomobilov.
ITALIJA GRADI LADJE
RIM, 18. jan. DNB. Italija se poslednja leta močno trudi, da pomnoži svoje brodovje. Dočim je leta 1934. zgradila 80 ladij s skupno tonažo 27.363 ton, je 1. 1938. spustila v morje 162 ladij s 106 tisoč 243 tonami. Lani je bilo v prvi polovici leta zgrajenih 47 ladij s 60.373 tonami, v drugi polovici pa še 82 ladij s 153.000 tonami, ki pa še niso v celoti dograjene.
BEOGRAD, 18. jan. Bliža se nov val mrzlega zraka, ki je že zajel severni in severnozahodni del države, kjer povsod močno sneži, dočim je na spodnjem Jadranu topleje in dežuje. Depresija je zajela vso južno in južnovzhodno Evropo. Središče depresije je nad Jadranom. Zaradi tega je prišla Jugoslavija ponov-
vsem potrebam narodne obrambe in potem določati količine za domačo potrošnjo in za izvoz v razne države. Pravico ima tudi do zelo ostrih ukrepov proti kršilcem vseh predpisov. Te sankcije gredo tako daleč, da lahko konfiscirajo vsa podjetja, ki bi kršila kontrolne odredbe.
FRANKLINOVA UNIVERZA
FILADELFIJA, 18. jan. Havas. O priliki 200 letnice ustanovitve univerze v Pensilvaniji, ki jo je ustanovil Benjamin Franklin, je francoski veleposlanik v NVashingtonu položil venec na Franklinov spomenik. Ob tej priliki je imel govor, v katerem je slavil delo Benjamina Franklina.
PROMETNA NESREČA V NEMČIJI
BERLIN, 18. jan. AA. DNB. Včeraj popoldne se je na Saškem primerila huda železniška nesreča. Neki avtobus, ki je bil poln potnikov in čigar šofer zaradi snežnega meteža ni videl, da je železniški prehod zaprt, je zavozil na progo baš v trenutku, ko je privozil mimo potniški vlak. Lokomotiva je nekaj časa vlekla avtobus pred seboj po progi, nato pa je iztirila, z njo pa tudi prvi vagon. Avtobus je bil popolnoma razbit, 12 potnikov v njem je bilo ubitih, 20 pa težko ranjenih.
ANGLEŠKA POMOČ ČEŠKIM BEGUNCEM
LONDON, 18. jan. Reuter. Parlamentu sta bila predložena dva zakona o uporabi daru in posojila angleške vlade Češkoslovaški. Angleška vlada je v začetku lanskega leta dovolila Češkoslovaški pomoč 4 milijone funtov. Ta denar bo sedaj porabljen za pomoč češkoslovaškim beguncem v Angliji. Ostanek posojila 6 milijonov, ki ga je isto tako lani dala Anglija Češkoslovaški, bo porabljen za kritje angleških privatnih terjatev v Češkoslovaški.
no pod vpliv mrzlega zraka, ki se spušča iz srednje Evrope preko balkanskega polotoka in severno Italijo proti Sredozemskemu morju. Topli in mrzli zrak sta se srečala ravno nad dravsko banovino in zgornjo Italijo in zato po vseh teh pokrajinah močno sneži.
Napoved novega mraza
Stran 2.
»V e č e r n i k<
V	Ljubljani, 18. januarja 1940.
Pogovor v slovenski knjigarni
Ljubljana, 18. januarja.
»Kako pravite, gospod knjigarnar, ali jc vojna močno vplivala na prodajo knjig? Ali se celo bolj zahteva knjiga kot preje, mar išče človeštvo zaslombe v literaturi pred neusmiljeno resničnostjo naših in neznanih bodočih dni?«
Gospod, ki z njim govorim, predstavlja zelo posrečno združitev kulture in knjigotrštva in zelo dobro pozna razmere jugoslovanskega knjigarnarstva. »Za sedaj ne bi mogel trditi, da je vojna v Evropi znatneje prizadela zanimanje za knjigo. Pač pa je zanimivo, da je precej dezorganizirala prodajo n. pr. francoskih knjig. pjfoliogirafski zvezki, ki so svoje dni prihajali redno iz Francije in Stalno informirali publiko in knjigarnarja o novitetah francoske knjižne produkcije, so sedaj domala izostali ali pa prihajajo z velikimi, večmesečnimi zamudami. Ne vem, kje je prav za prav vzrok tega, zanimivo pa je, da nemški bibliografski zvezki prihajajo prav tako redno kot pred vojno. In tu jc sedaj zadrega, da sfcoro nihče po teh nemških knjigah ne vprašuje, dočim jc zanimanje za francosko literaturo še vedno živo. Publika zahteva predvsem nemške prevode iz drugih literatur, n. pr. angleške, ruske. Znatno jc naraslo zanimanje za italijanščino in italijansko knjigo. Emigrantska literatura, tudi Thomas Mann, Zvveig itd. je silno draga, ker izhaja v inozemstvu v manjši nakladi. Tudi zanimanje zanjo je zadnje čase precej popustilo, čeprav je med nemškimi avtorji — emigranti nekaj genialnih duhov, ki jim sodobna nemška literatura ni niti malo dorasla. To je nazadnje usoda vsake emigrantske literature. Zelo je naraslo zanimanje za ruščino in rusko knjigo. Ljudje se oči-vidno učijo ruski.
Potem mi je gospod prav bridko tožil o nesporazumih med jugoslovanskimi knjigarnarji. Geza Kohn sploh noče izdajati knjig v latinici, ker jih v Srbiji nihče ne zahteva. Prav tako hrvaški knjigarnarji ne izdajajo knjig v cirilici. »O nezdravih razmerah v Zvezi jugoslovanskih knjigarnarjev rajši ne govorim. Zelo ovirajo zdrav razvoj knjigarnarstva manjše knjigarne, ki jim je knjiga postranska stvar in kupčujejo samo s pisarniškimi potrebščinami, svinčniki, papirjem, radirkami, mapami itd. Ti knjigarnarji soodločajo v vseh skupnih zadevah in njihovi interesi se čestokrat ne strinjajo z načrti resničnih knjigarnarjev, ki jim kultura ni docela postranska stvar v poklicu.«
»In kako so se letos prodajale slovenske knjige?« sem vprašal. — »Slovenska knjiga se prodaja v prvi vrsti predna-ročnikom raznih založb. V knjigarnah sc proda le manjši procent vseh novih slovenskih originalnih ali prevodnih knjig. Letos je bilo največ povpraševanja po romanu Prežihovega Voranca »Požganica«. To je bila vsekakor knjiga leta. Precej se je prodajala tudi Wel-sova zgodovina, življcnjepisni roman
in osmrtnice
za ljubljansko in mariborsko številko
VETERNIKA
sprejemamo dnevno v upravi lista
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica 6
»Madamc Curie«, precej je šla Karlov- merami, z zelo majhnim trgom, nikakor škova »Slovenski domovi«. Na Hrva- j niso drage. Morda bi čitatclji iz manj škem se je prodal, kolikor vem, samo en ' premožnih slovenskih krogov temu ugo-izvod te knjige in še tega jc kupil »Et-j varjali, kaj'ti znano je, da si slovenski nološki muzej«. Še en problem jc aktu- inteligent, kaj šele preprosto ljudstvo, alen pri nas: razvrednotenje knjige za- j kaj težko odtrga denar za nabavo slo-radi znižanja cen, preden je knjiga po- venskih knjig. Edin izhod iz tega jc to-stala stara. Tako je menda Jugoslovan- rej sistem prcdnaročnikov, pri čemer pa ska knjigarna zelo znižala ceno Preg- seveda knjigarne ne pridejo na svoj ra-ljevih zbranih spisov. Knjigarne torej čun. Slovenci smo, je dejal gospod knji-ne morejo konkurirati založnici in knji- garnar, toliko na boljšem v primeri z
ge leže neprodane po policah.« Glede cen slovenskih knjig je gospod knjigarnar mnenja, da relativno z našimi raz-
drugimi večjimi narodi, da ponavadi ne plačamo visokih honorarjev za pravico prevajanja tujih avtorjev.	V. P.
* *
200 milijonov v dim
O veliki potrošnji tobaka in obratu ljubljanske tobačne tovarne
Slovenija je preteklo leto ogromne milijone spustila v zrak. Za razne tobačne izdelke je lani izdala okoli 200 milijonov dinarjev. Potrošnja tobaka, ki je pred leti zaznamovala padec, se je zadnji 2 leti zelo dvignila. Tobačna tovarna v Ljubljani, zgrajena okoli 1. 1873., preskrbuje Slovenijo z vsemi izdelki in tobačnimi dobrotami. Njeni izdelki gredo pa tudi v druge banovine.
Ljubljana sama je po podatkih glavne zaloge pokadila za 39,943.500 din raznih izdelkov, cigar, cigaret in cigaretnega tobaka. Najbolj gredo v promet navadne cigarete, tako »Ibar«, »Drava«, »Zeta« in »Morava«. »Drave« je lani Ljubljana z okolico pokadila 60,500.000, »Zete« 21,757.000, »Ibar« 42,600.000 komadov. Maribor je izdal za tobak nad 28 milijonov dinarjev. Ostala mesta v Sloveniji so prav tako potrošila milijone za cigarete in cigare.
Kadilci v Sloveniji so lani pokadili celotno okoli 180,000.000 cigaret »Ibar«, okoli 400,000.000 cigaret »Drava«, nad 90,000.000 cigaret »Zeta«. Rekord so lani dosegle cigarete »Morava«, ki so jih v Sloveniji pokadili okoli 500,000.000 komadov.
Koliko ročnih delavk bi morala tobačna tovarna zaposliti, da bi izdelale te velike množine navadnih cigaret. Tovarna ima montiranih 13 posebnih, modernih strojev, ki dnevno napravijo take množine cigaret, vsak stroj dnevno z 8 urnim delavnikom 400.000 komadov cigaret. To delo bi moralo opraviti dnevno 200 delavk. Koliko bi jih bilo potrebno za vseh 13 strojev, kadar so vsi v obratu? Račun je zanimiv in poučen. Pred vojno, ko tovarna še ni bila preurejena za stroje, je bilo pri izdelovanju cigaret zaposlenih 2400 delavk. Sedaj je v tovarni nameščenih za vsa dela 670 delavk in delavcev.
* * *
Pomoč Ljubljane obmejnim krajem
Prejeli smo razne dopise, ki pozidajo da bi se organizirale na leto po dve te-k narodni slogi. Ta sloga naj bi sc iz- denski akciji1, pri katerih naj bi sode-kazovala tudi pri narodno obrambnem lovalc vse narodne, kulturne in socialne delu, kakor navaja naslednji dopis:	.	organizacije.
V Ljubljani deluje več organizacij,1 Dosedanja delitev darov med ljud-katerih namen je podpirati severno me- stvom jc bila zgrešena. Mnogokrat se je jo. Poleg Ciril Metodove družbe in Slo- delilo iz strankarskih in osebnih vidi-
venske Straže delujejo, še Društvo' pri jatefjev Slovenskih goric, Jugoslovanska Unija za zaščito otrok in Narodno obrambni blok na univerzi. Večina teh organizacij, pa tudi druge, zlasti Sokolska društva organizirajo razne zbirke v obliki dinarskih dnevov, nabiralnih akcij in drugih prispevkov za severno mejo. Odziv je kaj različen, saj odloča poleg narodne zavednosti tudi gmotno stanje važno vlogo. Uspehi takih akcij so različni in organizatorji so z njimi često nezadovoljni, čemur se ne smemo čuditi, saj mora biti človek pripravljen že na novo akcijo. Zato bi bilo umestno.
kov, kar je vplivalo porazno, zlasti na mladino, ki vidi v tem samo nekio miloščino. Koristnejše bi bilo, če bi se iz nabranih denarnih sredstev s pomočjo banovine pričelo reševati socialna in zdravistvenia vprašanja podeželja, graditi ceste in druge koristne naprave.
Pomoč Ljubljane severni meji in Kočevski bo uspešna le tedaj, ko bodo sodelovali vsi res s srcem. Dosedanje številne akcije in zbirke morajo nehati, ker niso koristne. Nove pa bodo uspešne, če bodo podpirane od vseh organizacij, ki jim je narod in njegova svoboda nad vse!
Uspehi mladega „kokošarja“
Po Tržaški cesti sc jc Janez davi pripeljal na kolesu. Mitničar ga je takoj ustavil in pi> baral, kaj ima v košari. Opazil je več kokoši in zahteval zanje mitnino. Janez pa ni imel denarja in jc zato zastavil kolo, češ, da bo mitnino plačal potem, ko bo kokoši prodal. Janez je nato nadaljeval pot proti mestu peš. Blizu tobačne tovarne je zavil v neko gostilno in prodal eno izmed kokoši za 26 din. Nato je odšel na Vodnikov trg, kjer je nameraval prodati še ostale 3 kokoši za 80 din. Pri tem ga je zalotil stražnik in ga povabil na policijo. Na policiji so namreč že dolgo oprezali za kokošjimi tatovi. Iz raznih vasi v ljubljanski okolici so že leto dni prihajale pritožbe, da skoraj ni dneva, da ne bi bilo temu ali onemu posestniku ukradenih več kokoši. Orožniki navzlic največji pazljivosti zlikovcev niso mogli ugotoviti ali jih zasačiti pri delu. Tako je zmanjkalo prav gotovo več sto kokoši.
Janezu, ki je po poklicu raznašalec kruha in star šele okoli 16 let, so na policiji izprašali vest. Fant je zelo zgovoren in jc ponosno pripovedoval, kako premeteno jc speljal mitničarje na led in mimo njih že dalje časa tihotapil kokoši v mesto. Med zaslišanjem je prišlo na dan, da je imel Janez pajdaša Lojzeta, starega 18 let, s katerim sta skupaj kradla kokoši v ljubljanski okolici po
raznih vaseh. Samo v zadnjih dneh sta v Brestu ukradla 21, v Mateni 17, na Lavrici 8, na Ižanski cesti 4 in na Igu 39 kokoši, razen tega pa v Brestu še 2 zajca. Lojze je mimogrede izmaknil med Škofljico in Lavrico nekemu kolarju sanke in jih odpeljal domov.
Policija je takoj začela poizvedovati, kje sta fanta kokoši prodajala. Kmalu je dognala, da sta dve branjevki v poslednjih dneh kupili od dveh mladeničev 34 kokoši v vred-nosti 1170 din. Obe sta bili aretirani, ker so takoj sumili, da sta v zvezi s kokošjima a tovorna, ker sto pač morali misliti, tla >-koši ni mogoče dobiti tako poceni. Za kokos, težko 3 kg, se običajno plača okoli 30 din, fanta pa sta zahtevala le po 16 do 1» din. Pri zaslišanju sta izpovedali, da sta na tak način kupili 12. t. m. 14 kokoši zu 490 din, na-slednji dan 11 za 380 din, predvčerajšnjim pa 8 v vrednosti 280 din. Tudi včeraj je Janez prinesel kokoši k svojima odjemalkama, a ju ni našel doma, ker sta bili že zaprti.
Preiskava še ni končana, vse pa kaže, da sta prišla v roke pravice dva tička, ki sta že dolgo časa strah vseh okoliških posestnikov. Morda imata na vesti še kaj drugega. Pri kolesu, ki ga je Janez zastavil na mitnici, so namreč ugotovili, da nima evidenčne tablice in sklepajo po tem, da je bilo bržkone tudi ukradeno.
Pomanjkanje premoga
Ljubljana, 18. januarja.
Letošnja huda žima in še sporedne okolnosti povzročajo, da se pojavlja ta mesec kriza v preskrbi Ljubljane s kurivom, zlasti s premogom. Nasitala je že velika stiska. Tudi kratka stavka v Trbovljah jc povzročila, da jc produkcija premoga zastala, kajti v času stavke je zaostalo okoli 500 vagonov premoga, ki bi bil drugače produciran in dobavljen. Trgovci s premogom imajo v Ljubljani velike sitnosti. Je pa nevarnost, da bo postalo še večje pomanjkanje premoga.
Sedaj so v Sloveniji nastopile hude snežne razmere. Sneži že dva dni. Po vremenskih poročilih jc sneg že danes dosegel višimo do 1 metra, po Gorenjskem v Bohinju 75 cm, drugod 40 do 60 cm. Po dolenjskih krajih je sneg nižji in je visok do 15 cm. Sneg za enkrat še ni napravil nikake škode na telefonu in brzojavu. Železniški promet še ni hudo oviran. Brzovlaki vozijo v Slovenijo z večjimi zamudami.
Ejubljan&tee vesti
1. Iz železniške službe. Napredovali so: pri ljubljanski železniški direkciji za višjega kontrolorja Oton, Cajlhofer, za višja prometnika I*ranc Soč in Ivan Kokolj, za višjega nadzornika Maksimiljan Vohinc, za glavne arhivarje pa Josip Jesih, Kairel Vozelj, Alojizij Herman in Janez Simenko; pri zagrebški direkciji: za inšpektorja Anton Klem-bas, za višja kontrolorja Josip Bele in Roman Petrin, za glavnega arhivarja pa Rudolf Iskra,
1. Slepi Tonček je umrl. V starosti 5(> let je umrl v bolnici g. Anton Skuti, ugla-ševalec klavirjev tvrdke VVarbinek, ki ga je poznala in čislala vsa Ljubljana. Kakih 33 let je uglaševal klavirje po hišah ter igral na glasovirju pri raznih prireditvah in v mnogih gostilnah. Doma je bil iz Pliberka in je prišel kot slepo dete v dunajski zavod za vzgojo slepcev. 'Stojično je prenašal svojo kruto usodo.
1. Društvo ljubljanskih konservatoristov priredi v nedeljo, 21. t. m., ob pol 11. dopoldne matinejo v Hubadovi dvorani (vhod iz Vegove ulice; 11. nadstropje). Na izbranem sporedu so skladbe za petje, klavir, rog in orgle. Program velja kot vstopnica in stane 2 din. Vabimo k obilni udeležbi.
1. Filozofsko društvo bo imelo v soboto, 20. t. m., ob 18. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi svojo drugo predavanje. Predaval bo g. ravnatelj dr. Simon Dolar o temi: »Filozofija v srednji šoli.« K predavanju so vabljeni vsi, ki sc zanimajo. Vstop prost.
1. Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8. v telovadnici predavanje o škropljenju sadja. C. predavatelj Škulj bo s pomočjo skioptičnih slik obrazložil današnja nova škropiva.
1. Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu je poklonil g. dr. Franc Novak, odvetnik in minister v pokoju 200 din
počastitev spomina pokojnega g. dr. Oto-Papeža, predsednika deželnega sodišča v pokoju in odvetnika. Iskrena hvala.
CfublfansRo gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 18. januarja: Profesor Klepec. Red Četrtek. Petek, 19, januarja: ob 15. uri: Kozarce vode. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Sobota, 20. januarja: Hudičev učenec. Izven. Globoko znižane ccnc od 16 din navzdol. Nedelja, 21. januarja: ob 15. uri: Neopravičena ura. Izven. Znižane ccnc od 20 din navzdol. Ob 20. uri: Profesor Klepec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA. Začetek ob 20. uri. Četrtek, 18. januarja: Nižava. Red A. Petek, 19. januarja: Zaprto. Sobota, 20. januarja: Nižava.
BIOSKOPI
KiNO MATICA: V vrtincu strasti. KINO SLOGA: Polnočni pevec. KINO UNION: Vražji študentje.
DEŽURNE LEKARNE
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Vremenska napoved za petek, 19. t. m.:
Padec temperature.. Mrzlcjc na severni polovici, zlasti v severozahodnih krajih. Po vsi državi bo prevladovalo oblačno in meglen" vreme, v notranjosti bo snežilo, na spodnje™ Primorju dež. V teku dneva se bo razvedrilo na skrajnem severozahodu.
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCU ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi P° 1 ®*mku-
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, — Telefon št, 41-77. — Poštni čekovni račun st. 11.409,
Rokopisov ne vračamo,