Štajerski TEDNIK Politika Podravje z Divje plakatiranje brez dovoljenj KRONIKA 2022 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Dravsko polje z Mimo Pragerskega bo še »rukalo«  Stran 2 Ptuj, torek, 15. novembra 2022 torek, 15. 11. 2022  Stran 3 Letnik LXXV z št. 88 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Slovenija, Podravje z Število bolniških odsotnosti v primerjavi s prejšnjimi leti strmo naraslo Vse več »petkovega ali ponedeljkovega sindroma« Danes priloga V enem od štajerskih proizvodnih podjetij, ki zaposluje več sto delavcev, imajo vse več težav zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, in to tako dolgoročnih kot kratkoročnih. Veliko povečanje delavcev v bolniškem staležu v primerjavi s prejšnjimi leti potrjujejo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Več na strani 3. Podravje Središče ob Dravi z Višje povprečnine občani ne bodo občutili  Stran 4 Kmetijstvo Podravje z Tretirati bo treba prav vsak trs, sicer nas čaka tragedija  Stran 8 Izobraževanje Podravje z S prenovo učnega načrta do manj delovnih zvezkov Foto: ČG Kronika Ormož z Prebivalce v bližini bioplinarne razburja smrad Podravje z V središču z Najvišje plače izplačujejo delodajalci v haloških občinah Žalostno: pol oskrbovancev s prisluženo pokojnino ne more plačati doma  Stran 6 torkova izdaja  Stran 24  Stran 5 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si  Stran 11 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 15. 11. 2022 Aktualno 2 stran 2 torek z 15. novembra 2022 Slovenija z Prva predsednica države Sp. Podravje z Plakati županskih kandidatov in kandidatov za občinske svete povsod Za poenotenje politike pri strateških vsebinah Plakatiranje brez dovoljenj Nataša Pirc Musar je nova predsednica države. Na nedeljskem drugem krogu volitev jo je podprlo 54 odstotkov volivcev. Volilna udeležba je bila 52-odstotna, višja kot v prvem krogu. Plakati s smejočimi obrazi županskih kandidatov, ki nas nagovarjajo pred prihajajočimi lokalnimi volitvami, so preplavili občine po državi. V nekaterih občinah smo priča divjemu plakatiranju vsepovprek, ki presega vse meje dobrega okusa. Foto: M24 Predsednica Nataša Pirc Musar bo mandat nastopila pred božičnimi prazniki. Pirc Musarjeva je večino glasov osvojila v šestih od osmih volilnih enot, pa tudi v večini volilnih okrajev. V Spodnjem Podravju bi sicer prepričljivo zmagal Logar, v treh volilnih okrajih je bil rezultat med kandidatoma 60 : 40 v prid Logarja. V Slovenskih goricah in na Ptujskem polju (Markovci, Dornava, Gorišnica, del MO Ptuj) so volivci Logarju namenili 62 odstotkov glasov, Nataši Pirc Musar 38 odstotkov. V Halozah, na Dravskem polju in na Ormoškem je bil rezultat v odstotkih glasovanja za kandidata enak, Logarju je dalo glas 60 odstotkov volivcev, Pirc Musarjevi 40 odstotkov. Na Ptuju je prav tako zmagal Logar, a le z nekaj odstotki razlike. Glas zanj je oddalo 51 odstotkov volilvcev, za novoizvoljeno predsednico pa 49 odstotkov. Nataša Pirc Musar se je za predsedniško funkcijo potegovala kot neodvisna kandidatka, brez predhodnih političnih izkušenj. Kandidaturo je napovedala med prvimi. Po izvolitvi je dejala, da si ljudje z demokratično večino povedali, kakšno Slovenijo si želijo. Povedala je, da bo garala za temeljne človekove pravice, ustavne pravice in demokracijo ter da se maksimalno potrudila, da se bodo v politiki poenotili o strateških temah. Glede protikandidata Logarja je dejala, da ga je v petmesečni kampanji na nek način začutila kot prijatelja. Sloveniji sta po njenih besedah dokazala, da se da spoštljivo komunicirati, kar da Slovenija od državnikov in politikov tudi pričakuje. Logar si želi, da bo Pirc Musarjeva delovala povezovalno in bo predsednica vseh. To Slovenija sedaj potrebuje še bolj kot kadarkoli do sedaj, je poudaril. Pirc Musarjeva bo po njegovi oceni dobra predsednica, če bo prisluhnila vsem. „Razlike med nami so in bodo, ampak to ne sme biti ovira, da nismo enotni pri iskanju skupnih rešitev,“ je dodal predsedniški kandidat, ki je dosegel najboljši rezultat desnice v zgodovini volitev predsednika države. MZ, STA Plakati so povsod, tudi na cestnih drogovih, sredi krožišč, na drevesih in avtobusnih postajališčih ... V občini Gorišnica so te dni prejeli kar nekaj pripomb občanov, ki so se pritoževali glede plakatov enega izmed županskih kandidatov, nameščenih kar na stebre javne razsvetljave. Plakatiranje sicer opredeljuje zakon o volilni in referendumski kampanji. Ta narekuje, da je lepljenje in nameščanje plakatov z oglaševalskimi vsebinami za volilno kampanjo dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih določi lokalna skupnost. Slednja mora brezplačno zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov. Število brezplačnih plakatnih mest in njihova skupna površina morata biti tolikšna, da »posameznemu organizatorju volilne kampanje omogočata vsaj osnovno informiranje volivcev v občini o listi kandidatov Foto: MH Plakati županskih kandidatov po Gorišnici so povsod. Posameznika, ki trga ali kakorkoli drugače uničuje plakate oz. lepi in namešča nove plakate v času volilnega molka, lahko doleti globa v višini od 150 do 400 evrov. oz. kandidatu«. Ker zakon o volilni kampanji ne določa podrobnosti zagotavljanja brezplačnega oglaševanja, so občine to področje uredile samostojno, po svoje. Foto: ČG Cene plakatnih mest na Ptuju odvisne predvsem od velikosti Javne službe Ptuj ponujajo pet jumbo plakatnih mest na različnih lokacijah, plakate je možno obešati tudi na stebre javne razsvetljave, možno pa je najeti še oglaševanje na enem nadcestnem transparentu na Volkmerjevi cesti. Cene so različne: za enomesečno oglaševanje na drogu javne razsvetljave je treba plačati 73 evrov, za enomesečno oglaševanje na jumbo obcestnem panoju 290 evrov, za nadcestni transparent 280 evrov (prav tako za obdobje enega meseca), za lokacije manjših plakatov pa 0,68 evra na dan (velikost B1). Tudi Komunalno podjetje Ptuj izvaja plakatiranje na približno 30 različnih lokacijah. Cene plakatiranja so različne, odvisne od velikosti plakata ter znašajo od 1 do 1,20 evra na dan, za vsak plakat pa je treba plačati še komunalno takso. V Gorišnici brez odloka, plakati visijo vsepovprek Toda v Gorišnici, kjer je letos očitno vroča volilna kampanja, kar se kaže tudi v divjem plakatiranju, vsa leta doslej sploh niso določili brezplačnih plakatnih mest, ki bi jih po zakonu morali. Na občini priznavajo, da bodo v prihodnje to morali urediti in tako preprečiti stihijo okrog plakatiranja. Zatrdili so, da jih v zvezi s plakatiranjem na javnih mestih tudi nihče od kandidatov oz. organizatorjev kampanje ni vprašal za soglasje, kar bi sicer morali. Na redarski službi pa odgovarjajo, da do zdaj v zvezi s plakatiranjem za lokalne volitve niso zaznali nobene kršitve. Plakatiranje na zasebnih nepremičninah je sicer dovoljeno, a le s soglasjem lastnika. MO Ptuj z brezplačnimi in plačljivimi plakatnimi mesti Mestna občina Ptuj vsem organizatorjem volilne oz. referendumske kampanje, ki se priglasijo, omogoča legalno in brezplačno oglaševanje na desetih različnih lokacijah, in sicer na Novem trgu (pri križišču z Ulico heroja Lacka), Osojnikovi cesti (zelenica pred avtobusno postajo), ob Volkmerjevi cesti (križišče s Kraigherjevo ulico), ob Zagrebški cesti (ploščad pred banko), na Turniščah (ob Domu krajanov), Vičavi (križišče z Raičevo ulico), Ormoški cesti (v neposredni bližini križišča s Puhovo ulico), v Spuhlji (ob večnamenski dvorani), na Slovenskogoriški cesti (v neposredni bližini Doma krajanov) ter v Grajeni (pri kulturnem domu). Na teh plakatnih mestih jim je zagotovljena namestitev plakata maksimalne velikosti 70 cm krat 100 cm, posamezna oglasna mesta pa razdelijo z žrebom. V 15 dneh je treba plakate odstraniti Sicer pa brezkompromisno plakatiranje kjerkoli ni edina »plakatna« kršitev. Po zakonu morajo namreč organizatorji volilne kampanje v 15 dneh po glasovanju odstraniti svoje plakate in druge oglaševalske vsebine s plakatnih mest, česar pa pogosto ne storijo. V tem primeru organizatorju volilne kampanje grozi kazen v višini od 700 do 2.500 evrov, odgovorni osebi pa od 150 do 400 evrov. MH, Ur Ptuj z Tokrat res korak bližje izgradnji parkirne hiše? V igri garažna hiša z 200 parkirišči Odkar je ptujska občina prodala zemljišče na Potrčevi cesti, kjer je bilo ogromno brezplačno parkirišče, je postalo več kot očitno, da mesto nujno potrebuje nadomestne parkirne površine v centru. »Variante, ki smo jih predlagali doslej, za Zavod za varstvo kulturne dediščine niso bile sprejemljive. Zdaj smo končno korak bližje optimalni rešitvi, s katero smo – vsaj tako kaže – zadovoljni vsi,« pravijo na ptujski občini. Predlogov, kam in kako umestiti garažno hišo, je bilo doslej zelo veliko. Kar nekaj časa je bila najbolj aktualna ideja o gradnji pri Mercatorjevi trgovini na Novem trgu, nato lokacija sedanjega parkirišča za avtobusno postajo, pa lokacija za Upravno enoto ... a nič od tega se ni uresničilo. Po mnogih preigravanjih je naposled obvelja- la lokacija v Ulici heroja Lacka (za pošto), ki je po mnenju večine odločevalcev med predlaganimi najustreznejša. »Leta se trudimo izvesti to naložbo. Kar smo doslej za dotično lokacijo predlagali ZVKDS, ni bilo sprejemljivo, zato smo objavili arhitekturni natečaj. Upoštevali smo vse izražene predloge in zahteve. Mestno obzidje bo ostalo vidno in prezentirano, veduta ostaja nedotaknjena. Uvoz je predviden na način, da ohranimo čim več obstoječih parkirnih mest in uredimo primeren dostop za tovornjake,« pojasnjuje županja MO Ptuj Nuška Gajšek. O predlaganih rešitvah so se minuli teden posvetovali tudi s člani urbanistične komisije in predstavniki ZVKDS. Uradni odgovor o ustreznosti izbrane variante še čakajo. Pri iskanju optimalne rešitve sodelujejo tudi z lastniki Ptujske kleti. Če bo obveljala trenutno najverjetnejša opcija, bi med drugim podrli del zidu kleti. Na ta način bi kleti omogočili lažji, nov dostop za tovornjake, da se ne bi več vozili po ozki Vodnikovi ulici. Po trenutno najbolj verjetni različici bo zgrajena ploščad oz. bo garaža enoetažna. Drugi predlog ure- Foto: ČG ditve podzemne garaže je namreč zaradi visokih stroškov izločen. Če ne bo zapletov, bo občina kmalu začela s projektiranjem. Pred tem morata mnenji podati urbanistična komisija in ZVKDS. Sku- paj bi v novi parkirni hiši uredili 200 parkirnih mest. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek z 15. novembra 2022 torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno 3 Slovenija, Podravje z Število bolniških odsotnosti v primerjavi s prejšnjimi leti strmo naraslo Vse več »petkovega ali ponedeljkovega sindroma« V enem od štajerskih proizvodnih podjetij, ki zaposluje več sto delavcev, imajo vse več težav zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, in to tako dolgoročnih kot kratkoročnih. Veliko povečanje delavcev na bolniškem dopustu v primerjavi s prejšnjimi leti potrjujejo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer pa razpolagajo samo s podatki o odsotnosti od dela, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. V statistiko torej niso vključene osebe, ki so odsotne od dela krajše obdobje in jim krije nadomestilo delodajalec, kar pomeni, da v bistvu ne vemo, koliko delavcev je zaradi bolezni dejansko odsotnih z dela. V mesecu dni 500 delavcev na bolniški odsotnosti več Po podatkih ZZZS je bilo konec letošnjega septembra delavcev na bolniškem staležu nad 30 dni 30.088, kar je glede na mesec poprej, torej avgusta, ko jih je bilo 28.990, višje za 1.098, v primerjavi z lanskim decembrom, ko jih je bilo 28.269, pa za 1.819. Zmanjšalo se je edino število delavcev na bolniškem staležu od 45 dni do pol leta, in sicer septembra, ko jih je bilo 11.938, v primerjavi z avgustom (12.827) za 889, v primerjavi z lanskim decembrom pa celo za 3.093. Delavcev, ki so v bolniškem staležu od pol leta do enega leta, je bilo septembra 6.029, kar je za 26 več kot v avgustu, ko jih je bilo 6.003, in 465 več kot ob koncu prejšnjega leta. Število delavcev, ki so zaradi bolezni z dela odsotni več kot leto dni, se je septembra v primerjavi z avgustom povečalo v vseh enotah ZZZS: septembra jih je bilo 8.498, avgusta 267 manj (8.231), konec decembra 2021 pa 824 manj (7.674). Povečalo se je tudi število delavcev na bolniškem dopustu nad tri in pet let: prvih je bilo septembra 1.500, avgusta 1.496, kar je štiri manj, lani decembra pa 1.437, kar je 63 manj. Več kot pet let je bilo septembra nezmožnih za delo 364 delavcev, kar je tri več kot avgusta (361) in 32 več kot konec lanskega leta, ko jih je bilo 332. Kaos zdravstvenega sistema in spremenjena zakonodaja »Predvidevamo, da vzrok za povečanje odsotnosti z dela tiči tudi v spremenjeni zakonodaji, ki je začela veljati v marcu letos in po kateri se v nekaterih primerih nadomestilo plače krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja že od 20. delovnega dne dalje, prej pa se je od 30.,« razlaga Peter Rutar iz ZZZS. »Zavarovancu pripada nadomestilo plače za delovne dni oziroma delovne ure, ko je upravičeno zadržan od dela. Če so razlog bolezen, poškodba izven dela ali poškodba po tretji osebi izven dela, nadomestilo bremeni delodajalca prvih 20 delovnih dni, od vključno 21. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Če je delavec odsoten zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nadomestilo bremeni delodajalca prvih 30 delovnih dni, od Vir: ZZZS Trend gibanja delavcev na bolniškem dopustu od leta 2018 dalje. vključno 31. delovnega dne pa gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.« »Pri dolgoročnih bolniških odsotnostih gre za resnejše zdravstvene težave delavca, ki jih lahko sanira samo zdravstvo. Če bi ta sistem deloval, kot bi moral, če bi bile torej čakalne dobe krajše, kot neuspešno obljublja prav vsaka vlada, potem bi tak delavec prišel hitreje na vrsto pri specialistu, prej bi dobil termin za morebitni operativni poseg in posledično bi prej tudi začel potrebne terapije. Vse našteto bi lahko bilo rešeno v pol leta in bi se delavec znova vrnil na svoje delovno mesto, zdaj pa se zaradi kaosa, ki ga imamo v zdravstvu, samo na specialista čaka tudi dve leti,« opozarja M. I., vodja kadrovske službe v omenjenem štajerskem podjetju. Izkoriščanje kratkoročnih bolniških odsotnosti Foto: Pexels ZZZS se ne odziva na izigravanja bolniških odsotnosti v breme delodajalca V enem izmed štajerskih podjetij občasno naredijo »štih probe« in delavcem na bolniškem staležu pošljejo kontrolo na dom. »Pred tem damo pri zdravniku poizvedbo o bolniškem redu oziroma morebitnih zlorabah bolniške odsotnosti, da torej vidimo, ali ima delavec med bolniško odsotnostjo omejen režim gibanja. Pri teh stvareh smo prepuščeni sami sebi, saj je bolniška odsotnost do 22 delovnih dni breme delodajalca, zato na kakršnokoli podporo ZZZS tu ne moremo računati. Imeli smo primer delavca, ki je bil dalj časa odsoten, nato je bolniško odsotnost prekinil zaradi dopusta in se z njega vrnil v bolniški stalež, ki je torej spet tekel na račun podjetja. Ker je šlo za očitno kršitev, smo dvakrat pisali komisiji za odobravanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti pri ZZZS, da prevetri svojo odločitev, pa nam niti odgovorili niso, saj ZZZS očitno zanimajo le tisti primeri, ki jih oni plačujejo.« Povsem druga zgodba pa so kratkoročne bolniške odsotnosti, kjer je, kot pravi naša sogovornica, ki se ne želi javno izpostaviti, največja težava motivacija. »V našem podjetju smo ugotovili, da imamo kar nekaj delavcev, ki so bili zadnji dve leti po nekaj dni odsotni, pet je takih, ki so izostali 15-krat, kar je ogromno. Pri večini nastopi tako imenovani petkov ali ponedeljkov sindrom, ko si delavec na tak način podaljša vikend. Delodajalec seveda ne sme spraševati o razlogih za bolniško odsotnost, lahko pa mu delavec to pove sam, če želi, kar se pri nas zgodi v 99 odstotkih. Doma ostanejo, ker so utrujeni, povedo, ker imajo prebavne motnje, jih boli glava …, skratka nič zelo oprijemljivega. Zlasti pri teh 'ponavljavcih' skušamo s pogovorom odkriti, ali je na njihovem delovnem mestu kaj takega, kar bi se dalo izboljšati, da bi lažje delali in se tam bolje počutili. Z ljudmi se je treba ukvarjati in jim dati vedeti, da v podjetju niso zgolj številka, ampak pomemben člen proizvodnje. Zato jih pokličemo tudi med bolniško odsotnostjo in vprašamo po počutju. Meja med tistim, ki ima težave, in onim, ki izkorišča sistem, pa je seveda tanka, to je jasno. V mejah naših pristojnosti pač skušamo delovati, kot je korektno do delavca in prav za delodajalca.« Še ena neumnost Kot veliko neumnost ocenjuje napovedano novost o kratkotrajnih odsotnostih zaradi bolezni. Kot je znano, je od lanskega februarja do konca letošnjega maja veljalo, da je lahko delavec odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu. »Zdaj pa bojda razmišljajo o tem, da bi lahko delavcu tri dni bolniške odsotnosti odobrila kar medicinska sestra, če bi jo zdravnik pooblastil za to. Lepo vas prosim, no.« Senka Dreu Dravsko polje z Gradnja in obnova državnih cest Mimo Pragerskega bo še »rukalo« Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) te dni končuje obnovo štirih kilometrov glavne ceste mimo Kidričevega proti Slovenski Bistrici. Asfaltirati so začeli pred tednom dni, predvidoma bodo končali 20. novembra. Dela na glavni cesti proti Slovenski Bistrici potekajo že leto dni. Uredili bodo pet križišč z lokalnimi cestami, ki se priključujejo na glavno. Na novo so zgradili sistem odvodnjavanja, obnovili obstoječe komunalne vode in prometno signalizacijo, predvidena je ureditev dveh počivališč. Izvajalci del so Cestno podjetje Ptuj, Asfalti Ptuj ter podjetji Tegar in GMW. Vrednost del je 4,2 milijona evrov in ostaja v dogovorjenem finančnem okviru. Dela na cesti bodo končali do sredine letošnjega decembra. Direkcijo za infrastrukturo na glavni cesti proti Slovenski Bistrici sicer čaka še en velik projekt, obnove je namreč nujno potrebna pragerska obvoznica, ki je popolnoma uničena, čeprav je stara šele 20 let. Rečeno je bilo, da bodo cesto, ki obvozi Šikole in Pragersko, začeli obnavljati, ko bodo končali prvi odsek skozi Kidričevo. Tega bodo čez mesec dni obkljukali, a za nadaljevanje obnove, torej mimo Pragerskega, Direkcija ni objavila še niti razpisa za izbiro izvajalca del, ki so ga napovedovali za letošnjo jesen. Kot je razumeti iz njihovega pojasnila, bi lahko bilo popravilo ceste pod vprašajem – odvisno bo namreč od sprejetih rebalansov proračunov za leti 2023 in 2024. Očitno bo cesto zaradi slabo izvedenih del pred 20 leti treba v celoti obnoviti. Na Direkciji so povedali, da predvidevajo odstraniti asfalt in nasipne plasti ter jih nasuti na novo, nato pa vozišče seveda tudi na novo asfaltirati ter urediti meteorno kanalizacijo. Cesta je v sedanjem stanju po mnenju številnih voznikov v katastrofalnem sta- Foto: ČG Obnova katastrofalno slabe glavne ceste mimo Šikol in Pragerskega bi lahko padla v vodo, če državni zbor zanjo v proračunu ne bo zagotovil finančnih sredstev. nju, saj je vozišče valovito, vožnja po njem pa zelo neprijetna. Dodajmo informacijo, da bo za promet nekaj časa zaprta še novozgrajena kidričevska obvoznica. Po zadnjih informacijah naj bi jo odprli v začetku naslednjega leta, po pridobitvi uporabnega dovoljenja. MZ Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 15. 11. 2022 Podravje torek z 15. novembra 2022 Ptuj z Dražba občinskih nepremičnin Središče ob Dravi z Pred volitvami potrdili predlog proračuna Občina spet v prodajo parcel Višje povprečnine občani ne bodo občutili Ptujska občina trenutno prodaja le dve svoji nepremičnini, in sicer zemljišči na Turniščah, v Sagadinovi ulici. Posamezna meri okrog 900 m², izhodiščna cena pa približno 31.000 evrov. Foto: ČG Zemljišči sta v Sagadinovi ulici. Ta teden se izteče rok za vplačilo varščine za sodelovanje na javni dražbi. Nepremičnini, ki jih občina ponuja tokrat, sta v območju stavbnih zemljišč, katerih namenska raba je stanovanjske površine, namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi. Možna je gradnja raznolikih stanovanjskih objektov: starejša ali podeželska, tudi sodobna stanovanjska stavba, nizke stavbe v nizu, ki se med seboj stikajo vsaj z eno stranico ali z njenim delom. Dopustna je med drugim gradnja vrstne ali atrijske hiše, pa tudi poslovno-stanovanjske stavbe. Celo objekte za občasno ali stalno bivanje ostarelih oseb, otrok, študentov in drugih socialnih skupin in varstvo otrok bi bilo možno umestiti na to območje. Glede na namensko rabo je možna še gradnja poslovne stavbe oz. stavbe družbene infrastrukture in gradbeno inženirskih objektov, če so ti namenjeni dopustnim dejavnostim v območju, ter enostavnim in nezahtevnim objektom za lastno rabo. Upoštevajoč nizko izhodiščno ceno (kakšna bo končna, bo odvisno od števila in ponudb dražiteljev) in dejstvo, da na Ptuju ponudba zazidalnih zemljišč ni velika, je zelo verjetno, da bosta ti dve zemljišči kmalu imeli nove lastnike. Dženana Kmetec Središki svetniki so se še zadnjič sestali v tem mandatu in pred lokalnimi volitvami potrdili predlog proračuna za prihodnje leto. Čeprav si občina iz naslova višje povprečnine obeta okoli 100.000 evrov več prihodkov, pa na občini pravijo, da bo ta denar šel predvsem za pokritje vse višjih stroškov zakonsko določenih izdatkov. Po besedah župana Jurija Borka so s pripravo in obravnavo predloga proračuna za prihodnje leto pohiteli, saj želijo, da bi občinski svet v novi sestavi dokončen proračun sprejel še v tem letu ter da ne bi ustavljali tekočih projektov. V nasprotnem primeru bi morali preiti na začasno financiranje, kar bi precej otežilo in okrnilo delo: »Občinski svet v novi sestavi pa ima še vedno možnost, da skorigira predlog proračuna, saj bo sledila še druga obravnava.« Predlog sicer predvideva, da se bo v občinski vreči tako kot letos zbralo nekaj več kot 3,1 milijona evrov prihodkov, pri čemer so prihodki iz naslova državnega in EU-proračuna za sofinanciranje investicij predvideni v višini 935.000 evrov. Predlog proračuna je uravnotežen, dodatnega zadolževanja ne planirajo. Več denarja občini »pojedli« višje plače in stroški Povprečnina, ki jo država namenja občinam za financiranje zakonskih nalog in je eden ključnih dohodkov občine, je sicer v primerjavi s tekočim letom višja. Iz tega naslova si obetajo približno 103.000 evrov več. Foto:: Pexels Foto Pe P xels l in in arhiv arhi hiv Ob Obč Občine čin čine Višje plače javnih uslužbencev ter vsesplošna draginja bodo odnesli višjo povprečnino ... Toda, kot je dejal Borko, te »povišice« občani ne bodo občutili zaradi vse višjih stroškov: »Stroški zakonsko določenih izdatkov so vse višji. Višje plače javnih uslužbencev, dvakrat višji stroški šolskih prevozov in drugo so odnesli to »povišico« oz. jo celo presegli. To pomeni, da bo za investicije ostalo manj denarja.« Za investicije je sicer predvidena približno tretjina proračuna, dober milijon evrov. Največ denarja planirajo za izgradnjo obrtne cone VERJAMEMO v mestno občino Ptuj in v naše kandidate Skeniraj QR kodo in preberi program. • • • • • • • VZTRAJNI ODLOČNI V KORIST VSEH SKUPIN POVEZOVALNI DOSTOPNI IN ODPRTI POGUMNI IN OPTIMISTIČNI ZAVEZANI K REZULTATOM ZAUPAJTE NAM SVOJ GLAS, SMO ENI OD VAS. Lipje, za katero skupaj z državnim denarjem načrtujejo okoli 700.000 evrov. Prva dela so že začeli. Med večjimi predvidenimi naložbami je še nadaljevanje rekonstrukcije vodovodnega omrežja ter projekt Drava Natura. Subvencionirana omrežnina občanom ostaja Precej denarja, okoli 166.000 evrov, nameravajo nameniti za subvencioniranje cen omrežnine za odvajanje odpadne vode, saj bi bila v nasprotnem primeru cena za občane zelo visoka, manjša sredstva so načrtovana še za kulturno dvorano Orlano, vrtec Navihanček, šolo in gasilska vozila … Predlog proračuna je v 30-dnevni javni obravnavi, in sicer do 9. decembra. V tem času imajo občani možnost podati pripombe, dokončni proračun pa bo, kot že rečeno, potrjeval novi občinski svet. Monika Horvat Lista kandidatov NSi za Mestni svet MO Ptuj 1. 2. 3. 4. 5. DEJAN ROŽMARIN ANDREJA JEREBIC ERJAVEC STOJAN ŽIŽEK DAMJANA VRBNJAK MAG. IGOR KETIŠ 6. LIDIJA KOŽELJ 7. JANKO ČUŠ 8. ANICA ŠUPER 9. PETER PRIBOŽIČ 10. PETRA BEDENIK 11. BENJAMIN JEREBIC 12. DIJANA KOŠTRO 13. MATJAŽ HORVAT 14. RENATA PINTARIČ 15. MATJAŽ MIHELIČ 16. SILVA ZEPAN 17. ANDREJ RAŠL 18. CLAUDIA BEGUŠ MIHELIČ 19. TADEJ MURKO 20. INES CIGULA 21. SREČKO TIKVIČ 22. ANA ZOREC 23. IVAN JURKOVIČ 24. TATJANA RUTAR 25. STANE HORVAT 26. STANISLAV ZAVEC 27. IVICA KOLETNIK 28. DUŠAN RIS 29. ANDREJ ERBUS 5 Naročnik: NSi 4 stran 4 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 15. 11. 2022 stran 5 Podravje torek z 15. novembra 2022 5 Podravje z Statistični podatki o plačah ne razkrivajo zanimivih ozadij Najvišje plače izplačujejo delodajalci v haloških občinah Statistični podatki vsake toliko poskrbijo za presenečenje. Mnogi so se začudili podatku, da najvišje bruto plače v Sloveniji prejemajo v Podlehniku, najbolje plačani moški pa so iz Zavrča. V samem vrhu so se pojavile majhne haloške občine, za katere bi pričakovali, da bodo zaposleni pri repu na plačni lestvici. Nad slovenskim povprečjem so še zaposleni v občinah Dornava in Središče ob Dravi. Po podatkih statističnega urada povprečna bruto plača v Podlehniku znaša neverjetnih 2.400 evrov bruto, neto znesek naj bi bil zavidljivih 1.529 evrov. Na drugi strani pa je Podlehnik na repu občin po številu delovno aktivnih občanov, in sicer je zaposlenih manj kot polovica občanov, delovnih mest je v občini še za odtenek manj. Pri izračunu povprečne plače na malem številu delovnih mest pa lahko resnično sliko skrivi že nekaj višjih plač, enako seveda tudi nižjih, kar pomeni, da ti podatki ne dajo odgovora, kakšno plačo v povprečju prejema največ zaposlenih v Podlehniku. O statističnih podatkih je razmišljal tudi župan Sebastian Toplak. »Sklepal sem, da gre višino plač pripisati morebitnim covidnim dodatkom, navsezadnje na našem območju deluje več kot 100 Povprečna bruto in neto plača v letu 2021 glede na občino delovnega mesta SLOVENIJA Podlehnik Zavrč Dornava Središče ob Dravi Slovenska Bistrica Sveti Tomaž Sveta Trojica Juršinci Cerkvenjak Sveta Ana Kidričevo Benedikt Ormož Majšperk Markovci Ptuj Gorišnica Lenart Destrnik Starše Žetale Hajdina Videm Cirkulane Makole Sveti Andraž Trnovska vas Bruto 1.970 € 2.407 € 2.169 € 2.026 € 1.950 € 1.887 € 1.767 € 1.776 € 1.756 € 1.762 € 1.743 € 1.725 € 1.736 € 1.738 € 1.729 € 1.715 € 1.688 € 1.679 € 1.654 € 1.652 € 1.650 € 1.606 € 1.643 € 1.569 € 1.592 € 1.536 € 1.472 € 1.447 € Neto 1.270 € 1.529 € 1.365 € 1.314 € 1.271 € 1.227 € 1.172 € 1.163 € 1.161 € 1.153 € 1.141 € 1.138 € 1.138 € 1.137 € 1.130 € 1.114 € 1.103 € 1.095 € 1.094 € 1.080 € 1.076 € 1.066 € 1.063 € 1.041 € 1.040 € 1.021 € 984 € 972 € policistov, vendar pa mi je bilo pojasnjeno, da to ni vzrok takšni številki.« V Podlehniku vabijo Brodnjaka, da k njim preseli sedež NLB Iz metodoloških pojasnil je mogoče razbrati, da številke zajemajo javni in zasebni sektor, vendar brez samostojnih podjetnikov in zaposlenih v okviru javni del. Na statističnem uradu so še dodali, da gre za podatek o višini plač glede na sedež delodajalca, torej se ne nanaša na zaslužek občana. Sklepati je torej, da delodajalci v Podlehniku plačujejo svoje zaposlene krepko nad slovenskim povprečjem. »Nekaj je bilo indicev, da so nekatera podjetja zaradi boljših možnosti za kandidiranje na državnih razpisih, sedež registrirala v Podlehniku, torej na obmejnem območju. Pravega odgovora pa žal nimam, zagotovo pa je to pozitivna informacija za Podlehnik,« je dejal župan Sebastian Toplak in v šali dodal: »Glede na to, da imajo banke v tujini svoje sedeže v naj- Foto: Črtomir Goznik Najvišje plače naj bi izplačevali delodajalci iz Podlehnika. bogatejših četrtih, bom predlagal predsedniku uprave NLB Blažu Brodnjaku, da sedež banke preselijo v Podlehnik.« Tudi v Središču ob Dravi so zadovoljni s statistiko. Župan Jurij Borko pravi: »Te podatke spremljamo že več let in očitno na našem območju delodajalci izplačujejo solidne plače. Gospodarstveniki plačno politiko krojijo sami, občinam in ostalim javnim zavodom, Foto: Črtomir Goznik Vir: Surs Najvišje plače naj bi prejemali Ptujčani, sledijo Slovenjebistričani, Zavrčani in Podlehničani so v spodnji polovici podravskih občin po izplačilu povprečnih plačil na občana. tudi Policiji, višino plač narekuje zakonodaja.« prijavljena podjetja, ki imajo veliko delavcev v tujini.« Z najvišjimi plačami Visoke plače zaradi sedežev podjetij, ki imajo Ptujčani delavce v tujini Sicer pa podatki o višini Zadržan do statističnih podatkov pa je žetalski župan Anton Butolen. »Pred več leti smo imeli v Žetalah najvišjo povprečno plačo po občanu, predvsem ker smo imeli veliko ljudi zaposlenih v Cinkarni, na drugi strani pa podatki niso zajeli prejemkov kmetov ali brezposelnih. Zagotovo statistika ponudi določen nabor podatkov, za katere ne moremo reči, da so napačni, ne povedo pa vsega.« Kritičen do zajema statističnih podatkov pa je Slavko Pravdič. »Ko sem te podatke zasledil v medijih, sem se tudi sam pozanimal, od kod takšne številke. Ugotovil sem, da v to obravnavo niso vključeni samostojni podjetniki oz. vsi zaposleni. Drugi razlog, zakaj so kljub različnim metodologijam plače v Zavrču med višjimi, pa je, da imamo pri nas plač glede na prebivališče zaposlenega razkrijejo, da imajo najvišje povprečne plače Ptujčani, in sicer 2.122 evrov bruto oz. 1.375 evrov neto, sledijo Slovenjebistričani z okrog 20 evrov nižjo povprečno bruto oz. 10 evrov nižjo neto plačo. Podlehnik je s povprečno bruto plačo v višini 1.776 evrov oz. 1.172 evrov neto pri repu občin glede na višino plače po občanu. V obeh statističnih primerjavah, torej višina plačila glede na prebivališče zaposlenega ter glede na sedež delodajalca, pa je na dnu Trnovska vas. Zaposleni pri delodajalcih z območja Trnovske vasi so lani zaslužili povprečno plačo v višini 1.495 evrov oz. 972 evrov neto, medtem ko je povprečna plača občana Trnovske vasi znašala dobrih 1.712 evrov bruto oz. 1.136 neto. Mojca Vtič Spodnje Podravje, Ptuj z Gradnja nove enote doma upokojencev se bo zavlekla Podaljšan rok za zaključek gradnje v Žabjaku Gradnja enote Doma upokojencev v Žabjaku bi po prvotnih planih morala biti v celoti zaključena konec junija naslednje leto. Zaradi trimesečne zamude, ki jo je država imela ob objavi razpisa za pridobitev sredstev, so rok podaljšali. En del enote bo sicer svoja vrata predvidoma odprl konec maja, drugi pa septembra naslednje leto. „Na podlagi naše vloge je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdalo sklep o podaljšanju roka za dokončanje del. Gre pravzaprav za to, da nadomestimo obdobje, ko so z odločitvijo zamujali za tri mesece. Podaljšanje je bilo vsekakor potrebno in upravičeno,“ pojasnjuje Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, ki v Žabjaku gradi svojo šesto enoto. En del objekta, namenjen začasnim namestitvam in dnevnemu varstvu, bo zaključen spomladi. Že v začetku naslednjega leta bodo začeli zbirati vloge bodočih uporabnikov teh storitev. V kratkem bo objavljen razpis za nabavo opreme za novo enoto. Kmalu rekonstrukcija sob v štirih enotah Še pred iztekom tega leta bo Dom objavil še en razpis, in sicer bodo izbrali izvajalca gradbenih del za rekonstrukcijo oziroma odpravo večposteljnih sob na Ptuju, v Muretincih, Juršincih in Kopru. Tudi ta del investicije mora biti zaključen do konca septembra 2023. Takrat bo torej namenu v celoti predana nova enota v Žabjaku, vse tri in večposteljne sobe pa bodo odpravljene. Največ jih je v matični enoti, in sicer 23. »Gre za izboljšanje bivanjskega standarda starostnikov, te posteljne kapacitete bomo nato preselili v enoto Žabjak. Po odprtju nove enote bodo ostale samo eno- in dvoposteljne sobe,« še pojasni Šiplič Horvatova. Ena največjih investicij v regiji v zadnjih letih V Žabjaku trenutno gradijo prvo nadstropje, objekt bo sicer dvonadstropen. Do konca maja naj bi bila zunanja podoba celovito urejena. Najprej bo nato odprta leva lamela objekta, kjer bodo dnevne in začasne namestitve, medtem ko bodo do septembra urejali še notranjost. Izvajalec, podjetje GIC gradnje, je sicer na Dom že naslovil nekaj zahtevkov za dodatna plačila, a jih je Dom na podlagi izračunane indeksacije zavrnil. Foto: ČG En del objekta bo namenu predan maja, drugi septembra naslednje leto. Pogodba za izvedbo gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za novogradnjo enote Žabjak je vredna 13.818.007 evrov (brez davka). Za to investicijo si je Dom pridobil 12 milijonov evrov sredstev iz naslova razpisa REACT in še 1,4 mi- lijona evrov državnih sredstev za namene dnevnih in začasnih namestitev. Skupna vrednost naložbe tako znaša 17.030.933 evrov (brez davka). Razliko krijejo iz lastnih sredstev, brez zadolževanja. V objektu površine 8.800 m2 bo prostora za 150 stanovalcev, od tega 20 za začasne namestitve (do treh mesecev), 12 mest pa za dnevno varstvo. Več kot polovica bo enoposteljnih sob, preostale dvoposteljne. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 stran 6 torek z 15. novembra 2022 V središču 6 COLOR CMYK Sp. Podravje z Divje razprave na CSD, ko kateri od otrok ne more doplačevati oskrbnine Slovenija z Težave, ki pestijo slovensko cerkev: vse manj Žalostno: pol oskrbovancev s prisluženo pokojnino ne more plačati doma Državno subvencion Približno polovica oskrbovancev s svojimi nizkimi pokojninami ne zmore v celoti plačati oskrbe v domovih upokojencev. V tovrstnih primerih so po zakonu oskrbnino dolžni (do)plačevati svojci, ki pa so lahko obremenjeni tudi s precej visokimi zneski. Razprave na CSD so takrat, ko se kateri od otrok ne strinja z določeno višino plačila oskrbnine, navadno najbolj divje. Če se izkaže, da svojci tega stroška res ne zmorejo, namestitev doplačuje občina. Zadnji podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kažejo, da je lani povprečna starostna pokojnina znašala okoli 722 evrov mesečno, medtem ko je bila povprečna cena oskrbnin marca letos od 23,06 evra (oskrba 1) do kar 36,48 evra (oskrba 4) na dan, kar mesečno pomeni od najmanj 716 do 1.131 evrov – brez vseh dodatkov. Povprečna starostna pokojnina je tako nižja kot znaša povprečna cena najcenejše oskrbe, oskrbe 1 (ki je sicer ne koristi skoraj nihče od uporabnikov domov), in to brez ostalih dodatkov. Drugače povedano: veliko upokojencev, ki prejemajo pokojnino, si z lastnimi prihodki ne more privoščiti oskrbe v domovih. V lanskem letu je mesečno pokojnino, nižjo od 600 evrov, prejemalo kar 141.737 ljudi ali okoli 27 odstotkov upokojencev. Še dodatnih 141.364 je imelo pokojnino med 600 in 700 evrov, 63.246 pa je takih, ki prejemajo med 700 in 800 evrov mesečno, na drugi strani pa mesečni strošek bivanja v domovih velikokrat znaša nad 1.200, tudi 1.500 evrov. Nekaterim določeni visoki zneski Starostniki so tako pogosto v stiski, ker ne zmorejo plačevati oskrbnin. Kaj v tem primeru? Ko pokojnina za plačilo doma ne zadostuje, so dolžni po zakonu (do) plačevati po svojih možnostih svojci – zakonec in/ali odrasli otroci, ki jih starši niso več dolžni preživljati. To ne velja le v primeru, če starši iz neupravičenih razlogov niso izpolnjevali preživninskih obveznosti do otroka, je pojasnil direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje Miran Kerin ter Foto: ČG Direktor CSD Sp. Podravje Miran Kerin pravi, da v primerjavi z zadnjimi leti za zdaj ne opažajo povečanja deleža takih, ki ne zmorejo plačevati oskrbnine v domovih, vprašanje pa je, kaj bo v prihodnje. nadaljeval, da se svojci lahko sami dogovorijo o zneskih, ki jih bodo prispevali za kritje oskrbnine. Če se jim ne uspe dogovoriti, pa višino doplačil določi Center za socialno delo. Treba je izračunati minimalno socialno varnost svojcev – od te dalje namreč država nalaga doplačilo za dom. Ob tem Kerin priznava, da so obremenitve tudi precej nepoštene, saj so lahko v nekaterih primerih zelo visoke: »Obstaja pravilnik, po katerem se svojcem izračunajo doplačila in tukaj veliko manevrskega prostora ni.« Zavezanci za doplačevanje teh storitev pa so lahko tudi tisti, ki jih k temu zavezuje pravni posel, sklenjen s starostnikom, npr. izročilna pogodba ipd. »Pogosti so primeri, ko mora v zameno za podedovano nepremičnino oskrbnino plačevati eden od potomcev, a se kasneje zgodi, da tega ne zmore. Če strošek prevzamejo ostali svojci, je zadeva urejena, če ne, pa sledijo pritožbe, tožbe, ki se vlečejo leta in leta … Prav dogovarjanja Stanovalci po načinu plačila, CSO Ormož Stanovalci v celoti Stanovalci in svojci Stanovalci in občina Stanovalci, svojci in občina 2021 98 (52 %) 29 (15 %) 48 (25,5 %) 14 (7,5 %) 2022* 102 (53 %) 28 (14,5 %) 45 (23,5 %) 18 (9 %) *Podatki na dan 1. oktober 2022 Vir: CSO Ormož Stanovalci po načinu plačila, DU Ptuj 2020 253 (42,1 %) 161 (26,8 %) 25 (4,2 %) 145 (24,1 %) 10 (1,7 %) 1 (0,2 %) 6 (1 %) Stanovalci v celoti Svojci v celoti Stanovalci in svojci Stanovalci in občina Stanovalci, svojci in občina Svojci in občina Občina v celoti 2021 337 (44,4 %) 189 (24,9 %) 43 (5,66 %) 167 (22 %) 17 (2,23 %) 1 (0,13 %) 5 (0,65 %) Vir: Dom upokojencev Ptuj o tem, koliko bo plačeval kateri od otrok, so pri nas na centru tudi najbolj burna,« je jasen Kerin. Če svojcev ni ali pa ti skupaj s stanovalci ne zmorejo v celoti (do)plačevati dragih storitev v domu, na vrsto pride občina, kjer ima uporabnik stalno prebivališče. V ormoškem domu tretjini starostnikov doplačuje občina, v ptujskem četrtini V Centru za starejše občane Ormož oskrbnino v celoti plačuje približno polovica stanovalcev – s svojimi prihodki, v nekaterih primerih tudi s prihranki – dobri tretjini pa stroške oskrbe doplačuje občina. »Pregled podatkov na dan 1. oktober letos kaže, da si 53 % stanovalcev v celoti plača dom, 14,5 % stanovalcem oskrbne stroške doplačujejo svojci, 23,5 % stanovalcem pri plačilu pomaga obči- na, 9 % stanovalcem pa pri plačilu pomagajo še svojci in občina,« je povedala strokovna vodja Nataša Čavić in dejala, da trend plačila zadnjih let bistveno ne odstopa. Medtem ko je v ptujskem domu upokojencev takih, ki zmorejo plačevati bivanje sami, manj kot polovica. »44,4 % stanovalcev si zmore stroške oskrbe plačati samih, 24,9 % stanovalcem stroške v celoti plačujejo svojci, ki so v večini primerov pooblaščeni na osebni račun naših stanovalcev in skrbijo le za izvedbo plačila oskrbe, 22% stanovalcem poleg njih samih stroške doplačuje občina, 5,66 % stanovalcem pa poleg njih stroške doplačujejo še njihovi svojci. Petim stanovalcem celotne stroške plačuje občina, kjer je stanovalec imel nazadnje prijavljeno stalno prebivališče. V letu 2021 se je povečal delež samoplačnikov, ostala razmerja ostajajo približno enaka,« je podatke navedla direktorica Vesna Šiplič Horvat. Medtem ko na Poljskem mladi duhovniki čakajo v vrsti za lastno župnijo, je v Sloveniji ravno obratno; pri nas je namreč vse več primerov, ko en duhovnik skrbi za duševno hrano v več župnijah. Pomanjkanje duhovniškega kadra, zlasti župnikov, je že stara težava slovenske katoliške cerkve. Stari odhajajo v pokoj, za njimi ostajajo prazna župnišča, njihove ovčice pa prevzame duhovnik iz ene od sosednjih župnij. Po cerkvenih podatkih se je njihovo število v obdobju od 2010 do 2020 zmanjšalo za 17,55 odstotka, z 21,7 odstotka pa največji upad beležijo v Nadškofiji Maribor. Vseh duhovnikov skupaj, tako škofijskih, torej župnikov, kot redovnih, je bilo leta 2010 1.067, leta 2020 pa 997. Samo škofijskih je bilo leta 2010 849, deset let kasneje pa 116 manj, torej 733. »Zniževanje števila duhovnikov vpliva tudi na življenje lokalnih skupnosti, saj je povezano z združevanjem župnij in odhodom župnika iz manjšega kraja. V mnogih slovenskih vaseh in manjših naseljih je župnik edina oseba, ki predstavlja referenčno točko in animatorja družbenega življenja kraja, zato njegov odhod krajevna skupnost občuti kot bolečino,« ugotavljajo cerkveni dostojanstveniki v letnem poročilu za leto 2021. Jože Škofič je med tistimi župniki, ki mu je mariborska nadškofija poleg matične župnije dodelila še eno; tako poleg župnije sv. Urbana na Destrniku upravlja še župnijo sv. Bolfenka v Trnovski vasi, ki jo je lani poleti zapustil dotedanji župnik Franc Mlakar. »Seveda ni lahko, težko je uskladiti vse obveznosti in dogodke vernikov, a takšna je situacija in prav nič ne kaže, da bo kaj drugače. Nasprotno, združevanje župnij je očitno naša prihodnost,« pravi in dodaja, da je treba narediti vse, da župnije ostanejo in da vaške cerkve »živijo« ter še naprej ostajajo pomemben del družabnega in duhovnega življenja na podeželju. Obenem pa opozarja na problem praznih župnišč, ki jih je kljub temu treba vzdrževati. »Župnišče v Trnovski vasi je veliko, stavba stara, zato obnova nima finančnega smisla. Najbrž jo bomo prodali in na zemljišču ob cerkvi, kjer bo stala tudi nova poslovalnica Pošte Slovenije, postavili manjši objekt, v katerem bo mogoče prespati in organizirati ure verouka.« Le še za peščico novomašnikov Slovenska cerkev verjetno nikdar več ne bo doživela takšnega števila novomašnikov kot leta 1973, ko so jih posvetili kar 56. Od takrat je zaznati močan trend upadanja, ki je v letih 2019 in 2020 dosegel skoraj dno, in sicer je bilo obakrat samo po šest novomašnikov. Tudi drugod po Evropi v povprečju ni kaj bolje, saj se je število novomašnikov v prvih dveh desetletjih novega tisočletja znižalo za 43,7 odstotka. V posameznih državah je lahko slika seveda drugačna: skoraj 73 odstotkov manj novomašnikov je med Čehi, medtem ko se je na Hrvaškem njihovo število povečalo za 19,4 odstotka. »Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov je povezano z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog Pokojnine ne dohitevajo vse višjih oskrbnin Foto: ČG V ormoškem domu upokojencev občina doplačuje bivanje približno tretjini oskrbovancem, v ptujskem četrtini. Na ptujskem Centru za socialno delo sicer pravijo, da se delež takih, ki zmorejo plačevati vse višje oskrbnine sami ali jim (do)plačuje občina, v zadnjih letih ni bistveno spremenil. Glede na to, da se je odmerni odstotek za pokojnine po letu 2013 zelo znižal in upokojenci, ki se na novo upokojujejo dobijo precej nižje pokojnine kot pred tem, cene oskrbnin pa se povsod dvigujejo (in to bolj kot pokojnine), pa je pričakovati, da bo v prihodnje takih, ki bodo sami v celoti zmogli plačevati oskrbnino, še manj. Monika Horvat Največ novomašnikov je bilo leta 1973 (56), najmanj pa v letih 2020 in 2021 (le Štajerski TEDNIK torek z 15. novembra 2022 torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK V središču 7 duhovnikov in tudi vernikov Katoliška cerkev v številkah niranje najbogatejše med bogatimi Prebivalci v Sloveniji (stanje 1. aprila 2022): 2.106.215 Katoliški verniki po državnem popisu leta 2002: 1.135.626 (57,8 %) Katoliški verniki po cerkveni statistiki za leto 2021: 1.507.477 (71,48 %) Župnije: 697 teritorialnih župnij in dve personalni (bolniška župnija v Ljubljani ter univerzitetna v Mariboru) Cerkve: 2.386 Kapele in znamenja: 515 Škofje: 12 Duhovniki (škofijski in redovni): 997 Redovnice: 433 Foto: SD »Zaradi vse nižjega števila duhovnikov je združevanje župnij je očitno naša prihodnost,« pravi Jože Škofič in dodaja, da je treba narediti vse, da župnije ostanejo in da vaške cerkve »živijo« še naprej. Finančna državna pomoč za plačilo prispevkov verskim uslužbencem Število zavarovancev Znesek skupaj na leto (v EUR) Povprečni znesek na zavarovanca na leto (v EUR) Povprečni znesek na zavarovanca na mesec (v EUR) zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok. Ob tem ne moremo spregledati procesa sekularizacije, ki v Evropi in tudi v Sloveniji zmanjšuje vlogo in družbeni pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebej med mladimi,« pravijo v Cerkvi. stran 7 2010 971 2.324.219 2.394 199,47 Katere davke plačuje cerkev Cerkev plačuje davke za dohodke iz pridobitne dejavnosti. Cerkvene ustanove kot pravne osebe zasebnega prava in verski delavci plačujejo davek od stavbnih zemljišč, razen za sakralne objekte (cerkve, vežice), davek od dohodkov iz naslova prodaj, najemnin, obresti, 2012 891 1.173.460 1.317 109,75 2014 823 1.602.204 1.947 162,23 2016 804 1.606.059 1.998 166,47 pri čemer so izvzeti darovi in drugi nepridobitni prihodki. Dolžni so poravnati davek ob prodaji nepremičnin, prispevek za vzdrževanje gozdnih cest, obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, davek za nakup opreme, obnovo nepremičnin, tudi sakralnih objektov, pri čemer 2018 789 1.659.379 2.103 175,26 2020 749 1.475.245 1.970 164,13 Vir: Katoliška cerkev v Sloveniji jim plačani DDV ni povrnjen, saj cerkvene ustanove niso zavezanke za DDV. Plačajo tudi dohodnino od prihodkov, kakor je opredeljeno v Zakonu o dohodnini: bodisi s pogodbo, tisti, ki pogodbe o zaposlitvi nimajo, denimo duhovniki, redovnice in redovniki, pa plačujejo normirano dohodnino. Iz državnega proračuna za socialne prispevke verskih delavcev 1,5 milijona evrov Na javnih razpisih Cerkev kandidira za državna sredstva za delovanje Karitasa, šol, arhivov in obnovo zaščitenih kulturnih spomenikov. Kot poudarjajo, država sofinancira tudi socialne prispevke verskih delavcev, kar pa ne pomeni tudi financiranja verske dejavnosti, ampak zgolj zagotavljanje socialne varnosti za opravljanje splošnokoristne dejavnosti. S čimer se prenekateri »ne- ali krivovernik« nikakor ne strinja, ker da pri eksistenci duhovnikov ni potrebna pomoč države, saj za njimi stoji mogočna in zelo bogata inštitucija, kar Slovenska katoliška cerkev nedvomno je. Koliko pa davkoplačevalce stane socialna varnost duhovnikov? Če pogledamo obdobje zadnjih desetih let, ugotovimo, da številke padajo, a seveda ne zato, ker bi se zneski prispevkov znižali, pač pa zaradi že prej omenjenega upada števila duhovnikov. Kot izhaja iz cerkvenega letnega poročila za leto 2021, ki je prikazano v tabeli, je država za njihove pokojnine leta 2020 prispevala nekaj več kot 1.475.000 evrov, desetletje predtem, torej leta 2010, pa malce čez 2.324.000 evrov, kar je skoraj milijon manj. V povprečju je to na mesec za posameznega duhovnika v letu 2020 zneslo 164 evrov, pred desetimi leti pa dobrih 199. Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, se namenska državna pomoč izplačuje za pokritje prispevkov za socialno varnost verskih delavcev od osnove najmanj v višini 48 odstotkov povprečne plače, za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje. Župnik ne dobiva redne plače Foto: Svet24 Katoličanov je vse manj Foto: Sta/M24 po šest). Koliko je v Sloveniji v resnici katoličanov, je težko realno oceniti, saj se državni in cerkveni statistični podatki ne ujemajo. Po državnem popisu iz leta 2002 je katoliških vernikov 1.135.626 oziroma 57,8 odstotka državljanov, cerkvene številke za leto 2021 pa kažejo, da jih je 1.507.477 oziroma 71,48 odstotka prebivalcev. A tudi Cerkev priznava, da njihovo število upada, in sicer se je po njihovih evidencah od leta 2010 do 2020 zmanjšalo za 13,68 odstotka. Danes se starši tudi redkeje odločijo za zakramente svojih otrok. Leta 2010 je bilo 61,61 odstotka vseh rojenih otrok v Sloveniji krščenih, leta 2019 pa se ta je vrednost znižala za desetino. Leto 2020 je bilo pod močnim vplivom epidemije covida-19, zato dejstvo, da je bilo takrat krščenih le dobrih 38 odstotkov rojenih otrok, ni merodajno. V zadnjih 20 letih je manj tudi prvih obhajil (24,5 %) in birm (32,5 %), z 49,62 na 31,91 odstotka pa se je znižal delež sklenjenih cerkvenih porok glede na civilne. Župnikom ni treba plačati davka na darove za opravljanje verske dejavnosti, kar je vsake toliko razlog za razprave, ali ne bi bilo prav tudi prispevke vernikov, pa čeprav prostovoljne, obdavčiti. Tajniku Slovenske škofovske konference Tadeju Strehovcu se zdi takšna ideja krivična, saj je mašni dar pomemben za preživetje »povprečnega« slovenskega duhovnika, ki nima rednih dohodkov in je pravzaprav odvisen od prostovoljnih prispevkov svojih vernikov (dar za mašo, pogreb, krst, poroko, blagoslov, nabirke …). Uporabi jih namreč za kritje osnovnih življenjskih stroškov, kot so prehrana, gorivo in vzdrževanje avtomobila, zavarovanje, nakup oblačil in podobno. Prav višji življenjski stroški so bili letos maja tudi razlog, da so se slovenski škoe prvič po letu 2018 odločili v vseh škofijah za približno 15 odstotkov dvigniti znesek priporočenega daru za mašo, tako imenovanega mašnega štipendija. V veljavo je stopil 1. septembra in po novem znaša 23 evrov. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 Podeželje 8 COLOR CMYK stran 8 torek z 15. novembra 2022 Podravje z Zlata trsna rumenica še ni omejena, nevarne so tudi domače brajde Tretirati bo treba prav vsak trs, sicer nas čaka tragedija Po podatkih uprave za varstvo rastlin je v zadnjih letih prišlo v Sloveniji do najobsežnejšega širjenja zlate trsne rumenice na območju Ljutomersko-Ormoških goric. Kljub že izsekanim desetinam hektarjem pa je nadaljnja širitev bolezni pričakovana. »Če ne bomo začeli tretirati vsakega nasada, tudi brajd in ohišnic, potem nas čaka velika tragedija v vinogradništvu,« je jasen Matej Rebernišek iz KGZS, Zavoda Ptuj. Zlata trsna rumenica je neozdravljiva bolezen trte, ki povzroča slabši pridelek po kakovosti in količini. Bolezen se zelo hitro širi s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka, zato je ključno za omejitev širjenja bolezni odstranjevanje obolelih rastlin in zatiranje škodljivca. Zatiranje ameriškega škržatka je obvezno v matičnih vinogradih, trsnicah in matičnjakih povsod po Sloveniji, dve tretiranji s fitofarmacevtskimi pripravki sta potrebni v okuženih območjih ter najmanj eno v varovalnih pasovih. Vinogradniki naj bi se teh določil držali, saj obolela trta pomeni večletni izpad grozdja v vinogradu. »Težava so brajde in ohišnice, kjer se ameriški škržatek ni zatiral in se zato s teh trt širi na intenzivne vinograde. To se bo moralo v prihodnje spremeniti, če ne želimo biti priče tragedije v vinogradništvu. Vsi državljani imajo namreč možnost nakupa fitofarmacevtskih sredstev, in sicer vsaj ekoloških, za katera ne potrebujejo posebne izkaznice,« je dejal Ma- tej Rebernišek. Gostiteljice bolezni so tudi navadni srobot, jelša, veliki pajesen in leska. Pereči predvsem »hobi« vinogradniki V boju proti bolezni sta letos moči združila mariborski in ptujski kmetijsko-gozdarski zavod ter organizirala več delavnic za vinogradnike. »Odzvali so se predvsem večji vinogradniki, morda smo si želeli pritegniti bolj male vinogradnike, vendar smo ugotovili, da tudi profesionalni vinogradniki niso znali prepoznati ameriškega škržatka na rumenih ploščah. Naš cilj pa je in bo še naprej, da dosežemo prav vse vinogradnike, čeprav je težko doseči manjše pridelovalce oz. tako imenovane ‚hobi‘ vinogradnike, ki jim je obdelovanje nekaj trt v razvedrilo. Ti mnogokrat vedo, da je nekaj narobe, ne vedo pa, kaj,« je dejal Jože Miklavc iz mariborskega kmetijskega zavoda. Dodal je, da mariborski zavod opravil več kot 200 analiz, predvsem v okolici ma- Foto: Matej Rebernišek Boj z boleznijo bo dolgotrajen, uspeh pa odvisen od sodelovanja vseh imetnikov trte. Ameriški škržatek je prenašalec zlate trsne rumenice. tičnih nasadov in trsnic. »Bolezen je prisotna v velikem delu vinogradov, v kakšnem deležu, težko rečem. Je pa bolezen velika težava na Ormoškem in v Juršincih. So pa opazovanja pokazala, da je bilo število ulovljenih škržatkov bistveno manjše tam, kjer so vinogradniki opravili dve tretiranji.« Dodal je, da je situacija težavna in da bo borba proti bolezni trajala več let. »Potrebno bo zatiranje prenašalca, dosledno odstranjevanje obolelih trt. Če bodo vsi iz- vajali te ukrepe, potem bomo prišli na zeleno vejo, v nasprotnem primeru ne bo uspeha.« Najhuje je na območju Ljutomersko-Ormoških goric Zlata trsna rumenica je bila v Sloveniji prvič ugotovljena v okolici Kopra leta 2005, leta 2008 je bila prvič ugotovljena v Posavju v okolici Brežic, v letu 2009 pa v vseh vinorodnih deželah. V nas- lednjih letih so sledile številne najdbe v vseh vinorodnih deželah. Večji izbruhi so bili ugotovljeni v slovenski Istri, na Krasu in na Dolenjskem v okolici Novega mesta. V letu 2021 je bil obsežen izbruh ugotovljen na ljutomersko-ormoškem območju. In medtem ko jim je uspelo na zahodu Slovenije omejiti širjenje bolezni, na našem območju ta izziv vinogradnike še čaka. Kako obsežna je bolezen na območju Ljutomersko-Ormoških goric in tudi na območju Haloz, za zdaj še ni znano, saj na upravi za varstvo rastlin še zbirajo podatke o številu okuženih trt ter površinah vinogradov, ki jih bo treba odstraniti. »Ko bodo zbrani in obdelani vsi podatki letošnjih pregledov vinogradov, laboratorijskih analiz in inšpekcijskega nadzora v zvezi z zlato trsno rumenico, se bomo na Upravi pred naslednjo rastno dobo tudi odločili glede nadaljnjega ukrepanja v prihodnjem letu.« Mojca Vtič 3URPRFLMVNRVSRURþLOR 6SRĄWRYDQHREËDQNHLQREËDQLREËLQH*RULĄQLFD ’‡– •‡ ’”‹„Ž‹ā—Œ‡ «ƒ• Ž‘ƒŽ‹Š ˜‘Ž‹–‡˜ǡ ƒ ƒ–‡”‹Š ŽƒŠ‘ • •˜‘Œ‹ ‰Žƒ•‘ ’‘†’”‡–‡ ‘•‡„‘ǡ ‹ œ‘”‡ ‹ œƒ • •˜‘Œ‹‹ ‹œ—搌ƒ‹˜‘†‹–‹Ž‘ƒŽ‘•—’‘•–’‘œƒ«”–ƒ‹ ’‘–‹’”‹Œƒœ‘ƒ’”‡ŒǤ †ƒ–‡ ‘– ’‘†ā—’ƒ •‘‘„Ž‹‘˜ƒŽ ’‘†‘„‘ ƒæ‡ ‘„«‹‡ǡ œƒ–‘ •‡ ’”‡’”‹«ƒ ‹ ˜‡ǡ †ƒŽƒŠ‘œ‹œ—搌ƒ‹ǡ‹•‡•‹Œ‹Š’”‹†‘„‹Žǡ˜‘†‹‹•—’ƒŒ••˜‡–‹‹‹œ˜ƒ‹’”‹†‘†ƒæ‡˜‡Ž‹‘”ƒœ˜‘Œ—‘„«‹‡Ǩ ’‘†‡Ž‹Ž‹–ƒƒ†ƒ–ǡ‘’”ƒ˜ŽŒƒŽ•’‘Ž‹†‡Ž‘˜‹«ƒ•‘‡’”‘ˆ‡•‹‘ƒŽ‘Ǥ ‰”‘‘Œ‡„‹Ž‘’‘•–‘”Œ‡‡‰ƒ˜–‡ŠŽ‡–‹Šǡ ƒ’ƒ ƒ –‡ ‡ ‘”‡‘ ‘•–ƒ–‹ǡ ‘”ƒ‘‰Ž‡†ƒ–‹ƒ’”‡ŒǤ‘”ƒ‘•‹œƒ†ƒ–‹‘˜‡  ͸Ͷ Ž‡–‹Š †‡Ž‘˜ƒŒƒ ˜ Ž‘ƒŽ‹ •—’‘•–‹ ‘ †‡Ž‘ ‘’”ƒ˜ŽŒƒ œ ˜‡•‡ŽŒ‡ǡ œƒ–‘ ‰ƒ ‹ŽŒ‡ǡ†ƒ„‘‘‹‡Ž‹˜•‹‘„«ƒ‹ƒ‘˜‘•–‘ •‡’‡–ƒ†ƒ–‘˜‘–•˜‡–‹‹–”‹ƒ- „‘–—†‹˜’”‹Š‘†Œ‡ǡ«‡‹„‘•–‡‘„«ƒ‹ „‹˜ƒŒ‡˜ƒæ‹‘„«‹‹ǡ‘†ƒŒŽƒŒæ‹Š†‘ƒŒ•–ƒ”‡Œæ‹ŠǤ‡Š ‹ŽŒ‡˜‹‡ƒŒƒǡœƒ–‘˜ƒ• ˜ƒ„‹ ƒ •˜‘Œ‡ ’”‡†•–ƒ˜‹–˜‡ ’”‘‰”ƒƒ ˜ ˜•ƒ‹˜‘Ž‹Ž‹‡‘–‹Ǥ Sv. Tomaž z Varnejša cesta s pločnikom Čakajoč na zaključek del Obnova glavne ceste skozi center Svetega Tomaža se približuje h koncu. Dela bi sicer po prvotnem planu morala biti že zaključena, a so jih zaradi dodatnih del podaljšali za mesec dni. ˜‡Ž‹‹˜‡‹œƒœƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒŒ‡‹ˆ”ƒ•–”—–—”‹Š ‘„Œ‡–‘˜ǡ ‹ •‘ ˜•‡ƒ‘” –‡‡ŽŒ ”ƒœ˜‘Œƒ ˜•ƒ‡ ‘„«‹‡ǡ •‘ ˜ ’”‡–‡Ž‘•–‹ ‘‰‘«‡ǽœƒ‡ƒ”‹Ž‹Ǽ†”—‰‹–‡‡ŽŒ”ƒœ˜‘Œƒ Ȃ‘†‘•‡Ǥ ƒ‰‘–ƒ˜ŽŒƒ˜ƒǡ†ƒ„‘•—’ƒŒœ˜ƒ‹ ’‘˜œ†‹‰‹Ž —Ž–—”‘ ‹ †”—‰‘ †”—ā„‡‘ ā‹˜ŽŒ‡Œ‡˜‘„«‹‹–‡”‘‘‰‘«‹Ž‡‘–‡‘ †‡Ž‘˜ƒŒ‡†”—æ–˜‘ƒ˜•‡Š’‘†”‘«Œ‹ŠǤ ”ƒ–ƒǡ‘„«‹‘„‘’”‹„Ž‹āƒŽ‘„«ƒ‘‹ •–‡†ƒŽ˜‡†‡–‹ǡ†ƒ•–‡†‡Ž–‡œ‰‘†„‡ǡ‹Œ‘ „‘•—’ƒŒœ˜ƒ‹’‡ŽŒƒŽƒ’”‡ŒǨ ƒ”‘«‹‘„Œƒ˜‡ǣ ‘ā‡ˆ‡–‡ ‘ ’ƒ ‡ ’‘‡‹ǡ †ƒ –—†‹ ˜ ’”‹Š‘†Œ‡ ‡ „‘‘•’‘†„—ŒƒŽ‹‰‘•’‘†ƒ”•–˜ƒ‘––‡‡ŽŒ ”ƒœ˜‘Œƒ ‘„«‹‡ǡ ’”ƒ˜ ƒ•’”‘–‘ǡ ā‹˜ŽŒ‡Œ‡ „‘‘ ˜†‹Š‹Ž‹ ‘„•–‘Œ‡«‹ƒ ‘„”–‹ƒ ‘ƒƒ ‹ Œ‹Š ”ƒœæ‹”‹Ž‹ǡ ’‘•”„‡Ž‹ „‘‘ œƒ ”ƒœ˜‘Œ ’‘†Œ‡–‹æ–˜ƒ ‹ ‡–‹Œ•–˜ƒ ‹ • –‡ ’”‹†‘„‹Ž‹ ‘˜ƒ †‡Ž‘˜ƒ ‡•–ƒǤ ‘˜‘ŽŒ •”‡†•–‡˜ „‘‘ǡ –ƒ‘ ‘– †‘•Ž‡Œǡ œƒ‰‘–‘˜‹Ž‹–—†‹œƒ’‘āƒ”‘˜ƒ”‘•–ǡ•‘ ‹ƒŽ‘ •”„•–˜‘ǡ摎•–˜‘ǡ—Ž–—”‘ǡ撑”–‹‘•–ƒŽ‘ †”—āƒ„‘ā‹˜ŽŒ‡Œ‡Ǩ ,‡ ‹ „‘•–‡ ƒ –‘”ƒ–‹Š Ž‘ƒŽ‹Š ˜‘Ž‹–˜ƒŠœƒā—’ƒƒ‘„«‹‡ ‘”‹æ‹ ƒƒ‡‹Ž‹ •˜‘Œ‰Žƒ•ǡ‘„ŽŒ—„ŽŒƒǡ†ƒ„‘‘••—’‹‹ ‘«‹æ‡ƒ’”‡Œ’‘•”„‡Ž‹ǡ†ƒ„‘‘„‹˜ƒŽ‹ ˜Ž‡’‹‹’”‹Œƒœ‹‘„«‹‹ ‘”‹æ‹ ƒǤ ƒ‹œ—搌‡ǡ‹ƒ˜‘ŽŒ‘Ǩ ƒ–‘œ‹œ—搌ƒ‹’”‹Œƒœ‘ƒ’”‡ŒǤ ‘ā‡ˆ‡–‡ Foto: MH Obnovljena cesta je grobo asfaltirana, v teku so priprave na asfaltiranje pločnika. V Svetem Tomažu praktično že celo leto poteka obnova ene najprometnejših in najnevarnejših cest v občini, rekonstrukcija 950 metrov dolgega odseka, od pokopališke vežice do konca Sv. Tomaža, z izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in meteorne kanalizacije. Sedaj je v zaključni fazi. Cesta je grobo asfaltirana, potekajo priprave na asfaltiranje pločnika. Investicija bi sicer morala biti ta čas že končana, a so pogodbeni rok podaljšali za mesec dni, na konec novembra. »Podaljšanju so botrovala dodatna dela, in sicer podaljšanje novega pločnika za približno 150 metrov na odseku od konca naselja Sveti Tomaž do bližnjega zaselka, prestavitev vodovoda za občino Sveti Tomaž, izgradnja cevne kanalizacije za nizkonapetostno omrežje (investitor Elektro Maribor, d. d.),« so pojasnili na republiški direkciji za infrastrukturo, ki pelje projekt. Dela izvaja ptujsko Cestno podjetje. Pogodbena vrednost znaša nekaj več kot 1,1 milijona evrov, od tega bo večino stroškov, okoli 960.000 evrov, pokrila direkcija, preostalo pa občina. Za koliko se bo zaradi dodatnih del podražila investicija, še ni znano, »saj končni obračuni še niso izdelani«, so dodali na direkciji. Skorajšnjega konca se veselijo na občini in tamkajšnji živeči, saj bo cesta veliko varnejša, predvsem za otroke, ki so doslej morali pešačiti v šolo po sicer zelo obremenjeni cesti brez pločnika. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK stran 9 Gospodarstvo torek z 15. novembra 2022 9 Podravje, Slovenija z Finančni statistični podatki z vključenimi obljubami Za katera območja je država najbolj odprla mošnjiček Ministrstvo za finance (MF) je izdelalo interaktivni prikaz podatkov o financiranju projektov iz državnega proračuna. Med drugim so objavili pregled projektov po regijah in občinah, vključno s preračunom finančnega vložka po prebivalcu. Podatki kažejo, da je med regijami po finančnem izkupičku glede na število prebivalcev najuspešnejša obalno-kraška, med občinami v Spodnjem Podravju pa ptujska. Na portalu proracun.gov.si so zbrani podatki o več kot 4.400 projektih v skupni vrednosti 47 milijard evrov, od tega je vrednost letošnjega financiranja dobrih pet milijard evrov. Med projekti so zabeleženi tudi tisti, ki so že davno končani, a se za njih iz državnega proračuna še vedno namenjajo kakšna sredstva in so zato vključeni v proračun; konkretno v Podravju je to podravska avtocesta. Med podatki prav tako najdemo projekte, o katerih glede realizacije še ni duha in sluha, a so v proračunsko statistiko zajeti. Denimo za občino Gorišnica 21-milijonski projekt navezovalne ceste med Forminom in Zavrčem, ki naj bi ga zgradili do leta 2038 (!?). Ta projekt občini Gorišnica trenutni položaj na lestvici vlaganj izboljšuje, a je vprašanje, ali bo res zaživel, saj je rok končanja postavljen daleč v prihodnost. Enako je tudi z 20-milijonskim projektom obnove glavne državne ceste med Duplekom in Janežovskim Vrhom v občini Destrnik, ki naj bi ga izvajali do leta 2037. Zato smo v naslovu zapisali, da je statistika, ki jo je preračunalo in navedlo ministrstvo za finance, zelo majava, saj se lahko vse spre- Občina Ptuj Ormož Cirkulane Kidričevo Gorišnica Destrnik Središče ob Dravi Sv. Andraž Majšperk Juršinci Hajdina Podlehnik Markovci Videm Sv. Tomaž Zavrč Dornava Žetale Trnovska vas Vložek na prebivalca 10.116 7.628 6.074 5.723 5.690 5.029 4.715 4.119 3.934 3.381 3.366 3.113 2.066 1.979 1.811 1.720 1.607 1.111 1.050 Vir: MF meni že v letu 2023, kaj šele v naslednjih 15 letih. Podravje in Pomurje na repu vlaganj Glede na preračun vlaganj po številu prebivalcev se največ državnega investicijskega denarja ta čas namenja na Obalo (18.500 evrov po prebivalcu), kjer se tudi izvaja največja državna investicija, nova železniška povezava in drugi tir Divača–Koper. V posavski regiji je državni vložek, preračunan na prebivalca, skoraj 16.000 evrov, v jugovzhodni Sloveniji 13.900 evrov in Koroški 11.800 evrov. Na repu sta podravska in pomurska regija. V prvi je vložek države na prebivalca 4.400 evrov, v drugi 6.200 evrov. Tudi v Podravju se največ državnega denarja vlaga v železniško infrastrukturo. Katerim občinam najmanj denarja Med spodnjepodravskimi občinami je bila ali bo najvišjega zneska državnih vlaganj deležna ptujska, po prebivalcu 10.100 evrov. Kot največji projekt je navedena gradnja odseka podravske avtoceste v vrednosti 137 milijonov evrov, ki so jo končali v obdobju vlade Mira Cerarja, od takrat pa so se v državi zamenjale že tri vlade. Drugi na lestvici je Ormož s 7.600 evri po prebivalcu, največji projekt pa 45 milijonov evrov vredna gradnja nove Carthagove tovarne. Na tretjem mestu je obči- Foto: ČG Podravska regija in številne njene občine so od države v primerjavi z drugimi območji prejele skromna finančna sredstva. na Cirkulane, ki so ji točke prinesli državni projekti: obnova gradu Borl, predvidena obnova glavne ceste proti Mejam (do leta 2028) in rekonstrukcija obmejnih cest (do leta 2029). Glede na zbrane podatke so najskromnejša vlaganja bila ali bodo v občinah Trnovska vas, Že- tale, Zavrč, Videm, Sveti Tomaž in Markovci, vsega skupaj v posamezni občini med 1.000 in 2.000 evrov po prebivalcu. V prikaz podatkov so vključeni vsi projekti, za katere se državni denar deli po razpisih, prijavitelji so lahko lokalne skupnosti, javni zavodi, gospodarstvo … Vključene so tudi naložbe, katerih nosilec je (bo) država oziroma organi v njeni sestavi (ministrstva, direkcije, agencije …). Po regijah in občinah so v pregled podatkov vključeni projekti, ki so v državnem načrtu razvojnih programov letošnjega proračuna. Mojca Zemljarič Ptuj z O dobavi in potrošnji zemeljskega plina Koncesionar s skopimi pojasnili javnosti ALUMINIJ, REŠITEV ZA ZELENO PRIHODNOST Zemeljski plin je po začetku vojaškega konflikta med Rusijo in Ukrajino postal zelo aktualna tema. Medtem ko je v preteklosti veljal za zelo poceni energent in so ga zato množično koristili v industrijski proizvodnji kot tudi manjši odjemalci, sta bili z začetkom vojne pod vprašaj postavljeni njegova dobavljivost in cena. Na Ptuju je upravljavec plinovodnega omrežja podjetje Adriaplin. Skupaj s priključki je v mestu okoli 110 kilometrov plinovodnega omrežja. Zadnji zgrajeni odsek je na območju Nove vasi, ki so ga gradili oziroma ga še gradijo sočasno z novim kanalizacijskim sistemom. V prihodnje ima Adriaplin plinovodno omrežje namen zgraditi še ob Mariborski cesti in na Turniščah. Na Ptuju je sicer zgrajenih 2.500 priključkov, od katerih jih je slaba polovica neaktivnih. Pogodbenik distributerja, ki na Ptuju skrbi za vzdrževanje plinovodnega omrežja, je podjetje Tames. Kako kaže nadaljnji oskrbi s plinom in ali so Ptujčani glede dobav lahko mirni, v podjetju Adriaplin niso pojasnili, saj so v telefonskem pogovoru povedali, da je njihova poslovna politika, Foto: ČG Na Ptuju je na plinovodno omrežje priključenih nekaj čez 2.300 odjemalcev, od tega 1.800 gospodinjstev in 500 podjetij. Med največjimi gospodarskimi odjemalci je Perutnina Ptuj. da na novinarska vprašanja ne odgovarjajo. Prav tako niso navedli, kakšne cene distribuiranega plina lahko uporabniki v mestu ob Dravi pričakujejo v novi kurilni sezoni. V poslovnem poročilu za lansko leto je moč prebrati, da je Adriaplin, ki je koncesionar plinovodnega omrežja v 29 slovenskih občinah, poleg tega pa še prodajalec plina na trgu, v letu 2021 ustvaril 42 milijonov evrov prihodkov in 3,4 milijona evrov dobička. Predlani so prihodki znašali 37,5 milijona evrov, dobiček pa dobre tri milijone. Večinski lastnik Adriaplina je italijanski Eni gas (51 %), drugi največji z 38 odstotki avstrijski Energie Steiermark in tretji z 11 odstotki Geoplin. Slednji bo v prihodnje pogodbo o dobavi plina sklenil z alžirskim partnerjem, sklenitev dogovora je po besedah predsednika vlade Roberta Goloba tik pred realizacijo. Alžirija je Evropi doslej zagotavljala 13 % potrebnega plina, slovenski Geoplin pa bo z alžirskim dobaviteljem sklenil pogodbo za triletno dobavo. Količine naj bi sicer zadostile le tretjini ali v daljšem obdobju polovici slovenskih potreb po tem energentu. MZ let DAN ODPRTIH VRAT V TALUMU ¶ŹǫʁʁƆƆǫʋơȥ ȥŔɽv soboto, 19. novembra 2022ࡲ 7ȶŹǫȟȶɽɽơȶ ȶŹࠈࡲʠ ʠɭǫɢ ɢɭơƎþþŔȍʠȟȶʽȶ ʠɢɭŔʽȥȶɽɽʋŔʽŹȶࡲ ¶ŹǫɽȇȶʽŔȍƃǫŹ ŹȶɽʋơȍȍŔǠȇȶǫǫ˖ŹǫɭŔȍǫȟ ȟơƎʋʋɭơȟǫ ɭŔ˖ȍǫƆȥǫȟǫɢ ɢȶƎɭȶƆǿǫȶ ȶnjȍơƎŔࢗɭ ࢗࢗɭɭƎơƆȶ࡫ɽɽɭơŹɭȥȶǫǫȥ ˖ơȍơȥȶɽ ɽȇʠɢǫȥȶࡲ www.talum.si Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 torek z 15. novembra 2022 Ptuj z Viktorinov večer v čast Jakobu Emeršiču Sv. Andraž z Ponatis narodopisnih črtic iz leta 1939 S pesmimi je vedno povedal kaj lepega Opisoval je domače kraje in ljudi Na novembrskem Viktorinovem večeru so se ob izdaji zbirke Spominjanja spomnili pokojnega Jakoba Emeršiča, višjega bibliotekarja, bibliografa, diplomanta svetovne književnosti in literarne teorije, pesnika, literata, zgodovinarja in prevajalca, ki je umrl pred desetimi leti. Foto: Črtomir Goznik Pesniški opus Jakoba Emeršiča je predstavil Lev Detela, tudi avtor spremne besede v pesniški zbirki Spominjanje. Pred dvanajstimi leti, ko je bil star 70 let, je izšla njegova pesniška zbirka Pozabljena spominjanja, za katero je Jakob pesmi izbral skupaj z ženo Dorotejo. »Pesnikovanje ni bilo njegova glavna preokupacija. Bolj je šlo za cvetlično paberkovanje. Večkrat je dejal: 'Ko se mi utrne misel, takrat moram imeti zraven svinčnik in papir, da to hitro zapišem, če ne izgine.' Tako je večkrat kaj zapisal na vlaku v Ljubljano ali na Ptuju. Med vožnjo je imel namreč mir, da je lahko zapisal, kar se mu je utrnilo,« je povedala žena. stran 10 V sklopu evropskega projekta Vitomarci včeraj in danes je izšel tudi ponatis knjige slovenskega pripovednika in domačina Ignaca Koprivca. Pisatelj, ki se je v resnici pisal Ljubec, se je rodil leta 1907 v Drbetincih, osnovno šolo pa obiskoval v Vitomarcih. Kasneje je živel in deloval v Ljubljani, kjer je leta 1980 tudi umrl. Enako kot za andraševsko faro je Koprivec pomemben tudi za bolfenško, torej Trnovsko vas, kjer je leta 1939 napisal svoje narodopisne črtice Kmetje včeraj in danes, ki jo je založila Glavna hranilnica Sv. Lenarta v Slovenskih goricah. V njej je skozi črtice predstavil tedanje življenje kmetov v Slovenskih goricah. V njegovih delih se sicer čuti poudarjeno socrealistično pisanje, vendar imajo vrednost zaradi opisovanja domačih krajev in ljudi. Na občini Sveti Andraž so se za ponatis odločili, ker je knjiga pošla, je pa še zmeraj iskana, pa tudi zato, kot je povedala županja Darja Vudler Berlak, ker so zavezani k ohranjanju lokalne kulturne dediščine. O knjigi, na predstavitev je prišla tudi avtorjeva hči Bilka Mate, sta spregovorila Edi Kupčič, vodja sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri Društvu upokojencev Vitomarci, in Valerija Ilešič Toš, Foto: KUD Vitomarci Ob ponatisu knjige Ignaca Koprivca Kmetje včeraj in danes so v Svetem Andražu odigrali nekaj odlomkov iz njegovih črtic. predsednica KUD Vitomarci. Člani KUD-a so nato odigrali odlomke Koprivčevih črtic Jesenske drobtinice, Martinovanje in Liza se omo- ži, prireditev pa so s pesmijo popestrile še pevke Društva gospodinj Vitomarci. SD Trnovska vas z Nedeljsko popoldne v večnamenski dvorani Odmevala je ljudska pesem Kulturno društvo Trnovska vas je pripravilo koncert, na katerem so nastopili domači in okoliški ljudske pevke in pevci. Tako so se v večnamenski dvorani predstavili pevke Društva gospodinj Vitomarci in Društva upokojencev Lenart ter pevci ljudskih pesmi Kulturno turističnega društva Selce in Žitni klas Kulturnega društva Benedikt. Domače pesmi so zapeli še Moška komorna skupina Kulturnega društva Destrnik in Bolfenški fantje iz KD Trnovska vas, na frajtonarici zaigrala Dominik Lah in Gloria Čeh, zaplesala pa folklorna skupina Šmarječani iz Kulturno umetniškega društva Pernica. Trnovsko kulturno društvo je za PGD Biš drugo najstarejše društvo v občini, kot Katoliško slovensko izobraževalno društvo pa je bilo ustanovljeno leta 1904. Skozi svoj obstoj je delovalo pod različnimi imeni, vsa leta pa sledilo svoji duhovni podobi, maternem jeziku, ljudskem izročilu in kulturi svo- Foto: AM V trnovski dvorani so na svoj račun prišli ljubitelji ljudske pesmi. jega naroda. V preteklosti je bilo društvo znano predvsem po svoji dramski sekciji in knjižnici, danes pa so najbolj aktivni pevci, in sicer mešani pevski zbor Jakob Gomilšak, ženska vokalna skupina Simfonija in otroški pevski zbor. SD Foto: Črtomir Goznik Pesmi je bral dramski igralec Pavle Ravnohrib, s pesmijo pa je Viktorinov večer obogatil mešani pevski zbor sv. Viktorina. Največ pesmi je napisal v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja Jakob Emeršič se je rodil v haloški vasici Gradišče. Že v času, ko je obiskoval gimnazijo na Ptuju, je začutil pesniško žilico. Šele ob študiju na ljubljanski filozofski fakulteti pa jih je začel objavljati. Največ pesmi je napisal v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, v času t. i. socialističnega samoupravljanja, ko je bila krščanska literatura minimalizirana. Vse do svoje upokojitve je delal v ptujski študijski knjižnici, kjer je urejal domoznansko zbirko, razen enega leta, ko je urejal mariborsko teološko knjižnico. Uredil je tudi provincijsko knjižnico v minoritskem samostanu na Ptuju in velik del stare dragocene samostanske knjižnice. ŠTEFAN PETEK ˞˔ˡ˗˜˗˔˧˭˔μ˨ˣ˔ˡ˔ˀ˘˦˧ˡ˘ ˢ˕͝˜ˡ˘˃˧˨˝ ʿʼˆˇʴʾʴˁʷʼʷʴˇ˂ˉ ʺ˜˕˔ˡ˝˘ˆ˩ˢ˕ˢ˗˔˭˔͝˟˔ˡ˘ ˀ˘˦˧ˡ˘˚˔˦˩˘˧˔ˀ˘˦˧ˡ˘ ˢ˕͝˜ˡ˘˃˧˨˝ 3x ZA! USPEŠEN, ZDRAV in λʼˉ Ptuj! ˆ˦˩ˢ˝ˢ˘˞˜ˣˢ˜ˡ ˡ˔Ρ˜ˠ˗˘˟ˢˠ ˕ˢˠˢˣˢ˦˞˥˕˘˟˜ ˭˔˥˔˭˩ˢ˝˜ˡ ˣ˥˘˕ˢ˝ˡ˔Ρ˘ ˢ˕͝˜ˡ˘ʡ ˁ˔˥ˢ͝ˡ˜˞ˢ˚˟˔˦˔˝˘ʺ˜˕˔ˡ˝˘ˆ˩ˢ˕ˢ˗˔ʡ Spremno besedo h knjigi Spominjanja je prispeval Jakobov dolgoletni prijatelj Lev Detela, ki se je tudi udeležil predstavitve pesniške zbirke. Poznala sta se, a ni vedel, da je bil tudi pisatelj in pesnik. Pesmi je prebiral z nekim posebnim veseljem, pa tudi presenečenjem. »Jakob Emeršič je bil samohodec, ustvarjal je v tišini. Kot tak se razodeva tudi v poeziji. Njegove pesmi so resnične, odkrite, včasih tudi boleče, so avtentičen dokument globoko verne osebnosti v več ali manj nevernem, nekrščanskem času. Čeprav močno socialno čuteč, je oster kritik komunističnega enoumja in njegovih zlorab v družbi in kulturi, kar bi mu v času nastanka nekaterih pesmi, če bi se z njimi pojavil v širši javnosti, zagotovo povzročilo osebne nevšečnosti in težave,« je povedal Lev Detela. Izbrane pesmi iz nove pesniške zbirke Spominjanja je bral tudi dramski igralec Pavle Ravnohrib, p. Milan Kos pa je poudaril, da bodo Jakobove misli še dolgo živele med ljudmi. Duhovno bogat večer je napolnila tudi pesem mešanega pevskega zbora sv. Viktorina pod vodstvom Petra Gojkoška. David Ahačič, vodja knjižnega uredništva pri Založbi Družina, ki je založilo pesniško zbirko Jakoba Emeršiča Spominjanja, je povedal, da gre za odlično poezijo, ki jo tudi v založbi z veseljem prebirajo. To se pri mnogih drugih knjigah, ki jih izdajajo, ne dogaja. MG Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK stran 11 Podravje torek z 15. novembra 2022 11 Spodnje Podravje z Nad kakovostjo in ceno šolskih delovnih gradiv ni nadzora S prenovo učnega načrta do manj delovnih zvezkov Šolsko ministrstvo se je (končno) lotilo posodobitve učnih načrtov v osnovnih šolah. Številni strokovni delavci že vrsto let opozarjajo, da so res potrebni prenove; nujno bi bilo treba krepiti digitalne veščine, kritično mišljenje, talente in uporabno znanje učencev. Vsem napovedanim spremembam pa bi morala slediti tudi ustrezna prilagoditev učnih gradiv. Še vedno se namreč dogaja, da mora recimo osmošolec v tem šolskem letu reševati naloge iz desetih delovnih zvezkov, njegov vrstnik na drugi osnovni šoli pa samo iz dveh. Učitelji so pri odločitvi, koliko in katere delovne zvezke bodo predpisali učencem, namreč samostojni. Nad kakovostjo in ceno delovnih gradiv ni enotnega nadzora. Marsikateri učitelj pa se jezi, da so delovni zvezki polni strokovnih napak, in opozarjajo, da večkrat slabo zastavljene naloge podcenjujejo sposobnosti učencev. Omejujejo tudi njihovo domišljijo, kar jih pri napredovanju zavira. Ministrstvo pokleknilo pred založniškim lobijem Šolsko ministrstvo za zdaj ne namerava posegati v izbor delovnih zvezkov po šolah, pač pa odločitev še naprej prepušča učiteljem. Veliko šolskih strokovnjakov meni, da to ni prav; ministrstvo bi moralo pripraviti seznam učbenikov in delovnih zvezkov, ki so za določen predmet najprimernejši, njihovo število omejiti na največ pet. Kot je slišati med strokovnimi delavci, Februarja nove podražitve učnih gradiv Na marsikateri šoli že zmanjšujejo uporabo delovnih zvezkov, še vedno pa so eden najbolj pogosto uporabljenih učnih pripomočkov. Starši zanje vsako leto odštejejo od približno 30 do 150 evrov za posamezni razred. Razlika med dvema osnovnima šolama z najdražjimi in najcenejšimi delovnimi zvezki je lahko tudi več sto evrov. Občutnejše podražitve je pričakovati februarja prihodnje leto, ko se bodo usklajevale cene učbenikov, delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv. pa si tega ne bo upal storiti nihče, saj so založniški lobiji premočni. Vsekakor pa bi k sodelovanju lahko povabili neodvisne strokovnjake, ki bi delovne zvezke pregledali in ocenili. Učitelji bi se tako veliko lažje znašli v poplavi preštevilnih delovnih zvezkov, ki so na razpolago. Namesto delovnih zvezkov več gradiv s spleta Glede na pretekle raziskave stroke so učna gradiva preobsežna, prezahtevna, predraga, preštevilna in pretežka. Zato je slišati pozive, naj se vnovič pregleda, katere delovne zvezke učenci in dijaki dejansko potrebujejo in katere vsebine je mogoče zapolniti z brezplačnimi gradivi na spletu. »Ponudba najrazličnejših učnih gradiv je zelo velika, za en predmet je lahko tudi več kot pet različnih kompletov. Naloga naših učiteljev je, da izberejo najprimernejša in cenovno sprejemljiva učna gradiva. Nikakor pa ne moremo posploševati in trditi, da vsa niso v redu. Ko bomo učne načrte spremenili, pa se bo njihovo število prav gotovo zmanjšalo oz. bomo pouk zastavili drugače. V prihodnje bi moralo biti več poudarka na samostojnem delu, iskanju podatkov, povezo- Foto: ČG Na trgu so številni in dragi delovni zvezki, katerih vpliv na pridobivanje znanja ni bil nikoli ocenjen. vanju ipd.,« je poudarila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj. Zagovarjati je treba stroko, ne založbo! Po besedah Ivanke Korez, predsednice društva ravnateljev ptujskega območja, so učna gradiva prav gotovo predraga in preštevilna, nikakor pa ne bi smeli znižati zahtevnosti: »Ugotavljamo, da je pri veliko predmetih veliko balasta. Tisto, kar je zastarelo, bi morali izločiti. Treba je zagovarjati stroko, ne pa založbo!« Dodala je še, da bi lahko resorno ministrstvo zagotovilo več sredstev za dostop do digitalnih gradiv. Vedno več ravnateljev ni naklonjenih pretirani uporabi delovnih zvezkov. Med njimi je tudi Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina. Po njegovem mnenju učitelji za sodobne oblike učenja delovnih zvezkov sploh ne bodo več potrebovali, vse bolj bodo pri pripravi učnega gradiva sodelovali učenci: »Trenutna gradiva so vezana na učne načrte, ki so preobsežni, premalo je uporabnih znanj. V prihodnje bo v šolah veliko manj pripravljenih gradiv. Edino tako bomo naše otroke pripravili za življenje in jih naučili razmišljati s svojo glavo. Vedeti je treba torej samo, kaj želimo otroka naučiti.« Estera Korošec Spodnje Podravje z Poslovni čas vrtcev se zaključuje med 16.00 in 16.30 Popoldanskega varstva otrok v občinah ni pričakovati Poslovni čas večine vrtcev v Spodnjem Podravju v povprečju traja okoli enajst ur, in sicer med 5.30 in 16.30. Določijo ga vsako leto znova glede na potrebe večine (ne pa vseh) staršev. Tisti, ki svojega otroka ne morejo pripeljati in odpeljati v času, ko je vrtec odprt, se morajo znajti po svoje. Največ težav imajo starši, ki delajo v različnih izmenah, ruskih turnusih ... Na območju Spodnjega Podravja popoldansko varstvo namreč omogoča samo ptujski vrtec. V ptujski enoti vrtca Mačica, ki je odprta do 21.30, je v letošnjem šolskem letu 61 otrok v štirih oddelkih, od tega jih je 12 oz. 20 % iz okoliških občin. »Največja prednost popoldanske izmene je ta, da so starši lahko s svojim otrokom takrat, ko niso v službi. V vrtec jih pripeljejo glede na svoj delovni čas, v ponedeljek je to lahko zjutraj, v sredo pa že popoldne. Starši namreč hodijo na delo ob zelo različnih urah, mi pa se jim skušamo čim bolj približati,« je pojasnila Mateja Lobenwein, ravnateljica Vrtca Ptuj, in dodala, da je izmenski vrtec potreba celotnega Spodnjega Podravja in ne samo MO Ptuj. Ob tem je opozorila, da otroke iz drugih občin sprejemajo samo v času centralnega vpisa. Koliko je še staršev na območju Spodnjega Podravja, ki so morebiti med letom ostali brez popoldanskega varstva, je zelo težko oce- Zamudniki morajo plačati 7,20 evra V Vrtcu Ptuj morajo starši, ki po otroka ne pridejo pravočasno, plačati 7,20 evra za uro dežurstva. Teh primerov ni veliko. V ostalih podeželskih vrtcih plačila za take primere še niso uvedli, starše pa prosijo, da jih pravočasno obvestijo o morebitni zamudi zaradi nepredvidenih razlogov, kot so prometne nesreče, cestni zastoji … niti. Najverjetneje pa jih ni veliko, saj v okoliških vrtcih trenutno ne zaznavajo, da bi starši potrebovali tudi popoldansko varstvo. Uvedba popoldanske izmene neracionalna V markovskem vrtcu so pred nekaj leti razmišljali o uvedbi popoldanskega oddelka, saj sta dva starša izrazila to željo. Ideje nato niso realizirali, saj se samo za dva otro- ka to ne bi izplačalo. »Popoldanski oddelek je smiselno uvesti samo takrat, ko je dovolj otrok. Samo za enega ali dva to vsekakor ne bi bilo smiselno, pa tudi ne racionalno. Če starši res nimajo druge možnosti, lahko podajo vlogo na Ptuj za vpis v izmenski vrtec,« je povedal Milan Gabrovec, župan občine Markovci. V Juršincih pa so popoldansko izmeno pred leti celo uvedli, vendar so jo nato opustili zaradi premajhnega števila otrok. Delovni čas vrtcev v Spodnjem Podravju Delovni čas 5.30 do 16.00 5.30 do 16.30 5.15 do 16.30 6.00 do 16.30 5.30 do 17.00 Vrtci Cirkulane, Gorišnica, Kidričevo, Majšperk, Videm, Žetale Dornava, Hajdina, Juršinci, Velika Nedelja, Zavrč Destrnik, Trnovska vas Podlehnik, Markovci Ormož, Sveti Andraž Vir: Vrtci Spodnjega Podravja Foto: ČG V ptujski enoti Mačica je organizirano edino popoldansko varstvo otrok v Spodnjem Podravju. Večina vrtcev odprta od 5.30 do 16.00 ure Očitno pa je vse manj staršev, ki bi potrebovali varstvo otrok po 16. uri popoldne in več tistih, ki varstvo potrebujejo pred 6. uro zjutraj. V gorišniškem vrtcu so se zato odločili nekoliko spremeniti poslovni čas, po novem tako sprejemajo otroke od 5.30 do 16.00 ure. Tudi poslovni čas Vrtca Kidričevo je enak; le dva izmed anketiranih staršev bi potrebovala varstvo tudi kasneje. V markovskem vrtcu so letos nekoliko spremenili poslovni čas – namesto ob 5.30 začnejo pol ure kasneje. S starši, ki bi izjemoma potrebovali varstvo prej, se individualno dogovorijo in jim to tudi omogočijo. Poslovni čas Vrtca Dornava je že nekaj let nespremenjen, in sicer od 5.30 do 16.30. Karmen Ciglar, organizacijska vodja vrtca, je povedala, da je vsak dan okoli 10 otrok, ki potrebujejo varstvo po 16. uri. Vrtec Najdihojca Hajdina ima že vse od ustanovitve enak poslovni čas (od 5.30 do 16.30) Starši so očitno zadovoljni, saj pobud po morebitnem spreminjanju niso izrazili. Estera Korošec Delovni čas enot Vrtca Ptuj: Enote: Zvonček Deteljica Vijolica Tulipan Podlesek Marjetica Spominčica Trobentica Narcisa Delovni čas 6.00–16.30 6.00–16.30 5.30–16.00 6.30–17.00 6.30–17.00 6.00–16.30 6.30–17.00 6.00–16.30 5.30–16.00 Mačice 5.30–16.00 11.30–21.30 Vir: Vrtec Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 stran 12 torek z 15. novembra 2022 Ptuj z Tradicionalno martinovanje in nova 9. ptujska vinska kraljica Ptuj z Posebna filmska čajanka Martinovanje združuje vse, kar imajo Ptujčani radi Upokojenci v virtualnem svetu Martinovanje je največji praznik vina, ki ga na Ptuju vsako leto primerno obeležijo in se mu poklonijo. Ob tej priložnosti so letos okronali tudi novo, že deveto vinsko kraljico. Minulo sredo je bila v Mestnem Kinu Ptuj – kot vsako prvo sredo v mesecu – filmska čajanka za odrasle filmoljube. 11. november je priložnost za tradicionalno srečanje vinskih kraljic, vitezov vina slovenskega in evropskega reda ter princev karnevala. Na ta dan je bila kronana tudi nova, že deveta vinska kraljica. 27-letna Lucija Kramer je krono prevzela od Monike Kovačič. Prav v letu Lucijinega rojstva je njen oče začel svojo vinogradniško pot. Delo v vinogradih bo sicer prevzel njen leto dni mlajši brat, medtem ko je sama po poklicu kozmetičarka, po duši pa velika ljubiteljica žlahtne kapljice: »Odraščala sem z vinogradništvom, zato dobro poznam in cenim delo vinogradnikov, ki se trudijo pridelati vrhunska, kakovostna vina. Pogosto pozabimo na to, koliko truda je bilo potrebnega, da lahko pijemo rujno kapljico. Vinska trta zahteva veliko trdega dela, vzornosti, volje in vztrajnosti. Ob tem tudi veliko dela in znanja. Velikokrat se borimo tudi proti naravi, ki nam ne prizanaša. Marsikje se srečujemo z zaraščenostjo vinogradov, v zadnjem času pa vinsko trto napada še trsna rumenica, ki lahko resno ogrozi prihodnost vinogradništva. Moje poslanstvo bo spodbujanje vinogradnikov na področju turizma.« Prepričana je, da imamo v regiji izjemna vina, da pa nam manjka znanja, kako jih predstaviti in ponuditi. Petkovemu kronanju je sledila napoved začetka malega fašenka. Začele so se namreč operativne priprave na Kurentovanje 2023, ki jih je na kratko predstavil Branko Brumen. Največja pustno karnevalska pri- Dogodek je namenjen dopoldanskemu ogledu filma ter druženju ob čaju in pecivu, pogosto pa v kinu poskrbijo tudi za posebno popestritev programa. Tokrat je film Tam, kjer pojejo raki popestril virtualni let po čudoviti pokrajini Virginije, v kateri je bil film posnet. Izkušnjo t. i. virtualne resničnosti je omogočila najnovejša pridobitev kina, to so posebna očala, ki, namesto tega, da bi film projicirala na ekran, gledalca postavijo v središče 360-stopinjske filmske izkušnje. Navdušenja nad to sodobno tehnologijo pri gledalcih kar ni bilo konca, še posebej pa je presenetil odziv najstarejših, ki Foto: ČG Nova vinska kraljica Lucija Kramer pravi, da je delo v vinogradu zanjo kot poslanstvo. Njena želja je promovirati lokalno pridelana vina. so lahko prvič poleteli v nebo in si ogledali naravo pod sabo. »Nekaj tako lepega pa že dolgo nisem izkusila,« se je izvajalcem dogodka zahvalila ena izmed gledalk, medtem ko so v ozadju odzvanjale besede: čudovita, čudovita stvar. Aljoša Toplak Središče ob Dravi z Polna dvorana v Obrežu Kakšen je letnik 2022 Mestni viničar Andrej Rebernišek je predstavil letnik 2022: »Je nekaj posebnega, specifičnega. Vino je dar narave, ljubitelj sonca in letos je bilo tega veliko, zato so vina polnega okusa. Mogoče bo kak gram več nepovretega sladkorja, bo pa več alkohola. Ugotavljamo, da imajo vinogradniki, ki so postorili vse, kar je bilo potrebno, krasna vina, s cvetlico, značilno aromatiko, svežino in polnostjo, mogoče nekoliko manjšo kislino, a vseeno dobro izraženo.« reditev bo na Ptuju naslednje leto med 11. in 21. februarjem. Na pustni čas bomo morali še nekoliko počakati, martinovanje pa je v mesto privabilo množico obiskovalcev. Okušali so vina in mošt, pa tudi kulinarične dobrote lokalnih ponudnikov, ki so jih ponujali v sklopu martinove tržnice. Za glasbeni del programa so pos- Foto: Leon Roškar krbeli Dejan Vunjak ter Brendijeve barabe. Organizator, Zavod za turizem Ptuj, je pripravil še program za najmlajše. V soboto so izvedli martinčkovo ringarajanje z napihljivimi igrali in obraznimi poslikavami. Za večerni del sobotnega programa pa je poskrbela družba Radio-Tednik Ptuj v dvorani Campus. Dženana Kmetec Müha na lonci Kulturno društvo Obrež je zadnjo oktobrsko soboto pripravilo prireditev z naslovom Müha na lonci. Foto: Sandi Kelc Mladinska gledališka skupina se je predstavila z igro Rdeča kapica, ki se je prepletala z zgodbo Trije prašički. Nastopile so tudi ljudske pevke in plesalci Folklorne skupine Obrež. Na koncu so si gledalci v polni dvorani lahko ogledali še igro domačega tekstopisca in režiserja Boštjana Kuhariča, ki jo je naslovil Vete- rinarska klinika. Igra prikazuje dogajanje na veterinarski kliniki, kjer pripravljajo koncert s ciljem zbrati sredstva za zapuščene in poškodovane živali. Vaje koncertne skupine zelo zmotijo direktorja pri njegovem delu, ki bi rad rešil svojo kliniko. Na obisk se je napovedala tudi inšpektorica. V pričakovanju in- špektorskega pregleda se na kliniki pojavi bivša ljubica direktorja, ki mu je prišla sporočit veselo novico. Vse ljubezenske, družinske in poslovne zadeve najbolje razume čistilka, ki je vedno tam, kjer mora biti. Igro Veterinarska klinika bodo ponovili naslednje leto. KD Obrež Ormož z Občina za študente blizu 90.000 evrov Novih 73 občinskih štipendij Foto: ČG Na martinovo se začne mali fašenk. V Ormožu bodo v tem šolskem letu štipendirali 73 dijakov in študentov. Za štipendije in študijske pomoči so letos prispevali blizu 90.000 evrov, v proračunu za prihodnje leto pa načrtujejo kar 110.000 evrov. Ormoška občina dijake in študente na ta način podpira že od leta 2001. Vsako leto objavijo javni razpis za dodelitev štipendij in drugih oblik pomoči, na katerega se lahko prijavijo dijaki in študenti domače občine ter dijaki Gimnazije Ormož, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Občina podeljuje štipendije tudi študentom dodiplomskega (praviloma od 2. letnika dalje) in podiplomskega študija, nadarjenim dijakom in študentom, štipendijo pa lahko pridobijo tudi študentje, ki študirajo v tujini. Ormoški študentje se lahko potegujejo tudi za povračilo šolnin, sofinanciranje priprav magistrskih in doktorskih disertacij ter sofinanciranje specialističnega študija v tujini. Dijak oz. študent v času prejemanja občinske štipendije ne sme prejemati druge štipen- Foto: MH Za štipendije se lahko, ne glede na kraj stalnega prebivališča, potegujejo tudi dijaki Gimnazije Ormož. dije. Septembra letos je občina za novo šolsko leto razpisala kar 100 štipendij, prispelo je 87 vlog, od katerih jih je bilo 73 odobrenih. Z novim razpisom so največ, 48 štipendij, podelili dijakom tamkajšnje gimnazije, 16 nadarjenim dijakom in študentom, 5 študentom dodiplomskega študija ter po dve štipendiji za povračilo šolnin in za študente, ki študirajo v tujini. Višina štipendije je odvisna od različnih dejavnikov in znaša od najmanj 75 do 256 evrov (odvisno od učnega uspeha, kraja oddaljenosti od šole oz. fakultete, izobraževalnega programa oz. smeri itd.). Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK Nogomet Že deveto tekmo končali brez prejetega gola Stran 14 Odbojka Najboljša letošnja predstava ptujskih odbojkaric Stran 14 stran 13 Rokomet Slaba predstava in poraz proti Slovanu Stran 15 Nogomet Videm in Podvinci na odmor s popotnico zmag Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Tenis z Pokal Billie Jean King Nina Potočnik: »To je moja najslajša zmaga v karieri« Slovenska ženska teniška reprezentanca je pripravila prvovrstno presenečenje, saj je v polfinalu kvalifikacij za zaključni turnir pokala Billie Jean King leta 2023 premagala Kitajsko, ki je v Velenje pripotovala s štirimi igralkami iz prve stoterice! Slovenski junakinji sta bili Kaja Juvan in Nina Potočnik. Zmaga ima močan ptujski pridih, saj iz najstarejšega slovenskega mesta ob Nini prihajata tudi trenerja obeh igralk, Zoran Krajnc in Goran Djurdjević. Močan odpor 25. igralki sveta V uvodni partiji prvega dne je 25-letna Nina Potočnik (270. na WTA, najvišje v karieri) s Ptuja navdušila približno 800 gledalcev v Beli dvora- Slovenija – Kitajska 3:1 1. dan: Nina Potočnik – Qinwen Zheng 6:7 (1), 3:6, Kaja Juvan – Xinyu Wang 6:3, 6:1. 2. dan: Kaja Juvan – Qinwen Zheng 2:6, 7:6 (6), 6:3, Nina Potočnik – Xiyu Wang 6:3, 6:2. ni v Velenju. Predvsem v prvem nizu je bila povsem enakovredna pet let mlajši Qinwen Zheng, 25. igralki sveta. »Moj cilj je bil, da prikažem čim boljšo igro, kar mislim, da mi je tudi uspelo. V drugem nizu mi je zmanjka- Prvi nosilki premočni na zaključni stopnički Tamara Zidanšek (86. na WTA) v pretekli teden igrala na turnirju serije WTA challenger v Čilu, nagradni sklad turnirja je znašal 115.000 dolarjev. Po izpadu v 2. krogu med posameznicami (izgubila je z Ukrajinko Katerino Baindl, 113. igralko sveta) se je posvetila nastopu v dvojicah, kjer sta bili skupaj Egipčanko Mayar Sherif (63.) drugi nosilki. S tremi zmagami sta se prebili do zaključnega dvoboja turnirja in bili zelo blizu naslova. A se jima je izmuznil iz rok, v master tie-breaku sta bili boljši 1. nosilki, 28-letna Rusinja Jana Sizikova in 27-letna Indonezijka Aldila Sutjiadi. Obe sta med dvojicami uvrščeni okrog 50. mesta. Turnir v Colini (115.000 dolarjev nagradnega sklada), dvojice: 1. krog: Zidanšek/Sherif (2.) – Bejlek/Oz (Češka/Turčija) 6:2, 6:4; četrtfinale: Zidanšek/Sherif (2.) – Burel/Partaud (Francija) 7:6(5), 6:3; polfinale: Zidanšek/Sherif (2.) – Jang/Osoigve (J. Koreja/ZDA) 6:2, 6:3; finale: Zidanšek/Sherif (2.) – Sizikova/Sutjiadi (Rusija/Indonezija, 1.) 1:6, 6:3, 7:10. Med posameznicami je Sherifova v finalu v treh nizih ugnala Baindlovo z rezultatom 3:6, 7:6(3), 7:5. Nogomet, 1. SNL: prednost Olimpije se še kar viša … Pred dvotedenskim reprezentančnim premorom so prvoligaši odigrali tekme 16. kroga. Razplet je bil sanjski za Olimpijo, ki je slavila, obenem pa sta njena najbližja tekmeca v medsebojnem obračunu remizirala … Maribor še naprej kaže »znake okrevanja«. Varovanci trenerja Alberta Riere še naprej ostajajo v zmagovitem ritmu in so zasluženo na vrhu lestvice. Nikakor pa ljubiteljem nogometa v Sloveniji – vsem, razen privržencem Olimpije – ni jasno, zakaj so pri tem deležni takšne pomoči »igralcev v črnem«. Praktično ne mine več krog, v katerem ne bi bilo na tekmi Olimpije sporne situacije, ki je vidna »iz aviona«, a je delivci pravice ne vidijo oz. jo vidijo po svoje. Ko Vidovšek v 14. krogu z namernim udarcem z glavo podre Krajnca, sodniki in VAR pri tem ne posredujejo, ko Ratnik kot zadnji igralec obrambe v 16. krogu s prekrškom Andrej Kraševec, selektor reprezentance: »Imeli smo kopico težav: nastop je odpovedala Tamara Zidanšek, Andreja Klepač se je poškodovala, toda nič nas ni poklapalo. Naokrog smo hodili z visoko dvignjeno glavo, uživali v druženju, gradili ekipni duh ter se zabavali in na koncu skupaj veselili z izjemno publiko, ki nas je ves čas glasno podpirala.« lo moči, tako da se na koncu ni izšlo po mojih željah. Vseeno sem z izkušnjo navdušena. Enkratno je igrati za reprezentanco pred takšno publiko, ki me je ves čas spodbujala in mi dajala dodaten zagon,« je dejal Nina Potočnik, ki se je prvič v karieri merila s tako visoko uvrščeno igralko. »Seveda se vidi in čuti razliko med najinima uvrstitvama na lestvici, vendar pa ni tolikšna, kot sem pričakovala. Zavedam se, da moram izboljšati nekatere segmente igre, igrati bolj agresivno na primer, predvsem pa želim čim prej napredovati po lestvici WTA, saj ti preboj recimo med prvih 100 igralk na svetu omogoča širšo izbiro turnirjev,« je dodala Potočnikova. V drugem dvoboju dneva je Kaja Juvan (88.) v dveh nizih ugnala Xinyu Wang (97.). »Igranje za Slovenijo je posebna čast« Drugi dan tekmovanja v Beli dvorani je najprej Juvanova dobila obračun prvorangiranih igralk obeh reprezentanc proti Zhengovi, kar je bila njena deveta zaporedna zmaga Foto: Martin Metelko / m24.si Nina Potočnik: »Čeprav nisem prikazala svoje najboljše igre, sem se borila in vztrajala na vsaki žogi. Ekipa ob terenu mi je dala motivacijo in samozavest, spodbuda publike pa mi je vlila dodatno moč.« v dvobojih Pokala BJK. To je bila dodatna vzpodbuda za Potočnikovo, da morda poskuša presenetiti svojo tekmico. To je bila tokrat Xiyu Wang (50.). V primeru Nininega poraza bi bil na sporedu še odločilni dvoboj dvojic, a do njega ni prišlo … Wangova je letos med drugimi premagala Grkinjo Mario Sakkari in Belorusinjo Viktorijo Azarenko, Nine pa tekmica ni prav nič prestrašila, že v uvodu ji je odvzela servis (2:0). Kitajka je nato izenačila na 2:2, nadaljevanje pa je bilo v domeni Potočnikove, ki je povedla 5:2. Prvi niz se je nato po 44 minutah končal s 6:3. Tudi v nadaljevanju se je Potočnikova držala navodil kapetana Kraševca in po uri in 32 minutah se je razveselila največje zmage v karieri. »To je moja najslajša zmaga v karieri! Trenutno se niti še ne zavedam pomembnosti tega, kar sem dosegla. Lahko samo rečem, da sem vesela, da sem ta vrhunec kariere dosegla v ekipi Slovenije. Živčnost se je prikradla ob koncu drugega niza, ko sem začutila, da lahko zmagam. Nisem pokazala najboljše igre, a sem se držala taktike, ki smo jo postavili pred začetkom dvoboja. Taktika je bila, da so žoge čim višje, da so spini čim višji, seveda ob konstantnem menjavanju ritma. Borila sem se za vsako točko in to je bilo ključnega pomena,« je dejala Potočnikova. »Vzdušje v ekipi je bilo res izjemno. Igranje za Slovenijo je posebna čast, imaš posebno motivacijo. To velja še toliko bolj, ker smo igrali pred domačimi gledalci. Vesela sem bila vpoklica v reprezentanco, čeprav se borim za kvalifikacije za nastop na OP Avstralije. A reprezentanca je na prvem mestu. Odločitev je bila pravilna, saj smo se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja. Zdaj imam dva turnirja. Če se mi bo uspelo uvrstiti v Avstralijo, bo to super, drugače pa bom poizkušala priti na OP Francije,« je dodala Potočnikova. V finalu kvalifikacij z Romunkami ustavi igralca Kalcerja, sodniki pri tem ne posredujejo (obe sporni situaciji so tudi strokovnjaki kasneje prepoznali kot ključni napaki, obe sta se zgodili v začetni fazi tekem), ko pa igralci Domžal proti Olimpiji dosežejo gol (17. krog), pa VAR sodniki pregledajo še dve akciji nazaj, da najdejo sporno situacijo in gol razveljavijo, za nameček pa 20 minut kasneje brez oklevanja pokažejo izključujoči rumeni karton igralcu Domžal ob povsem nenamernem spotikanju … Jasno je, da se lahko nogometaši Olimpije po tekmah vsem v obraz sarkastično smejijo … Šmajc pa v VAR sobi na derbiju Olimpija – Koper … Tudi teden dni kasneje sta oba nastopala: Vinčič v VAR-sobi tekme Koper – Domžale, Šmajc pa kot glavni sodnik na tekmi … uganili ste, Kalcer – Olimpija. Pa naj kdo razume sodniško organizacijo, če more … je obramba Primorcev vzdržala … Gola sta v tem krogu dosegla dva nekdanja igralca Aluminija, Luka Štor za Bravo, Martin Šroler pa za Muro. REZULTATI 17. KROGA: CB24 Tabor Sežana – Maribor 0:4 (0:3); strelca: 0:1 Tolić (1.), 0:2 Tolić (12.), 0:3 Brnić (24.), 0:4 Tolić (66.); Celje – Koper 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Osuji (43., z 11 m), 1:1 Matko (60.); Mura – Gorica 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Bobičanec (9.), 2:0 Šroler (58., z 11 m); Bravo – Kalcer Radomlje 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Štor (24.), 1:1 Šošić (61.); Domžale – Olimpija 0:3 (0:0); strelca: 0:1 Sešlar (48.), 0:2 Kvesić (69.), 0:3 Sešlar (88.). Rdeči karton: Markuš (61.). Zanimivo je še eno dejstvo: kljub dokazano nestrokovnemu opravljenemu delu v zgoraj opisanem primeru VidovšekKrajnc sta bila glavna akterja, glavni sodnik Slavko Vinčič in VAR-sodnik David Šmajc, Foto: Grega Wernig / m24.si čez teden dni spet v akciji: Nogometaši Maribora so visoko zmagali v Sežani in se tako Krašev- Vinčič na derbiju začelja cem oddolžili za remi v Ljudskem vrtu v 8. krogu (2:2). med Taborom in Kalcerjem, Mariborčani so na Krasu že v 1. minuti nakazali, v katero smer bo šla tekma, gol je po 30 sekundah zabil Marko Tolić, posojeni igralec zagrebškega Dinama. Do konca tekme je dokončal hat-trick in je pri petih prvenstvenih zadetkih, vse je zabil v zadnjih treh krogih. Najbolj razburljivo tekmo kroga so gledalci videli v Celju. Koper je vodilni zadetek dosegel iz penala (Osuji), ko so imeli v drugem polčasu še en kazenski udarec, pa je Kotnik poslal žogo čez gol vratarja Rozmana. Nekaj minut kasneje so Celjani izenačili, nato pa do konca tekme pritiskali proti golu Kopra, a Slovenija je z zmago napredovala v finale kvalifikacij za zaključni turnir svetovne skupine pokala Billie Jean King (BJK) novembra 2023, kamor se uvrsti 12 najboljših ekip sveta. Žreb za to sanjsko stopničko je bil Sloveniji naklonjen, saj bo njena tekmica Romunija. Dvoboj bo 14. in 15. aprila 2023 v Sloveniji. Pari finala kvalifikacij (14., 15. aprila 2023): Španija (1. nosilka) – Mehika Ukrajina – Češka (2.) Velika Britanija – Francija (3.) Kanada (4.) – Belgija ZDA (5.) – Avstrija Slovaška (6.) – Italija Nemčija (7.) – Brazilija Kazahstan (8.) – Poljska Slovenija – Romunija (9.) sta, JM 1. OLIMPIJA 2. CELJE 3. MURA 4. KOPER 5. MARIBOR 6. DOMŽALE 7. BRAVO 8. KALCER RADOMLJE 9. GORICA 10. TABOR SEŽANA 17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 14 8 8 8 7 5 6 2 2 2 1 6 5 4 3 7 3 7 5 5 2 3 4 5 7 5 8 8 10 10 31:16 26:21 31:24 25:17 33:26 26:23 19:14 15:30 12:27 12:32 43 30 29 28 24 22 21 13 11 11 JM Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK torek z 15. novembra 2022 Šport 14 stran 14 Nogomet z 2. SNL, 16. krog Nogomet z 2. SNL, 16. krog Že deveto tekmo končali brez prejetega gola Slabši prvi in boljši Aluminij – Krško drugi polčas 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Frešer (28.), 2:0 Brest (44.). ALUMINIJ: Banić, Munić, Martić, Koblar, Crnčec, Frešer (od 66. Gorenak), Jagić, Katuša (od 66. Borovnik), Brest (od 87. Kmetec), Marinšek (od 87. Medved), Skiba (od 89. Baskera). Trener: Robert Pevnik. KRŠKO: Goričar, Lesjak, Marinić (od 87. Arapović), Shimba Olamba (od 89. Ž. Ribič), Barišić (od 66. Bogolin), Kunštić, Brekalo (od 66. Stopar), Petrak, Rudonja, Lovrić (od 46. Regović), Gordić. Trener: Nebih Zeneli. S tekmami 16. kroga se je začel drugi del sezone v 2. ligi. Kidričani so se na domačem igrišču pomerili s Krškim, ki so ga v uvodni tekmi sezone ugnali z rezultatom 1:3 (Brest, Marinšek 2). Vajo so ponovili tudi tokrat in tako obdržali stik z vodilno Rogaško. Pri prvem zadetku na tekmi so v hitrem polprotinapadu sodelovali Brest s hitrim prenosom žoge na nasprotnikovo polovico igrišča, Skiba z zavrnjeno žogo proti Frešerju, ki je zelo lepo zadel v polno – 1:0. Pri drugem golu se je vse začelo s hitro podajo iz stranskega avta, Skiba je žogo nato podaljšal do Bresta, ta pa je z volejem lepo zadel v »malo mrežico« – 2:0. Za Bresta je bil to tretji zadetek v sezoni, dva od teh je dosegel proti Krčanom. Marko Brest, Aluminij: »Tekmo smo začeli zelo dobro, po slabe pol ure pa povsem zasluženo prišli tudi do prvega zadetka. Na odmor smo odšli s prednostjo dveh zadetkov, Kety Emmi&Impol Bistrica – Jadran Dekani 1:1 (0:1) Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija gostom iz Krškega niso dopustili praktično nobenih priložnosti, na drugi strani so jih sami imeli precej. kar nam je dajalo določeno varnost pred drugim delom. V tem smo nekoliko umirili ritem, kljub temu pa bi lahko zabili še kakšen gol za višjo zmago. Pomembno je tudi to, da smo ohranili mrežo nedotaknjeno in da gremo v zadnji pomembni srečanji z Ilirijo v gosteh in Rogaško doma dobro razpoloženi.« Robert Pevnik, trener Aluminija: »Z naše strani je bil prvi polčas odličen, z veliko priložnosti in dvema goloma. V drugem delu smo kontrolirali potek srečanja, na žalost pa nismo več zadeli. Zadovoljen sem s samo igro in tudi pristopom igralcev. Zmaga v tem srečanju je bila zelo pomembna pred zaključkom jesenskega dela, dosegli smo jo na rutiniran način, pri čemer Krčanom nismo pustili praktično niti enega nevarnega strela na gol. V nekaterih ozirih kljub mladosti igralcev postajamo zrela ekipa.« JM Za Krčane je bil to peti zaporedni poraz, zadnjo točko so varovanci trenerja Nebiha Zenelija osvojili v 11. krogu proti Primorju (2:2). Šumarji so vpisali enajsto zmago v sezoni, pomemben podatek pa je tudi ta, da na devetih tekmah niso prejeli gola. Do konca jesenskega dela čakata Aluminij derbija s tekmecema iz vrha lestvice, najprej z Ilirijo v gosteh, nato pa za zaključek še doma z Rogaško. Odbojka z 3. DOL - vzhod (ž), 4. krog: Najboljša letošnja predstava ptujskih odbojkaric ŽOK G.S.V. Ptuj – Murania Lendava 3:0 (16, 24, 10) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Hentak, Koren, Golub, Sivčevič, Habjanič, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Šport prinaša iz dneva v dan nove zanimive in pozitivne zgodbe. Eno takšnih so tokrat spisale ptujske odbojkarice, saj so premagale do sedaj še nepremagano ekipo Murania Lendava. Resda Prekmurke niso zaigrale v popolni postavi, a to ne zmanjšuje vrednosti zmage ptujskega kolektiva. Vse Ptujčanke, ki so tokrat stopile na igrišče, so upravičile vlogo v ekipi, ki jim jo je zaupala trenerka Eva Vedlin Gojčič in so z najboljšo letošnjo predstavo vpisale odmevno zmago. Kapetanka ptujske ekipe Alida Tomanič je po tekmi dejala: »Res je bila to naša najboljša tekma letos, na kateri smo se vse igralke zares izkazale. Vse nam je šlo kot po maslu in vesela sem te zmage proti močni ekipi iz Lendave.« Gostje so imele na tribunah Športne dvorane Gimnazije Ptuj rahlo spodbudo, ki pa so jo domači navijači izničili in so pomagali mladim ptujskim odbojkaricam, da 3. DOL vzhod (ž) 1. KAJUH ŠOŠTANJ 2. SLOVENJ GRADEC 3. MURANIA LENDAVA 4. KEA ŠEMPETER 5. CELJE 6. ŽOK G.S.V. PTUJ 7. ČRNA 8. SVOLLEY 9. SL. BISTRICA II 10. UNIFOREST PREBOLD 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 3 4 2 2 2 1 0 0 1 1 1 0 2 2 2 3 4 4 11:4 10 9:3 9 9:4 9 12:7 9 9:6 7 8:7 7 7:6 6 5:9 3 0:12 0 0:12 0 STRELCA: 0:1 Meštrić (25.), 1:1 Havelka (75.). KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Ljubijankič (od 69. Ploj), Šlamberger (od 69. Ferčič), Rozman, Vidmar, Klašnja, Bračko, Martinčič (od 87. Džumhur), Havelka, Koprivc (od 69. T. M. Panić), Maher (od 46. Kujović). Trener: Franci Fridl. JADRAN DEKANI: Gabrić, Stepančič (od 67. Gotovac), Vranješ, Meštrić (od 46. Bilić), F. Cukjati, Babič, Klavora (od 84. Galina), Ali (od 79. Demiri), Rudonja (od 84. Jakupović), Ljutić, J. Cukjati. Bistriška zasedba je v dvoboju z Jadranom upala na popoln izkupiček, a se je razpletel z remijem. Pri gostih na klopi znova ni smel sedeti trener Alen Ščulac, že drugič v sezo- 2. SNL: Rogaška v derbiju ubranila minimalno prednost Do konca jesenskega dela sezone sta ostala le še dva kroga, o naslovu prvaka pa bosta med seboj odločala Rogaška in Aluminij. Varovanci trenerja Oskarja Drobneta so tokrat v derbiju gostili ambiciozno Ilirijo in jo ugnali z minimalno razliko. Edini zadetek je po napaki vratarja Džafiča zabil Pavlović. V drugem polčasu so imeli domačini za povišanje prednosti na voljo penal, a se je vratar Ilirije ob strelu Musolina izkazal z obrambo. Kljub temu to ni vplivalo na končni razplet. Rogaška je v seriji 13 tekem brez poraza (10 zmag, 3 remiji), Ilirija pa je končala niz šestih zaporednih zmag. O prekinjeni seriji lahko govorimo tudi v primeru Bilj, a tokrat v pozitivni luči: Bilje so zmagale prvič po osmih sušnih krogih. Za to je z golom v zadnji minuti tekme v Kranju poskrbel Rok Erniša, posojen igralec Mure. Največ golov je bilo doseženih v Lendavi, kjer so domačini potegnili kratko v dvoboju z Ajdovci. Junak zmage gostov je bil z dvema goloma 22-letni Rus Arthur Sagitov. REZULTATI 16. KROGA: Aluminij – Krško 2:0 (2:0); Kety Emmi&Impol Bistrica – Jadran Dekani 1:1 (0:1); ni je bil kaznovan s to prepovedjo. Po zaostanku je v drugem delu izenačil 22-letni Varaždinec Niko Havelka, ki je pred letošnjo sezono prišel v Slovenijo s Cipra. To je bil njegov tretji zadetek v sezoni. Nejc Bračko, Bistrica: »Tekma je bila kar zahtevna, precej je k temu pripomoglo slabo igrišče. V prvem polčasu smo vstopili v tekmo brez prave energije, kar je tudi gostom omogočilo vodstvo – v obrambi smo storili veliko napako. Ob polčasu nam je trener podal jasna navodila in v drugi del srečanja smo vstopili povsem drugače. Imeli smo popolno pobudo, z veliko polpriložnostmi, na žalost pa nam je uspelo zadeti le enkrat – Niko Havelka je zadel iz večje razdalje. V zadnjem delu tekme smo pritiskali in bili blizu zmagovitemu golu, a nam ga ni uspelo zabiti. Pred nami sta še tekmi z Dobom v gosteh in Biljami doma, upamo na čim boljši izkupiček.« JM Brinje Grosuplje – Krka 1:3 (0:1); strelci: 0:1 Jelavić (23., z 11 m), 0:2 Krznarić (53.), 0:3 Blaževski (65.), 1:3 Pušnik (76.); Rogaška – Ilirija 1911 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Pavlović (36.); Fužinar Vzajemci – Roltek Dob 2:2 (1:1); strelci: 1:0 Maksimović (6.), 1:1 Černe (8.), 1:2 Kunstelj (52.), 2:2 Offei (84.); Triglav Kranj – Vitanest Bilje 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Erniša (90.); Nafta 1903 – Primorje 2:4 (0:2); strelci: 0:1 Sagitov (30., z 11 m), 0:2 Sagitov (44.), 1:2 Kumer (60.), 1:3 Nunić (82., z 11 m), 2:3 Igrec (90.), 2:4 Bončina (93.); Rudar Velenje – Beltinci Klima Tratnjek 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Nerguti (6.), 0:2 Zorman (54.), 1:2 Kočar (59.), 2:2 Omladič (77.). 1. ROGAŠKA 16 2. ALUMINIJ 16 3. KRKA 16 4. ILIRIJA 1911 16 5. NAFTA 1903 16 6. BELTINCI TRATNJEK 16 7. RUDAR VELENJE 16 8. K. E. BISTRICA 16 9. VITANEST BILJE 16 10. PRIMORJE 16 11. TRIGLAV KRANJ 16 12. FUŽINAR VZAJEMCI 16 13. JADRAN DEKANI 16 14. KRŠKO 16 15. ROLTEK DOB 16 16. BRINJE GROSUPLJE 16 11 11 9 8 7 6 5 5 6 4 5 5 3 4 3 3 4 3 4 5 4 4 5 5 2 7 3 2 7 3 5 3 1 2 3 3 5 6 6 6 8 5 8 9 6 9 8 10 26:10 28:10 25:13 28:11 32:24 26:26 23:25 17:19 26:36 20:23 16:24 25:30 13:17 21:33 22:36 14:25 Planinski kotiček Alpinistična šola Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so slavile drugo zmago v sezoni. so prikazale odlično igro. V prvem nizu so domačinke hitro ujele zmagovalni ritem in so z dobrimi servisi, bloki in napadom gladko dobile ta del s 25:16. V napadu in servisu so tokrat skozi celotno tekmo izstopale Alida Tomanič, Lea Horvat in Vita Koren. Tudi ostale igrale so dodale nekaj pomembnih točk, prav posebej je treba izpostaviti tokrat njihovo igro v polju. V njej so imele še največ dela v srednjem delu drugega niza, ki je bil večino časa točkovno poravnan. Igralke obeh ekip so v enakovrednem nizu naredile kakšno osnovno tehnično napako preveč, na koncu pa so se Ptujčanke ponovno zbrale in z dvojnim blokom v zadnji točki dobile niz s 26:24. Po zaostanku z 2:0 v nizih je igra Lendavčank popolnoma razpadla, medtem ko so domačinke še naprej igrale zelo zanesljivo in so si z dobrimi servisi ter napadi priigrale veliko prednost, ki je naraščala vse do konca tekme. Vsa dekleta ŽOK G.S.V. Ptuj so odigrala tekmo na visokem nivoju, s podobno igro lahko med sezono pričakujemo še več zmag ter z njihove strani pozitivnih športnih presenečenj. David Breznik Uspešne tudi mlade ptujske odbojkarice V soboto je bil na Ptuju 2. turnir kvalifikacij za 1. ligo v mali odbojki, kjer tekmujejo deklice letnik 2010 in mlajše. Ptujska ekipa se je v prvi tekmi pomerila z ekipo Murania Lendava in zelo tesno izgubila z 1:2. Drugo tekmo sta igrali ekipa Murania Lendava – ŽOK Ljutomer, izid je bil 0:2. V zadnji tekmi je ekipa ŽOK Ptuja ponovno prikazala lepo igro in premagala ekipo ŽOK Ljutomer z 2:1. V igri je viden napredek pri mladih igralkah, katere trenirajo trikrat tedensko. ŽOK PTUJ: Tašner, Drach, Fladung, Košir, Majnik, Mlačnik, Murko, Muršec, Vidovič, Vogrinec, Čeh. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič Pod okriljem PD Ptuj alpinistični odsek razpisuje Alpinistično šolo z začetkom 1. 12. ob 18. uri v prostorih PD Ptuj, Prešernova ulica 18. Vabijo vse, ki želijo spoznati svet navpičnih sten in vse tiste, ki si želijo le znanja za varnejše gibanje v zahtevnejšem in brezpotnem gorskem svetu. V gorah nam lahko marsikdaj pridejo prav – tako znanje kot izkušnje iz alpinistične tehnike. Z alpinistično šolo lahko naredite prvi korak k varnejšemu obiskovanju gora v vseh razmerah in letnih časih, hkrati pa dobite izkušeno in preverjeno družbo za vaša nadaljnja gorska in plezalna doživetja. Alpinistična šola zajema: - teoretična predavanja, - praktične vaje iz vrvne tehnike, - trening plezanja in plezalne tehnike, - športno plezanje, - plezanje v kopni skali, snegu in ledu. S pravim znanjem in s treningom se lahko v večini primerov izognete številnim nevarnostim, ki prežijo v gorah ali pa vsaj zmanjšate izpostavljenost. Prijave sprejemajo v pisarni planinskega društva v času uradnih ur ali na e-naslov sandi.kelneric@siol.net, tel. 041 694 885 ali SMS-sporočilo. 1. 12. 2022 bo uvodni sestanek Alpinistične šole. Alpinistična šola se zaključi z izpitom, s katerim pridobite naziv »mlajši alpinistični pripravnik/pripravnica«. Vabljeni vsi, ki želite pridobiti znanja in veščine, ki vam bodo v pomoč pri potepanju po sredo- in visokogorju. Alpinistični inštruktor Sandi Kelnerič 37 36 31 29 25 22 20 20 20 19 18 17 16 15 14 12 JM Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 Slaba predstava in poraz proti Slovanu 0:5 (6:9) in vrnitve v igro za Jeruzalem več ni bilo. Pred še večjim zaostankom je domačine reševal vratar Tomislav Balent, ki je do 40. minute zbral 11 obramb. V zadnjem delu tekme so varovanci trenerja Saše Prapotnika poskušali z globokim pokrivanjem gostov iz prestolnice, kar pa je bila voda na mlin hitrim igralcem Slovana. Visok poraz Jeruzalema je bil neizbežen … Gal Cirar, Jeruzalem: „Odigrali smo zelo slabo tekmo in doživeli hladen tuš v obliki zasluženega poraza. Enostavno ni bilo prave energije, volje, moči. Slovan nas je popolnoma nadigral v vseh elementih rokometne igre. Treba se bo pobrati, na treningih še bolj zavihati rokave in že proti Dobovi iskati nove točke. Najlažje bi bilo seveda vreči puško v koruzo, ampak takšni v Ormožu enostavno nismo. Smo se pobrali tudi že iz težjih situacij.“ Alexander Perić, Slovan: „Zgleda, da nam atmosfera na Hardeku REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem Ormož – LL Grosist Slovan 27:33 (10:13), Maribor Branik – Sviš Ivančna Gorica 27:28 (14:14), Celje Pivovarna Laško – Urbanscape Loka 31:24 (15:14), Krka – Dobova 30:25 (15:15), Krško – Riko Ribnica 32:33 (17:15), Slovenj Gradec – Trimo Trebnje 29:40 (14:18). Gorenje Velenje – Koper 34:26 (15.14). 1. TRIMO TREBNJE 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 3. GORENJE VELENJE 4. RIKO RIBNICA 5. KRKA 6. SLOVENJ GRADEC 7. URBANSCAPE LOKA 8. SVIŠ IVANČNA GORICA 9. JERUZALEM ORMOŽ 10. KOPER 11. LL GROSIST SLOVAN 12. DOBOVA 13. MARIBOR 14. KRŠKO 8 8 8 7 8 8 8 7 8 8 8 8 8 8 7 7 6 6 5 4 3 1 3 2 1 2 1 0 0 0 1 0 0 1 2 4 0 1 2 0 1 2 1 1 1 1 3 3 3 2 5 5 5 6 6 6 14 14 13 12 10 9 8 6 6 5 4 4 3 2 odgovarja, da nam da neki dodatni zagon in tu igramo res odlično. Tokrat smo se prikazali v odlični luči in zmaga je več kot zaslužena. Naša trenutna uvrstitev ni realna in v prihodnosti pričakujemo vzpon po lestvici. Ormožani so me negativno presenetili, res so tokrat odigrali slabo tekmo.“ Uroš Krstič Rokomet z 2. DRL (m), 7. krog: Rokometaši Drave dobili derbi proti Ajdovščini Foto: Črtomir Goznik Drava Ptuj – Ajdovščina 35:27 (18:12) DRAVA PTUJ: Kramberger, Kuzma, Šeruga, Peklar, Maroh 8, Krabonja 2, Bedenik, Rojht 7, Škorc, Kocijančič T. 6, Čuš, Krasnič 5, Krajnc Vasič 4, Rkman, Bezjak, Kocijančič S. 3; Trener: Sebastjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Drava -; Ajdovščina 2/4; IZKLJUČITVE: Drava 4 minute; Ajdovščina 8 minut. Lestvica je v 7. krogu nakazovala derbi med Dravo in Ajdovščino, ki so ga ptujski rokometaši z zelo dobro igro dobili s kar osmimi zadetki razlike. Obe ekipi sta prikazali hiter rokomet in lepo število gledalcev je skupno videlo precej, kar dvainšestdeset zadetkov. Prvih petnajst minut je minilo »v divji igri« in to je bil za obe ekipi strelsko uspešen ter izenačen del (9:9). Sledilo je izjemno obdobje ptujske ekipe, ki je strnila svojo obrambno formacijo 6-0. Razpoložen je bil vratar Domen Škorc in igralci v polju so iz protinapadov dosegli pet zaporednih zadetkov. To je dalo domačinom krila in so nadaljevali z učinkovito igro ter dobili polčas z 18:12. V drugem polčasu so Ptujčani še najprej igrali odlično v napadu, najbolj razpoloženi igralec na tek- mi Jan Maroh je z zadetkom v 36. minuti postavil rezultat 23:15. Kljub visokemu zaostanku se rokometaši Ajdovščine niso predali, ampak so se z delnim rezultatom 0:4 približali na 26:22. V teh prelomnih trenutkih je domače rokometaše ponesla tudi publika, ki je glasno navijala. Z boljšo igro v obrambi, posameznimi obrambami vratarjev Domna Škorca in Aleksandra Rkmana ter uspešnimi zaključki Mateja Rojhta so se dravaši znova odcepili na devet zadetkov naskoka in so na koncu visoko zmagali. Za zmago imajo zasluge vsi rokometaši, ki so se celotno tekmo zelo borili. Po dolgem času se je po poškodbi v ekipo Drave vrnil Staš Krabonja, ki je s položaja desnega krila tudi zabil zadetka. David Breznik 2. DRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Drava Ptuj – Ajdovščina 35:27, Kronos – Kočevje 30:34, Pomurje – Arcont Radgona 28:31. Prosta je bila ekipa Nova Gorica. 1. KOČEVJE 2. DRAVA PTUJ 3. AJDOVŠČINA 4. KRONOS 5. ARCONT RADGONA 6. NOVA GORICA 7. POMURJE 15 Liga NLB Rokomet z Liga NLB, 8. krog JERUZALEM: Skledar, Balent (11 obramb - 1x7m), Zemljič; Munda 1, Bogadi 5, Pungartnik 1, Šulek 1, Fergola, Vincek, Žuran 3, G. Hebar, Čirović 5, Cirar 8 (1), Kolmančič 1, Škrinjar 2. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 1/1; Slovan 4/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Slovan 8 minut. IGRALEC TEKME: Alexander Perić (Slovan Ljubljana). Rokometaši Jeruzalema so pred solidno polnim Hardekom prikazali slabo predstavo in zabeležili tretji zaporedni poraz. V 12. minuti je iz kazenskega strela Gal Cirar zadel za vodstvo Ormožanov s +2 (6:4), nato pa so vse niti igre v svoje roke prevzeli gostje, ki so z odlično igro v obrambi popolnoma ustavili gostitelje. Ljubljančanom je uspel delni izid stran 15 Šport, šport mladih torek z 15. novembra 2022 Jeruzalem – Slovan 27:33 (10:13) COLOR CMYK 6 6 6 6 6 6 6 5 4 4 2 2 1 0 0 1 0 2 2 1 0 1 10 1 9 2 8 2 6 2 6 4 3 6 0 Rokometaši Drave so na koncu z visoko razliko ugnali doslej vodilne Ajdovce. Foto: Črtomir Goznik Gal Cirar (Jeruzalem Ormož) Rokomet z 1. B DRL (m), 8. krog Škofljica in Ig uspešna na Štajerskem Moškanjci-Gorišnica – Mokerc Kig 26:34 (11:16) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (7 obramb, 2 iz 7-m), N. Trunk (1 obramba), Kroflič (1 obramba), Brodnjak; Hrupič 10(1), Ozmec 8(1), Tement 3, Šandor 2, Belšak 2, Lorenčič 1, Žnidarič, G. Trunk, Zupanič, Geč, N. Bedrač, T. Bedrač, Leben. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Moškanjci-Gorišnica 2/4; Mokerc Kig 2/5; IZKLJUČITVE: Moškanjci-Gorišnica 12 minut; Mokerc Kig 6 minut. RDEČA KARTONA: Lorenčič (57, Gorišnica); Ravnikar (57., Mokerc). Rokometaši Gorišnice so bili v srečanju z moštvom z Iga pred težko nalogo, saj so gostje doslej v sezoni oddali le dve točki, poraženi so bili le z vodilnim Hrastnikom. Gorišnica jim ni uspela zadati drugega poraza v sezoni … Ivan Hrupič, trener Gorišnice: »Mokerc je kompaktna ekipa, s širino na klopi za rezervne igralce, o kakovosti pa priča tudi uvrstitev na lestvici. Mi smo v nekoliko slabšem ritmu in nam ni uspelo parirati gostom. Bilo je preveč prepoceni zapravljenih napadov, zlasti v prvem polčasu. To so gostje kaznovali s hitrimi protinapadi, v katerih so res odlični. Z drugim polčasom sem bolj zadovoljen, fantje so bili nepopustljivi in so si želeli priključek. Žal se je zgodila poškodba gležnja Šandorja, kar je bil hendikep. Iskali smo rešitve, z nekaterimi sem bil zelo zadovoljen, z drugimi pač ne. Bilo pa mi je hudo gledati, kakšen neizena- čen kriterij sta imela sodnika v korist gostov. Ne glede na poraz moramo ostati delovni in potrpežljivi; številni so nas imeli za glavne favorite za izpad, pa smo kar konkretno v sredini lestvice.« Tudi v naslednjem krogu bodo Gorišničani igrali doma, gostili bodo Radovljico. 1. B SRL (m) Velika Nedelja – Škofljica 24:27 (15:14) 1. DOL TKI HRASTNIK 2. MOKERC - KIG 3. BUTAN PLIN IZOLA 4. LJUBLJANA 5. RADOVLJICA 6. GROSUPLJE 7. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 8. VELIKA NEDELJA 9. ČRNOMELJ 10. ŠKOFLJICA 11. HERZ ŠMARTNO 12. JADRAN HRPELJE 13. SEVNICA 14. ALPLES ŽELEZNIKI VELIKA NEDELJA: Prejac, Mesarec (6 obramb - 1x7m), Firšt Šeruga; Zorec, Kosi, Notersberg, Pandev 6, Kovačec 6, Niedorfer 1, Toplak 1, Voljč 1, Sovič 1, Borko 1, Mlač Černe 7 (3). Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 4/3; Škofljica 3/2. IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 6; Škofljica 10 minut. IGRALEC TEKME: Luka Kljun (Škofljica). Velika Nedelja je odlično začela tekmo in v 15. minuti vodila s +4 (10:6), ob tem pa zapravila kup lepih priložnosti za še višje vodstvo. V zadnjih petnajst sekund 1. polčasa so zeleni krenili v napad za vodstvo s 16:13, a so ga zapravili, za nameček pa v zadnji sekundi še prejeli zadetek za rezultat polčasa 15:14. Drugi polčas so bolje začeli gostje, ki so hitro povedli za tri (17:20). Velika Nedelja je imela v več primerih priložnost, da se „vrne med žive“, ampak so igralci pri tem naredili preveč tehničnih napak in pokazali preveč neodločnosti v napadu. Vse skupaj REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja – Škofljica 24:27, Moškanjci-Gorišnica – Mokerc Kig 26:34, Radovljica – Grosuplje 37:35, Jadran Hrpelje Kozina – Butan Plin Izola 23:24, Alples Železniki – Črnomelj 21:24, Dol TKI Hrastnik – Ljubljana 37:35. Herz Šmartno – Sevnica (20. 11.). 8 8 8 8 8 7 8 8 8 7 7 8 7 8 7 7 5 5 5 4 4 3 3 2 1 1 1 0 0 0 2 1 1 0 0 1 1 2 2 1 0 1 1 1 1 2 2 3 4 4 4 3 4 6 6 7 14 14 12 11 11 8 8 7 7 6 4 3 2 1 je na koncu botrovalo zasluženemu porazu. To je bil četrti zaporedni poraz Velike Nedelje. Niko Sovič, Velika Nedelja: »Odigrali smo najslabšo tekmo v sezoni in poraz je bil neizbežen. Enostavno nismo bili pravi, bili smo brez pravega naboja. V 1. polčasu smo imeli priložnost, da uidemo na prednost petih ali celo šestih golov, a tega nismo izkoristili. Gostje so se – ne krivi in ne dolžni – vrnili med žive. V 2. polčasu smo odigrali pod vsako kritiko. Dosegli smo le devet zadetkov, v obrambi pa prejemali gole čez sredino. Škoda, saj je bila Škofljica premagljiv tekmec. Upam, da v kratkem ne ponovimo tako slabe predstave.« JM Namizni tenis z NTK Cirkovce Kopica lepih uvrstitev, ekipnih in posamičnih V Varaždinu je pred dnevi potekal mednarodni 16. Memorijal Mirka Abramovića, na katerem je nastopilo skupno 500 igralcev in igralk iz Hrvaške, Slovenije, BiH, Srbije, Ukrajine in Indije. Tekmovanja se je udeležilo kar 11 članov NTK Cirkovce, in sicer Tai Širec, Jakob Plajnšek, Urh Novak, Pia Kundih, Neli Koren (najmlajši kadeti), Aleks Koren, Sara Erhatič (mlajša kadeta), Jan Širec, Tian Hajšek (kadeta), Zoja Žolek in Tia Rudolf (mladinki). V ekipnem delu tekmovanja so igralci NTK Cirkovce osvojili kar štiri medalje. Najuspešnejša je bila Sara Erhatič, ki je s soigralko Nežo Horvat iz NTK Fužinar Interdiskont brez poraza osvojila vrhunsko 1. mesto. Odlična 3. mesta so osvojile ekipe najmlajših kadetov (Tai Širec, Jakob Plajnšek in Urh Novak), najmlajših kadetinj (Pia Kundih in Neli Koren) in kadetov (Aleks Koren, Jan Širec in Tian Hajšek). Pri mladinkah sta Zoja Žolek ter Tia Rudolf končali na 5. do 8. mestu. Igralci NTK Cirkovce so dobre igre prikazali tudi v konkurenci posame- znikov. Tia Rudolf med mladinkami in Jan Širec med kadeti sta zasedla 3. mesto v predtekmovalnih skupinah. Pri kadetih se je Tian Hajšek uvrstil Ekipa NTK Cirkovce je na tekmovanju v Varaždinu dosegla lepe uvrstitve. od 17. do 32. mesta, Aleks Koren pa se je v konkurenci starejših tekmecev prebil vse do četrtfinala, osvojil je 5. do 8. mesto. V najmlajši kategoriji sta Tai Širec in Neli Koren zasedla 9. do 16. mesto, Pia Kundih ter Jakob Plajnšek pa sta obstala v četrtfinalu. Trenutno najboljša mlajša kadetinja v Sloveniji Sara Erhatič je obstala v četrtfinalu (5.–8. mesto med mlajšimi kadetinjami). Najboljše igre je prikazal Aleks Koren, ki zaseda 1. mesto med mlajšimi kadeti in 4. mesto med kadeti v Sloveniji, saj je dvorano v Varaždinu zapustil neporažen! Do finala je suvereno premagal vse nasprotnike, v finalu pa tudi najvišje uvrščenega mlajšega kadeta na Hrvaškem. Odlične igre vseh igralcev v različnih starostnih kategorijah potrjujejo strokovno in sistematično delo v NTK Cirkovce in so vzpodbuda tudi številnim drugim mlajšim igralcem. UR Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 Šport, šport mladih 16 Posavje Krško – Drava Ptuj 3:2 (1:2) Videm in Podvinci na odmor s popotnico zmag, banalni pretep v Dobrovcah Podvinci – Brežice 1919 Terme Čatež 2:0 (2:0) Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Podvincev so uspešno zaustavili vse napade Brežičanov. je bilo tudi v prejšnji sezoni, ko smo prav tako spomladi odigrali bolje in v bolj kompletni postavi. Tudi tokrat upamo na nekaj podobnega, da bodo spomladi na igrišču vidni 'novi Podvinci'. Glede mojega strelskega izkupička lahko rečem, da je lepo videti svoje ime na vrhu lestvice strelcev, a nogomet je ekipni šport. Mene in celotno ekipo bolj zanima skupna lestvica, ki pa trenutno – milo rečeno – ni najboljša. Pozimi moramo strniti vrste.« Bosch Bračič Videm – Rače 2:1 (0:0) STRELCI: 0:1 Pipenbaher (57.), 1:1 Kurež (62.), 2:1 A. Rogina (70.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, Kelc, Vidovič, Čuš (od 90. Vidovič), A. Rogina, Šegula (od 86. Šeliga), Krajnc, S. Rogina, Kurež (od 92. Simonič). Trener: Luka Gajšek. RDEČI KARTON: Lešnik (80., Rače). Derbi kroga je bil pred približno 300 gledalci odigran v Vidmu, kjer sta se med seboj udarili 2. in 3. uvrščena ekipa lestvice. Za domačine je bila to že tretja zahtevna tekma v sedmih dneh, saj so prejšnjo soboto gostili Dravinjo (1:1), v sredo pa so v Pokalu ugnali Dob po streljanju penalov (10:9). V sijajnem zaključku sezone jim je z zmago uspelo postaviti še piko na i, tako da na zimski premor odhajajo kot prvi zasledovalci vodilne Dravinje, z le tremi točkami zaostanka. Gola sta zabila igralca z največjimi izkušnjami, Robert Kurež in Anton Rogina, pri čemer je Kurež z 12 zadetki vodilni strelec lige (skupaj z Zajkom iz Podvincev), starejši izmed bratov Rogina pa je v zadnjih dveh tekmah zabil še drugi evrogol – tokrat z levico iz voleja izven kazenskega prostora … Anton Rogina, Videm: »Zavedali smo se, da bo tekma zahtevna, saj nam je sredin pokalni obračun z Roltekom pobral veliko energije. To se je v prvem polčasu precej poznalo, saj smo imeli 'težke noge' zamujali smo v dvobojih, pa tudi 'premehko' smo šli v kontakte. Drugi polčas je bil z naše strani precej boljši, kljub temu pa smo iz polprotinapada prvi prejeli zadetek. Ta pa nas ni zmedel, hitro smo se pobrali in že v naslednjem napadu zadeli vratnico. To nam je dalo dodatnih moči, da smo vztrajali pri svoji igri, kar nam je na koncu tudi prineslo preobrnitev rezultata v našo korist. Tekmo smo nato mirno pripeljali do konca.« Nogomet z Pokal Pivovarne Union, 1/16 finala Nepozabna izkušnja, v celoti v pozitivni luči Koper – Cirkulane 6:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Kolobarić (13., z 11 m), 2:0 Jašaragič (39.), 3:0 Jašaragič (55.), 4:0 Kolobarić (69.), 5:0 Jašaragič (80.), 6:0 Kolobarić (88.). CIRKULANE: Zajc (od 46. Prapotnik), B. Cesar (od 90. Gajšek), Debelak, Bojnec, Lipavšek, U. Cesar (od 53. Ljubec), Kukovec (od 69. Kraševec), Zazić, Cimerman, Majcen (od 69. Travnikar), Čater. Trener: Damjan Vogrinec. S tekmo Koper – Cirkulane se je v četrtek zaključila 1/16 finala pokala Pivovarne Union. Za nogometaše iz Haloz je bilo gostovanje na Bonifiki in tekma s koprskim prvoligašem nepozabna izkušnja. Za zanesljivo napredovanje domačinov sta z vsak po tremi zadetki poskrbela Dario Kolobarić in Aris Jašaragić. Damjan Vogrinec, trener Cirkulan: »Za vse nas, še posebej pa seveda za igralce, je bilo doživetje na Bonifiki nedvomno posebno. Spremljalo nas je tudi več kot 100 navijačev, res jih je bilo lepo slišati v Kopru. Meni pa je bilo pomembno tudi to, da smo odigrali zelo solidno tekmo, morda je rezultat na koncu celo nekoliko previsok. Nekoliko smo imeli nesrečo, da smo prejeli hiter zadetek iz penala ob nenamernem igranju z roko, sicer pa je bil prvi polčas zelo dober. Vse do 69. minute je bilo 3:0, tudi sami pa smo imeli nekaj situacij, ko bi lahko bili ob boljši reakciji nevarni za gol. Koper je bil pred nami v negativni seriji, zato so želeli za dvig samozavesti proti nam zmaga- Foto: Sandi Kelc Nogometaši Cirkulan so z nastopom na Bonifiki v celoti izpolnili pričakovanja, povezana s pokalnim tekmovanjem. stran 16 torek z 15. novembra 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod, 14. krog STRELCA: 1:0 Sprinčnik (26.), 2:0 Zajko (44., z 11 m). PODVINCI: Gorenjak, Ramšak, Modrič, Svenšek, Sprinčnik, Kuserbanj (od 89. Marković), Oman (od 78. Pihler), Kolenko, Prahić, Zamuda Horvat, Zajko (od 83. Kocbek). Trener: Robert Hojnik. V Podvincih so imeli v soboto veliko razlogov za veselje, saj so v domačem klubu obiskovalcem prvič predstavili nov objekt s slačilnicami in pomožnimi prostori (sicer še ni v celoti dokončan), nato pa je sledila še zmaga domačih nogometašev. Pika na i res lepemu dnevu je bila podelitev spominskega dresa s podpisi soigralcev Denisu Kuserbanju, ki se tik pred 40. rojstnim dnevom počasi poslavlja od aktivnega igranja nogometa (v klubu še puščajo priprta vrata …). Na zadnji tekmi je kapetansko vodil ekipo do zmage in je z igrišča odšel ob številnih čestitkah zbranih ljubiteljev nogometa. Domačini so večino dela opravili v prvem polčasu, ko so z goloma mladega Žana Sprinčnika in najboljšega strelca lige Jana Zika Zajka povedli 2:0. V drugem jim je s fantastično borbenostjo in skorajda doslednim izpolnjevanjem zadanih nalog trenerja Roberta Hojnika uspelo odbiti vse napade gostov, v nekaj primerih pa tudi močno zapretiti in bili so celo bližje tretjemu golu kot lanski drugoligaš iz Brežic prvemu … Jan Ziko Zajko, Podvinci: »Z naše strani je to bila super tekma, na igrišču smo naredili vse, kar smo se v slačilnici pred tekmo dogovorili. Zmaga za zaključek je nekaj najlepšega in obliž na nekoliko slabši začetek sezone. Lahko bi bili višje na lestvici, a smo imeli precej smole s poškodbami in drugimi izostanki. Podobno COLOR CMYK ti z visoko razliko, zato so igrali zelo angažirano. Sami smo naredili pet menjav, da smo ponudili priložnost največ igralcem, kot smo lahko.« Matevž Kukovec, Cirkulane: »Že sam prihod na Bonifiko je bil poseben, takoj smo naredili nekaj posnetkov za lastne arhive. Doživetje igranja v Kopru pa je bilo meni najbolj posebno zaradi naših navijačev, ki so prišli z dvema avtobusoma in tudi z osebnimi avtomobili. Razlika v kakovosti se je nedvomno poznala, a smo se dokaj uspešno upirali, predvsem v prvem polčasu, ko smo do 39. minute prejeli le en zadetek. Igrali smo dokaj obrambno, pri tem pa delali podobne napake, kot jih delamo tudi v 3. ligi. Velika razlika pa je v tem, da tekmeci v 3. ligi ne izkoriščajo teh priložnosti, prvoligaši pa so unovčili skoraj vsako. Pri Kopru sicer iz prve postave ni bilo veliko igralcev, a so bila tudi med njimi številna zveneča imena, ki so igrala v evropskih tekmovanjih, npr. Rajčevič, Požeg Vancaš, Palčič, Kolobarič … Največjo razliko med ekipami sem sam doživel na igrišču v tem, česar se iz tribune ne vidi očitno, to je v samem postavljanju na igrišču in v zapiranju prostora. Pri njih je žoga tekla od noge do noge s takšno hitrostjo, da smo težko prihajali do dvobojev. V napadu smo še kar prihajali do 16-metrskega prostora, potem pa so nas s svojimi izkušnjami brez kakšne panike ustavljali. Kljub temu pa bo to ostala izkušnja, ki se je bomo še dolgo spominjali.« JM STRELCI: 1:0 Gorenc (18.), 1:1 Janežič (26.), 1:2 Mlakar (45.), 2:2 Gorenc (68.), 3:2 Klarić (79.). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Kokić (od 46. Očko), Vogrinec, Đuran (od 54. Markoli), Rudić, Jadric, Penič (od 68. Sedej), Blaj (od 75. L. Čeh), Erhatič, Mlakar, Janežič. Trener: Mitja Erniša. Nogometaši Drave so v 1. krogu sezone na domačem igrišču ugnali Krčane z izidom 3:2, tokrat so z identičnim izidom na gostovanju proti istemu tekmecu izgubili. Igralci Krškega so prvi v sezoni, ki so vratarju Luki Janžekoviču zabili tri zadetke, dva je dosegel Rok Gorenc (7 golov v sezoni). Dravaši so kljub temu še vedno med ekipami, ki prejmejo najmanj golov (manj jih je prejela le Dravinja). S tretjim porazom se je Drava precej oddaljila od najvišjih mest … Nik Erhatič, Drava: »Po prejetem uvodnem zadetku smo se dobro pobrali in že do polčasa nanizali nekaj priložnosti ter na koncu tudi preobrnili izid v našo korist. Ekipa Krškega pa ima v svojih vrstah visoke in fizično močne nogometaše, kar so tokrat odlično izkoristili in nam dva gola zabili po strelih z glavo. Škoda za poraz, ki nas oddaljuje od vrha, veliko lepše bi bilo jesenski del zaključiti z zmago. Po načrtih vodstva kluba bomo do sredine decembra ostali v trenažnem procesu, potem pa sledi zimski počitek.« Premium Dobrovce – Zavrč 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Sagadin (36.), 2:0 Polak (45., z 11 m), 2:1 Kajzer (85.). ZAVRČ: Maroh, Drevenšek, Šket, Koren (od 71. Zanič), Kajzer, Županić (od 60. Pofuk), Vočanec (od 46. Mihalić), Romih, Potočnik (od 79. Lazar), Predikaka (od 71. Podnar), Zorko. Trener: Gorazd Šket. RDEČA KARTONA: Horvat (45.), Bloudek (45., oba Dobrovce). V Dobrovcih so nogometaši Zavrča upali na pozitiven rezultat, s katerim bi ohranili visoko mesto na lestvici, a jim je spodletelo. Posebnost tekme je bil prepir med domačima igralcema Nickom Hanikom Horvatom in Adrianom Bloudkom o tem, kdo bo izvajal penal. Za rešitev je poskrbel Polak, ki je vzel žogo in sam uspešno izvedel penal. A sta srboriteža ob izhodu z igrišča ob polčasu nadaljevala prepir, ki je prerastel v pretep. Sodnik je obema pokazal rdeči karton … Gorazd Šket, trener Zavrča: »Iz našega zornega kota je bila to tekma za takojšnjo pozabo ali pa morda za shraniti v spomin kot primer, kako se ne igra. Začeli smo sicer dokaj dobro, si tudi ustvarili zelo zrelo priložnost, nato pa so domačini prevzeli pobudo. Najprej so zadeli v 36. minuti po lepi akciji, drugi gol pa so dosegli – po mojem mnenju – po prestrogo 3. SNL – vzhod REZULTATI 14. KROGA: Posavje Krško – Drava Ptuj 3:2 (1:2), Bosch Bračič Videm – Rače 2:1 (0:0), Podvinci – Brežice Terme Čatež 2:0 (2:0), Premium Dobrovce – Zavrč 2:1 (2:0), Cirkulane – Avto Rajh Ljutomer 0:0, Šampion – Koroška Dravograd 8:0 (5:0), Šmartno – Dravinja 1:3 (0:1). 1. DRAVINJA 2. B. BRAČIČ VIDEM 3. RAČE 4. ŠAMPION 5. ZAVRČ 6. POSAVJE KRŠKO 7. DRAVA PTUJ 8. P. DOBROVCE 9. BREŽICE ČATEŽ 10. A. RAJH LJUTOMER 11. PODVINCI 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 14 14 14 14 14 14 14 14 14 13 14 13 14 14 9 8 7 7 7 7 5 6 6 6 6 5 1 0 3 3 4 3 2 2 6 3 1 1 1 3 1 1 2 3 3 4 5 5 3 5 7 6 7 5 12 13 28:11 29:17 32:18 34:21 29:20 31:25 25:17 21:20 31:28 22:20 18:22 14:19 14:43 13:60 30 27 25 24 23 23 21 21 19 19 19 18 4 1 dosojeni 11-m. Drugi polčas smo odigrali z dvema igralcema več in domačini so se ves čas krčevino branili. Mi smo kljub veliki posesti žoge igrali prepočasi, da bi lahko bili nevarni za gol. V 85. minuti je bil Kajzer po podaji iz kota najspretnejši pred vrati, kaj več pa nam ni uspelo.« Cirkulane – Avto Rajh Ljutomer 0:0 CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Debelak, Bojnec (od 79. Travnikar), Lipavšek, U. Cesar, Kukovec, Ljubec, Zazić, Cimerman, Kraševec (od 66. Gajšek). Trener: Damjan Vogrinec. Nogometaši Cirkulan in Ljutomera so med tednom igrali tekme pokalnega tekmovanja z uglednima prvoligaškima tekmecema, Koprom in Olimpijo. Za obojne je bila to nepozabna izkušnja, za nameček so Koprčanom in Ljubljančanom nudili več kot soliden odpor. Po le nekaj dneh premora tako v nedeljskem terminu takoj po kosilu niso prikazali kakšne blesteče predstave, bolj je šlo za taktični dvoboj in čakanje na napako tekmeca. Pravih priložnosti ni bilo veliko, vse so ostale neizkoriščene. »Prvi polčas je bil precej zaspan z obeh strani, v drugem pa se je tekma vendarle nekoliko razživela. Proti koncu tekme smo imeli oboji svoje priložnosti, a nobena ni bila iz rubrike t. i. 100 %. Nedvomno se je na obeh straneh poznala utrujenost s tekem med tednom, remi pa je verjetno še najbolj pravičen izid,« je po srečanju dejal Matevž Kukovec. Posebnost srečanja je bila tudi ta, da so Prleki ob polčasu opravili vseh pet menjav! Damjan Vogrinec, trener Cirkulan: »Ker imamo malo igralcev – kar je bila naša težava skozi celotno sezono –, se nam je četrtkova tekma s Koprom nedvomno poznala. V nekaterih delih tekme smo delovali utrujeno, predvsem proti koncu tekme so bili gostje boljši, saj imajo več enakovrednih igralcev.« JM Judo Lara in Klara v Beogradu na stopničkah Judo klub Apolon Maribor - Hoče se je konec tedna z ekipo U-15 (letniki 2008 in 2009) udeležil velikega turnirja mladih v Beogradu z imenom »Kup žandarmerije Beograd 2022«. Na tekmovanju je nastopilo kar 600 tekmovalcev iz 63 klubov. Odlično sta se v dresu mariborskega kluba odrezali Ptujčanki Lara Sledič in Klara Hvalec, ki sta v svojih kategorijah osvojili 3. mesto: - 3. Lara Sledič (- 48 kg), - 3. Klara Hvalec (+ 63 kg). JK Apolon je v konkurenci U-15 skupno osvojil visoko 4. mesto med ekipami. UR Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki torek z 15. novembra 2022 stran 17 17 Ormož z Po dveh letih znova drsališče sEdds sD^d/, ,KKEs// Brezplačno drsanje in praznična razsvetljava ʹZd/^>s /E Eh/DWad Po dveh letih premora bo letošnje zimsko dogajanje v centru malega mesta znova popeBRALCI IN POSLU ŠALCI Radia-Ted nika Ptuj ƉƌĞǎŝǀŝƚĞǀŝŬĞŶĚ ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ ϭϬ͘ŝŶϭϭ͘ĚĞĐĞŵďƌĂďŽŵŽƐŬƵƉĂũĚŽǎŝǀĞůŝůƵēŬĞ ǀWZs>:/E/Zd/^>s/ ŝŶWZE/EKKŽŬĂ͗ϬϰͬϱϭϳϬϯϬϱ͕ZĂĚŽǀůũŝĐĂ͗ϬϰͬϱϯϮϬϰϰϱ͕:ĞƐĞŶŝĐĞ͗ϬϰͬϱϴϬϵϳϱϱ 779 € 949 € PRÎN: Î   N: PRÎN: Î  N: 1149 € PRÎN: Î  N: 1099 € 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: 1149 € PRÎN: Î  N: sƐĂƉŽŶƵĚďĂŶĂ ǁǁǁ͘ĂůƉĞƚŽƵƌ͘Ɛŝ PRÎN: &!"!(! &!"! &! ! !( !(! !( (! (!       "&,"$!"  &$ !!$(  www ww w.kiipk pkop kop p.s .si si www.kipkopshop.si NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, 126,/&, TOBY H 15 TOBY H 24 TOBY H 20 1799 € 1899 € PR RÎN: : 2099 € PRÎN: : PRÎN: ( (  u  $ $ !! !  (!  ( ( $& MODEL KIPROL55 Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& MODEL KIPROL77 INDUSTRIJSKA ROLO KKBIO +,7527(.2Í$ 739 € u! u! u! 839 € u! 1990 € 1990 € %    %    $ $ u  ( ( $ & 6(.&,-6.$'9,ľ1$ swiss made SEKCIJSKA INDUSTRIJSKA 6(.&,-6.$'9,ľ1$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM SEKCIJSKA STRANSKA www.dvizna-vrata.si u! 839 € u! ENOKRILNA VHODNA DRSNA VRATA u! 839 € PERGOLE 1414 € u! 640 € (&252Í1$ 300 x 300 u! DVOKRILNA KK ECONOMIC 40 u! 999 € 9,//$$97/(' 300 x 300 1495 € DVOKRILNA KK CLASSIC 44 u! 1414 €  ! & u    $u 6 0 0 x 3 00 1220 € 9,//$$97/(' 300 x 400 tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ (&252Í1$ 300 x 400 2749 € u! PREDNOSTI ZA VAS: 2399 € 4549 € 5249 € 2499 € www.montaznagaraza.si Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 19 Dobro je vedeti Pravni nasvet Teh živil ne smete shranjevati v hladilniku Si predstavljate kuhinjo brez hladilnika? Verjetno zelo težko, saj ob štedilniku predstavlja najpomembnejši kuhinjski aparat. Ali tudi vi večino živil shranjujete v njem? V nadaljevanju preverite, katerih živil ne bi nikoli smeli shranjevati v hladilniku. Z odkritjem hladilnika sta se shranjevanje hrane in življenjska doba živil precej izboljšala ter podaljšala. Pa vendar hladilnik ni »prijatelj« vseh živil, saj lahko nekatera izgubijo okus ali hranljivo vrednost, spremenijo barvo, obliko ali jim celo skrajšate obstojnost. Veste, katera so? Če boste kruh shranili v hladilniku, mu ne boste naredili usluge. Namesto v puhasto sredico boste zagrizli v precej kompaktno in žvečljivo zmes. Prav tako bo hitreje postal trd, zaradi vlage pa ga bo hitreje napadla plesen. Če ste kupili preveč kruha, ga raje shranite v zamrzovalniku in ga večer pred uporabo postavite na sobno temperaturo ali odtajajte v mikrovalovni pečici. Krompir Krompir res shranjujemo na hladnem in v temnem prostoru, a nikakor ne v premrzlem. Temperatura v hladilniku se giblje okoli petih stopinj Celzija, kar je za krompir precej hladno. Na nizkih temperaturah se namreč škrob hitreje spreminja v sladkor, to pa vpliva na njegovo teksturo in okus. Najprimernejši prostor za shranjevanje tako ostaja klet, prav tako namesto plastične vrečke izberite raje košaro ali lesen zabojček. V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Odškodnina za nepravilno zdravljenje Banane in agrumi Kruh stran 19 Nasveti torek z 15. novembra 2022 Ne pozabimo, da gre za tropski sadež, ki ljubi sonce. Če boste banane položili v hladilnik, bodo res počasneje zorele, a olupek bo na mrazu hitreje porjavel, prav tako bodo hitreje postale bolj »moknate« in suhe. Banane zato zmeraj hranite v košari za sadje in na sobni temperaturi. Tako kot banane tudi agrumi ljubijo sonce in toploto. Če boste pomaranče shranili v hladilniku, bodo počasneje zorele, prav tako ne bodo razvile sladkobe. Koža agrumov v teh primerih zelo hitro postane trda. Shranjujte jih podobno kot banane na sobni temperaturi. A naj se ne tiščijo preveč skupaj, saj sicer hitro plesnijo in gnijejo. COLOR CMYK Foto: pexels Paradižnik in različne pekoče omake nikakor ni treba shranjevati v hladilniku Paradižnik Tako kot citrusi in banane tudi paradižnik ne mara hladilnika. Shranjevanje v hladilniku mu bo hitro vzelo vonj, njegova tekstura pa bo postala mokasta. Prav tako bo shranjevanje v hladilniku preprečilo proces zorenja in tudi okus bo precej razvodenel. Zato paradižnik raje shranjujte v košari s sadjem, kjer se bo precej bolje počutil in obdržal vse hranljive lastnosti. Česen Tudi česen ne spada v hladilnik, temveč ga je bolje shraniti na kakšno polico, kjer je predvsem suho in temno. Tako bo ostal svež do tri mesece. V hladilniku je zanj temperatura prenizka, zrak prevlažen in ne kroži, zato lahko začne gniti oziroma v nasprotnem primeru kliti. Marmelade, pekoče omake in med Tudi v trgovini marmelade, kečap, pekoče omake in med najdemo na policah, ki niso niti blizu hladilnikom, zakaj bi jih torej shranjevali v hladilniku? Omenjena trgovinska živila vsebujejo veliko konzervansov in se na kuhinjskih Foto: pexels Suhomesnati izdelki se najbolje počutijo v shrambi pri temperaturi okrog 13 stopinj Celzija. policah ne bodo pokvarila. Tudi čokoladne namaze lahko brez skrbi shranjujete v kuhinjskih predalih. Trdi siri Trdi siri vsebujejo zelo malo vode, zato je dovolj, če jih na tanko premažemo z oljem, da ustvarimo zaščitno plast in jih spravimo na hladno v shrambo. Svetujemo vam, da jih ovijete v papir za peko, tako spravljen sir bo počakal tudi do mesca dni. Foto: pexels Trde sire je bolje na tanko premazati z oljem in jih spraviti v hladno shrambo. Tudi kruha ne shranjujte v hladilniku, ker bo hitro trd in plesniv. Suhomesnati izdelki Suhe salame, pršut, pečenice, panceto in druge suhomesne izdelke je prav tako bolje shranjevati v hladnih in temnih shrambah, ki so dobro prezračene in kjer se temperatura zraka giba okoli 13 stopinj Celzija. M.K. Hladilnik je v gospodinjstvu sicer res nepogrešljiv, hkrati pa je eden večjih porabnikov električne energije, saj je ves čas priključen na omrežje. Najnovejši modeli z uporabno prostornino okrog 200 litrov porabijo od 110 do 140 kilovatnih ur (kWh) na leto, po velikosti primerljivi kombinirani hladilniki z zamrzovalnikom (običajno je spodaj) pa od 220 do 280 kWh na leto. Deset in več let starejši so precej bolj potratni. Ko ga boste zamenjali, izberite energijsko čim bolj varčnega, torej takšnega, ki spada v čim višji energijski razred. Zanj bo sicer treba odšteti nekaj evrov več, a letni prihranek na gospodinjstvo znaša okrog 30 evrov. Za dve osebi običajno zadostuje hladilnik s prostornino od 100 do 150 litrov, štiričlanska družina pa potrebuje od 200- do 250-litrskega. Pred dobrim letom sem si poškodovala koleno, imela sem operacijo, nato še dve. Stanje še vedno ni v redu, vendar so zdravniki dejali, da bo tako ostalo. Prepričana sem, da so zdravniki pred prvo operacijo in pri njej ravnali nepravilno in sta zaradi tega bili potrebni še dve naslednji operaciji. Če bi ob poškodbi in pri prvi operaciji zdravniki ravnali pravilno, bi bilo moje sedanje stanje veliko boljše. Želela bi dobiti odškodnino. Kakšen je postopek? Za odškodninsko odgovornost morajo biti izpolnjene določene predpostavke, in sicer mora obstajati škoda, nedovoljeno ravnanje, vzročna zveza med tem ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornost. Pri odškodninskih zahtevkih se načeloma zahteva odškodnina za nepremoženjsko škodo, to je za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, za strah, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in za skaženost. Če vam je nastala tudi škoda na premoženjskem področju, lahko zahtevate tudi to (npr. stroški zdravljenja, zdravil, potni stroški, zmanjšanje dohodka …). Pri tem mora seveda iti le za škodo, ki je posledica nepravilnega zdravljenja, ne pa same poškodbe. Najprej je treba poslati odškodninski zahtevek bolnišnici. V njem je treba opisati, kaj je predstavljalo napačno zdravljenje, kdaj in kdo je to storil in kakšne so bile posledice. Bolnišnica bo Foto: Pravni nasvet vaš zahtevek odstopila svoji zavarovalnici. Če bo zavarovalnica vašemu zahtevku ugodila in boste s ponujeno odškodnino soglašali, se sklene poravnava. Če s ponujeno odškodnino ne boste soglašali ali če bo zavarovalnica zahtevek zavrnila, se lahko vloži pritožba pri zavarovalnici. V veliko primerih zavarovalnica pritožbi ne ugodi. Nato se lahko vloži tožba na sodišče. V tožbi je treba navesti višino odškodnine, ki jo želite. Navede se skupna višina odškodnine in odškodnina po posameznih postavkah (npr. za telesne bolečine, za strah …). Tožbo je treba na sodišče vložiti pred potekom 3 let od takrat, ko ste izvedeli za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (zadostuje, da veste za zdravstveno ustanovo, ni treba vedeti imena zdravnika), v vsakem primeru pa pred potekom 5 let, odkar je škoda nastala, po poteku tega roka namreč zahtevek zastara. V primeru sprožitve sodnega postopka predlagamo, da si poiščete pomoč odvetnika. Med sodnim postopkom bo postavljen izvedenec medicinske stroke, ki bo podal mnenje o tem, ali so zdravniki ravnali pravilno ali ne. Vsaka neugodna posledica operacije namreč še ne predstavlja nepravilnega zdravljenja. Večkrat izvedenec poda mnenje, da so zdravniki storili vse, kar je bilo treba, vendar negativne posledice ni bilo mogoče preprečiti. Sodišče v takšnih primerih tožbeni zahtevek zavrne. Pomembno je tudi, ali so zdravniki izpolnili pojasnilno dolžnost (vas vnaprej obvestili o možnih tveganjih pri operaciji). Kršitev pojasnilne dolžnosti pa ne predstavlja vedno podlage za priznanje odškodnine. V postopkih zaradi zdravniških napak se velikokrat zgodi, da stranka zatrjuje, da ji je zdravstveno osebje ob kasnejših pregledih povedalo dejstva, iz katerih izhaja nepravilno zdravljenje. Ta dejstva pa v medicinski dokumentaciji niso navedena. Zelo malo verjetno je, da bi zdravstveno osebje na zaslišanju na sodišču potrdilo, kar so rekli pacientu ob pregledih in iz česar morebiti izhaja njihovo priznanje napake, če slednje ne izhaja iz medicinske dokumentacije. Pomembno je torej, da preverite navedbe v svoji medicinski dokumentaciji. Izvedenec bo pri podaji mnenja o tem, ali je šlo za nepravilno zdravljenje, namreč upošteval predvsem medicinsko dokumentacijo. Sodišče pa glede tega vprašanja praviloma sledi mnenju izvedencev. Pred sprožitvijo sodnega postopka je smiselno tudi pridobiti strokovno mnenje medicinske stroke glede utemeljenosti očitka nepravilnega zdravljenja. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 Križem kražem 20 COLOR CMYK stran 20 torek z 15. novembra 2022 Piše: Aljoša Toplak z Iz zime do pomladi Kako se sporazumevati v deželi, kjer te nihče ne razume (5) Ker sem v življenju že potoval, a nikoli izven Evrope, sem nekako pridobil vtis, da ves svet govori angleško, vsaj mladi ljudje. Ta predstava se je zrušila v Šenzenu, modernem velemestu zraven Hongkonga, kjer sem kmalu spoznal, da niti moji vrstniki ne razumejo in ne govorijo angleščine, ali pa v najboljšem primeru znajo prepoznati zgolj nekaj ustaljenih fraz. Kot sem spoznal še kasneje, pa je poznavanje jezika v notranjosti celine skorajda nično, to velja še posebej v manjših krajih. Tako je bilo moje sporazumevanje z ljudmi v glavnem odvisno od telefona, na katerega sem si naložil nek kitajski prevajalnik. Ena izmed številnih funkcij te aplikacije namreč omogoča, da v telefon rečeš nekaj v angleščini, aplikacija pa potem predvaja glas, ki povedano ponovi v kitajščini. Ko so moji sogovorniki odgovarjali v kitajščini, je glas v telefonu povedano ponavljal v angleščini. In tako je potekala večina pogovorov na Kitajskem: jaz nekaj rečem – čakanje – telefon ponovi v kitajščini – čakanje - sogovornik nekaj reče – čakanje – telefon ponovi v angleščini. Zamuden proces, ki je pogosto deloval dovolj dobro, da sem lahko naročil hrano, vprašal za smer in tudi kasneje, ko Foto: Mateja Toplak V zrak drživa napis z imenom mesta, do katerega želiva štopati, medtem ko nama domačinka pojasnjuje, da imajo avtobuse, vlake in letala. sva s sestro štopala po državi in se je s pomočjo prevajalnika celo dalo pojasniti, kaj je to štopanje in kam greva (Kitajci ne vedo, kaj pomeni, če ob cesti dvigneš palec, številni so mi skozi okno avtomobila prav tako dvigovali palec, češ vse je ok). Včasih pa proces ni deloval dobro in so moji sogovorniki na besede iz telefona dvigovali obrvi in me debelo gledali, čeprav nisem vedel zakaj. Včasih so odkorakali in z mano več niso želeli imeti opravka. Včasih je telefon tudi meni predvajal čudne stvari. Nekoč sem, na primer, uradnico na avtocestni zapori vprašal, kako daleč je do najbližje bencinske, ona pa je odgovorila nekaj, kar je telefon prevedel: petsto metrov desno in potem boš umrl. Ko sem jo vprašal še enkrat, ker sem se želel prepričati, ali je bencinska res tako blizu, je pokimala in rekla nekaj, kar je telefon prevedel kot ja, po petsto metrih desno lahko umreš. Zahvalil sem se in po nekaj metrih sem res zagledal bencinsko, čeprav potem tam nisem umrl, kot Foto: Mateja Toplak Eden izmed podjetnikov, ki je razumel angleško, nama je pojasnil, da voznikom kaževa napačne pismenke, tako da naju je zapeljal v svojo pisarno in nama natisnil nove plakate. je dozdevno predlagala uradnica. Včasih, ko sva štopala, naju je s sestro pobral kdo, ki je le vedel angleško, to so bili večinoma podjetniki, ki so imeli opravka z mednarodnimi posli. Pa še ti so imeli izredne težave z izgovarjavo in razumevanjem. Vseeno so bili najboljše, kar sva si lahko na poti želela, ker ko potuješ že več dni in te nikjer nihče ne razume, si začneš želeti, da bi s kom izmenjal nekaj besed, pa čeprav zgolj nekaj ustaljenih fraz, ali pa površinski pogovor o tem, od kod sva in kam greva. Včasih so naju potem odložili in se kar namesto naju dogovorili z vozniki na parkirišču, naj naju kdo potegne dalje. To je izgledalo tako, da sva jih s sestro zgolj gledala, medtem ko so si izmenjevali nerazpoznavne glasove, dve minuti, pet minut, potem pa naju je novi voznik pogledal in pomignil proti svojemu avtu in smo se brez besed peljali dalje, novemu mestu naproti. Lahko sva zgolj upala, da je razumel, kaj je to štopanje in da to ne pomeni, da bova plačala vsak kilometer, ki se bo obrnil na števcu. In da gremo v pravo smer. Vseeno se je nekako zmeraj izšlo. In konec koncev se je tudi preko prevajalnika dal izpeljati lep pogovor, včasih smo se smejali, ker je bilo jasno, da je šlo za napako v prevodu, včasih smo se praskali po glavi in ponavljali besede, dokler ni prišlo do pravega odziva in smo si lahko mislili, da smo bili razumljeni. Ampak dejansko smo se tem poskusom sporazumevanja pogosto smejali, čeprav smo bili popolni tujci, čeprav si zares nismo mogli izmenjati niti besede, vseeno se je pogosto zdelo, da smo na isti valovni dolžini. Se nadaljuje … Foto: Mateja Toplak Ne da bi vedela, sva voznikom kazala pismenke, ki so vodile do napačnega mesta. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Aktivni stratovulkan se nahaja na jugu Peruja blizu mesta Arequipa. S sezonsko zasneženim in simetričnim stožcem stoji na višini 5822 m nad morjem ter leži med gorama Chachani (6075 m) in Pichu Pichu (5665 m). Sestavljen je iz andezita, dacita in ritolita. Ima tri koncentrične kraterje in v notranjem kraterju je možno videti aktivne fumarole. Na vulkanu se nahaja tudi meteorološki observatorij. Zadnji izbruh je bil leta 1985. ASTILBA - okrasna trajnica s piramidastim socvetjem iz družine kamnokrečevk za vlažne in senčne lege, MARGINA obrobna skupina ljudi, ORAN - pristaniško mesto v zahodni Alžiriji Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 15. novembra 2022 COLOR CMYK torek, 15. 11. 2022 stran 21 Za kratek čas 21 Podravje z Iz studia Radia Ptuj Martinovo je bilo veselo, pristno in domače Po dveh letih brez pravega martinovanja, brez plesa, glasbe in zabave smo letos končno največji vinski praznik obeležili tako, kot si vsi ljubitelji domače kapljice in pristnih domačih običajev zaslužimo. Na martinovo soboto smo se družili v Areni Sava Campus na Ptuju, kjer je potekala največ- ja Martinova veselica, ki je bila za vse brez vstopnine. Zbrane v dvorani je že pred začetkom uradnega dela zabavala mlada skupina Smooth Taste, ki se je na sceni pojavila leta 2016 in stremi k Foto: ČG ustvarjanju kakovostne slovenske glasbe, besedila in glasbo za svoje skladbe pa ustvarjajo sami. Dogajanje v Areni Sava Campus se je začelo z nastopom godbe na pihala in zdravico nove ptujske vinske kraljice Lucije Kramer, nato pa se je začela velika Martinova veselica s trenutno enim najboljših kvintetov v Sloveniji – hišnim ansamblom Radia-Tednika Ptuj – Petovia kvintetom. Pridružil se jim je še gost večera – legendarni Alfi Nipič, ki je z največjim veseljem stopil na oder ptujskega martinovanja in zapel vse svoje zabavne uspešnice. Ker je bil Alfi nekoč pevec legendarnih Avsenikov, so skupaj s Petovia kvintetom pripravili še venček legendarnih Avsenikovih uspešnic. Kot se za martinovo spodobi, je bila v dvorani na voljo tudi najboljša kulinarična in vinska ponudba s haloškim šankom Ptujske kleti. Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 1 9 8 5 7 4 2 7 3 9 8 1 7 4 2 5 5 7 9 3 4 2 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << <<< << < <<< << <<< < << <<< << -------------- Celotna ekipa Radia-Tednika Ptuj je z veseljem poprijela za delo, saj smo za strežbo skrbeli sodelavci Radia Ptuj in Štajerskega tednika, ki smo obiskovalcem v kornetu svežega Štajerskega tednika ponudili tudi najbolj dišeče merice domačega kostanja. Martinovanje je bilo nepozabno, veselo, pristno in domače – takšno, kot si ga na Ptuju tudi zaslužimo. Organizacijo letošnjega martinovanja, največjega v Spodnjem Podravju, so podprli Lunos, Ilkos in Ptujska klet. V tem tednu pa smo v studiu Radiu Ptuj gostili posebnega glasbenega gosta – ekipi Štajerske budilke se je v ponedeljek pridružil legendarni Dražen Zečić. Kot je dejal, ima med Slovenci veliko dobrih prijateljev, s katerimi se rad druži in jim tudi v poslu lahko popolnoma zaupa. Poslušalce je povabil na veliki koncert, ki ga 19. novembra ob 20. uri pripravlja v dvorani tabor v Mariboru, s kar štirimi VIP-vstopnicami pa je razveselil tudi poslušalce Radia Ptuj. NŠ www.tednik.si Sudoku z Sudoku 9 Foto: ČG Denar €€€ € €€€ € €€ €€€ € €€ €€ €€€ € €€ Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM Zdravje ››› ›› › ››› ›› ›› ››› › ››› › ››› › na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 15. do 21. novembra 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 21. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Nik Škrjanec, 2259 Ivanjkovci Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 22 Poslovna in druga sporočila PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www www.re w.repor reporter rter.si sii IZ Š T E N OV E VIL KE EKSKLUZIVNO Fotografije luksuznih obmorskih vil Janševih prijateljev z jahte v Istri INTERVJUJA Mojca Pašek Šetinc in Uroš Urbanija o okupirani TV Slovenija LOKALNE VOLITVE COLOR CMYK stran 22 torek z 15. novembra 2022 Štajerski TEDNIK torek, 25. 11. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave torek z 15. novembra 2022 Mali oglasi 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMVNXSDM]2EĀLQR0DUNRYFL LQ2VQRYQRåROR0DUNRYFLYDELQDSULUHGLWHY STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka … Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM 9 plohov hrasta, dolžine 2 metra, širine približno 55 cm. Tel. 070 428 068. =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL 2VQRYQHåROH0DUNRYFL 9LGLPRVHYĀHWUWHNQRYHPEUDREXUL YYHĀQDPHQVNLGYRUDQL0DUNRYFL 3ULGLWHYVLNLçHOLWHSUHçLYHWLSULMHWQHWUHQXWNHYGUXçEL QDMEROMåLKYGUXçELRWURN PRODAMO belo in rdeče vino ter domač jabolčni kis. Cena po dogovoru. Telefonska številka: 031 771 935. PRODAM teličko simentalko, staro 4,5 m, in nov strešni kovček za avto Dacia Duster. Tel. 070 250 441. ZBIRALEC kupi stare figurice Pez in Kinder, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Plačilo dobro. Inf. na mobitel 068 185 000. STAREJŠI osebi ali paru nudim dosmrtno preživljanje in vso oskrbo v zameno za bivanje. Tel. 031 889 378. Umrli so 3URMHNWSRGSLUD2EĀLQD0DUNRYFL TERME PTUJ, Pot v toplice 9, 2250 Ptuj Ni te več na dvorišču, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Andrej Mlakar IZ GORIŠNICE 177 Iskrena hvala sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše in sočustvovanje. Iskrena hvala gospod župniku za opravljen obred in sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru Gorišnica, iskrena hvala govorniku gospodu Robiju Marinu, Domu upokojencev Muretinci in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi njegovi Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina. RAZNO 9VWRSMHSURVW ROTARY CLUB PTUJ 23 Franc Čuš, Hlaponci 23a, roj. 1936 – umrl 29. oktobra 2022; Anton Cafuta, Ptuj, K jezeru 18, roj. 1943 – umrl 31. oktobra 2022; Jožef Ilec, Krčevina pri Vurbergu 96, roj. 1938 – umrl 31. oktobra 2022; Hinko Kolednik, Medribnik 17a, roj. 1952- umrl 31. okrobra 2022; Franc Trunk, Gorišnica 161a, roj. 1948 – umrl 1. novembra 2022; Marijan Lah, Ptuj, Remčeva ul. 5, roj. 1939 – umrl 2. novebra 2022; Franc Meznarič, Kicar 139, roj. 1938 – umrl 2. novembra 2022; Janez Simonič, Brezoveci 14, roj. 1931 – umrl 3. novembra 2022; Elizabeta Cajnko, roj. Šalamun, Nova vas pri Ptuju 100, roj. 1937 – umrla 4. novembra 2022; Jožefa Karo, roj. Štumberger, Ptuj, Dravska ul. 6, roj. 1943 – umrla 6. novembra 2022; Vinko Kotar, Ptuj, Volkmerjeva c. 23, roj. 1954 – umrl 6. novembra 2022; Andraž Mlakar, Gorišnica 177, roj. 1939 – umrl 6. novembra 2022. SPOMIN 16. novembra bo minilo 15 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek Ivan Ćurkovič Z GRAJENŠČAKA 19B Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji dobrodelni koncert za družine v stiski dvorana Golovecc v Celj lju u sreda, 23. 11. 202 022 ob 20.00 www.karitas.si Sku p el aj d ajm o d za ob ro Teden Karitas, 21. 11. do 27. 11. 2022 www.tednik.si KDO smo Rotary club Ptuj? ZAKAJ delujemo? KAJ počnemo? Sreča re a v družini Miroševič evič Smo Rotary club Ptuj, ki v skupnosti, kjer živimo, sledimo resnici, širimo pošte teno nost medosebnih odnosov, za prijateljstvo in dobro voljo v skupnosti. Naš ašii ci ciljlji in dobrodelni projekti so usmerjeni k boljšemu življenju v skupnosti, k ve večj čjii blaginji vseh. Na dogodku boste ob naši predstavitvi deležni tudi strokovnega predavanja na temo nevarnosti sladkorne bolezni. Ptuj, 8. 11. 2022 Drago Slameršak, predsednik RC Ptuj www.salomongroup.si Kaj več o našem delovanju, o naših dog ogod odkih in projektih, o ideji, ki jo želimo širiti v skupnosti, boste lahko izv zved edel elii »na dnevu odprtih vrat RC Ptuj«, ki bo 17. 11. 202 0222 obb 18.30 v hotelu Primus, v dvorani Gemina. VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏ ǣɿƫ ɿƫȸƏ ȸƏ Əȇǣ ȇǣǝ ǝ ȵȸȸȒƳ ȒƳƏ ƏǴǴȇǣ Ǵȇ ȇǣǣǝ ȅ ȅƺ ƺɀɎ ɀɎǣǝ ǣǝ ȇƏɮȒ ɮȒǼǼǴȒ ɮǸȒ ɮǸȒ Ȓȅȵ ȅȵǼƺ Ǽƺ ǼƺɎɖ ƺɎɖ ɖ ɀ ƮƏɀɀȒȵ ȒȵǣɀȒȅ ǣɀɀȒȅ Ȓ Noviice e Sve vet2 t2 24, za za sam a o 3,5 ,59 59 EU EUR R v kom ompl pllet etu z re revi vijo jo Lad dy, za sam mo 4,9 ,99 99 EU EUR. R.. R Štajerski TEDNIK torek, 15. 11. 2022 COLOR CMYK Kronika 24 stran 24 torek z 15. novembra 2022 Ormož z Kaj se dogaja v ormoški bioplinarni Okoliške prebivalce razburja smrad Nekateri okoliški prebivalci tožijo nad močnim smradom, ki se vsake toliko širi iz ormoške bioplinarne. Na drugi strani pa v podjetju, ki upravlja bioplinarno, očitke zavračajo. Bioplinarne po vsej Sloveniji so v preteklosti že večkrat razburjale javnost, med drugim tudi zaradi smradu in drugih nepravilnosti, ponekod so celo zbirali podpise za njihovo zaprtje. Praktično že od začetka duhove buri tudi ormoška bioplinarna, ki je od prvih hiš oddaljena le streljal daleč. Domačini pravijo, da vsake toliko neznosno smrdi. »Zunaj imamo letno kuhinjo, toda tek ti ob takšnem smradu, ki je prisoten vsake toliko, resnično mine,« je povedal izmed bližnjih stanovalcev. Še zlasti smrdi ob popoldnevih, ko tovornjaki s cisternami pripeljejo surovino, ter kasneje, ko jo nalagajo v rezervoarje. »Kaj vozijo, kdo ve. A smrdi!,« še pravi ter zamahne z roko rekoč, da so nad to zgodbo že obupali. Na smrad in izlive najverjetneje nevarnih onesnaženih odplak oz. izcednih voda so namreč opozarjali že v preteklosti, ko so z bioplinarno upravljali prejšnji lastniki, a se ni zgodilo prav nič. Ob tem pa je še izpostavil, da so bili zavedeni od samega začetka, saj o načrtovani postavitvi bioplinarne niso bili obveščeni oz. seznanjeni. »Tudi nihče nas ni ničesar vprašal. Kaj pa ti preostane, ko je bioplinarna zgra- jena?! Prepričan sem, da dokler bo bioplinarna delovala, težavam ne bo konca.« Uporabljajo rastlinske in živalske odpadke Bioplinarna je bila zgrajena pred dobrim desetletjem na robu industrijske cone. Pred časom je pristala v rokah že tretjega lastnika, podjetja Adastra Energija, katerega lastnik je britanski poslovnež Duncan Webster. V podjetju očitke okrog smradu zavračajo. Še več. »Glede smradu težko pojasnimo, od kod izvira, saj gre za vas, oddaljeno okrog 1,5 km in trenutno številni kmetje v okolici tudi obdelujejo njive, jih gnojijo z gnojevko. Glede na to, da v radiju enega kilometra od bioplinarne prebivajo tudi drugi stanovalci in dejstva, da nismo prejeli nikakršnih pripomb od teh prebivalcev ali inšpektorjev, lahko menimo, da je izvor smradu drugje,« je dejal Tomaž Čepon iz podjetja Adastra Energija, obenem pa dodal: »Pri številnih ekoloških in industrijskih procesih, ki vključujejo predelavo naravnih surovin, pa seveda nastajajo vonjave. Skladno s tem smo proizvajalci zavezani zakonskim predpisom, dovoljenjem za obratovanje in ostalim regulativam, ki jih naša bioplinarna dosledno upošteva.« Zatrdil je še, da vse njihove aktivnosti redno nadzorujejo pristojni inšpektorati ter da ažurno vodijo tudi vso zakonsko zahtevano in drugo potrebno dokumentacijo: »Kot je običajno pri vseh delujočih slovenskih bioplinarnah, v proizvodnji uporabljamo vhodne surovine, ki jih dovoljuje naše okoljevarstveno dovoljenje; to so rastlinski in živalski odpadke. Naš obrat pa proizvaja tudi presnovni ostanek prvega kakovostnega razreda, ki služi kot gnojilo lokalnim kmetom.« Inšpektorat: »V zadnjem času nismo prejeli prijave« Na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor (IRSOP) so povedali, da v zadnjem času niso prejeli nobene prijave zaradi smradu iz bioplinarne v Ormožu. Pojasnili so, da je bilo okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje bioplinarne izdano julija 2013, do danes pa je bilo trikrat spremenjeno zaradi spremembe upravljavca. Kot so še zapisali, mora bioplinarna obratovati v skladu z izdanim okoljevarstvenem Foto: MH Ormoška bioplinarna praktično od samega začetka razburja okoliške prebivalce. dovoljenjem, v katerem je med drugim določena tudi cela vrsta ukrepov za zmanjševanje vonja. Čas za prilagoditev novi uredbi do tri leta Sredi aprila letos je v veljavo stopila spremenjena uredba o emisiji snovi v zrak.Za obratova- nje bioplinarn so predpisane tudi mejne koncentracije vonja. »Ta je v očiščenih odpadnih plinih 500 ouE/m3, meritve vonja se morajo izvajati enkrat letno. Upravljavci bioplinarn morajo svoje naprave prilagoditi spremenjenim določbam uredbe v 24 mesecih od uveljavitve te uredbe oz. v 36 mesecih, če potrebujejo gradbeno dovoljenje. Nove obveznosti bodo za upravljavca obvezujoče na podlagi pravnomočne odločbe o spremembi okoljevarstvenega dovoljenja. Zaradi novosti v uredbi ministrstvo okoljevarstveno dovoljenje preveri in ga po potrebi po uradni dolžnosti spremeni,« so še pojasnili na inšpektoratu. Monika Horvat Slovenija, Podravje z Sindikat gostincev za višje plače in boljše pogoje dela Delodajalci v gostinstvu se nočejo pogajati Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je v dobrih treh tednih zbral okoli 3.000 podpisov podpore zaposlenim, ki delajo za mizerno plačilo in v slabih razmerah. Pravijo, da je dovolj kršitev delovne zakonodaje, zato ponovno pozivajo delodajalce, zlasti predsednika Turistično gostinske zbornice Slovenije Andreja Prebila in predsednika Sekcije za gostinstvo in turizem pri Združenju delodajalcev Slovenije Igorja Škrinjarja, k pogajanjem, sicer se bodo primorani obrniti k ustreznim evropskim inštitucijam. Njihovi glavni zahtevi sta dve: dvig osnovne bruto plače, ki mora biti brez doplačil do minimalne plače, in nova kolektivna pogodba, ki se izteče konec leta. Če se to ne bo zgodilo, bo panogo zapustilo še več delavcev, kot jo je že, in bo kadrovski primanjkljaj postal resnična težava pri zagotavljanju kakovostne storitve. A kot pravijo v javnem pismu oziroma klicu na pomoč, delodajalci, pri čemer imajo v mislih predvsem uprave in direktorje družb, kjer ima država svoje lastniške deleže, ne le da niso pristopili k pogajanjem, h katerim jih je sindikat pozval že marca, pač pa celo zavlačujejo z njimi, saj da ne spoštujejo niti tega, kar so dogovorili na sestanku z gospodarskim ministrom Matjažem Hanom. »Brez protiargumentov so zavrnili naš predlog, vse do danes pa niso pripravili nobenega svojega. Prav tako še vedno čakamo na termin za naslednja pogajanja.« Ob tem v sindikatu še opozarjajo: »Če delavci ne bodo primerno plačani, jih ne boste imeli!« Delavci iz te dejavnosti po njihovih navedbah še vedno bežijo in se prezaposlujejo v druge poklice. Cilj sindikata je, kot so zapisali, jasen – osnovne bruto plače morajo biti brez doplačil do minimalne plače. »Dvig plač na dostojno raven je nuja tako za delavce kot za rast in razvoj turistične panoge,« so izpostavili. SD Foto: FB Če se delodajalci v gostinstvu in turizmu ne bodo pripravljeni pogajati za višje plače in boljše pogoje dela, bo panoga samo še v večji kadrovski stiski. Elizabeta (19.) na belem konju prijezdi. Rojstva: Martina Vrhar, Dolga Lesa 4, Ormož – deček Nik; Teja Kovačevič, Nad tovarno 25, Prebold – deklica Katarina; Nina Kovačič, Tlake 28, Rogatec – deklica Rozika; Monika Ducman Peršuh, Varta 11, Fram – deček Liam; Jasmina Lendero, Ptujska Gora 2, Ptujska Gora – deklica Kim; Nives Butolen, Čermožiše 96b, Žetale – deček Liam; Petra Ljubej, Bobova 15a, Šmarje pri Jelšah – deklica Lina; Larisa Kovač, Vrhole pri Laporju 16a, Laporje – deček Jakob; Patricija Kekec, Mežanova ulica 16, Ptuj – deklica Nia; Martina Bogme, Grabonoški Vrh 21, Cerkvenjak – deček Liam; Sandra Cajnko, Bresnica 85b, Podgorci – deček Leo; Rika Zadravec, Kicar 116a, Ptuj – deček Iko; Romana Behrami, Tržec 54a, Videm pri Ptuju – deklica Maja; Aleksandra Svenšek, Kvedrova ulica 2, Ptuj – deklica Kaja. Danes bo na vzhodu dopoldne še delno jasno z jutranjo meglo ali nizko oblačnostjo, na zahodu bo ostalo oblačno, občasno bo rahlo deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, ob morju okoli 10, najvišje dnevne od 8 do 15 °C. OBETI V noči na sredo se bo dež na zahodu okrepil in v sredo čez dan razširil nad vso Slovenijo. Napoved za Podravje Vir: ARSO