in praaalko?. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlikl In upravnllkl pro«tort t 8667 South Lawndala Otfloa of Publloatlon M67 South LawndaW Avo. Talapfcona, Roekw»U 4904 ^Tyear xxxn. Cona liata Ja 90.00 un. CHICAGO, ILU PETEK, 2». NOVEMBRA (NOV. 29), 1940 Buhaerlplion 16.00 Toortj STEV.—NUMBER 234 Acceptanca for mailtng at apadal raU of poatago provkUd for foeUoa 1100, Aet of Oot I, 101T, asthorlsoš oe Jw tOlO. poSko- IVAU FAŠISTIČNE BO JNE LADJE lini vrgel 9veze na albanske fronte fALlJANI BE2E V JUGOSLAVIJO U)ND0N, 29. novv—Nova ita-ikt bojna ladja, dva rušilca tri kriiarke so bile poškodo-m * angleškem napadu, ee , sinoči objavljeno poročilo marčnega ministra. Angle-„ opazili bojne ladje včeraj nldne zapadno od Sardinije, jile so pobegniti, toda An-jjio jim sledili in jih napad-Med poškodovanimi bojnimi Ukni je ena vrste Littorio s Sa 35,000 ton. V bitki je bi-poškodovana tudi britska kri-ika Berwick. ATENE, 29. nov—Tu poroča-tfe je bil italijanski regiment, Ji dobil ukaz, da se mora bodo smrti, pognan v beg v i Grkj, ki se je vr*lla na koncu sto _ milj dolge Grki so ujeltmnogo ita-Ii vojakov in zasegli veli-količine orožja in bojnega Argentina podpira ameriško politiko Obramba zapadne hemisfere Buenoe Aires, Argentina, 28. nov.—Odločitev glede obrambe zapadne hemisfere in tesnejše kooperacije je padla na seji čla^ nov argentinske vlade. Naznanjeno je bilo, da bo Argentina dovolila Ameriki rabo svojih letalskih in pomorskih oporišč. Ta bodo na razpolago tudirdru-gim ameriškim državam v interesu skupne obrambe ameriškega kontinenta. Argentina je že druga država, ki se je v zadnjih dneh izrekla za poglobitev sodelovanja z Ameriko. Prva je bila Urugvaj, ki je tudi ponudila rabo svojih baz Združenim državam. Akcija Argentine pomeni, da se je najmočnejša in najbogatejša država v Južni Ameriki postavila na stran Združenih držav in podprla politiko Roose-•veltove administracije. Prihodnji teden se bo v argentinskem senatu pričela razprava glede zakonskih načrtov, ki določajo potrošitev $250,000.000 za ojačanje oborožene sile; Ti načrti so bili* že sprejeti v nižji zbornici. Senatorji, med katerimi jih je mnogo, ki se niso navduševali za tesnejšo kooperacijo med Argentino in Ameriko v vojaških, ekonomskih, in političnih ozirih, bodo dobili priliko, da izrazijo svoje mnenje o reviziji stališča vlade. Gotovo je že sedaj, da ne bo velike opozicije. Večina članov v obeh zbornicah je že demonstrirala, da je za enotnost vseh ameriških držav, katero., sponsorira Roose-veltova administracija. nemoja povečala pritisk na jugoslavijo Berlin • naznanil pogajanja nova Ludon, 28. nov.—Britska boj- mornarica je včeraj napadla janske bojne ladje v bližini ije, se glasi poročilo morna-;a ministra! Italijani so se lili večji bitki z begom v pristanišče. Velika Britanija je zdjaj na-ila, da bo napela vse šile, da i italijansko bojno mornari-in letalsko silo. Angleški i so po poročilu letal-ministra napadli nemško tjno ladjo na Severnem morju potopili. Napad je bil iz-vrten, ko se je ladja nahajala v bližini Frisianskega otočja. Letalski minister dalje poro-Ma so angleški letalci ponov-D napadli z bombami Turin, talija, Kolin in Hamburg, Nem-ter nacijska letalska in po-a oporišča v Rotterdamu, lingu, Antverpu, Calaisu, itu in Boulogni. Atene, 28. nov.—Nove itali-« sile so bile vržene na to v južnem delu Albanije, fc ustavijo prodiranje grških lr®«l. se glasi poročilo grške-1» poveljstva. Kljub ojačanju hlijanake oborožene sile, so firti hvojevali več zmag v bit-fo R fašisti. ; Italijanska bojna črta v Pod-Wcu. Albanija, 20 milj sever- f»od Korice, katero ao grške ------------ -7 - ^-.i-nj« kte zasedle, j? bila prebita v nil v Panz da obnovi ^gajanja Okrajih. Grške kolone prodi-U nacjji glede ^^ije^Pred Jo naprej v aevernih incen-!odhodom je; *onfenralI a prem. ^nih sektorjih. .erjem PeUinom in drugimi čia fonda. Jugoslavija, 28. nov. "i vlade- ^rike čete. ki so skušale ob- Bern, Švica, 28. nov.—Vlak, na katerem se je nahajalo sto francoskih vojaških častnikov, Francija odredila potemnevanje mest Vojni ujetniki se vračajo domov : Vichy, Francija, 28. nov.—Pe-fcalnova vlada je odredila potemnevanje mest v neokupira-nih krajih Francije, kar je posledica angleškega letalskega napada na Marseilles zadnjo soboto. Avtoritete še vedno ugibajo, ali je bil napad premišljen ali izvršen pomotoma. Nekateri diplomati trdijo, da Anglija hoče izzvati konflikt s Francijo. Pierre Laval, podpredsednik francoske vlade, se je sinoči vr- BOLGARIJA ZAHTEVA KONCESIJE ZAGREB, 29. nov—Tukaj-šnja univerza je zaprla vrata zaradi novih izgredov med študenti, v katerih je bilo več študentov ranjenih in aretiranih. Avtoritete so naznanile, da bo popk suspendiran do 2. decembra. Berlin, 28. nov.—Nova pogajanja so se pričela med Nemčijo in Jugoslavijo. Tu trdijo, da so pogajanja potrebna, ker Bolgarija ni hotela poslati svojih emisarjev v Berlin, ki naj bi podprli zvezo med Nemčijo, Italijo in Japonsko, kateri so se zadnji teden pridružili Ogrska, Rumunija in Slovakija. Bolgarija zdaj zahteva od Jugoslavije vrnitev vzhodnih provinc, katere je morala odstopiti bivši Srbiji po končanju balkanskih vojn. NemčijjLirL Italija sta zavzeli stališče, da mora Bolgarija počakati s svojimi zahtevami. Berlin je diskretno informiral Jugoslavijo o teh zahtevah, nakar so sledila pogajanja z Nemčijo. Doznava ae, da je Jugoslavija pripravljena dati nove ekonomske koncesije osišču. Budimpešta, Ogrska, 28» nov. —Zunanji minister Csaky Je posvaril nekatere države, "da se bodo kesale, če se ne pridružijo osišču, ki snuje nov tod v Evropi." Dalje je rekel, da je Ogr ska s podpisom pakta z Nemčijo in Italijo prevzela veliko odgovornost, toda njegovo mnenje je, da je s tem zaščitila svoje interese. Domače vesti Nova knjiga Chicago.—Prosvetna malica e pravkar izdala novo knjigo, tatere naalov Je "Senca preko *>ta" in katero je spisal Ivan ontez. To je izvirna povest iz i ivljpnja ameriških Slovencev. Knjiga je mehko vezana in ima 12 atrani. Razposlana bo društvom; ki ao včlanjena v Proavet ni matici, lahko aa pa naroči direktno pri tajništvu Prosvetne matice, 2301 So. Lawndale Ave., Chicago, IU. (Vač p tej knjigi kasneje,) Veeti Iz Pennaylvanije Cliff Mine, Pa.—Tu je zadnje dni umrl Frank Debeljak, star 36 let in rojen v Thomasu, W. Va. Bil je član društva 146 SN-5J in tu zapušča Šeno, dve sestri, teto ln več bratrancev. Pred malo več ko tremi leti mu je umrl oče, pred petimi meseci pa mati in tako je omenjeno društvo še izgubilo tri člane 'iz ene same družine.—Pred kratkim se je tu oženil Frank Vidmar, član SNPJ, od katerega članatvo pričakuje, da tudi "svojo šeno privede v našo jednOto. Obilo sreče l—V Pittaburghu je Mary Slpsar padla po stopnicah v klet tako nesrečno, da si je zlomila roko in poškodovila roko.!.! Sofija, Bolgarija, 28. nov.— Na stotini vseučiliščnih dijakov se je udeležilo demonstracij pro ti Grčiji in Jugoslaviji. Zahtevali -so, da Bolgarija takoj napove vojno Grčiji in Jugoslaviji, da dobi nazaj makedonske pokrajine, katere je morala odstopiti državama po balkanskih vojnah. -■»»r urie, ki so sKusaie od PM PodKradec, so >ile potiš nazaj. Italijani so obdr-jMvoje utrjene pozicije ob Borovi, pet milj južno od •*radca. toka in angleška letala! so bombardirala strateglč-ki npaja Podgradec z *»nom. mestom v središču Jh*n'je. V Jugoslavijo priha-Jj<> poročila, da se Italijani pri-pjajo na protiofenzivo na *ti južno (ki Korice. jptpotfjeno poročilo pravi, da tisoč italijanskih vojakov ***r>'lo iz Albanije v Jugo-»njo v zadnjih dveh dneh. odklonil *l"nkcijo proti uniji York. —. Sodnik Lloyd ■ aa - i" zvrnil peticijo za in-rj?'0. katero mu je precHoži-Age Furniture Co. JJ*pinlM je hotela preprečiti ^ :r*nje avoje tovarne po unije pohištvenih delav- tk'' j* ta oklicala stsvko. J* naa tal, ko je kompe-■*Wki zahtevo unije glede in •krajšanja de- med temi dva generala in 400 vojakov, je prekoračil švicarnko mejo na poti v Francijo. Vsi ti ho bili vojni ujetniki v nemških taboriščih, katere so nac.jii nedavno izpustili. Med častniki in vojaki je več ranjencev. Francoski Rdeči križ je včeraj naznanil, da bo poslal darila vojnim ujetnikom, ki se še na- hajajo v'nemških Ubonščih. Nedavno je bilo naznanjeno, d« He v taboriščih nahaja čez milijon francoskih vojnih ujetnikov. Anglija dobila 151 meriikih parnikov WashingU>n, D, C., 28. n<£ Amerika i^J Zagreb, Hrvatska, 28. nov.— Avtoritete so zvrnile krivdo za izgrede pred zagrebtko univerzo, v katerih je bilo več oseb ra njenih, na hrvaške nacionaliste Med ranjenci je tudi Mladen Smoljan, sin Borisa Smoljana ministra brez portfelja v be-gradski vladi. Nacionalisti zahtevajo, da Hrvatska pride pod protektorst osišča Rlm-Berlln masne resigna-cije rumun-shh častnikov \ Posledice krvave čistke BIVŠI PREMIER USTRELJEN Budimpešta, Ogrska. 28. nov. —Sem dospela poročila ae glase, da je eksekucija 64 političnih jetnikov povzročila maane reaignacije rumunskih vojaških čaatnikov v znak protesta proti krvavi čistki. Podrobnosti o ma-aakru pristašev bivšega kralja Karola prihajajo v Budimpešto po ovinkih kljub strogi cenzuri, katero so odredile rumunske oblasti. Poročila se glase, da je več Članov 2elezne garde, nacijeke organizacije, navalilo na jetniš-nico v Jilavl, v kateri ao bili zaprti politični Jetniki, včeraj zjutraj. Gardiati so kmalu premagali jetniške čuvaje, jim vseli ključe in potem odprli vrata celic. Kakor hitro so jetniki otfe Kitajska zavrnila japonsko ponudbo Japonsko ljudstvo mora doprina-sati žrtve Is Mlnrteaote John Elyv, Mlpn.—Slovenca Pešel in John Kapš sta kandidata za župana v tem mestu; Mar-1 ko Popovlč kandidira za alder-mana in alderman Jos. Milkovič e ponovni kandidat. Volitve so decembra. Cikaške veetl Chicago.—Helen Medica toži Sama Medico za lo&Cek zakona; prav tako toži Margareta Sku-)ic Johna Skubica In Florence Vukanlč Williama Vukaniča. Nesreča v I)etroitu Detroit, Mich.—Pred dnevi je rojak Fred Kump padel pod vlak, ki mu je odrezal nogo Fred Je bil rojen v Calumetu. Umrla Je Mary Majerle, roj. Staudohar, stars 67 let in doma iz Starega trga p$l Poljanah v Beli Krajini. Zapušča moža.ari sinove in dve hčeri. Nov grob na-Zapadu Denver. Colo.—Tu Je vsled ponesrečene operacije umrl 16-letni Albert Božič, rojen v Ame« rikl, ki zapušča mater, dva bra ta in sestro. Tiskarska unija zaključila stavko Konflikt nastal zaradi kršenja pogodbe Memphi*. Tenn.. 28. nov^— SUvkajOči tiskarji pri Memphls Publishing Co. so odglasovali za vrnitev na delo, kd Je kompanija obljubila, da bo upoštevaU njih pritožbe. Ta izdaja dva lista-Commercial Appeel in Pretu Scimitsr. D. C. Grsy. predalnik Uskar- držsvam v I Bke unije, j* dejsl. ds je bila t«h jih Je Z»d«vno poroillo j« ' vila f«J»r.ln. pomofk. kom^ j.. AngllJ. in« v «bno kom hi jo. ki •• fH, Mfaii* n^.ljnjih prn,- kov. . ker je kompanija kršiU provl-zije sklenjene pogodbe, slednja J je trdila, da je spor nastal zaradi vprašanja števila delovodij v oglaševalnem departmen-tu Stavka Jc trajala pet dni. Pomanjkanje moštva ograta iivljenje mornarjev New York.—Splošna mornar ska unija trdi, da na novih par nlklh, ki so bili zgrajeni v smislu programa federalne pomor-ake komisije, ni zaposlenih dovolj moči, kar ograta varnost ln življenja mornarjev. Unija očita komisiji, ds trošl ogromne vsote za druge namene, ne pa za povečanje števila mornarjev In izboljšanja njih položaja. Ona je poslala protest predsedniku Rooseveltu, ker Je imenoval Johna J. l)emp*eyja, čl»na Dle novega kongreanega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti za člana pomorske komisije Akcij* glede finančne pomoči Angliji odloiena \ VVaahington, D. C., 28. nov. —Senatni odsek za zunanje deve Je nscnsnil, da rpfifja finančne pomoči Angliji ne bo prišlo na dnevni red v sedanjem taaedanju kongresa. Močna skupina v kongfOsu^je za preklk zakonov, ki prepovšffujejo dajanje kreditov drtavsm. ki ne pU-čujejo obresti In glavnic« na evoje dolgove v Ameriki Ta za-deva bo prišla na površje prihodnje leto, ko se novi kongren aestane v svojem zasedanju pili is svojih celic, so jih podrle krogle. Med onimi, ki so jih gardiati postrelili, so bili bivši premier George Argenasu; general Ga brlel MarinOšcu, bivši minister in načelnik policije v Bukare Štl; Ion Morusov, bivši načelnik rumunske tajne policije; general Bengllu, bivši poveljnik ian-darmerije, in štirinajst orošni koy, ki ao ubili Cornelija Codre anuja, ustanovitelja 2elezno garde, ln trinajat drugih gardistov 80. novembra 1. IMS. Vae ftrtve krvava Čistke so bili frrl JatelJl bivšega kralja Karfda Aretirani ao bili v zadnjato eep tembru, ko Je Železna garda Izgnala Karola iz deželo In pro vzela oblast. * t - • Bukarešta, Rumunija, 28. nov. |<—General Ion Antoneacu, ru munski diktator, In Horia Slma, podpredsednik vlade In vodja Železne garie, sta obsodila ma-saker pristašev bivšega kralja Karola. Uradni komunike priznava trvavo čistko, ne omenja pa, koliko političnih Jetnikov je bilo ustreljenih. Neuradno po-ročilo pravi, da število znaša 64. Poročilo pravi, da je bil profesor Vlrgll Madgearu, bivši tU nančnl minister In vodja rumunske kmetske stranke, umorjen v gozdu v bližini Bukarešte. To dostavlja, da so bili Ion Gl-gurtu, George Tatarescu, bivša premier je, In general Ilaelevlci, bivši vojni minister, aretirani. Po zaslišanju pred policijo so bili izpuščeni iz zaj>ora. ARNOLD OŽIGOSAN NA KONVENCIJI FEDERACIJE | Obsodba prottkucij "[*> ponske Iluzije, dW bo Clngvej Ariiold proti unijam AMF, e potegnil večino kltajskegn ljud-^^«1^ Sva na svojo stran. Pred šeatl- fj^ ProU^jra niz I ranemu mi meseci, ko Je Clngvej postalUrečenl so blU celo "a" .a. r;tin' v Nankingu, so ,>čiUt4, Jtt Arno'd nMk,t)ni®n pospešils sklenitev miru Kitajako in Japonsko. Ja^ncl .. , .. so v svoji nalvnoatl prlčakova- ^evairo od onih, ki II, da bodo KlUjcI v trumah ^rll A^t pod Cingvejevo ~aUvo. ^t obtl k^ Clngvej ne izkstttjo nobenih Uruatnih zakonov," Je rošsao v uapehovkoO orodje Japonce v. reoolucljl. "Jasno Je, da hoče Na svojo stran nI potegnil niti pomošni Justični Ujnlk Amold finančnih krogov v ftanghaju.l Unl£ti unije ADF." na katerih pomoč ae Jo sanašal. Včeraj je bila sprejete tudi Japonci so morali zdaj priznati, resolucija, da se mora program da Je Kaišek, ki so ga skušali narodne obrambe lzvajatl\na Ignorirati, v resnici vodja kitaj- demokratičen način. Reprezen-skega ljudstva. , Unije ADF morajo dobiti posl- Gotovo je, da bl Japonci U- Icije v vseh vladnih odborih, v koj dali brco Cfcngveju, če bl ad katerih (MKiročje spada Izvaja-Kaišek Izrekel za mirovna i*>ga- nje obrambnega programa. Janja. Ta Je doslej odbil vse Ja- Konvencija Je dalje naglasi-lanske ponudbi' in obenem na- la, da moraju biti delavski sUn-glaail, da morajo biti i^se Japon-1 da rdi /.ašeil^ni, kar Js garancl-«ke (nr od|M>klicane Iz klUjskih Ija za^is|»ešno izvajanje progra-provinc, preden so mogoča ml- ma narodne obrambe. Val sloji, rov na pogajanja. Ljudje, ki ne samo delavci, morajo prispe« imajo tesne stike s režimom v | vati svoj delež k obrambi. Nankingu, čelo trdijo, ds bi Clngvej rad pobotal s Kalše- lpUnrclfa ifniffl kom, ako bl s tem Izbrisal sra*IJCKlUidKU UHI/U motno znamenje Izdajalca, ki« P , - ga drži, odkar se Js udinjal Ja- U>6(€ZI »onskim mlliUristom. | r Tri kompanije H ol and ska Indija razkačila Japonce Tokijska vlada zahteva koncesije Tokio, 28. nov—Japonski časopisi napadajo vlado holamiMk«-Vzhodne Indije In ji očIUJo, da Je ona odgovorna za širjenje protljaponskegs sen-timents UmkaJ, Odnošajl med njima so se poslabšali, odkar Js Japonska sklenila vojaško zve so z Nemčijo in lUlljo. Tokijski tisk piše, da Je bilo izvršenih več napadov na japon eke podanike v Vzhodni Indiji. Opazovalci sodijo, da bo Jep'»i •ka zahtevala korw™IJe 00 Vzhodne indije in da Je sedanja gor rja le uvod v ono, kar pride Tokijska vlada Je že dala rezu meti. da hoče utrditi svoje pozicije tudi v francoski Indoklni. Japonska )e začela pritiskati ns Vzhodno IndiJoTS tomeesije ukoj po nacijski okupaciji Ho-landlje Ona Udi, da Vzhodns Indija »pada v sfero Japonskega vplfva. Obnova razgovorov med Ameriko in Rusijo podpisale, pogodbo Cleveland, O^WIIIiam Dono-VVashlnglon, I). C., 28, nov.- Ivan, |n»krajlnakl direktor orga-Dlplomatičnl razgovori med nlzatoričnega odbora jeklarskih Ameriko in sovjeUko Kusljo, ki delavcev, je naznanil sklenitev so blll pretrgani, ko Je sovjet- pogodb s tremi Jeklarskimi kom-aki premier In zunanji komisar panljaml. Vse določajo zvj|tt-Molotov obiskal Berlin, bodo nje m^ lnltboljšanje delovnih kmalu obnovljeni, se glasi poro- pogojev, čilo Iz (»oučenlh in-ogov. Kuskl Dve |K»g«Kllil Mm blll podplesn iHHilanlk KonšUntln Unrtfflsky v Akronu z National Standard ne je včeraj oglasil v uradu dr- Co. In Atlantic Kouiairy Co., ena lavnega Ujnlka Hulla, kjer aU pa v Clevlandu z O-ter Mami-konferlrala eno uro. Prejšnji fectwW Co. Pogodb^ a sled-razgovori so se nanašali na iz- njo določa zvišanje mezd v so-Mjšanje trgovinskih odnbšajev razmerju z dviganjem cen ti v- rried Ameriko In Rusijo. | Ijeriskih lMilrel»*čin. IMsvakl letni doho*ledlca sklenjenih |s»g«Kll), ki krijejo čez pet tisoč delavcev Diesovo poročilo o komunistični sabotaii VVashlngton, D. C. ftS. nov>~ \ Argentina bi rada Martin l>ies, načelnik kongros L/^/o ameriška letala nega odaeka, ki prelakuje ne ameriške aktlvnoaU, Je objavil Buenoa Aires, ArgenMns, i* poroftllo O aaboUŽI, špionažl In nov.-Državna zlnimU a je apre- pr.vr.Uiih aktivnostih komuni- jola zakonski načrt gled« pospe-Sov In HUlInovlh sg.ntov vLšitve ols,roievsnJa. V to svrt» Ameriki. IWilo olaMga tiso«[je btla ž«, prej dovol ens vsote atrsni In vsebuje vso evidenco. 1176,0 katero ao zbrali člani in preU- že začela ,H,gajat z ameriškimi kovale i Dleeovega odo^ta v zad- leUlsklmi^ magnia. glede naku-njih dveh letih. Dl- Je prej ob- pa m lojnih letal da P°£es Javil poročilo o aktlvnosUh Hit- svfijo letalsko silo, ki zdsj štejs l*rjevlb sg,ntov, prihodnje pe M0 letal ae lw nanašalo na aktivnosti določa vetbenje letalskih pilo- Muna4»llnijevih agetiUiv. I tov in mehanikov. GLASILO IN LASTNINA • POVPOBNS J hf s*« _ S4T«AMM Srto»« Chtmfm) I toCtoS.*JS » »H-. MU » »1 total - K. ISJS. .___. ---- 1 PROSVETA THE KNL1GBTCNMENT (totocrlptlM r.U.: tor U. UMU« <*' i4 « N prr >Mr, ChKJ*. Ctow» |7A# p«r C*(I( oglato« i« ** Zu. paami IU.) M vr««to ^»lltoulj« to * .tata to. la »rifctil po*tnln«. ^ MMMcripte. Mrk m »torto«. •«-.. »Ill b« »SfW«< to unljr wb«» •mnmv.nUO br Mif fantom __~ P KOif****1^*1 NMtof M »». Uf UM PROSVETA. NiMI S«. UwS«to Ar>- Cktofi, —- ot m rsoKNATBOu>iait jjjijffntffi1"................... iz naselbin Število teh slovenskih tehno-1 brezbrižnost in pomanjkanje kratov ni veliko, propagando pa znanj«. Nekateri pravijo, da je 1 " '*Ta "free critMjtry, ne vena* predniki vili deželo to, vodijo v socialističnem program-i Amerika "free couctry, ne ve- skem tonu. In če ste čitali njih do pa koliko so ------ » ste lahko videli, da je trpeli, da so naprav Nekaj vprašanj ia odgovorov Mlhvankee, Wia.—Vprašan Je: Kdaj Je bil ustanovljen socialistični pevski zbor Naprej? Odgjpor: Dne 13. novembra i»fd. „ f i Vpr.: Kdo so bili ustanovnlki Napreja?' Odg.: Val Razb&rnik, Geo; Schuler, Frank Novak, John Novak, An4 Be\ Aek, Joe Chopp, Fr. OatuBi v <*!•»• >0 M primt (S»mbm , Matov« p»Ml. ta r... to • to« ta—— «atM. F«*>u»IU )• 9t*~*m»o. ta m r« U* M Tehnokracija in mi Nekaj dopisov o tehnokraclji v Prosveti je dobilo odmeve. Naši stari čitatelji pozivajo uredništvo, naj komentira te dopise in opozori čitateljstvo Prosvete, ds je to nove vrste potegavščina; drugi nočejo čakati na uredništvo in komentirajo sami, Br. Garden je tudi povedal svoje pomisleke. Vsakdo lahko izrazi svoje mnenje v Prosveti, tehnokratje kakor oni, ki sumljivo gledajo na tehnokratsko agitacijo; zato smo demokratičen list. Med ameriškimi Slovenci jd malo tehnokratov—dva ali trije se oglašajo iz Cleve-landa in eden iz Californije—toda le pol tucata , zadostuje, da lahko izzovejo burno razpravo v Prosveti, ,če so pridni in vztrajni z dopisova Frank Puncer. % ■ Vpr.; Kdo so bili prvi Napre-Jevi odborniki T Odg.: Predsednik Val. Raz-bonifk, tajnik Fr. Puncer, bk-| gajnik Geo Schuler. Vpr.: Kdo so sedanji odborniki NapreJat^H Odg.: Predsednik Al. Maren, podpredsednik Fr. Brmenc, tajnik Fr. Puncer, blagajnik John Maren. ^kr^ija podobna v dopwo-l kar je. JCo bi brali nekoliko zgo-vanju socialistični prttptfgandi. dovihe, \>i vedeli, koliko mladih Ampak s tem, če boste korakali življenj je bilo uničenih, koliko s tehnokrati v njih uniformi, ne lakote, bolezni in mraza so pre- • | ■ "-11" I .. fcL!.. wA KO W socialist do ustanovitve E. Na | ^e nikomur nič koristili, ker | »tali v boj« za svobodo, združevalni konvenciji je bil Charlie za to, da SNPJ prevzame I ciaHgtov, kako je tr£ tiskarno E., toda stvar ni uspela Lirati produktivna src In je konvencija le potrošila en |giavne industrije in jfl dan radi t« zadeve. Rad prpbiram čtivb, HMteMga ste že lahko dosti slišali od so-1 to vedeli, bi gotovo aociali-1 svojo dottnoat. H^^sflflBIHMNP obrato-I nam nudi Pros^eta. vati v korist vsega ljUdetva, Tu- oliki člapJfi so' Leta 1924 so se p ki je preživel med na izbiro: zapustiti Ameriko za še danes včlanjenih pri Napreju? valnega zastopnika'Napreja Pe- ameriškimi Indijanci v pustinji vedno, ali pa si končati ilvlje-Odg.: Eden. |tavaa, da nekam odpo^uje^ ker | g2 Jet Kq gya ge 2 okt po- L je." To dokazuje, da v "teh- slavljala v bolnišnici z misijo- itatb" bo vladal Hitler ali ttjemu Vpr.: Kdo je bil prvi in kdo je današnji pevovodja Napreja? Odg.: Prvi Naprejev vodja Je bil V. Rart>ornik, da našnji je pa fitephen Jursik. je šel na bu*no postajo Grey-hound linije s svojo prtljago. pevo-|Kam ga je Bog odneael, ne ve-1 mo. In tako nekako se bo odre-1 ševal naš preljubi komunizem.! narjem Simonom Lampetom v Duluthu, sem ga opozarjal, naj ehnoi tukaj ostane, a mož poštenjak I cjje in Townsendovih $200-je rekel, da se hflče vrniti k svo- mesec ne dočakamo, če Živimo in podoben diktator. Moje mnenje je, da teh pokra-! na Nesmrtne tirnice Znani ao . 1 , Imnogoštevilni primeri, da delci človeškega tkiva v primernih U razstopinah ohrapili živi mnogo let bili ločeni od telesa. Kako tkivo človeškega Vpr.: Kakšno slavje nam Kdo bi se ne spominjal našega 'ancem y ^ Lake, pUem0 y Proeveti Ae sto let. vi----i----"»-'"Dokumenta sramote," ki ae je 1J -........—tir - : obeta Naprej za prihodnjo nedeljo? Odg.: Praznovanje trideset- , i« i Minn. Bil je med njimi le 12 To se mora začeti v šoli po vsem pojavil v metropoli ravno pred dni ^ ^ gft odpeljali v kontinentu. Ampak jaz ne vem — ^ ^ , n 1 leti? In sv0 nišnico v Bimidji, Minn. UmrlLiti za eno šolo, kolegij ali uni- letnice v SS Turn dvorani. Za- v njem mesarili nekatere roja- je 10< n0v. Ob Času njegove Lerzo. da bi o tem predavali. In » . » ________i__W/\n\TA nk I .KA Anoffin Tli/11 I J _ I ' . j. huda snežena ne-|^e se tam no začne s tem podu-kom, tudi pisanje v Prosveti ni-Frank Jugg, 19. četek programa bo TOČNO ob ke, predvsem eno osebo. Tudi, bUa hudft gnežena ^ pol treh. Vstopnina bo samo ta dopisnik je bflIšpikan v tistem - njegov po^eb 36 odnosno 40c Vstopnice NokumentuZa tem Ldlplin do 14. nov. Ali vsled I ma pomena gredo v denar, da je kar veselje "poslanica," kako osvojiti naš ^ ^ v indijansko re- . njem. r Prav imajo oni čitatelji, ki pravjjo, da je škoda prostora v Prosveti za stvar, ki nima smisla in povzroča še več zmede v današnjih konfuzr nih časih, ko so rušijo starcf vrednote in je ves svet v nevarnosti totalitarnega barbarstva; če je ideja tehnokracije le druga utopija, ki nima praktičnega smisla, tedaj naši tehnokratje le izrabljajo Prosveto in to nI pošteno. • Toda nihče med ugovarjajočimi čitatelji ni Še do danes stvarno pobil tehnokratske teorije in dokazal, da res nima nobenega smisla ki primerjajo tehnokracijo-Townsendovi skl utopiji, delajo tehnokratom krivico, Scottov načrt—Uowaro Scott je oče c j je—je nekaj popolnoma drugega. Boljši razlog imajo oni, ki vprašujejo tehnokrate, kako bodo odpravili sistem cen (trgovino) brez politične akcije, to je, če prej ne osvoje oblasti (dfžave). Nas ne zanima toliko vprašanje, kako naj -pride tehnokratizem na krmilo—dasi priznavamo, da je to važno, posebno Še, če tehnokratje mialijo, da jim je to vseeno—kolikor nas zanima tehnokratska teorija sama. Na to teorijo Je treba dobro posvetiti in potem bo ta zadeva končana za nas. To se pa ne da storiti z nekaj stavki ali s kratkim člankom. Potrebna bo . daljša razprava, med tem naj pa čitatelji po- fn tfaprej upravičeno pričakuje I dom. Za tem obtožnica tega do-vellke udeležbe. Kdor tega ne pisnika, da je cfbdržal celih 20 verjame, naj pride omenjeni dan copakov, katerih ni nikdar prejel v SS Turn dvorano, da se bo pre- ln tudi ni imel ndbenega oprav pričal. France Puncer. X3olllnwood»ke -posebnosti I nan ^kakor tudi" tistiT famozna|jonarjem pokojnim Buhom. Ta-|moža. S hvaležnostjo se spomi-Cleveland.—Citali ste o tehno-| nan, kakor tudi tista famozna^ ^ y ^^ indi I jam> ko gQ ^ prUkočili na janščine. Kot je poročala iPro- jKjnioč, 'ko nam je v premogoro- ka s tistimi Vsotami. Potem je nastal rompompom pri našem domu, ki je trajal in še ni izrav- neodprte poti v indijansko rezervacijo Red Lake se je morali ' Neprikladni dovtlpi njegov pogreto odložiti blizu St. Cleveland.—Z«>et se ogiašam. ! Cloutha do 16. nov. pred nekaj tedni sem čltala do-On je prišel v Ameriko leta pi8 Mary LUmtoert iz Wyomin-1883 kot mlad rojak s prvim ga. Njo poznam, ker sem služila slovenskim časnikarjem In misi- pri sttfrših njenega pokojnega ^^■eepraj ■odporno pa ■ organizma, so pokazali Skusi, ki jih je delal prof. Busse-Graitz „ kliniki v Cordobi. /Kjti strup niti zelo nirice temperature mogle uničiti ločenih delov tkiva. Tkivo je hranil 38 let v alkoholu, je pokazalo znake življenja, reakcijo na določene ševalne snovi in rast v novih redilnih tel( nah, Sele temperatura okrog 200 »topinil ziia je mogla 'uničiti življenje, ki je drem« teh stanicah. Pr^il nekoliltb'tedni je isti raziskovalec! J?ravil senzacionalne poskuse g človeškimi mijami. V gorovju na sieverozap^u Ar«e rie Je iiašel trupla Indijancev, ki »0 živeli pred Ihki, torej pred ^OO leti. V podzemelj] Jamah so se U trupla v mumificirani obliki vrstno ohra etoko)oncl Ln saboterji, to dobro ve—zato pa napenja vse sVoJe sile, da doseže svojo rmanu nad Anglijo in demokracijo vsega sveta z indirektno pomočjo ameriškega delu v »i va. Vest se glasi, da se v Združenih državah pri-pravlja cela vrsta stavk v industrijah sa izdelovanje letal in drugih obrambnih sredstev—In te stavke izzivajo komunucijt, kt kontrolirajo nekatere unije CIO. V ( nlifomiji in drugje so ae atavke že pojavile. Kadar se stavka vrši po volji delavcev sa večjo plačo in druge upravičene pogoje dela, . zasluži podporo slehernega poštenega delavca —ampak, če Je v krizi, kakršna Je danea, stav-ka k> sredstvo aat>otaŽe na komando, da ae zavleče proizvodnja letal In drugih obrambnih ' sredstev za Anglijo In Ameriko, tedaj je to zlo-(Ualja v tadtijl knUaM Pri predsedniških volitvah je mnenje in včaaih, če ni drugače, iiHmiio" na "severni strani, kerlza tehnokracijo. Seveda nim"a-1 ljudstvo prav H no napravilo, da tudi pokritiziraj mo. Imamoveč župnijo na severni sirarn, x | ^ ^ ^ ^^^ ampftk je izvolllo izkuSenega moža kot vzrokov, da bi se morale večkrat Htu" ^fužno s"traD, kjer^e mn želimo,^ On je pokazal z|og4a8itj. kev «v Murv Naši so boteli več drveli za nečem, za kar tudi dejanji, da je za vse predsednik, | Za danes imam ' ; • I .... v__1 ii___ 1.. J!__..1____ ! _ —.L. Akvinilra v mislih vse biti samostojni, ln ker niso zmagali s svojo župnijo, jih je ve-] Američani niso preveč zainteresirani, kakor tudi niso bili za tudi za uboge in male obrtnike, I tiste navidez šaljive dovtipe, ki samo za bogatine. Ampak niso drugega kot ponižanje in ne čina ooHtala Izgubljena čreda zal naš socializem, dasi ima velikolmi se tega ne zavedamo zdaj.I zaničevanje do žensk. Na žalost sv vero. ^ vzhodno Sibirijo; carist Sememrvje pristaši vred pobegnil na Japonsao (Dalj* »s prr* n. rova« brczvMtni komMni«ti «!>«*"'» ^ n. pod krinko.d.K ' —ne moremo pa verjeli. u» 0 delavci pustili vleči v ta zločinski čin na rovaš so v: f ne žaromete, ki so tudi po za UBOJ V MOZIRJU senčenju toliko močni, da jih še V noči 15. sept. so v neki go- marsikateri izkušen vozač sma stilni v Mozirju popivali fantjč. tra za nezasenčene. Med njimi je bil tudi 35 letni po- Na podlagi takih izjav izve-sestnikov sin Josip Kolenc z denca je sodnik razsodil, da ob-Homcev. Fantje so se pričeli toženca ne zadene nobena kriv-prepirati,. nastal je pretep, tf ka- da ^e te prometne nesreče, terem je eden izmed njih s cepi- Zaradi nerazsodnega ravnanja nom udaril po glavi Josipa Ko- poKojne Petričeve je reagiral le enca ter mu prizadejal smrtno tako> kukor bi bi, prHVilno rea- rim.n»nn nnSlr/v^Kn lfOI> mil 10 I , . „ ,, . . , giral vsak izvežbam avtomobi- list. V smislu $ 280 k. p. je ob-■MNpjjPttfN vsa- ke krivde in kazni, stroške postopanja pa bo v smislu § Sil k. p. nosila državna blagajna.— Državni tožilec dr. Lendovšek je proti razsodbi prijavil priziv. nevarno poškodbo, ker mu je zdrobil lobanjo. Kolenca so Pre- v Mmiwu § ^ p< J( peljali v celjsko bolnišnico, ^ij61 toženega popolnoma oprostil pa je kmalu poškodbam podle-1 • . . ....... mi SMRT DELAVKE PETRI CEVE PRED SODIS0EM Ljubljana, 10. septembra.— Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča dr. Leom Pompe- MODERNI/.ACIJA tom je bila danes ves dopoldan SLOVENSKIH CEST razprava proti kamniškemu so- Zfl prih()dnj0 p0mlad je raz-astniku avtopodjetja "Pere- pisanih nekaj ce8tnih del v Slo-grin" Alojziju Rodetu, ki je^ tul ^jj.Celotfih proračun zanje obtožen prestopka zoper varnosti dih n okt. javnega prometa v smislu § 205- ^ licitacija za modernizacijo 1 II. k. z. . kifi 250 m doltfe državne ceste Obtožnica, ki jo je zastopal Lkozi Celje proračun znaša državni tožilec dr. LendoVŠek, 950 60Q djn< jo. okt bo liciUn je dolžila Rodeta, da je iz malo- cija ZH dobavo malih granitnih marnosti, ker je prehitro vozil, kockf ^trebnih za tlakovanje, in ker ni pravočasno zasenčil Ta dobava je preračunana na Žarometov, zakrivil težko pro- $40,7.00 din. Pri Vranskem bo metno nesrečo, ki se je lani sre- modernizirana cesta v dolžini dT^jktobra proti večeru prime- 1260 m }n znaša proračun 933,-rila blizu Srednjih Jarš na ba- 900 din. Tozadevna licitacija bo novinski cesti Ljubljana-Kam-U okt 24. .okt. bo licitacija za nik. Rode je vozil avtobus proti modernizacijo državne ceste Kaipniku in nasproti mu ]"e pr4-1 gkozi Novo megto v dolžini 2 km hajalo mnogo delavcev na ko- in 350 m. - Proračun znaša 3,- ^■naselbin (Nada 1J«vanj« s t. «UanL) ^ res ne bo, kljub temu lahko po-1 veste svoje mnenje. Ni treba, da se prekljajo samo taki, ki nimajo sinov 1n so že v letih, da jim ne bo treba iti k vojakom. Milka Pagon (prej Babnik). | Čudni ljudje EUzabeth, N. J.—Pred volitvami se je vse prerekalo, kdo bo bodoči predsednik Združenih držav. Tisti, ki so že prej volili Roosevelta, so vedeli, ds bo on zmagal. fe Dne 1. nov. je tudi v Eliaabeth prišel Wendell Willkie 1 svojim štabom ln Imel shod pred mestno dvorano. Ljudi je bilo polno okrog ln SSČel je govoriti. Seveda se je hvalil in obljubljal, kaj vse bo storfl. Na odru ali na stopnicah Mestne hiše je bila tudi neka deklica z veliko sliko Roosevelta. Oglati se neka žena in ji pravi, da bi oe smela imeti tiste slike, ker je tukaj Willkie. Ta ženska je bila iz revnega sloja. Prej je živela v bornem stanovanju bre* elektrike, bre« plina, brez kopalnice. Ako so te ženske ^hotele imeti gorkoto v zimskem času, so ši morale pri-stradati, da so kupile kurjave. Da je Roosevelt veliko pomagal revnim ljudem, to ve lahko vsakdo. Ravno v Elizabethu v predmestju je federalna vlada zgradila 17 velikih stanovanj, akih hiš za 450 družin, Stanovanja so moderna in cenena, vse je lepo urejeno kot i»rk. V njih stanujejo le bolj revni ljudje, taki, ki ne zaslužijo več kot 925 na teden. Njihovi otroci imajo moderno igral išče. Prostor Je za GLAVNI ODBOR uvaftavAi.Ni odsssi ..MIT a U*NM, Af.. caat—. ..MIT a Uw*ai( A»«.. CkUm, IIUMta ..MIT a uvMti« A**. rMMa*. ,.tNT a Lawa4»k An. CM—a«. ISliMto Mata Nnsat, VlMMlt ClMll ,,,.,..».( f. A. VUUr............... Nafro achool children raaij to, kava a lubtrcullu ikia taat to ta«t poMlbl« praMaca ot ubcrca-ltiila. Chrlstaiaa Beala •aal»la>tabar-culoala aaaoclatlana to oarry on »uch actlvltlaa throuikoul tka yaar. 1 kakor omenjeni "junaki" pred Grki. Zame to ni nič novega, ker sem kaj stičnega pričakoval it razloga, ker je papa Mussolini svoje podanike vedno mazal in _______ ^ ......................|MT a Uw»i*U iN., CkUM^ IIIImI« l«an M*).k. mtUmlk *UWU .......................Hll ». UmmUh A**. lUI».l. ' PODf aSDSBDNlBI I | Amšni VMrMk. arrl ...................................m f*mt n««* Mi, a... 1 .................1M» A. W. Wa»ar Sfc. MHrti*«. Mm rm4km,. J*, »rti aMrlkUl aia...................... (•mila. ferftlct. Sr«a< OMrainl SnU .........»MT W. Mili SI.. CUfk—4. OUm J,k« KlanMa. «r*tit iUiHfclM ^rr^amk ...............,.lia BI. OalMkr. lit. B4w»N TanMt, «*(rll iMrikUl H«»r*hwl*ta...........•«• W. Tta BI.. WalM*tars. C^, uosroDAitaai oossbi ..................v IM a lllal St. CUfUmt. OMm ..............MIT B. UwMlaU A**.. 1'Mmi«. IIIU«t« ..............MIT a A»». CUMB«. ma»»i« ..............MIT a Uw*4*fc A««.. CMaasa, WkmmU Mm ONa .......................................»•! a tov* An., CImm4m SMU. III. J Lrtrtak .......•i,iHH«iiiiMii trdi e, da je to- Finančni ^ bomo vendarle že dočaka- jJJ S«'agbvozil in da ni za- da bodo. narod ni dohodk. >r pri obetano vedro jesen. ^nčK^ Ko je bila pJ* ^^^ i MILIJONE USNJA tričeva še pri zavesti, je tudi iz- 000,0^. kBpaclt4!tie CENJENEGA javila, da ni nič vedela, kam je domnevi y im| V Prvi polovici septembra se »vozila, ker je bila popolnoma V^^^^ narod-v Mariboru nenadoma podra- oslepljena. obrambe. Narodni doh^ki "«nje za 150%, poleg tega Od vsega početka y ^ |ptu ^o znašali čez Wje primanjkovalo. Z us- svojem zagovoru zaniKaivozil I «70,000,000,000. ■ j« razvilo praVo veriž- šno krivdo. Trdil je, da je vozu :vo. Prihajali so 2idje iz Za- ■ in drugod ter pokupili ce-»zaloge r- [^ifani mestne občine so pri "troliranju zalog raznega bla-v Mariboru doživeli veliko *nečenje. Pri pregledovanju ™*>r*kih trgovin in sklsdišč pšli tudi ns bivšo tovarno aja vJtopalijki ujici, last zna-J mariborskega bogataša ^rja Halbertha. Tovsrns je !4*}a zaprta. Kljub Umu pa organi v njej ogromno Jto u^nja. ki je ocenjena na ko 4 milijone din. Seveda je P<»irlavarBtvo v Maribo-izHalo odlok o zapleni-utnja, Ustnika Halber-ovadilo sodišču. Pravijo, " Ho poslali na prisilno bi-Morda bo ta zaplenitev u Iwlne e pono- vec sonce. "itiTljl. To bi Jim privolili. Grki .0 Jim "Alk.«ll" čovlj. In * "gJE ne bo Jih treb« biti ,r»m kuilur """ , , - ,i . pridejo pred Mu-lj«. , Smlrt^or kflMkor Je & men Vmia Mla»a'fl "7!,o:"ikrk iiJ dn ^ nSiJ:x, vdovah K^nTuko^^ it J* potrep«, bodUl nJ MemphU| Tenn.-UnlJ. J »k-* L^rinem »olju T^m™ S- M". P°««b h' "l* !^ d°m- Ur-klh del.v«ev Je «n«.l. prl Jurl^v Tor««!.. pr!pr»vU»Jo i^v^ Unk^h «4. volltv.h glede repreMnUcIJe u l" S d«N« J*. & J* *el N«Pr»J »kof' prl kolektivnih pog^eijlh. kl » erLTvllo SoSrtnleo krlie. ker Je p. n. vi» »dn • ' vrt,|e , tVheelln« Steel ■poSAao pro»»vijo »vimnico k ___ r ■ i _ _____vj.„™iK.r i,| popolnom* nerevno, ker pr1 bilo več or- iloVfkt kdaJ $i im bll tsd-Je Naprejev dan vednoTr^ra- ganlza« j kakor Je Naprej. Po-Lj|4 v vodir. lik kar takrat s« uač nobenemu tem bl lahko Naprej obhajal 1 ----------- r^m^i^omov Takratae sni- letnijubllej nanan>dnlhdeskah I ^ demo vsi ta-stari kakor tudl ta- v lastriem narodnem domu. Am-mladi ter se malo povjfllmo psMl Is ZjrJtSiAA- smsss 3sa6 pridite med nas, ker ooe^oo . ^^ „N|ipp0jllv dan." Publlcijakl odsek Napreja. Janez ves užaljen t 1 Strela, _aj naj bl hodil v vodo, saj nisem bil doslej še nikdar zaprti" Na eodltču ~ Ali ste v sorodu tožen« brodošll In tudl dobro postreže nI. Za Jedačo, pijačo In zabavo bomo ž« ml preskrbeli, vse drugo pa prinesite satfil ln vse bo OK. — Kakšne lale so to? — Nikakšne šale, saj sem ven-dar najdenčekt Trgovec: "Želite II dvocevko ali enocevko?" Nedeljski lovec: "Dajte ml Tudi popre vek , Clevelandu—V mojem dopliu,i ------ ^ akcija za aloveiiskl kl je bil prlobčen v Prosveti 14. Uriocevko, saj vendar ne rnorem dom zopet razvija, mislimo, da nov., Je nekaj napak v Imenih, meriti na dva zajca n-nkrat. ni več kot prav, da se zavedna Glasiti bi se moralo MetlJaDe-i ----., publika kl Je še organizaciji na- lač, ne Jelač in Mary Glavič, ne klonjena, odzove našemu povabi- Glavač, -lu in pokate, Če Je le v resnici I h Franc- Jureti*, kaj zanimanja za slovenski kul-turni obstanek med nami. Ce | Cikaiha policaja pptNcm / ./ tU I III ------------f —--w—# — I se pokaže zanimanje za naša kul-! fopa turne društva, potem je potreb- ^^ 2H — A- »nlrrtl «iim»t OObrlta- . . . i„ Policaja! John J. Kennedy In Anthony Crane sU bila suspendirana na obtožbo, da sU se udeležila ro- no, da se enkrat lopet pobriga mo In zavihamo rokave ter gre | mo na delo Tn pridemo do kont nega cilja—do lastnega 1 uradu firme Klngerhuth Ničesar ni nemogoče, ampak },roUct|v<, P||(ro, |Vi„| Ju važno je, ali nam Je potrel^n J||me4 j^u^fl, ^vaj ta flr-dom aH ne in le ča Je še naaelbi- ' katerim sta skupno uprl- __li...__ms..,•/!!<#< 1 naa usmiH.!"' H^^5® 7Z.,, nodzeiaske ieleialce, k|tr prebivaki na plalforeil , Varni pred neailklail na živa za p^ivzdigo nas samiK (vitem je šele dokazano, ali se nam bo izplačal dom ali ns. | Jako nespametno bi bilo i dlti ae in trošlU denar za nekaj, kar se ne bi potrebovalo. Dom imeti samo za oTnament ali «ato, da ee lahko potrkamo na prša in I rečamor^mt ga irnamo tudl, ni priporočljivo ln UV> bl tudl tragično, če bi ga Imeli In potem iigubili. Kaj takega ee ns »m* | d of Mistiti, boljše je živeti brez, kakor pa si nabaviti n*kajr kar ne znamo ali ne maramo rabiti. zorila rope. ....................................... i OGLAS. POZIV NA SEJO Dtralctorij Slovendcaia DeUvelteg« Dom« |5S3» WeUrloo M^CIevetond, Ofclo i»We»Je veemdetolttrie* le dr«IMvo« detotferje«. deee rr« M REDNA LETNA SEJA S.D.D. dn« 23. Januarja 1Z41 ........................ ....... .................. jD ^ J^ * AN*IZ ^VOJNEL, EMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK t (Se nadaljuje.) Jean je zamahnil z roko v znak, da ne zahteva daljšega pojasnila. Nazadnje je bilo vendarle treba živeti. In, moj Bog, čemu bi ubogim vragom, ki že niti več ne vedo, kskšen okua ima perotnina, ne privoščil takšnespečen-ke!M *' Loubet Je že zažigal ogenj, a Pache in La-poulle sta naglih prstov pulila gos. Chouteau, ki Je bil tekel k topničarjem po košček vrvice, ae jevrnil ter jo obesil med dvema bajonetoma, in Maurice je dobil nalogo, da jo od časa do časa obrne s kratkim sunkom. Spodaj je stal oddelkov kotel, kotel, kamor Je kapljala mast. Bilo je zmagoslavje pečenja na vrvici! Ves polk, pri vabljen od prijetnega vonja, je prihajal gledat. Kakšna gostija! Gosja pečenka, kuhan krompir, krJh in sir! Ko je Jean razkosal gos, se je spravil oddelek z volčjim gladom nad njo. Porcij ni bilo več; vsakateri ae je mašil, kolikor se je mogel. Košček pa so nesli celo topničarju, ki je dal vrvico. Častniki polka ao tisti večer stradali; mar-ketenderaki voz se je bil prejkone obrnil za glavnim, trenom v napačno smer. Vojski, četudi so trpeli, ker je izostala razdelitev živil, so naposled vseeno našli kakršnokoli hrano: pomaga)! so drug drugemu, in moštvo vaakega oddelka je žrtvovalo za skupno potrebo vse, karkoli Je kdo imel. Častnik pa, navezan izključno le aam nase, je brez rešitve poginjal gladu, če katerikrat marketenderjev ni bilo na mestu. Chouteau, ki je slišal, kako daje stotnik Beaudouin duška svoji jezi nad nenavzočnost-jo provijantnega voza, se je zato tudi porogljivo zasmejal, ko je pravkar žvečil svojo gosjo pečenko in videl mimoidočega stotnika z nepremičnim, ponosnim obrazom. S potuhnjenim pogledom Je pokazal nanj: "Le poglejte ga, kako miglje z nosom ... On bi dal srebrnjak za šiško!" Vsi so se rogsll gladu stotnika, ki se v svoji mladostni osornosti nI znal priljubiti ljudem. Za trenotek se je zdelo, kakor da hoče prijeti vojake zaradi hrupa, ki ga delajo okoli svoje gosje pečenke, toda strah { da bi s tem pokazal svoj glad, mu je očividno veleval iti dalje; Iz-* ginil je, visoko dvignjene glave, kakor da nI videl ničesar. , * Poročnik Rochas, ki mu je tudi krulil želodec od lakote, je hodil z dobrodušnim smehljajem pred svojim arečnim oddelkom gorlndol. Njegovi vojaki so ga oboževali predvsem zato, ker je sovražil stotnika, bedaka iz vojne iole v SainWCyru, in tudi zato, ker je nekdaj nofil telečnjak kakor oni val; ln vendar ni bil zmi-rom posebno prijeten, marveč robat, da bi ga bil človek včasih najrajši oplazil. Jean, ki je z migljajem oči povprašal tovariše o njihovem mneju, je vstal ln prosil poročnika Rochaaa, naj gre z njim za šator. "Dovolite, gospod poročnik — brez zamere, Če vam je s temle vstreženo ..." In podal mu je četrt hleba kruha in skledlco z gosjim klij^em ter šestimi veliki krompirji. Tudi to noč ni bilo treba moštva šele zazibati v spanje. Naša šestorica je prebavljala svojo gos ln spala kakor klada. Korporalu pa So bili lahko hvaležni, da jim je tako trdno zgradil , šator, kajti zapazili niso niti srditega viharja, ki je zavejal okrog druge ure, spremljan od hudih nalivov. Satori so se podirali, vojaki so se nenadoma budili iz spanja, skakali vsi premočeni kvišku ter bili primorani tipati v temi naokrog. Njihov šstor ps ae je ustavljsl, in tako dobro so bili zavarovani, da ni padla nanje niti kaplja, zavoljo žleba, potegnjenega okrog šatora za odtekanje vode. Ko je napočil dan, se je Maurice prebudil^ in ker jim je bilo šele ob osmih nastopiti pot, se je domislil, da bi šel gor na grič do taiugjšča rezervnega topništva ter posetil svojegri^Ja-tranca Honoreja. Noga, od počita po dolrem ponočnem spanju, ga je bolela že mnogo manj. In zopet mu je bil čudovit pogled, videti do-brourejeni topniški park, vseh šestero topov vsake posamezne baterije postavljenih v brezhibni črti, za njimi pa municljske in smodni-ške vozove, vozove za krmo in vojno kovačni-co; in še dalje tom — konje na vrveh, ki ao rezgetall vzhajajočemu aolncu naproti. In brez dolgega iskanja je našel tudi Honorejev šator, na hvalo dovršenemu redu, ki je odkazo-val vsem vojakom istega topa isto vrsto Šato-rov, tako da je že sam pogled na taborišče razodeval števila topov. Ko je Maurice dospel, so bili topničarji že na nogah in so pili svojo kavo; med sprednjim voznikom Adolphom in merilcem Louieom, nje-„ govim tovarišem, je bil pravkar prepir, le tri leta sta bila skupaj "omožena", po tisti šegi, ki veže vselej po enega voznika z enim postrež-nikom, in sta se dobro razumela razen pri jedi. Louia, pametnejši in učenejši, se je voljno pokoril neizogibnosti odvisnosti pešca od jahača; postavljal je šator, opravljal dnevna dela in kuhal juho, dočim ae je Adolphe, z obrazom popolne vlšjevrednosti, brigal samo za svoja dva konja. Le to je moglo razsrditi Loul-sa, črnega, suhega fanta, obdarjenega s preobilnim tekom, če se je hotel tovariš, velik človek z močnimi plavimi brki, pomastiti z najboljšimi kosi. To jutro je nastal prepir tako, da je Louis obdolžil Adolpha, da je sam izpil vso kavo, ki jo je bil on skuhal. Tovariši so jih morali zopet sprijazniti. Vsako jutro, takoj ko se je zbudil, je šel Honore pogledat svoj top in mu velel pred svo-„ jimi očmi osušiti nočno roso tako skrbno, kakor da bi šlo o briganju ljubljene živali, da ne dobi nahoda. Stal je tam in ga gledal z očetovskim obrazom, ko je spoznal 4£aurica. "Glej ga! Saj sem vedel, da je 106. polk v bližini; dobil sem včeraj list iz Remillya in sem hotel k tebi . Idiva na kozarec vina." In da bi bila sama, ga je odvedel na pristavo, ki so jo bili včeraj vojaki oplenili in kjer je kmet nato v svoji nepoboljšljivi- dobička-željnostl odprl, nekakšno krčmo, a tem, da je točil belo vino iz soda. Pred vfati na deski je točil avoje vino, kozarec po štiri sous (Bakren denar; 1 franka-20 sous), in fant, ki ga je bil pred štirimi dnevi sprejel v svojo službo, plavolasi orjak Alzačan, mu je pomagal. . %2e je bil Honore trčil z Mauricem, ko« mu je obstol pogled na tem človeku. Kratek hip ga je gledal s' srepimi očmi, nato pa je divje zaklel. * "Strela božja! Golijat!" Skočil je pokoncu, da bi ga popadel za grlo, a kmet, meneč, da mu hočejo zopet opleniti hišo, je stopil korak nazaj ter zapahnil vrata. Nastal je trenotek zmešnjave; vsi navzoči vojaki so pridrli na kup, dočim je kvartir-moj- ster kričal z glasom davečim se od besa: , „ ••••» "Tak odprite, odprite vendar, govedo! Ogle-duh je, saj vam pravim, ogleduh!" (Dalje prihodnjič) . PR08VITA ^DE TO OUT. i WHICM r FOR y ivms A * Charles Heniiley, predsednik Ameriške učiteljske federacije, govori na"konferenci repr« tov delavskih in liberalnih organizacij v New Yorku. ?ntan- Bela krajina— njena krajevna in kulturna podoba I. Slovenija je polna prirodnih čudes, zanimivosti in lepot. Na severu-zapadu izza bistre Savinje in šum ne Save se dviga visoka pregraja naših vekovitih Alp. Njih slikoviti grebeni, kronani z nebotičnimi gorsmi (Triglav, 2868; Grintavec, 2658), privlačijo trajno naše oči. Izpod njih ae zrcalijo spokojna, ljubka jezera, izpod njih buče slapovi, ki padajo peneč se čez pečine. Iz gorskih bregov studenci člatl vro, v potoke, reke nizdol teko, hiteč po dolinah v daljne ravnine. Pestro pokrajino poživljajo lične vasi, prijazna mesta, skozi nje in mi mo njih gre bela cesta, z obron kov in holmov pozdravljajo mič-ne cerkvice. Alpski svet prehaja preko gor-akih stopnic — gozdnatih pred gori j in nižjih hribov v kraški svet. Na prelomu ol>eh se ratpro stirs Dolenjske z Belo Krsjino Ti predeli ksžejo več kraških znakov; številne podzemeljske jame, majhne, okrogle dolinice (vrtače, drage), ponicajoče vode, a v ostalem preprezaio Dolenjsko In Belo Krajino zeleni travniki in prostrani gozdovi. V teh do-muje — razen srne in jelena lenjskem sicer ni silnih gora in seboj obljubljeno deželico v vsej prepadnih visokih sten, po katerih bi se dvigali naši planinci, vendar pa višine do 900, 1200 m: Sv. Ana nad Strugami, 964; Got. Snežnik, 1289; Rog, 1100, vzdolž in šir pa "holme male ln velike", ki valove od Kolpe do Save. Raz njih bleats božji hrami, po bregovih se sončijo prikupni dolenjski domovi, sklanjajoč se k svojim drugovom tam v dolinskih naseljih in mestecih. Ta imajo zanimivo lego ob vodotokih (Novo mesto in Kostanjevica ob Krki), Črnomelj (na Hotoku ob Dobllčkl ln Lahlnji, 20 m vi#ok obočnl most), ali pa so razprostrta na pobočjih (Višnja gora, Metlika). Pojdimo na pot. Vlak drdra skozi to pokrajino in te v nekaj urah pripelje v Dolino gradov. Ce pa hočeš uživati s polnim po-žirkom pestrost dolenjskih nižin in hribin, pojdi peš ali pa menjaje. Iz Novega mesta, ob vijugasti, leni Krki se pnc bela ceata više ln više proti Gorjancem. Ze si dosegel točko ism«»d lepih vijug (na desni razvalina gradu Mehovo), na Vahti (na prelazu) ai. Ime je od strafte, ki je dajala od tu znamenje s kresom v Dolino grsdov (na grad Hmeljnik), da se bližajo Turki. Se en p<»frled prek* čsrovite do- medved, ki js na Gorenjskem rej jine in proti Kamniškim plani-dek; v njih dobiš na Kočevskem | nam,*, pospeši korak akosi malo kraj, ki še ni videl sekire. Na Do- šumo, ps zagleda*, strmeč pred rasteznosti in slikovitosti. Da, Bela Krajina! Tu, na severovzhodni strani jo zastirajo mogočni, gozdnati Gorjanci z vrhom Sv. Jere (Trdinov vrh, 1181), proti zapadni strani pa se vlečejo dolgi grebeni Metliš-ko-Crnomaljskega gričevja (Kočevski hribi) t je do Sinjega vrha in Vinice nad Kolpo. Njen pas pobliskava vzdolž cele južne strani. Tam preko pa ti hiti pogled na hrvaške in dalmatinske vrhove in na čudoviti Klek (1102, nekdaj shajališče coper-nic). Vmesni predeli ti čara jo pred oči sliko dolenjske pokrajine s travniki,* senožeti in valovitimi brdi a šumami, ki so v njih bele vasi, nad katerimi se blišče cerkvice.* . Morda si pa nastopil pot od Novega mesta preko UrŠnih sel i p Rožnega dola. Onkraj Pre-!6g na sedlu "Vrh Kompmatel pošto j. če se voziš z vlakom, stopi k oknu že po prihodu is se-miškega predora ali pa izstopi na aemiški postaji. Nudi se ti z obeh točk diven razgled na nizko doli ležečo kotlino. Ta razgled ae lahko, kosa s marsikaterim plsnlnskim razglediščem. O-ko ti plava po širni belokranj ski pokrajini, na eni atrani preko Semiča in Suhorja ter Metlike. na drugI strani do Bojan-cev in 2ežlja (nad Vinico) In dalje, dalje. Pod seboj gledaš stari grad * Krupo, raz holmov, bližnjih in daljnih, te pozdravljaj? cerkvice. Po obronkih, ki se bočijo v polkrogu od Metlike gor do Semiča, Kota, Bučet-ne vasi, proti Rodinam, Straž-njemu vrhu in Doblički gori nad Črnomljem, se svetijo bele zidanice in mali kmetski domovi iz-4a belokranjskih vinogradov. Čaroben je pogled v večernem mraku iz doline na migljajoče lučke v bregovih. Ce hočeš biti deležen še večjega razgleda, ki sega 2e proti bosanskim goram in Dinarskim Alpam, stopi na vrh Sv. Frančiška (Mirna gora, 1048), poldrugo uro od Semiča, ali na Smuk nad Semiško goro, pod katero teče do 2 km dolgi železniški predor. Na Smuku je cerkvica % grajsko razvalino. Lepi razgledi so tudi z drugih primernih točk v Gorjancih nad Metliko in Mletliško-JCrnomadskega gričevja. Dalje te zadivi globoki, romantični kanjon Kolpe, ki se vleče zlasti od Kostela do Starega trga (ta Stari trg je v črnomaljskem političnem okraju, v Poljanah).) Blizu Alp je ostrejše podnebje. Ko "gore še krije sneg" in brijejo mrzle sape, se v Beli Krajini vesele sončnih, suhih pomladanskih dni. Tudi jesen je tam običajno mila. Zato u-speva zgodno sadje. Bela Krajina se danes zlaga z I območjem sreza Črnomlja II. Različnost-v zemljepisni legi in'zemeljski konfiguraciji je odločilno vplivala na zgodovinski in gospodarsko kulturni razvoj Gorenjske in Dolenjske. Prva pokrajina leži ob važnih prometnih žilah, ki so vodile že v davnih stoletjih iz Italije v Srednjo Evropo. Ko so prenehale vihre preseljevanja narodov, se je razvil ob njih živahen blagovni in osebni promet, medtem ko sta ostali Dolenjska in zlasti Bela Krajina daleč vstran od pravega prometa. Te panoge so prinašale blagostanje. Na Gorenjskem so zrasli mogočni gosposki in veliki, zidani kmetski domovi, oznanju-joč že na zunaj obširnost kmetij. V Bell i Kraoini, zaprti po Gorjancih, zagrajeni po Kolpi, je bila trgovina in obrt do otvoritve železnice Novo mesto— Karlovec neznatna. Na malih kmetijah in skopi zemlji — večjih posestev razen, graščinskih tKrupa, Gradec, Pobrežje) je bilo prav malo — so Beli Kranjci (v avoji knjigi "Slike iz Be-lokrajine" rabim večinoma izraz Belokranjci in Belokrajina) navzlic trdemu delu in izkupičku za vinaki pridelek pridelovali premalo za svoj obstanek. Zato je dala Bela K raj hia razmeroma največ Amerikancev. Njih denar je rešil marsikatero kmetijo dolgov, leseno hišo pa spremenil v zidano. Tudi zidane hiše so bile majhne v primeri gorenjskimi. Spričo opisanih okolnosti je Belokranjec živel čisto aamobit-no kulturno ftivljenjc. Ob vplivu vinorodnih goric se mu je izoblikoval poseben značaj1. On je mil, pošten, akromen, vesel, včasih brezskrben (e, kaj me briga, samo da veselo je!). Dejstvu, da se je v Beli Krajini kulturno življenje počasneje razvijalo, je pripisati, da so se tam do danes ohranile nekdanje šege in navade. To je izpričano zlasti v kolih in narodnih igrah, ki so se izvajale tudi že v Ljubljani in Mariboru. To je še košček stare romantike. Znamenite so belokranjske pisani-ce (barvanje jajc) in narodne pletenine. Gorenjcu je gora cilj hrepenenja. Tam zasleduje kot lovec razen druge divjadi gamse in jelene; tja hodi, da se raSgledu-po gorskih skladih in nižinskih livadah, sproščen od vsakdanjosti. Pa če hodi Gorenjec, planinec, na goro (na gore), hodi Belokranjec v goro, v bregove, kjer mu uspeva vinograd, ki sfoji v njem prijazen vinski hram. V razliko od hiš, ki so bile često lesene, je hram zaradi varnosti zidan, od tod ime zidanica. Ko ni še bilo dobrih kaj zabav, 4a vabil hram je prek' dobrav na oddih in razvedrilo. In deloma je še danes tako. Zato tudi Belokranjec povabi v zidanico celo imenitne komisije (železniške in druge) nš prigrizek in čašo dobre kapljice ob samem viru. Da si lajša stara leta, si često izgovori vinograd za preužitek. Znane stihe "Na goro, na goro, na strme vrhe, tje kliče in miče izvabi srce", bi mogli presaditi na belokranjske grede morda takole: V goro, v goro! Tam sončece greje —in trta rodi, v hramu vabljivem se vince medi. V goro, v goro, da boš vesel, težave pozabil in k'tero zapel. Belokranjsko ljudstvo je danes enotno slovensko. Južni živel j (Uskoki, Vlahi iz Like in Bosne) je pustil sledove le v jeziku-in verski pripadnosti (uni-jati) pri prebivalcih južno od 2umberka, t. j. od Drašičev in Metlike do Jugorja. Ko prideš v Belo Krajino, prisluhni ljudski govorici! Nima nemčizmov, pač pa ima ob hrvatski meji naglas in nekatere izraze, kakor so v hrvaJščini. Glej, da boš kupil pravo blago, ker blago (živino) prodajajo mesarjem; da boš prikimal ob besedi "vre, vre" svoj seveda, najbrž, in da boš sam ras vesel j en ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE ao vsi društveni tajniki la tajnic« la člani, ki Jih drnfttvs isvolije v te evrko. Naši aaatovljaal lokalni la potovalni santopniki sa doMfn« okra|e ee: Lonia Barborich. aa Milwaako«, Wla. la okolico. Anton Jankov ieh, sa Clorolaai, Oble ia okolico. Andrej Ptrts ia Eljr, Minn. aa d rta Frank Cvotan la TIr« Hill, Pa. aa vno »rednje-vthodno Prano. Anton Zamik la Hmnini«, Pi, n vao aapadno PcnnajrlvaalJ«. Jo« Pvt«rn«l la Mbrarj. Pa. sa aa- ob stavku "rajši bi kot po sve-tu gledam debelačo (koruzo)". Slovensko govore"— s tretjimi osebami — tudi cigani (na Ka-nižarici in v Kvasici pri Črnomlju žive v stalnih kočah), med seboj pa v ciganščini. JNe mislite« da Belokranjec ni bil dovzeten za napredek. Zavedal se je svojega bornega stanja in se čutil zapuščenega. Za to se je razveselil ustanovitve gospodarskih in pridobitnih. zadrug (tudi vinarskih in sadjarskih), ki naj bi izboljšale njegovo gospodarsko stanje; pri raznih narodnih društvih, ki naj bi izpremenila enolično, skoraj pa triarhalično življenje, je vneto sodeloval. Napredek so prinesle tudi ceste, ki .jih je zgradil še pred svetovno vojno bivši dežel ni odbor v Poljanah in drugod. Docela novo dobo v gospodarstvu in kulturi pa je jjrinesla šele železnica Novo mesto—Karlo-vac, ki je bila otvorjena dne 26 maja 1914. Njene blagodati so se a (1 trgovk pokazale sele po prevratu V stih Črnomlju in Metliki -a razvijati indltrH * na, premogokop) jn t, razni pridelki so šli late na t Železniška zveza Vrbovsko, ki se tn> pomenila za razvoj v jine zopet nov mejnik. D * bo otvoritev, bo velik prazni Belokranjce in bo ostal trdno Pisan v njih življenjski pra In kakor smo hodili svoj poleg uradnih poslov-nastajajoče in odhajajoče v tako delajo Belokranjci ti nes. Planinec, turist! Ali ge „ da nudi dolina ob Kolpi od" in Osilnice do Brda zaradi , mih, visokih sten (Gotenika"' Borovška planota s Krem« 941) in po ostalem okolju vo planinsko sliko, enako , soteska Crmošnjice—Stara" ga? Ti, razvajeni letoviš Povem ti, da so tudi v Beli L jini udobne gostilne (hoteli)," Sv. Frančišku planinska kodi' Črnomlju je kopališče ob nji, v Metliki pa celo dve oL. pi. Sicer pa, kaj potrebuješ un nega kopališča! Mehka, Kolpa od Vinice pa preko g sko-podzemeljsko-metliške rtv te naravnost vleče h kopa Sredi pravnine, zrt v daljne janske višine, boš občutil jetno ugodje. Ce "so ptičice zbrane, vig lete, tje dol, na Dolenjsko, zdravje moje", pa se zberite tu vi turisti in planinci in hajd Dolenjsko in Belokranjsko',, vajte ln proučujte tudi tam rodo. Opazujte narod pri delu i ob veselih prilikah: na svat pri kresovanju, proščenju Zežlju, pri Treh farah, ko jo janjca na ražnju in se zg njajo romarji s Kranjskega Hrvaškega, mnogi v svojih lih nošah; pri trgatvi, ko odr va z vinskih goric veseli spev smeh delavcev, ki trgajo (gro d je). Saj Gorenjska — Dolenjska > svetova sta dva: so tam veličastne višine, tu hribčki so polni miline cenimo, ljubimo enako oba. Dr. France Ogrin. tiskarna s.n.p.jj SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli | Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA » TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI +»*»*»»»»' Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene arnernc, unijiko delo prve rnU Pišite po Informacije na naal