YU ISSN 0040-1978 IZ VSEBINE Izvoz moramo povečati (stran 2) Cilj ustanoviteljev dosežen (stran 4) Usposabljanje za SLO v Ormožu (stran 6) Kako preprečevati odpovedi... (stran 7) Dan vstaje v šumenju pohorskih gozdov (stran 9) LETO XXXV., ŠT. 29. Ptuj, 29. julij 1982 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Počastili smo dan vstaje Osrednja prireditev v počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda je v ptujski občini bila slavnostna seja vodstev družbenopolitičnih orga- nizacij in skupščine občine, ki je bila na dan praznika v domu Franc Kramberger. V začetku seje, ki jo je vodil predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Ptuj Janko Vopinec, je delegacija udeležencev seje k spo- meniku na mestnem pokopališču ponesla spominski venec. Marica Fajt, predsednica OK SZDL je v priložnostnem nagovoru orisala obdobje izpred 41 let ter opozorila na aktualne naloge in težave s katerimi se srečujemo v se- danjem času. Poudarila je, da moč za premagovanje težav imamo, ta je v nas samih in naši pripravlje- nosti, da jih odpravimo. Pri uspe- hih poudarimo, da so rezultat skupnega dela. Vendar pa je pri tem skupnem delež posameznikov različen. Med tistimi, ki so prispe- vali več, so tudi zasliižni občani, ki so na svečani seji sprejeli državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ. dobitniki priznanj sekretariata za ljudsko obrambo SRS in prejem- niki priznanj občinske borčevske organizacije. Predsednik skupščine občine Ptuj, Franc Tetičkovič je nato izro- čil državna odlikovanja in priznanja Sekretariata za ljudsko obrambo. Red republike z bronastim vencem so prejeli Juraj Barič, Adolf Sarman, Irma Trošt in Albin Pišek, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Apolonija Vlah in Anica Prešeren, Red dela s sre- brnim vencem Marjana Centrih in Marija Vaupotič, priznanji Sekre- tariata za LO pa Občinska kon- ferenca Zveze rezervnih vojaških starešin in Dimče Stojčevski. Po čestitki je Franc Tetičkovič v nostnem nagovoru poudaril, da so nam odlikovanci in prejemniki priznanj s svojim delom pokazali pot za premagovanje tudi sedanjih težav. Janko Vogrinec je nato podelil priznanja Občinskega odbora ZZB NOV. Prejeli so jih Franc Angel iz krajevnega združenja Dolena, Ivan Bezeljak iz KZ Boris Ziherl, Olga Ceh iz KZ Destrnik, Alojz Donaj iz KZ Gorišnica, Ivan Elzner iz KZ Kidričevo, Dragutin Gregurec iz KZ Zavrč, Franc Gerečnik iz KZ Boris Ziherl, Ljudmila Ketiš iz KZ Trnovska vas, Katica Masten iz KZ Dušan Kveder, Jože Novak iz KZ Jože Potrč, Ferdo Srajber iz KZ Hajdina, Maks Voda iz KZ Bratje Reš, Franc Prelog iz KZ Markovci ter zdravnica Sonja Lisul in GG Maribor TOZD Gozdarstvo Ptuj. 1. kotar Delovno predsedstvo med govorom Marice Fajt, predsednice OK SZDL Ptuj. Temeljite razprave o poslovanju Komite občinske konference ZKS Ormož je vprejšnjem tednu sklical posvet sekretarjev osnov- nih organizacij zveze komunistov iz združenega dela. Dogovorili so se, da se bodo komunisti v okviru sindikata aktivno vključili v raz- prave o polletnih gospodarskih rezultatih. Ti so za ormoško občino zadovoljivi, saj je rast industrijske proizvodnje več kot tri odstotna. Vendar se v Ormožu zavedajp, da bo takšno rast težko obdržati do konca leta zaradi splošne ekonomske situacije. Zato v teh dneh obiskujejo vse organizacije združenega dela na območju občine in se s samou- pravnimi in vodstvenimi organi ter s predstavniki družbenopoli- tičnih organizacij pogovanajo o trenutni situaciji v teh okofiih ter o predvidevanjih za naslednje poIleMe. S tako aktivnostjo želijo v občini sproti spremljati stanje na področju gospodarstva in spodbujati k uresničevanju spre- jetih planov. Posebej jih seveda zanima uresničevanje sprejetih stabilizacijskih ukrepov in izvoz- nih načrtov. N. Dobljekar s SEJ ZBOROV SKUPŠČINE OE CiNE PTUJ Iz Stvarne razprave - stvarna stališča Prejšnji teden so se na ločenih sejah sestali zbori skupščine občine Ptuj. Za vse seje so značilne temeljite dodatne obrazložitve k posameznim vprašanjem, ki so bila na dnevnem redu, razprave ob vseh pomembnejših vprašanjih in sprejem dokumentov in stališč v predloženem besedilu. Gle- de na letni čas je bila tudi v vseh zbornih dobra udeležba. Družbenopolitični zbor se je sestal v ponedeljek, 19. julija, udeležba je bila 70 odstotna. Zbor krajevnih skupnosti se je sestal v sredo, 21. julija dopoldne, udeležba je bila 80 odstotna, manjkali so delegati iz 7 krajevnih skupnosti. Zbor združenega dela pa se je sestal v sredo popold- ne, udeležba pa je bila nekaj nad 78 odstotna. Največ časa na sejah vseh treh zborov so namenili osnutku dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—1985, kar so tudi povezali s pripombami občinske- ga izvršnega sveta k dogovoru o spremembah in dopolnitvah družbenega plana SR Slovenije ter s stališči in pripombami k poročilu o uresničevanju republiškega družbenega plana. Vsi trije zbori so sprejeli stališča v približno enakem besedilu in sprejeli osnutek dogovora skupaj s pripombami in stališči občinskega izvršnega sveta. Med drugim je poudarjeno, da mora biti razprava o osnutku dogovora o planskih dokumentih temeljita v vseh sredinah na območju občine, zato so priporočili, da se tudi organizacije sindikata dejavno vključijo v to razpravo. Predlogi planskih aktov morajo temeljiti na stvarnih analizah in podatkih ter izkazovati dejansko možnost razvoja. Enako stališče so zbori sprejeli tudi do spremembe republiških planskih dokumentov. Osnutek sklepa o izbiri kandidatov za podelitev priznanj občine Ptuj v letu 1982 so delegati vseh treh zborov najprej preoblikovali v predlog in tako po skrajšanem postopku sprejeli sklep o podelitvi priznanj občine Ptuj. Javna razglasitev tega sklepa in izročitev DPO ob prazniku občine Ptuj, ki bo 8. avgusta v Juršincih. Naj ob tem povemo, da bo letos podeljena zlata plaketa in 6 plaket občine Ptuj. Poročilo o delu Temeljnega sodišča v Mariboru — enote v Ptuju za leto 1981 so zbori sprejeli z ugotovitvijo, da je treba še naprej skrbeti za kvaliteto strokovnega dela. Skupna uaotovitev ie tudi bila. da Fnnta v nuju izpolnjuje pogoje za vodenje postopka zoper mladoIetniKe, zato so zbori podprli predlog, da se v ptujski enoti vodi postopek zoper mladolet- nike z območja ormoške in ptujske občine; doslej se ta postopek vodi pri enoti temeljnega sodišča v Mariboru. Zbori so tudi priporočili komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, da analizirajo kazniva dejanja, zlasti tista, ki so v porastu in družbeno nevarna in to vključijo v svoje varnostne ocene. Poročilo o delu Temeljnega javnega tožilstva Maribor — enote v Ptuju so zbori sprejeli s predlogom, da vse organizacije in skupnosti posvetijo kar največ skrbi pri preventivi in vzgoji glede varnosti občanov v cestnem prometu, delovne in samoupravne organizacije pa skrb varstvu delavcev pri delu. Zbori so soglasno sprejeli poročilo o delu javnega pravobranilstva v Ptuju in predlagali delegatom občine Ptuj v republiški skupščini, da ob spremembi zakona o javnem pravobranilstvu podprejo pobudo, da sme javni pravobranilec zastopati tudi samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje, ki so posebnega družbenega pomena. Največ razprave je bilo o poročilih o delu občinskih upravnih organov, zlasti še v družbenopolitičnem zboru in to predvsem o poročilih občinskih kcmiitejev za družbeno ekonomski razvoj in planiranje ter za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. To se je odrazilo tudi v sprejetih stališčih. Zbori so sprejeli poročila z ugotovitvijo, da morajo biti v bodoče taka poročila krajša, z opisano problematiko dela in nakazano rešitvijo. Razvoj male obrti se naj rešuje celovito za celotno območje ob- čine. Ker je v zvezi s čistilno napravo v Ptuju vrsta problemov, zato so zbori zadolžili občinski izvršni svet, da pripravi do prihodnje seje zborov obširno poročilo v zvezi s to problematiko. Zbori" so priporočili izvršnemu svetu in upravnim organom, da naj vsestransko preučijo sklepe 9. kongresa ZKS in 12. kongresa ZKJ in svoje delo načrtujejo tako, da jih bodo skozi vsebino dela na vseh področjih tudi dosledno izvajali v praksi. Zbori so enotno sprejeli poročilo sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito SO Ptuj o obrambnem in samozaščitnem usposabljanju prebivalstva v občini v minuli izobraževalni sezoni. Ob tem so predlagali, da naj v bodoče organizatorji posvetijo več pozornosti predavateljem, njihovi izbiri in usposobitvi. Ostali dokumenti — predlogi odlokov in sklepov so bili sprejeti v predloženem besedilu. Prav tako so bila opravljena volitve in imenovanja. Vsebinsko pomembnejših delegatskih vprašanj pa na sejah zborov tokrat ni bilo. FF JURŠINCI PRIPRAVLJAJO SE NA PRAZNOVANJE Letos bomo občani ptujske občine slavili 8. avgust v slovenskogo- riški krajevni skupnosti Juršince. Pravzaprav bo osrednja prireditev prav v središču te krajevne skupnosti. Seveda se krajani vneto pripravljajo na dan, ko bodo v Juršincih sprejeli množico občanov. Čeprav je njihov delež v organizaciji osrednje prireditve predvsem tehničnega značaja, imajo polne roke dela. Pripravljajo tudi nekatere druge spremljajoče prireditve, zato so v priprave vključili kar največ krajanov. Osrednje delo so prevzele družbenopolitične organizacije s krajevno samoupravo, priskočila pa so tudi društva. Na sam praznik želijo predati namenu obnovljene prostore kraje- vne samouprave in pošte — denar za ureditev so prispevali sami, pa tudi občina je priskočila na pomoč, okrog 100 gospodinjstev je dobilo vodo, pa še nekatera druga dela so oziroma bodo postorili. Kot sta povedala Marjan Simonič in Janko Matjašič. želijo Juršinčani svojo organizacijsko nalogo dobroopraviti in pričakujejo, da bo 8. avgustaob prazniku občine Ptuj v juršincih slovesno in veselo. N. Dobljekar Program prireditev ob prazniku občine Ptuj Podlehnik 1. avgusta 1982 ob 14. uri: IX. ptujski padalski pokal s skoki v vodo Na predvečer v Moškanjcih ob 20. uri nočni skoki na letališču Kicar, 6. avgust 1982 ob 18. uri: Slavnosma seja skupščine in vodstev družbeno političnih or- ganizacij krajevne skupnosti heroja Lacka Rogoznica in otvoritev krajevne ceste pri rojsmi hiši heroja Lacka Kidričevo, 6. avgusta 1982: Začetek obratovanja nove avtomatske telefonske centrale v Pošti Kidričevo Juršinci, 7. avgusta 1982 ob 14. uri: Tradicionalno ekipno tekmovanje z malo kalibrsko puško pri ribniku Juršinci, 7. avgusta 1982: Otvoritev novih delovnih prostorov Pošte Juršinci Ptuj, 7. avgusta 1982 ob 8. uri: Odprto pokalno prvenstvo SR Slovenije v tenisu na teniških igriščih Ptujskih toplic ZMDA Slovenske gorice '82:7. avgusta 1982: Udarniški dan članov kluba brigadirjev »Franc Belšak-Tone« Ptuj Zbor na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju ob 6.30. Hajdoše, 7, av^sta 1982 ob 8. uri: Meddriižinsko strelsko tekmovanje na umetne golobe za pre- hodni pokal heroja Lacka na strelišču Zveze lovskih družin Ptuj Ptuj, 8. avgusta 1982 ob 8. uri Žalna seja predsedstev občinske skupščine in družbeno poli- tičnih organizacij občine Ptuj v delavskem domu Franca Kram- bergerja in polaganje vencev pred spominska obeležja NOV na območju ptujske občine Juršinci, 8. avgusta 1982 ob 9. uri: Otvoritev lovskega doma Lovske družine Juršinci z otvoritvijo razstave TITO—KARDELJ—NARAVA, LOVSTVO V SLIKI Juršinci, 8. avgusta 1982 ob 1030 Slavnostna seja občinske skupščine in družbeno političnih or- ganizacij občine Ptuj Skorba, 8. avgusta 1982 ob 14. uri: Otvoritev Doma krajanov ob 2. prazniku Krajevne skupnosti Hajdina Draženci, 8. avgusta 1982 ob 16. uri: Otvoritev nove Tovarne močnih krmil in žitaih silosov, TOZD Tovarna močnih krmil KK Ptuj Ptuj, 9. avgusta 1982 ob 20. uri: Slavnostna otvoritev X. ptujskih kulturnih srečanj na letoem prireditvenem prostoru pri pošti Ptuj, 21. avgusta 1982 ob 10. uri: V. ženski rokometni turnir bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije za pokal praznika občine Ptuj — 8. avgust na rokometnem igrišču Drava Hajdoše, 22. avgusta 1982 ob 14. uri: Republiško prvenstvo v kartingu na kartodrbmu Ptuj, 27. avgusta 1982: Otvoritev fizioterapije v Ptujskih toplicah Zg. Leskovec, 31. avgusta 1982: Otvoritev novo adaptiranih delovnih prostorov Pošte Zg. Le- skovec SVET SKUPNOSTI PODRAVSKIH OBČIN IZBOLJŠATI GOSPODARJENJE V šestih mesecih tega leta je gospodarstvo Podravja doseglo manj ugodne rezultate, kot je predvideno v planinskih dokumentih. Rast industrijske proizvodnje najbolj zaostaja v mariborskih občinah, ki predstavljajo kar 80 odstotkov podravskega gospodarstva. V pri- fnerjavi z lanskim enakim obdobjem je ta na- fnreč za 0,1 odstotka nižja. Nekoliko bolj "godno rast dosegajo v ostalih občinah in sicer v Ormožu 3,6 odstotka, v Ptuju 2,4 odstotka, v Slovenski Bistrici 4,4, odstotka in v Lenartu celo 18,2 odstotka, kjer ni nobena panoga pod slovenskim povprečjem. Iz teh podatkov je noč sklepati, da rezultati gospodarstva v Podravju niti ni.so tako neugodni, saj je regija ^ot celota nad republiškim povprečjem. Ven- dar je zaostajanje mariborskega gospodarstva precejšnje in zato tudi zaskrbljujoče. Posebno še v kovinskopredelovalni industriji, ki za- ostaja za 2,1 odstotka, predstavlja pa precejšen delež v gospodarstvu mariborskih občin. Tudi izvozni rezultati Podravja so nad slo- venskim povprečjem, saj so ti v primerjavi z lanskim enakim obdobjem v Sloveniji večji za 21,6 odstotka, v Podravju pa za 31,6 odstotka. Uvoz so uspele organizacije združenega dela Podravja zmanjšati in sicer za 2,4 odstotka. Toda, podravsko gospodarstvo v celoti ne po- kriva uvoza z izvozom. Najboljše rezultate imajo na tem področju v občinah Slovenska Bistrica in Lenart. V Slovenski Bistrici na pri- mer pokrivajo uvoz z izvozom z indeksom 380. Na svetu skupnosti podravskih občin, ki seje sestal v petek v Mariboru so ugotovili, da bodo glede na dosežene rezultate in ob nespreme- njenem stanju, normalno delali do konca ok- tobra. Kasneje bo organizacijam združenega de- la pričelo primanjkovati deviz za repro- dukcijski material, zaradi česar lahko pride do zastojev v proizvodnji. V mnogih organizacijah so se sicer že preusmerili na domače surovine in ponekod tudi na druge izdelke, vendar vsega v kratkem času ni mogoče nadomestiti. Tako so bili delegati enotnega mnenja, da bi morali v organizacijah združenega dela vlagati več na- porov v izboljšanje gospodarjenja in v zmanj- ševanje porabe. N. Dobljekar 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 29. julij 1982- TEDNII( PREDELANIH ŽE NAD 300 TON KUMARIC Poleg žetve steče v juliju v na- Sem kmetijstvu tudi druga, vse bolj pomembna dejavnost — spravilo vrtnin, natančneje ku- maric za vlaganje. Vrtninarstvo si je takokrekoč čez noč utrlo pot in našlo mesto v kmetijstvu ptujske občme, saj so za to dani vsi pogoji, od malih kmetijskih površin, ki so primerne za tovrstno dejavnost, podnebnih razmer in nenazadnje tudi dobrega dohodka, ki ga do- sežemo s pridelavo vrtnin. V Petoviji je stekla predelava kumaric 4. julija, do minule so- bote so predelali že prek 300 ton, danes je ta količina seveda že večja. Zanimiv je tudi podatek, da so prejeli doslej kar okoli 50 od- stotkov kumaric z območja ptuj- ske občine. Kvaliteta kumaric je dobra, zaradi bližine pridelo- valcev so plodovi sveži, večina pridelka pa p«- kvaliteti in veli- kosti plodov sodi v prvi ali drugi razred. Lani so prejeli od doma- čega kmetijstva 180 ton kumaric, glede na prve količine pa že lahko trdimo, da bo letošnji pridelek vsaj za 100 odstotkov višji, sezona kumaric traja namreč vse do prvih mrzlih jesenskih noči. Sicer pa v Petoviji načrtujejo predelati okoli 1000 ton kumaric, tako so še ve- dno precej odvisni od dobav iz sosednje republike in Vojvodine. Do konca leta 1985 nameravajo razširiti predelovalne zmogljivo- sti, tako se bo letna predelava kumaric podvojila. To pomeni seveda še večje potrebe po suro- vinah obenem pa daje pridelova- nju kumaric na območju ptujske občine možnost nadaljne širitve. JB Več pozornosti razvojni politiki Na območju občine Slovenska Bistrica ima svoje organizacijske in poslovne enote 33 organizacij združenega dela iz drugih občin. Največ enot ima gospodarstvo občine Maribor, predvsem na področju trgovine, prometa in zvez. obrti in živilsko predelovalne industrije. V enotah s sedežem izven bistriške občine je skupno zaposlenih blizu 450delavcev. kar predstavlja 7 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu bistriške občine. Ti pa ustvarjajo 7—8 odstotkov celotnega občinskega družbenega proizvoda. Iz občine Ptuj je v bistriški občini prisotna enota TOZD Dravsko polje Kidričevo z obratom kmetijstva na Pragerskem. Od celjske industrije so prisotne v bistriški občini predvsem temeljne organizacije železniškega prometa iz Ljubljane in prodajalne Tobak. Manjše enote pa imajo še Pekarna-slaščičarna Rogla Slovenske Konjice. Peko Tržič. Borovo-Vukovar in Dalmacija vino Split. Pomembnejši industrijski obrati v tej občini s sedežem izven bistriške občine pa so Livarna Ogljeašak-Kovinar Vitanje. Plastika Studenice in obrat Ru- darskega .šolskega centra Titovo Velenje na Zg. Polskavi. V večini teh enot na območju občine Slovenska Bistrica prevladuje prepričanje, da sprejemajo dokaj pomanjkljivo informacije o rezultatih .svojega poslovanja. Največkrat prihajajo te samo občasno. Kljub dokaj uspešnemu poslovanju večine teh enot pa ugotavljajo, da le ta ne teče skladno z razvojem ostalega gospodarstva v občini. V zadnjem obdobju primanjkuje tudi sredstev za nove naložbe v te enote, predvsem za njihov nadaljnji razvoj in posodabljanje proi7voclncg.^ procesa. V večini pri- merov pa primankuje tudi ustreznih proizvodnih programov. Da bi v občini Slovenska Bistrica zagotovili hitrejši gospodarski razvoj teh enot. bodo v prihodnje posvetili temu več pozornosti. Predvsem se bodo zavzemali za dosledno uresničevanje njihovih razvojnih usmeritev. Besedilo m posnetek: Viktor Horvat Nekoč majhna mizarska delavnica, v okviru LIP slovenske Konjice v Oplotnici je zrasel sodobni obrat stavbnega pohištva. MEDOBČINSKI SVET ZKS PODRAVJA Ponovno preveriti investicije Člani medobčinskega sveta ZKS za Podravje .so na seji. kije bila prejšnjo sredo, ocenili gospodarska gibanja v prvem poletju in prišli do nekaterih nič kaj razveseljivih ugotovitev. Čeprav je gospodarstvo Podravja doseglo v šestih mesecih letos kar ugodne rezultate, so ti za posamezne občine manj ugodni, posebej še za mariborske.kjer je industrijska rast proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim obdo- bjem celo za desetinko odstotka nižja. V organiza- cijah združenega dela na tem območju so uspeli za več kot 30 odstotkov povečati izvoz, za manj kot tri odstotke pa zmanjšati uvoz. Zaskrbljujoči pa so podatki o investicijah, ki jih- kljub dogovorom ne zmanjšujejo. Tako je samo v Podravju kar za 8 odstotkov slovenskih investicij. Po podatkih je v gradnji 224 objektov v vrednosti nad 12 milijard dinarjev. Okrog 76 odstotkov naložb je sicer gospodarskega značaja, vendar imajo investitorji za vse naložbe le 18 odstotkov lastnih sredstev, ostalo so posojila. Glede na zakonske omejitve pri gradnji novih objektov — vlagali bi naj le v dotrajano opremo pa še to prvenstveno v izvozno usmeijeno proizvodnjo — sedaj v Podravju grade predvsem domove za potrebe splošnega ljudskega odpora. prenavljajo strehe (m mimogrede zgradijo k pQ. slopju še kakšno nadstropje) in kupujejo računal, niško opremo (ki jo je moč po zakonu nabavljati usmerjanje proizvodnih procesov). Seveda tako ravnanje ne prispeva k uresničevanju stabilizacijskih ciljev. Zato so člani medobčinskega sveta predlagali, da naj v vseh občinah preverijo načrtovane naložbe, ob tem pa naj prispevajo svoj delež tudi družbenopolitične organizacije in regi. onalna komisija za preverjanje investicij. Kar pa zadeva gospodarske rezultate so člani medobčinskega sveta ZK S Podravja menili, da bodo v drugem polletju letos manj ugodni. Pričakovati je, da bo organizacijam združenega dela primanjko- valo deviz za uvoz reprodukcijskega materiala, kar bo prispevalo k zmanjševanju proizvodnje. V združenem delu je vse premalo pripravljenosti za iskanje drugih možnosti pridobivanja dohodka, pa naj gre za preusmerjanje na domače surovine ali pa za prestrukturiranje proizvodnje. Nekoliko bolje je le v tistih organizacijah združenega dela kjer se že srečujejo s težavami, ki preprečujejo kontinuiteto dela. N. Dobljekar JANEZ ZEMLJARIC OBISKAL PTUJSKO OBČINO ^ ''SI-- .»at ■ Izvoz moramo povečati! »v TGA ste se začeli učinkovito spopadati s problemi zagotavljanja reprodukcije,« je v petek, 23. julija dejal predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič, potem ko je slišal poročilo o polletnih rezultatih gospoda- rjenja v tem 2184 članskem kolektivu. V šestih mesecih letos so dosegli 95 odstotni fizični obseg proizvodnje glede na plan za isto obdo- bje in ustvarili 45 odstotkov celotnega pri- hodka v okviru celoletnega plana ter 67 od- stotkov planiranega dohodka. Porabljenih sredstev je bilo v tem obdobju le 40 odstotkov od letnega plana vendar je treba upoštevati, da v začetku leta trošijo zaloge boksita iz pre- jšnjega leta. Zato bodo v drugem polletju po- datki bistveno drugačni. V prvem polletju so v TGA Boris Kidrič v Kidričevem uspeli zadržati proizvodnjo planiranih količin, ne pa strukture proizvodov, zaradi pomanjkanja nekaterih surovin iz uvoza. Do teh ne morejo priti ker nimajo dovolj deviz, ki bi jih morali zagotoviti nreHelovfilri zlitin in SDCcialnih glinir 7 izvo- zom svojih izdelkov. Janez Zemljarič je opozoril, da bi morali v tovarni voditi evidenco o izvozu svojega alu- minija v celotni reprodukcijski verigi in tako prispevati tudi k povečanju izvoza. Sedaj niti sami ne vedo, koliko aluminija iz njihove to- varne gre na tuje tržišče — po znanih podatkih pa le slaba četrtina. Koliko kvalitetnega alu- minija ostaja na domačem trgu pa ne ve nihče. Slaba evidenca o prodaji aluminija na tuje tržišče seveda ne prispeva k uresničevanju iz- voznih ciljev našega gospodarstva. Poleg tega imajo v TGA velike težave z mazutom in električno energijo. Mazuta imajo komajda za dnevne potrebe — okrog 42 ton ga potrebujejo na dan za nemoteno proizvodnjo, — medtem ko jih pri električni energiji skrbi načrtovana 40-odstotna podražitev. Ce bo elektrogospodarstvo to podražitev uresničilo, bodo morali v TGA nameniti za električno energijo 988 milijonov dinarjev, kar je za dve tretjini več kot leto poprej. Ob takih težavah in ob izredno težkih delovnih pogojih v elektrolizi ostaja bojazen, da bodo morali leta 1985 znižati proizvodnjo, če ne bo prišlo do gradnje nove elektrolize. Načrtovana modernizacija proiz- vodnje primarnega aluminija pa je po besedah Janeza Zemljariča v tem srednjeročnem ob- dobju vDrašljiva. V podobnem položaju kot TGA je tudi slovenska črna metalurgija, za tako obsežne naložbe pa slovensko gospodar- stvo nima dovolj sredstev. Tako se kidričevski tovarni obeta gradnja nove elektrolize šele v naslednjem srednjeročnem obdobju. Zemlja- rič pa je v pogovoru s predstavniki TGA opo- zoril, da se morajo tesneje povezati v repro- dukcijski verigi, da bodo skupno uveljavljali družbeni interes in zagotav^ali potrebne de- vize za nemoteno proizvodnjo. Janez Zemljarič je svoj delovni obisk nad- aljeval s popoldanskimi pogovori na Gorci. Tam seje srečal s predstavniki ptujskih kme- tijskih organizacij združenega dela. Ti so predstavili dosežene uspehe in opozorili na težave, predvsem v zvezi z načrtovanimi me- lioracijami. Tudi z odkupom pšenice v za- sebnem sektorju ptujska občina ni izpolnila pričakovanj, medtem ko je družbeni sektor plan izpolnil. Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije je v pogovoru opozoril: »Nimamo časa. nimamo druge izbire. Hrane ne moremo uvažati. Primarna naloga Podravja in Pomurja je — pridelati več hrane. Tudi banke bo treba poklicati na odgovornost, denar moramo vla- gati v primarno kmetijsko pridelavo, ne pa zgolj v predelovalne zmogljivosti. Glede melioracij pa naslednje. Gradbinci in vodnogospodarske skupnosti ne morejo dikti- rati cen. Razpišite jugoslovanski natečaj, pa boste videli, kakšne cene bodo ponudili izva- jalci. Bodite vzor na področju melioracij. Vet proizvajati in več izvažati to je naša nuja, kije terja ekonomska situacija. Zgolj z administra- tivnim ukrepanjem je ne bomo izboljšali.« N. Dobljekar Pripombe in stališča k dogovoru IZVRŠNI SVET SO PTUJ Občinski komite za družbeni razvoj in planiranje je predložil v razpravo osnutek dogovora o spremembah in dopolnitvah do- govora o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981 — 1985. O tem je podrobne- je razpravljal občinski izvršni svet in dal k dokumentu vrsto pripomb in stališč. Izvršni svet ugotavlja, da so predlagane spremembe dogovo- ra posledica zaostranih gospo- darskih razmer in nedoseganj začrtanih razvojnih ciljev v prvih dveh letih srednjeročnega ob- dobja. Pri tem opozarja, da posledice najnovejših ukrepov glede razpolaganja z devizami niso dovolj upoštevane. Glede na te okoliščine, je v času javne razprave pričakovati določene spremembe v globalnih okvirih razvojnih možnosti v letih 1983- 85 in s tem tudi v predloženih osnutkih sprememb planskih dokumentov. Za tem je izvršni svet predla- gal krajše dopolnitve k več čle- nom osnutka dogovora. Največ sprememb in dopolnitev pa je doživel 23. člen dogovora, kjer izvršni svet predlaga, da se dopolni z novim besedilom, kije predvsem v naslednjem: V okviru skupnih nalog v SR Sloveniji za zagotovitev 85 od- stotkov pokrivanja potreb po proizvodnji hrane bodo samou- pravne organizacije in skupnosti v občini zagotavljale povečano tržno proizvodnjo tako, da bo leta 1985 proizvedeno 5.500 ton govedi, 9.800 ton svinj, 18.300 ton piščencev in proizvedeno 31.800 ton perutninskega mesa, 17,5 milijona litrov mleka, 81,5 milijona kosov jajc, od tega 70 milijonov valilnih jajc brojlerjev, 4,5 milijona valilnih jajc staršev in 7 milijonov konzumnih jajc. Nadalje 57 milijonov dan starih piščancev, 5.200 ton perutninskih mesnih izdelkov, 2.820 ton sadja in 3.925 ton grozdja. Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo v drugi polovici leta 1982 prenehala samouprav- no združevati sredstva za pospe- ševanje kmetijstva. V občini je ustanovljen samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu. V tem skladu zbiramo sredstva iz davka iz osebnih dohodkov po posebnem odloku in iz drugih virov, ki bo izvajal stimulativne ukrepe v skladu s programom pospeševanja proizvodnje hrane in iz tega izhajajočih vsakoletnih dogovorov o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju hrane v SR Sloveniji. Nadalje izvršni svet predlaga nekatere spremembe in dopolni- tve glede oskrbe prebivalstva na območju Ptuja, kjer bodo razširi- li maloprodajno mrežo z zgradi- tvijo prodajalne osnovne pre- skrbe na Ziherlovi ploščadi s skupno površino 1.116 m^ in prodajalno osnovne preskrbe v KS Bratje Reš z 270 m^ prodajne površine. Emona K K Ptuj TOZD Ptuj- ske toplice končuje v letošnjem letu preurejanje prostorov za fizioterapevtsko ambulanto. Po- leg tega bo v letih 1983-85 na lokaciji termalne vode zgrajena prva faza bungalova, s čemer bi skupaj s sovlagatelji pridobili 170 ležišč (20 ležišč investira TOZD sama, 150 ležišč pa združevalci sredstev). Za vzdrževanje in obnavljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe bo zbranih do leta 1985 skupno 70,786.000 din, del sredstev pa bo komunalna skup- nost preskrbela še pri krajevnih skupnostih. Samoupravna komu- nalna skupnost občine Ptuj bo v okviru enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnimi zemlji- šči zagotovila popolno ali delno komunalno ureditev nezazidanih stavbnih zemljišč za poiretK družbene stanovanjske gradnje 8,9 ha, za zasebno stanovanjsko gradnjo 7,7 ha ter za industrijsko in obrtno dejavnost 10,6 ha, kar predstavlja novo kvaliteto ureja- nja zemljišč. Za izvedbo tega programa bodo zagotovljena sredstva v višini 198,8 milijona din. -u Pripombe k pianom SIS družbeniii dejavnosti Izvršni svet SO Ptuj je razprav- ljal tudi o spremembah in dopolnitvah osnutkov samouprav- nih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in ugotovil usklajenost v okvirih dogovorjene- ga globala rasti skupne porabe za obdobje 1981 — 1985, razen pri občinski skupnosti za zaposlovanje in skupnosti otroškega varstva. Izvršni svet opozarja občinsko skupnost za zaposlovanje na prob- lem previsokih socialnih pomoči za čas brezposelnosti — ob tem, da v ptujski občini lahko v marsikateri OZD zaposlenim delavcem zagoto- vijo manjši OD kot je socialna pomoč. Zato predlaga skupnosti, da o tem ponovno razpravlja v svojih organih in po potrebi da pobudo za spremembo predpisov na tem področju. Sočasno izvršni svet ugotavlja, da je sredstev za prekvalifikacijo delavcev za potie- be OZD znatno premalo, posebej še, ker bo več OZD moralo pre- struktuirati proizvodnjo in v skla- du s tem prekvalificirati delavce. Izvršni svet ugotavlja, da skup- nost otroškega varstva ni uskladila sprememb in dopolnitev z globa- lom skupne rasti v občini, kot je bilo dogovorjeno, temvei je stop- njo celo povišala od 2,2 na 2,6. Ta neusklajenost izhaja iz spremenje- nih normativov v občini, česar izvršni svet ne podpira. Skupnost otroškega varstva je namreč ukini- lo 80-urni program cicibanove šole, namesto tega pa povečala program male šole od 120 na 200 ur za otroke stare nad 5 let. Zaradi tega nastane sprememba kadrov- skih normativov, ki ima za posledico večje število zaposlenih in s tem povišano stopnjo. Zaradi tega izvršni svet nalaga skupnosti otroškega varstva, da išče cenejše oblike varstva in vzgoje otrok s ci- ljem čim večjega zajetja otrok v organizirano varstvo. Izvršni svet tudi predlaga samou- pravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti, da v spre- membe in dopolnitve samouprav- nih sporazumov o temeljih planov enotno vgradijo: — merila za oprostitev obvezno- sti plačevanja prispevkov iz OD za prvo skupino deficitarnih obrtnih dejavnosti v občini Ptuj v višini 50 % od dogovorjene prispevne stopnje, v drugi skupini pa v višini 25 «/0 od dogovorjene stopnje; — merila za oprostitev prispev- kov iz OD za OZD, ki poslujejo i izgubo in to za 20 če izguba v OZD znaša 20-40 val pri obnovi domovine, ddal v družbenopolitičnih oiganizadjah. druStvih in samoupravnih organih v krajevni skupnosti, kjer je Sc tu- di danes aktiven. ADOLF ^RMAN, roj. 1921 ir KS Franc Osojnik. V NOV je ak- tivno sodeloval od avgusta 1944. V Ptuju je tnl nad 20 ki direktor zavoda za sodalno avarovanje In aktiven družbenopobtični de^vec na vseh področji, zbsti Se na področju zdravstva in socialnega skrbstva. Bil je po eno mandatno dobo poslanec republiškega in zveznega socialno-2dra\"sl\WKga zbora. Po upokojitvi Se zlasti ak- dvno dela v krajevni skupnosti. IRMA TROCT. roj. 1910 iz KS DuSan Kveder. V OF je sodelova- la od leta 1941. bOa je v kon- centracijskih taboitiZii na Raba in v Gonarsu, od leu 1943 aktivna borka v NOV. V Ptuju je dolga leta delala kot poštna uslužbenka. Uspešno in požrtvovalno je delala v družbenopolitičnih organizacijah in na raznih interesnih področjih. ALBIN PISEK, roj. 1930 iz KS DuSan Kveder. Že od šolskih let naprej je bil mladinski aktivist, ve^rat je soddoval na zveznih, republiških in k)kalnih mladinskih delovnih akcijah. Opravljal je Stcilne odgovorne funkcije in naloge'^ krajevni samoupravi. Tu- cfi danes je Se vsestransko družbe- no aktiven. RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO sta prejeli: APOLONIJA VLAH. roj. Kremžar, 11. 12. 1924 iz KS Dušan Kveder. Med vojno je bila izseljena v Srbijo, kjer je sodelovala z NOV. Vsa leta po vojni je aktivno delala v zdravstvu, poleg tega pa bila aktivna v družbenopolitičnih organizacijah. Po upokojitvi še posebno uspešno deluje v krajevni skupnosti in opravlja več odgovornih dolžnosti. ANICA PREŠEREN, roj. 1932 iz KS Dušan Kveder. Leta 1941 je bila skup^ s starši izsdjena na Hrvaško. Že od šolskih let je ak- tivno delovala v mladinski organizaciji in bila na več zveznih mladinskih delovnih akcijah. Delala je na raznih delovnih me- stih, sedaj že nad 15 let v KS Ptuj oz. skupnih službah KS, aktivna je v raznih družbenopolitičnih or- ganizacijah in v klubu brigadirjev veteranov RED DELA S SREBRNIM VENCEM sta prejeU: MARJANA CENTRIH, roj. 1917 iz KS Dušan Kveder. Vsa le^ ta po osvoboditvi je bila družbeno in politično aktivna na raznih področjih. Uspešno je opravljala vrsto odgovornih dolgosti tako v delovnih skupnostih, kjer je dela- la, kot v krajevni skupnosti in v občini v družbenopolitičnih or- ganizacijah in samoupravnih orga- nih. MARIJA VAUPOTlC, roj. 1941 iz KS Grajena. Ze v času šo- lanja se je aktivno vključila v delo mladinske organizacije in je sodelovala na zvezni mladinski delovni akciji. Od leta 1963 nadvse uspešno deluje na OS Franc Osojnik — podružnica Grajena in je kot učiteljica izredno priljubljena. Aktivna je tudi v družbenopolitičnih organizacijah v KS in v občini, opravlja vrsto od- govornih dolžnosti v krajevni samoupravi in v delegatskem siste- mu. FrMcTcti&ovit izroča odlikovanje Mar^i Vaupotič. Foto: L. Kotar PRIPOMBE NA DRUŽBENI PLAN SLOVENIJE Predlagane dopolnitve k posameznim poglavjem Včeraj. 28. julija so zbori SkupKineSR Slo- venije na kjčeiuh sejah obravnavali tudi poročiio o uresničevanju dru399enega pSana SR Slovenije v prvih dveh letih srednjmjčnega obdobja z analizo izvajanja družbenega plana SRS v letih 1981—82 in z oceno možnosti njihovega uresni- čevanja v prihodnjih Vetih. IzvrSni svet SO Ptuj je o ton grage krajevnih konferenc SZDL in njihovih koordmac^skih odborov ter komitejev za ^lošno ljudsko obriunbo in družbeno samoza&ito na podrotiu priprav m izv^anja olM-ambmo samozaščitne vzgoje prebivalstva v krajevnih skupnostih. Pravočasno izbrati predavatelje in jih usposobiti za izvajanje predavanj, zagotoviti gradivo za štuflij m pripomočke, ki jm bodo predavatelji uporabljali. Predavatelji naj pri pripravi predavani upoštev^ tudi izkušnje m razmere v lastnflu-ajcvni skupniostL Z^otoviti. da bodo na vseh predavanj, v Vseh skupinah, prisotni odgovorni funkcio- narji krajevne skupnosti ter družbenopolitič- nih oiganizacij. ki bodo vodili razpravo in skrbeli za kvalitetno izvedbo predavanj, vodili skrb o udeležbi in o ostalih vprašanjih, ki so pomembna za kvalitetno usposabyanje prebivalstva. V krajevnih skupnostih, v kalerih je samou- prava organizirana tudi po vaseh, naj se nak)ge obramtae in samozaščitne vjg^^ Prebivalstva vključujejo tudi kot sesUvni del nabg vaških organizacij SZDL in odborov Vaške samouprave, organi kra^^ne skupnosu pa jim morajo zagotoviti vsestransko pomoč. V bistvu moramo težiti za tem. da obramb- ne in samoz^itne naloge vse bolj pre\-zema- jo ljudje sami 23to je potrebno, da tudi naš samoupravni koncept splošne ljudske obram- be in cfružbene samoza^ite gradimo v okolju v katerem ljudje živijo. Obrambno in samoza- ščitna organiziranost vasi, naselja, ulice in stanovanjskega bloka je strateško pomembna. Tak pristop pa zahteva ustrezno organizira- nost in angažiranost vseh družbenopoliti^ih organizacij in samoupravnih organov v kra- jevnih skupnostih, kajti težišče vsega debva- nja moramo uveljavljati med ljudmi. 12. kongres ZKJ je sprejel v resoluaji usmeritev, da se bo ZKJ zavzemala, da bo v vzgojo in usposabhanje za sptošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito zajeto celotno prebivalstvo. Zaradi tega se moramo opreti na široko bazo strokovnih kadrov in vse subjekte socialističnega samoupravnega sistema. Zavzemati se moramo za večjo kvaliteto vzgoje in usposabljanja, za racionali- zacijo in izboljšanje množičnih akcij vaj na tem področju. Največjo skrb moramo posveti- ti tudi idejnopolitičnemu, vojaško strokovne- mu in tehničnemu usposabljanju mladme za nak)ge v splošni ljudski obrambi m družbeni samozaščiti. Kongres ZKJ je poudanl tudi pomen aktivnosti in vlogo zveze rezervnih vojaških starešin, kot pomembnega dejavnika splošne ljudske obrambe in družbene samoza- ščite Prizadevati si moramo, da se Zveza reze^ih vojaških starešin še širše angažira v obrambno samozaščitnih pripravah družbe, posebno v usposabljanju svojih članov, a prek njih tudi usposabljanja mladine, detovnih ljudi in občanov. , Tudi 9. kongres ZKS v resolucijski usmen- tvi poudarja, da bomo obrambno samozaščit- no pripravljenost prebivalstva krenili z uspo- sabljanjem delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki mora postati stalna skrb vseh nosilcev obrambnih pnprav. Ne smemo se zadovoljiti, da smo s predava- nji opravili naloge za vse leto, ampak je pomembno stalno politično delo med ljudmi, ki mora utijevati njihovo nacionalno in razredno zavest ter krepiti uresničevanje zasnove spk)šne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Prav zaradi tega je zelo po- membno, da naloge na tem področju uresni- čujemo z aktivnim in usklajenim dek)m v v^h družbenopolitičnih ter družbenih orga- nizacijah in društvih. Kongresne usmeritve nas zavezujejo, da naše delo na ix)dročju obrambno samozaščitnega usposabljanja za- stavimo tako, da bo kvahtetno in učinkovito. V našo zavest mora prodreti spoznani, daje to naša stalna in zelo odgovorna družbenopo- litična naloga. V prihomye naj se zborom občinske skup- ščine predloži celovito poročilo o vseh oblikah obrambno samozaščitne vzgoje ter usposab- ljanja, da bomo imeli celovit vpogled tudi v usposabljanja, ki ^a izvajajo štabi civilne zaščite, gasilska društva m njihova zveza, krajevne in občinska organizacija Rdečega kriza ter v osnovnih in srednjih šolah. V^ oblike obrambno samozaščitnega usposablja- nja so zelo pomembne, zato je prav, da o njih v delegatski skupščini razpravljamo in tudi sprejemamo ustrezne usmeritve, kar pa naj bi veljak) tudi za krajevne skupščine, delavske svete in druge samoupravne organe ter družbeno politične organizacije. (Iz razprave Feliksa Bagaija na seji DPZ SOPtnj Zasebniki končali. Kombinat še žanje žetev v zasebnem kmetijstvu je končana, lahko rečemo, daje bila uspešna, tako tx) količini kot kvaliteti zrnja. Odkup pšenice še vedno ni zaključen in še nekaj časa ne bo, saj bodo nekateri pridelovalci raje oddali suho zrnje. Dosedanje količine prevzetega pšeničnega zrnja so precej nižje od planiranih, vendarle pa nekajkrat večje kot na primer v lanskem letu. V Kmetijski zadrugi Ptuj so povedali, da so do torka na vseh prevzemnih mestih zbrali okoli 750 ton pšenice, na prevzemnih mestih kmetijske zadruge Lovrenc pa 70 ton. Povsod prevzem še traja in bo potrebno na dokončne podatke počakati še nekaj časa. Težko je ocenjevati uspJešnost letošnje žetve in oddaje pšenice, nekaj pa je gotovo. Kmetje so oziroma fodo namenili za družbeno prehrano mnogo večje količine zrnja kot kdajkoli doslej. To je uspeh, se vedno pa bodo oddane količine zrnja neuspeh, če nh primeijamo s planiranimi. Morda se bo potrebno v bodoče vpra"sati,(^kako in na kakšnih osnovah planiramo. Bomo raje vsako leto rahlo razočarani, ali bomo planirali boli objektivno in bomo ob realizaciji realnih planov bolj zadovoljni. Odločiti se moramo, kaj je za naše prihodnje delo večja spodbuda! ' Na poljih kmetijskega kombinata Ptuj je žetev opravljena do potovice^ doslej pridelane količine pšenice so vzpodbudne in v skladu s planiranimi. Na približno 500 hektarih je bilo pridelano nad 2.000 ton pšenice. Nadaljno žetev ovira neugodno vreme, zato želimo delovnim ljudem kmetijskega kombinata v naslednjih dneh predvsem lepega in sončnega vremena! JB Jemanje vzorca na prevzemnem mestu pšenice. OBISK NA BRATOVEM GROBU Med padlimi bord jugoslovanske vojske, ki so padli v začetku napada na Jugoslavijo,Je bil tudi brat Miladina Gravriloviča iz Ameri- ko pr^ Kllodono-^-cru OI\ OiUiji. »Jl, ^aul:>ailV/ IICL ajJOlUCIilKU padlim vojakom na ptujskem mestnem pokopališču. Družina je sicer dobila obvestilo in potrdilo o smrti, na osnovi katerega je hčerka, takrat je bila stara šest mesecev, prejemala družinsko vojaško pokojni- no, vendar niso vedeli kje je brat oziroma sin padel in kje je pokopan, ali je ta kraj sploh obeležen. Na osnovi poznanstva z enim od oficirjev v Mali Vrbici, katerega starši so Ptujčani, so izvedeli za spominsko obeležje in ostale podatke. Hčerkina in družmska želja, da bi obiskali grob se ^ uresničila, vendar hčerka tega ni dočakala, umrla je pred tremi leti. Brat Miladin seje z ženo Dobrinko in sestro Mileno odločil, da bo ob Dnevu vstaje sloven- skega naroda obiskal bratov grob v Ptuju. L kotar Tako smo se po zaslugi Ptujčana, Ivana Preaca, ki nas je na ta zanimivi obisk opozoril, srečali na mestnem pokopališču. Miladin, Dobrinka in Milena so nam očitno ganjeni pripovedovah, da so srečni, da so lahko obiskali grob, za katerega v Ptuju lepo skrbimo m se nam zato toplo zahvaljujejo. Pripomnili so, da venetno družine ostalih štirih padlih za to obeležje ne vedo in bi jih kazalo na neki način obvestiti oziroma seznaniti. • , , . • , Miladin, 100 odstotni vojaški vojni invalid, nam ie ob slovesu dejal, da se jeseni morda v Ptuju znova srečamo. Torej, Miladin, Milena in Dobnnka. na svidenje v Ptuju! . , 1. kotar Miladin, Milena in Dobrinka ob spomeniku na mestnem pokopališču (foto I. kotar) Markovčani so gostovali pri naših zamejskih rojakih v Železni Kapli v nedeljo, 25. juhja le bilo že sedmo tradicionalno srečanje folklornih skupin v Železni Kapli, ki ga vsako leto zelo uspešno organi- zira tamkajšnje Slovensko prosvetno društvo »ZARJA«. Markovčani smo se ga udeležili kar z dvema — člansko in pionirsko folklorno skupino. Slednja je tudi pobratena s pionirsko folklorno skupino naših rojalcov v Železni Kapli. Na tem srečanju je bilo px)novno poudarjeno bratstvo in prijatelj- stvo, ki ga že osmo leto zelo uspešno gojimo z našimi rojaki onstran Karavank. Prav prijetno in prisrčno je Dilo tudi srečanje z dr. Franci- jem Zwittrom. kije naš velik prijatelj. Obudili smo nepozabne sf)omi- ne na pobratenje v Markovcih leta 1975, katerega se je tudi sam udeležil. Prehitro so minile prijetne urice, ki smo jih preživeli med našimi pnjatelji. Prisrčno slovo ob odhodu in vabilo našim rojakom za prihod- nje ko bomo Markovčani z veliko folklorno revijo slavili 50- k;ti.ic. telesne kulture in 45-letnico folklore, naše prijateljske vezi še bolj utrjujejo. ^ 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 29. julij 1982 - Poročilo o delu za leto 1981 Zbori skupščine občine Ormož so na predzadnjih sejah zborov obravnavali ludi poročilo o delu Postaje milice Ormož v letu 1981. Iz tega povzemamo, daje delo PM Ormož potekalo po programskih usmeritvah in v skladu s politiko in smernicami organov družbenopt)litičnih sku- pnosti. Na področju varovanja temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve ugotavljajo, da so bile varnostne razmere v ormoški občini dokaj dobre. Tako v lanskem letu ni bilo niti ene prekinitve dela ali podobnih težav, obravnavali so le dva prekrška zoper javni red in mir s političnim obeležjem. KRIMINAL NARA^^CA Na območju občine Ormož so v lanskem letu obravnavali 208 kaznivih dejanj, to je kar 52 primerov več kot leta 1980. Tudi raziskanost kaznivih dejanj je bila slab.ša, saj^e je povečala od 26,5 % v letu 1980 na 28,9 % v letu 1981. Izstopajo kazniva dejanja s klasičnim obeležjem. Tudi odkrita kazniva dejanja na področju gospodarskega kriminala kažejo, da je slab odnos do družbenega premoženja. Obravnavali so 29 kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala, od tega 5 poneverb, 7 gozdnih tatvin, 5 ponarejanj listin, 3 nevestno gospodarjenje, 6 nevestna uporaba družbenih sredstev in po ena davčna utaja, goljufija in neza- koniti lov. S področja splošnega kriminala je bilo največ premoženjskih de- liktov in tatvin, kar predstavlja 75 odstotkov vseh kaznivih dejanj. Med njimi so številne priložnostne tatvine, kar kaže tudi na slabo samoza- ščitno kulturo občanov. Slab je tudi odnos do družbenega in zasebnega premoženja. V primerjavi z letom 1980 seje znatno povečalo število kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, goljufij, tatvin koles in koles z motorjem, raznega orodja, radio aparatov iz osebnih avtomobilov itd. Zadnji čas se pojavljajo tudi tatvine pogon.skega goriva iz rezervoarjev parkiranih avtomobilov. Med vlomnimi tatvinami prevladujejo predvsem vlomi v avtomo- bile, prodajalne, vikende in stanovanja. Ugotavljajo, daje do povečanja teh kaznivih dejanj prišlo predvsem zaradi pomanjkljivega varovaiija družbenega in zasebnega premoženja. Slah« je organizirana in učin- kovita čuvajska služba v delovnih organizacijah, neurejena in slabo zavarovana skladišča povečujejo možnosti odtujevanja, obenem pa otežujejo izsleditev storilca. Prav zato bi morali v delovnih organizacijah posvečati več skrbi varnostnikom, njihovi izobrazbi in tudi pravilnej- šemu vrednotenju njihovega dela. Se vedno imajo ponekod čuvaje, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje varnostne službe. Podobne ugotovitve so tudi glede varovanja zasebnega premoženja. Niso redki primeri, ko občani puščajo odklenjena stanovanja in go- spodarska poslopja, ne zavarujejo orodja in materiala pri novogradnjah, puščajo odklenjena prevozna sredstva itd. Povečuje se tudi število krvnih deliktov, predvsem je več lahkih telesnih poškodb, povzročenih z nevarnim orodjem ali predmetom. Poleg tega so v lanskem letu v ormoški občini obravnavali tri uboje, sredstva pri tem so bila: sekira, pištola in zadavitev. Stanje na področju varstva pri delu seje v lanskem letu izboljšalo, saj so obravnavali le dve delovni nezgodi s telesnimi poškodbami. Ugotavljajo pa, daje delovnih nezgod več, vendar jih pristojni v delovnih organizacijah n^ obveščajo dosledno o vseh nezgodah pri delu. POŽARNO VARNOSTNA PROBLEMATIKA V lanskem letu so v občini Ormož obravnavali 5 požarov (leto poprej 10), 8 požigov in 2 eksploziji gospodinjskega plina. Požarna škoda je nastala le v zasebnem sektorju. V primerjavi z letom 1980 se je v OZD IZUOlJSala putojlia yailI«./ot. p«, Jo pož.a.mc» ogrov^on/iet Sf vedno v E)0 Primat TOZD 4 — lakirnica in farma Slovein v Središču. V obeh primerih eksplozij gospodinjskega plina je prišlo do večje materialne škode in do telesnih poškodb. Tudi tu gre za neznanje in malomarno ravnanje pri priklopu plinskih jeklenk, ker porabniki plina često ne ravnajo v skladu s predpisi. , Skupno s požarno inšpekcijo so v lanskem letu opravili več skupnih pregledov v posameznih delovnih organizacijah in ugotovili, da pro- blematike požarne varnosti ocenjujejo v OZD kot manj pomembno, da je varstvo pred požari običajno organizirano v okviru varstva pri delu, zato tudi ni prave usposobljenosti, da nimajo organizirane stalne kon- trole nad izvajanjem ukrepov požarne varnosti in da požarno varnostne ocene niso dodelane, odgovornost in požarno varnostna kultura pa še ni na primerni ravni. VARNOST CESTNEGA PROMETA Na območju občine Ormož se je v letu 1981 dogodilo 95 prometnih nezgod, leto poprej le 81. Nezgod s smrtnim izidom je bilo 6, hudo telesno oškodovanih udeležencev je bilo 27, zlahkimi telesnimipoškodbamipa /O udeležencev. Materialna škoda znaša po približnioceniokoli 3,70.000 din. Na PM Ormož so 64 prometnih nezgod obravnavali kot kaznivo dejanje, 27 kot prekršek in 4 kot dogodek. V kaznovanje so predlagali 449 kršiteljev cestnega prometa, 11 voznikov so predlagali za ponovni pre- izkus znanja o cestno prometnih predpisih, 1.109 kršiteljem je bila izrečena mandatna kazen, 80 vinjenim voznikom so bila začasno odvzeta vozniška dovoljenja, zaradi tehnične pomanjkljivosti motornih vozil pa je bilo odvzetih 43 prometnih dovoljenj in 18 registrskih tablic, izrekli pa so tudi 890 opozoril kršiteljem zaradi kršitev v cestnem prometu. JAVNI RED IN MIR Stanje na tem področju je v ormoški občini še nekako zadovoljivo, saj ni bilo hujših kršitev. K temu je prav gotovo prispevalo preventivno delovanje delavcev milice, svoj preventivni učinek pa ima tudi narodna zaščita, ki svoje člane navadno aktivira na večjih javnih prireditvah in shodih. Miličniki so izvedli tudi 8 operativnih varnostnih akcij in stalno kontrolirajo kraje, kjer navadno najpogosteje pride do kršitev javnega reda in miru. V lanskem letu so skupno obravnavali 162 prekrškov zoperjavni red in mir in 50drugih prekrškov. Obravnavali so 60 pretepov, 50 primerov nedostojnega vedenja na javnem kraju, 30 primerov motenja nočnega reda in miru ter 22 primerov ostalih kršiteljev. Intervenirati so morali v 60 primerih, v prostoru za pridržanje so pridržali pod nadzorstvom 20 vinjenih kršiteljev, to je 6 manj kot v letu 1980. Lažje vinjene kršitelje pa navadno s službenim vozilom odpeljejo domov. Pri tem ugotavljajo, da nara.šča nasilje v zasebnih prostorih, žrtve nasilja pa so otroci in ostareli ali slabotni ljudje. Temu problemu bo v bodoče treba posvetiti večjo družbeno skrb, predvsem od skupnosti za socialno skrbstvo v občini. Nasilništvo v občini zaenkrat sicer ne predstavlja posebnega pro- blema in število kaznivih dejanj s tega področja ni v porastu. Ugotavljajo, da je nasilniškega obnašanja znatno več, vendar občani iz različnih vzrokov takih primerov ne prijavljajo. Pogosto beležijo, da so predmet nasilniškega obnašanja izložbena okna, prometni znaki, reklamne table, javna razsvetljava in podobno. Na take primere občani navadno le redko reagirajo. Za konec .še samo ugotovitev, daje sodelovanje med postajo milice in SO Ormož ter družbenopolitičnimi organizacijami pri razreševanju skupnih zadev bilo ves čas dobro. 0 DELU ZA POSPEŠEVANJE KM ETUSTVA OBČME PTUJ CILJ USTANOVITELJEV DOSEŽEN V prvem letu izvajanja srednjeročnega plana v SR Sloveniji je bilo ugotovljeno, da tudi pri izvajanju nalog na področju kmetijstva močno zaostajamo in je bilo zaradi tega potrebno sprejeti ustrezne interventne rešitve. Te je pri- nesel zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hiane v obdobju 1982 do 1985. Z zakoiK)ni je ustano- vljen Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji pri katerem se zbirajo sredstva posebnega repu- bliškega davka po stopnji 0.40% iz osebnih dohodkov delavcev. Na osnovi zakona smo se tudi v občini Ptuj odločili za ustanovitev samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane inza uvedbo posebnega občinskega davka za zago- tavljanje in usmerjanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 po stopnji ,0.50 % iz osebnih odhodkov delavcev, kajti v nasprotnem primeru ne bi mogli koristiti sredstev republiškega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Spremembe interventnih ukrepov na pod- ročju kmetijstva, ki jihje prinesel novi zakon, ki prejšnjo pestrost oblik zbiranja sredstev spre- minja v enoten sistem zagotavljanja sredstev za intervencije v kmetijstvu, vplivajo tudi na že sprejet program nalog Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj za leto 1982 in na finančni načrt .skupnosti za to leto. saj smo v skupnosti za pospeševanje kmetijstva z dnem uvedbe odloka o posebnem občinskem davku iz osebnih dohodkov delav- cev prenehali z združevanjem sredstev po sa- moupravno dogovorjeni stopnji 0.48 %. Skup- ščina skupnosti za pospeševanje kmetijstva je tudi soglašala z odlokom o ustanovitvi sklada za intervincije ter s členom odloka, ki določa, da samoupravni organi skupnosti upravljajo s sredstvi sklada do konstituiranja le tega in da skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj do konstituiranja samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane prevzema naloge sklada. Na osnovi sklepa izvršnega sveta.skupščine občine Ptuj in izvršnega odbora SIS za pospe- ševanje kmetijstva občine Ptuj v imenu sklada za intervencije v kmetijstvu občine Ptuj pri- stopila k Dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v letu 1982, Ui co mx ocnot,'! 2akona o zagota- vljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v kmetijstvu in pri proizvodnji hrane sklenili: Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji, samoupravni skladi ali SIS za pospeševanje kmetijstva v občinah. Živinorejska poslovna skupnost Slo- veruje. Poslovna skupnost za sladkor Slovenije in Žitna skupnost Slovenije. Dogovor o enotni politiki in ukrepih pri po- speševanju proizvodnje hrane v letu 1982 za- gotavlja enotno politiko pospeševanja proiz- vodnje hrane in v osnovi enak družbenoeko- nomski položaj proizvajalcev v družbeno or- ganizirani kmetijski proizvodnji. Programe Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj zasta- vljene za leto 1982 bo z ozirom na prenehanje združevanja sredstev potrebno skrčiti, ob tem pa zagotoviti nemoten potek programov po- speševalnih aktivnosti glavnih nosilcev pospe- ševanja zasebnega — Kmetijske zadruge Ptuj in Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živi- norejo Ptuj. Z ozirom na stališče skupščine SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj bo iz- vršni odbor skupnosti ob dodeljevanju zdru- ženih sredstev podpisnikov dajal prednost ti- stim programom, ki po Dogovoru o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvod- nje hrane vključujejo tudi republiški sklad za intervencije v kmetijstvu. Živinorejsko poslo- vno skupnost Slovenije. TOZD — klavnice. V letu 1978 ustanovljena Samoupravna in- teresna skupnost za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj je pospeševala razvoj kmetijstva občine Ptuj z dajanjem denarnih stimulacij za: splošno svetovalno delo pri zasebnih kmeto- valcih. prispevala h gradnji cest. elektrike, vo- dovoda .. . če je infrastruktura bila predpogoj za vzrejo goved, prašičev in perutnine oziroma jc proizvodnjo še-le omogočala, premirala je plemenske telice na območjih, ki niso zajeta v organiziran odkup mleka prispevala potrebna sredstva za izobraževanje kmetovalcev, regre- sirala nabavo plemenske živine, semen in mi- neralnih gnojil. sofinancirala razne raziskave na področju kmetijstva, sodelovala finančno pri drugih aktivnostih, ki pospešujejo razvoj kme- tijstva v občini Ptuj. V letih delovanja je sku- pnost vodila tako politiko, da sta manj razviti območji občine — Slovenske gorice in Haloze — ob sicer enakih drugih pogojih, v pospeše- valnih programih imeli prednost in interveni- rala zlasti na specifičnih območjih in v speci- fičnih primerih. Za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 so se p(.xlpisniki samoupravnega sporazuma o te- meljih pk»a SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj sporazumeli, da bo vsa pozornost in skrb posvečena zagotavljanju čim večje proiz- vodnje hrane, hkrati pa so bile vzpostavljene tudi določene intervencije na področju porabe hrane. Na področju intervencij v proizvodnji hrane je bil glavni povdarek dan zlasti pospe- .ševanju živinoreje in izboljšanju bioloških osnov tako v živinoreji kot pri travnatem svetu. Največji rezultati strokovnega dela Ob- dravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj in Kmetijske zadruge Ptuj ob finančni pomoči SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj so vidni zlasti na področju govedoreje. Pred kratkim smo si delavci in člani samo- upravnih organov skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj skupaj s predstavniki izvajalcev pospeševalnih programov (tudi na njihovo pobudo), predstavniki banke, izvršne- ga sveta SO Ptuj.^lani družbenopolitičnih or- ganizacij občine — zadolženimi za področje kmetijstva, ogledali le delček »poti« razvoja govedoreje in rezultatov skupnih vlaganj. Obiskali smo preusmerjene kmetije v Ha- lozah. na Dravskem polju in v Slovenskih go- ricah. ogled pa združili še z ogledom kombajna, ki gaje SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj sofinancirala strojni skupnosti Dornava. Ogled je jasno pokazal, da se s pomočjo strokovnega dela in skupnih vlaganj majhna samooskrbovalna kmetija ob veliki zavzetosti kmeta in njegovi naklonjenosti spremembam tehnološko lahko precej preoblikuje. Naš ogled je zajel kmetije s prosto rejo krav molznic, ki imajo uveden enostaven in cenen način spravila krme in prehrane živali. Tržni presežki so na teh kmetijah veliki, vendar je treba vedeti, da teh- nika stxiobnega kmetovanja zahteva velike naložbe (pri gradnji, nabavi živine .. .) in mnogo obratnih sredstev. Usmeritev v prirejo mleka nalaga nenehen nadzor krav molznic, saj je čredo pcnrebno obdržati zdravo (skupnost za pospeševanje kmetijstva je prav iz tega razloga v program nalog za leto 1982 vključila tudi zdravstveno varstvo živali — zlasti pregled na masti tis na usmerjenih kmetijah in pri večjih proizvajalcih mleka, in program tudi sofinan- cirala preko TOZD Veterinarstvo pri Ob- dravskem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj). Modernizacija pridelovanja, kmetova- nja. povečanja obremenitve hektarov zemljišč s staležem živali s pomočjo rednega dognojeva- nja z dušikom, je redno spremljana in strokovno vodena. Kot pomembna seje pokazala tudi .selekcija živali, saj imata odbira in reja skupen cilj: na- jbolj gospodarno prirejo mesa. mleka. . ..zlasti v povsem naravnem okolju in na osnovi doma pridelane krme. Prav iz vidika gospodarnosti so ludi v hleve proste reje krav molznic pretežno vhicvijene krave črno-bele frizijske ali hol- štajnske pasme nizozemskega porekla, ki da- jejo dosti mleka. Molža na teh kmetijah jt> strojna. Kerso hlevi stnlobni je urejeno posebno izniolzišče in pri molži teče mleko po ceveh naravnost v hladilni bazen v mlekarnici. Ogledali .smo si tudi sodoben način reje prašičev oz. plemenskih svinj, ki temelji n^ pospešeni rasti z uravnavanjem toplote in omejevanjem gibanja. Kmetij s sodobnt) tehrKilogijo vzreje je v, občini Ptuj že kar precej. Ogledali smo si sedem kmetij preusmerjenih v prosto rejo krav mol- znic s samoprehrano živali in eno kmetijo pre- usmerjeno v prašičerejo. Udeleženci ogleda so bili presenečeni nad vsem doseženim, nad zavzetmtjo in pripra- vljerK)stjo kmetov (zlasti še mladih). Strokov- njak Obdravskega zavoda zii veterinarstvo in živinorejo Ptuj Vladimir TumpaJ. ki je ogled strokovno vodil, jc povedal, da priznanja teh- nološkemu napredku v razvoju govedoreje iz- ražajo ludi strokovnjaki, ki te kmetije obisku- jejo (tudi tuji strokovnjaki). Kot zadnjo smo si ogledali kmetijo Žam- povih. Tam se je razvila nekakšna okrogla miza o dobrem delu skupnosti za pospe.ševanje kmetijstva in o uspehih strokovnega dela Kmetijske zadruge Ptuj in Obdravskega zavo- da za .veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Pouda- rjeno je bilo. da bo tudi v bodoče (zaradi za- gotovitve zadostnih količin hrane) potrebno dajali prednost velikim tržnim proizvajalcem — ob vnaprejšnjem zagotovilu, da Ik> za novo organizirano proizvodnjo mogoče zagotoviti doma dovolj krme. Ob bilki za hrano pa seveda ne smemo pozabiti na majhne (za proizvodnjo sposobne male kmetije) in na tiste, ki so le delni kmetje in je tudi za te potrebno pripraviti ustrezne preusmeritvne programe (npr. zele- njadarstvo). Udeleženci .so menili, da je uspehe sodob- nega kmetovanja potrebno pogosto prikazo- vati. o njih pisati ali govoriti ter na ta način .seznanjati druge o sp^budnih rezultatih pri- delovanja po enoti končnega proizvoda (litru mleka, kilogramu pšenice, mesa). Bili so si tnotni v oceni, da so uspehi vlaganj združenih sredstev (ptnipisnikov Samoupravnega spora- zuma o temeljih plana SIS za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj in ustanoviteljev te skupnosti) vidni in daje skupnost z^ pospeše- vanje kmetijstva v tesnem s(xlelovanju s stro- kovnjaki Obdravskega zavtida za veterinarstvo m živinorejo Ptuj in Kmetijske zadruge Ptuj finančno prispevala pomemben delež k razvoju kmetijstva občine Ptuj; da so bile razprave ii- vršnega odbora o pospeševalnih programih tehtne, preudarne, odločitve pa pozitivne takoz ozirom na pospeševalni pomen kot tudi glede na gospodarnost razpolaganja z 7xlruženimi sredstvi skupnosti ter delo izvršnega odbora (Kenili kot pozitivno, saj je izvršni odbor ob pt)samcznih vlogah zahteval dodatne obrazlo- žitve. zagotovila, dokumentacijo, utemeljitve programov... V cHlloku o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetij.stvu in porabi hrane je predvideno, da bo sklad konstituiran do konca letošnjega leta in bo tako slcupnost za pospeševanje kmetijstva z ustanovitvijo sklada prenehala delovati. Zato je prav. da zapišemo ludi to oceno: Interes ustanoviteljev Samo- upravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ptuj v uresničevanju sprejetih dolgoročnih in kratkoročnih načrtov razvoja kmetijstva s ciljem povečanja proizvodnje hrane je skupnost za ptrspeševanje kmetijstva občine Ptuj v letih delovanja (1978—1982) dosegla; s svojimi spodbudami za boljše izko- riščanje zemljišč, z spodbujanjem združevanja dela in sredstev kmetov (strojne skupnosti), v tesnem sodelovanju z v.semi nosilci razvoja kmetijstva v občini, zlasti pa še s pomočjo strokovnega dela izvajalcev pospeševalnih programov: Kmetijske zadruge Ptuj in Ob- dravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. N. Koiar NAS DELEGATE PA ZLASTI ZANIMA... V razpravi o poročilih o delu občinskih upravnih organov je na sdi družbenopolitičnega zbo- ra SO Ptuj sodeloval tudi Feliks Bagar, delegat OK ZKS Ptuj. Dejal je: »Iz poročil je razvidno, da je bilo delo upravnih organov obči- ne Ptuj obsežjio. Nas delegate občinske skup.ščine pa zlasti zanima, kako upravni organi prilagajajo svoje delo potrebam delegatske skup.ščine. kako v praksi uresničujejo v skupščinah sprejeto politiko in zakonodajo ter njihov odnos do reševanja zadev delovnih ljudi in občanov. Za nas ni dovolj, da upravni organi enkrat na leto pridejo s svojimi poročili pred delegatsko skupščino, temveč da se pred zbori delegatske skupščine poja- vljajo pogosteje in to s konkretni- mi ocenami problematike na posameznem področju njihovega dela in izvajanje pohtike, spreje- te v občinski skupščini. Za delegate je prav gotovo bistveno vprašanje, kakšen ie odnos upravnih delavcev do naših delovnih ljudi in občanov, kako rešiijejo njihove zadeve, v katerem Času ipd. Kako so naši upravni delavci usposobljeni, za opravljanje del in nalog, prav tako pa tudi. kako so samouprav- no in družbenopolitično angaži- rani v upravi in v krajevnih skupnostih. Delo upravnih de- lavcev se mora čutiti tudi v krajevni skupnosti, kjer lahko veliKO prispevajo k reševanju konkremih nalog in problemov na terenu. Pomembno je tudi kakšen je odnos delavcev v kr^evnih uradih do krajanov in njihovih krajevnih skupnosti z vidika delovanja delegatskega sistema, zlasti se tam. kjer so vodje krajevnih uradov nkrati tudi tajniki samoupravnih orga- nov krajevnih skupnosti. Kongresa ZKS in ZKJ sta o vlogi upravnih organov v svojih resolucijah jasno poudarila, da se moramo angažirati na tem, da izvršni in upravni organi prilago- dijo svoje delovanje potrebam delegatskega sistema, da pravo- časno in strokovno ^remljajo stanja na določenih področjih, da predlagajo sprejemanje predpi- sov in ukrepov in da zagotavljajo izvajanje sprejete politike, ustav- nosti in zakonitosti. Delo uprav- nih organov mora biti pod stal- nim nadzx)rstvom celotne dele- gatske baze in skupščine družbe- nopolitične skupnosti, ki so ji upravni organi tudi odgovorni za svoje delo. Odločno se je treba bonu za dosledno uveljavljanje ustavnih določil o javnosti dela upravnih organov, kajti kršenje teh otežuje razvoj samoupravljanja in se negativno odraža na kvaliteti dela izvršnih in upravnih orga- nov. V sprejemanju odlokov in drugih predi5isov ne pretiravaj- mo. prizadevajmo si. da čim več stvari urejujemo na osnovi sa- moupravnega sp>orazumevanja in dogovarjanja. Upravni organi morajo biti kadrovsko in strokovno sposob- ni. da ukrepajo vselej, ko ^ srečujejo s težnjami, ki ogrožajo ekonomsko in politično stabij; nost, uresničevati morajo smerni- ce, sprejete v delegatskin skupšči- nah m omogočiti učinkovit druž- beni nadzor nad njihovim delom in izix)lnjevanjem njihovih na- log. Konkretno je treba opredelit' odgovornost upravnih organov za izvajanje ustavnosti, zakonito- sti in spry^etih odločitev v odčin- ski skupščini v taki obliki, da bodo zbori občinske skupščine lahko sprotno spremljali in oce- njevali uspehe njihovega dela učinkovitosti. Izvršnemu svetu predlagarnO; da skupaj z upravnimi organ! izdela oceno organiziranosti uprave in o aktivnosti za zmanj- .šanje družbene režije in admin'' stracije, o kateri naj zbori občm- .ske skupščine razpravljajo na jesenskem zasedanju. BODICA IZ DELEGATSKIH KLOPI Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora je eden od delegatov v svoji razpravi med drugim povedal 'udi nekako takole: »Družbenopolitični zbor ima .svoje seje navadno ob ponedeljkih "ali sredah. Seje trajajo od 13. do 17. ure, to pomeni za večino delegatov zunaj njihovega delovnega časa. Toda delovni čas upravnih organov za stranke pa sta prav ponedeljek m sreda do 16. ure. Večina predstojnikov ali njihovih namestnikov upravnih organov sedi na seji DPZ. torej v času njihovega delovnega časa. stranke, t. j. delovni ljudje in občani pa v tem času ne morejo priti do njih. potem pa kritizirajo, da ob uradnih dnevih ne mo- rejo priti do odgovornih v občini." f EDNIK SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Odkrili spominsko obeležje NOB v vojašnici Pohorski bataljon številnim svečanoslim v okviru praznovanj 22, julija Dneva vstaje stovenskega naroda so ^ pridružili tudi vojaki gamizije Pohorski jjjjtaljon Sk)venska Bistrica. Na dan 22. julija so jg zbrali vojaki, starešine, predstavniki druž- l^nop<^>litičnega in gospodarskega življenja pbčin Slovenska Bistrica in Slovenske Konjice, jlcatcrimi vojaki in starešine že vrsto let uspe- sodelujejo, ter starši mladih vojakov, saj so ^ladi vojaki na ta dan dali slovesno prisego, da l^o služili domovini in ohranjali tudi tradicije j)3vnih borcev NOB. To zaobljubo so vojaki in starešine bistriške garnizije JLA še posebno potrdili z odkritjem jpomenika pohorskim partbanom, čigar tra- dicijo ohranjajo tudi z imenom gamizije. Na spomenik, ki so ga odkrili v središču vojašnice st) tako starešine kot vojaki še posebno ponosni, saj ga je ustvarjalo večje število vojakov, sta- rešin in tudi civilni prebivalci. Spomenik je sestavljen iz treh delov, prvi predstavlja kipe ranjenca in partizanke in pa- rtizana, ki ju brani s puško v rokah. Kip je izdelal akademski kipar Oto Logo, kije pred leti v tej gamiziji služil vojaški rok. Drugi del spomenika je granitni podstavek, ki .so ga izdelali delavci granitne industrije Cezlak na Pohorju, tretji del pa je nosilni podstavek iz petih krakov, ki .simbolizirajo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Daje spomenik poseben prispevek ohranjanja tradicij NOB in še posebno pohorskim parti- zanom. priča tudi vsebina napisa, kije izpisana na [X)sebni plošči in pritrjena na granitni podstavek. VI ŽIVITE U NAMA — PO- HORSKIM PARTIZANIMA - PRIPA- DNICI GARNIZONA. Spomenik je odkril predsednik občinske zveze ZZB NOV Slo- venska Bistrica Milan Ivanuša. V nadaljevanju slove.snosti je vojakom spregovoril starešina enote v Slovenski Bistrici Danilo Dakovič, za tem pa je še pozdravil Milan Ivanu.ša v imenu okoli 1200 borcev in aktivistov NOB bistriške občine. Ob prisegi pa je mladim vojakom čestital tudi general Ed- vard Pavčič. Viktor Horvat OB NAJBOLJ MNOŽIČNIH POLETNIH »PRIREDITVAH" KDO ZARADI KOGA laKo usoano zveneč naslov pravzaprav zavaja, — pričakovati je, da bo kraljeval nad »usoan9 temo«, pa ni asto tako (velikokrat so slabi ali pa vprjišljivi izdelki oviti z bleščečo embalažo ...) Zadeva, o kateri bo napisanih nekaj besed, najbrž ni zelo perspektivna za »novinarske vajence«, pa vendar je v tem času dovolj aktualna m predvsem zelo ilustrativna za mnogo podobnega olmašanja še pri bolj resnih stvareh in ljudeh, kot je ta »nedofen primer«. Ti poletni meseci so še posebej natrpani s tistimi, množičnimi prireditvami, ki jim sicer povsod rečejo »veselke«. Vendar marsikatero »vrtno veselico« lahko čisto nenadoma zmoti kakšna neprizanesljiva pk>ha ali dalj časa trajajoči rahli dežek, se seveda prireditelji in" ostali na najboljši možen način ob predhod- nem raznu^sleku pripravijo na take »tehnične motnje«. Ce pridejo take nadloge nad gasilce ali druge, ki pripravljajo veselice, pravočasno, prireditev enostavno prestavijo na naslednjo lepo soboto ah nedeljo, presenečenje pa je bol) popolno, če pride v obliki grmenja, bliskanja in vsega ostalega na višku rmanja. To se je tudi zgodilo na eni od Številnih »prireditev« prejšnjo nedeljo. Ob zbiranju grozečih oblakov so gasilci najbrž malo bolj potihem prosili vse svetnike, naj jim ne zmočijo veselja ob zares zelo številnih obisko- valcih, muzikantje pa. ki so jim številne krepke »pavze« kar prav prihajale, so bili pač večii realisti in tudi najbolj prisebni. Ker najbrž vejo, da ima ukrepanje »s trdo roko« hitrejši učinek, so se odločili za to pot. Po mikrofonu, skozi katerega so prej pošiljali svoje božajoče glasove, se je eden od njih oglasil, ne s petjem, ampak kratko in jasno je povedal, da bo dež, da bodo instrumente pospravili v bližnjo hišo, ker: »Če strela vseka, bomo vsi mrtvi!« In še dodal, vsem tistim, ki so dvomih v njegovo (in njegovih kolegov) odločnost in resiiost: »Ce komu kai ne paše, lahko gre domov že zdaj.« To je bilo namreč po obljubi, da bodo nadaljevali, če ne bo deževalo, ali če bo nehalo. Potem seje še krepke pol ure ali pa tudi več, pripravljalo na dež, muzikantje so imeli »pavzo« nekaj ur nakar so pod za.siIno streho mibstno celo nadalievali. Ce je potreben "kakšen zaključek, večine ljudi takšen odnos dobro plačanih niuzikan- tov najbrž ni preveč prizadel — malo zato, ker ie to pač veselica, vsak je že pripravljen na bolj lagodno reagiranje, drugič pa zato, ker smo takega ravnanja, takega »določanja« od kogarkoh, pa naj bo to »šei«, razne tajnice in uradnice itd. itn., navajeni — to je pa pravza- prav tisto, ob čemer bi morah pošteno razmi- shti. ^ Za pošteno plačilo so marsikje (žal v Jugoslaviji ne pogosto) navajeni tudi jjošteno delati — to je pac del poslovne morale (in če koga mimogrede ubije strela, je to pač nezgo- da na delu m svojci drobijo odškodnino ...) Danica Petrovič NADALJEVANJE V JARKU Ker stalno poročamo o Zvezni mladinski delovni akciji Sk>ven- ske gorice 82. kopnijo ideje za naslove. In ker smo imeli v prejšnji številki Se en teden v jarku, danes pač nadaljujemo. Življenje v naselju teče po ustaljenih tirnicah, tečaji, pre- davanja, brigadirski večen, tudi brigadirske noči — te seveda v solo organizaciji in izvedbi., . V prejšnjem tednu so poleg vseh delavnikov brigadiiji delafi tudi na praznični dan in sicer 4 ure. PopK)ldne so si privoščili »aktivni počitek« v kopališču v Kidričevem. V petek, po prazniku so imeli udarniško akcijo. Delali so v lenarški in ptujski občini, skupno pa so presegli normo za 145,75 % torej so dosegli normo z 245,75 odstotka. Najbolj uspešna je bila brigada 3. julij iz Hrastnika, kije dosegla 3{)0,J2 %. Brigadirji so iAopali 54,6 m' zemlje, zasuli 308 m' in splanirali 174 m^. Brigada Matija Gubca je dose- gla 271,11%, brigada Mirko Tomič 222,82 Iva Lole Ribana 188,63 % (videti je, da ie najak- tualnejša moda na mladinskih delovnih akcijah tako spoštljivo visoko presegkije norme, kar niti ni tako slabo, razen za brigadirje mogoče, ki jih ob dvakrat prese- ženi normi se dvakrat bolj bolijo vse kosti in mišice). V soboto so se brigadirji »ob- rambno usposabljali«. Imeli so namreč obrambni dan, ki je z »uzbuno« bodočim vojakom ne- kako dal slutiti, bivšim pa prilož- nost spomniti se vojaškega življe- nja. Kot je ob takih dneh v navadi, so si bngadim ogledali vojašnico, orožje, poshisah predavanje o aktualnih političnih dogodkih doma in po svetu. Svojo vzdržlji- vost so »nakazali«, preizkusiti je najbrž niso imeli priložnosti, na orientacijskem pohodu, ustavili so se tudi na kraju, kjer je padla Lackova četa. Zvečer pa so imeli brigadirji dovolj moči še za ples. V nedeljo so bili brigadirji Slovenskih goric gostitelji sreča- nja akcij. Gostje so bili brigadigi akcij Kozjansko, Suha krajma m Kobansko. Razpoloženje in »medbrigadne aktivnosti« (s tem so mišljena športna srečanja) je nekoliko zmotil dež. Kljub temu so odigrali tudi fmabie tekme in sicer v nogometu, rokometu, košarki, ženske v odbojki, pome- rili pa so se še v »kraljevski igri« — šahu. Popoldne §o si žaeli ogledati muzejske zbirke na ptujskem gradu, vendar je bilo zaprto (najbrž niso ogleda prej naročili). Tako so se brigadirji razšli že okoli pete ure popoldne, v nase- lju v Domavi pa so nadaljevali samo domačini, ki so v humorno obarvanem brigadirskem večeru izbirali tudi »miss naselja« (mo- ške noge v elegantni X drži, moške noge v dostojanstveni O inačici, moške noge z ljubko grCasiiiiii kulciii iii puicm »cvcUa celi spektri dlak, dlačic, puha, ščetin; ravnih, rahlo nakodranih, divje nakodranih — vse to boga- stvo prav tako na ponosnih moških nogah . ..) Podatki, ki boao zapisani bolj na koncu, po pomembnosti seve- da ne spadajo na konec. Briga- dirji so od prejšnjega jK^nedeljka do petka naredili toliko: Izkopali so okoli 1050 m', zasipali 1840 m^ zemlje in splanirali okoli 3(X) m površine. V lenarški občini so tako izkopali 400 m, zasuli l(X)m firka — to je na delovišču v čavnici. Pri Benediktu so izko- pali 564 m in zasipali 807 m jarka, splanirali pa 70 m površi- ne. V ptujski občini so izkopali 256 m, zasipali 308 m in splanira- li 300 m . Skupno povprečje tedna je bilo 173 %, torej za 3/4 presežena norma. Danica Petrovič OB TEŽAVAH TUDI USPEHI Z združitvijo zdravstvenih or- ganizacij združenega dela v ptuj- ski in ormoški občini je bil dose- žen precejšen premik v organiza- ciji in kvaliteti dela na tem pod- ročju. Dok)čeni us|>ehi so se po- kazali na področju strokovnega delovanja, predvsem v povezavi strokovnih služb, poslovanje je bolj raciorialno, višja je strokovna raven obdelave bolnikov, uvede- ne so nekatere nove dejavnosti in s tem so bile občanom približane tudi nekatere nove oblike zdrav- stvenega varstva. V tem času so Uspešno organizirali nego in zdravljenje na domu, izpeljana je tudi delitev dela med sp^šnimi ambulantami in hospitalno deja- vnostjo. Tesno sodekjvanje zdrav.slve- uega centra in občinskih skupno- sti zdravstvenega varstva je v preteklosti omogočik) izpeljavo r^oinih in ekonomsko fmanč- •^ih Usmeritev. Zaradi skupnega reševanja problemov, za katere |udi zdravstveno podroi^e ni "nuno, je kljub pomanjkanju Sredstev prišlo do pomembnih Premikov in do višje ravni zdrav- stvenega varstva občanom, kljub skromnim ekonomskim možno- stim ptujskega in ormoškega združenega dela. Mekateri podatki o zdravstve- f^eni varstvu v ptujski občini do- volj zgovorno pričajo, da so prej navedene ugotovitve točne. Tako na primer umrljivost dojenčkov I'. Ptuju, prav tako spk>šna umr- 'Jivost. precej nižja od republi- škega povprečja. Zaradi uvedbe strokovne nege na domu se je v preteklem letu ležalna doba v ptujski in ormoški bolnišnici zmanjšala za 1665 dni. V /Zdravstvu pa niso zadovoljni z nekaterimi drugimi podatki. Še vedno je namreč precej zdrav- stvenih storitev opravljenih izven občine in regije, na kar skupnosti kljub sprejetim ukrepom nimajo vpliva. Zaradi tega so bila lani presežena načrtovana sredstva za stroške specialističnega zdravlje- nja za več kot dva odstotka, za bolnišnično zdravljenje za tri in izdatki za zdravila za več kot štiri odstotke. Zaskrbljuje podatek. da narašča delež finančnih sred- stev za bolnišnično in speciali- stično zdravljenje, medtem ko za splošno ambulantno in dispan- zersko zdravljenje upada. To pa ni v skladu z dogovorjeno politiko. Delegati skupščine zdravstvene skupnosti občine Ptuj, ki so na nedavni seji obravnavali te po- datke in se seznanili tudi z ob- širnim poročilom o delu Zdrav- stvenega centra Ptuj—Ormož, so opozorili tudi na nekatere druge probleme. Poleg tega. da pri- manjkuje nekaterih strokovno usposobljenih kadrov, je preveč medicinskih sester s srednjo šolo. Zanje ni moč najti ustrezne zapo- slitve, niti za toliko časa ne, da bi opravile pripravniško dobo. Sku- pnost namreč za to nima na voljo dovolj denarja. V centru pa na drugi strani manjka okrog 10 specialistov raznih specialnosti. Iz poročila .skupnosti zdrav- stvenega varstva in Zdravstvene- ga centra je torej razbrati, da so prizadevanja za boljšo organiza- cijo in kvalitetno delo rodila uspeh. Še večji pa bi bili ti uspehi, če bi se uporabniki zdravstvenih storitev zavedali, koliko veljajo te usluge in jih uporabljali resnično le v primeru, ko je to potrebno. Tudi na ta način bi privarčevali precej denarja, skrajšali čakalno dobo in prispevali k večji storil- nosti v svojih delovnih okoljih. N. Dobljekai Kombajni so na cesti V času žetve, tako kot sedaj, se na nekaterih cestah pojavljajo tudi kmetijski stroji. Vsi ti marsikdaj ne ustrezajo popolnoma vsem zahtevam o varnosti vo/il. vendar včasih pač morajo na cesto. Prav zaradi lega. bi morali drugi udeleženci v cestnem prometu prav kmetijskim strojem nameniti nekoliko vtc po- zornosti. Kombajne in druge kmetijske stroje sedaj veliko srečujemo na cestah okrog poljedeljsk i h organizacij Kmetijskega kombinata Pluj. kot so: Dornava. Ki- dričevo. Turnišče. Pragersko. Starše. Sobetmci in druge. Veliko kmetijskih strojev je širokih, hkrati pa imajo več ostrih delov, ki so v primeru prometne nesrečo zelo nevarni. Prav jc. da to vedo vsi udele- ženci prometa, kakor tudi vozniki takšnih strojev. Čeprav včasih kmetijski stroji niso opremljeni tako. kol zahteva zakon, pa morajo biti med vožnjo po glavnih cestah primerno označeni, spremljali pa jih morajo posebna vozila. Le tako bodo vozniki pra- \oOasno opo/orjeni na nevarnost, ki jo nedvomno predstavlja takšen kmetijski stroj na cesti. Seveda jc povsem jasno, da so veliki kmetijski stroji na cesti šc posebej nevarni ponoči oziroma ob prvem somraku. Zato morebiti ne bo tnlveč nasvet, da bi bilo najbolj varno, če bi se kmetijski stroji pojavljali na ccsti predvsem ptxlnevi in manj ponoči. ZB PRI NAS V KLUBU ... NADAIJUJKMO Z ODGOVORI ZDRAVIJKNCEV 1. VPRAŠANJE: Kdo je v delovni organizaciji dolžan skrbeti z» preprečevanje alkoholizma? Tu so mnenja deljena. Celo trdimo, da vodilna in vod.stvena struktura podpira ,,razvoj" alkoholizma. Socialne službe pa so v delovnih organizacijah nemočne, nimajo ustrezne podpore. 2. VPRAŠANJE: Kaj lahko stori okolje za alkoholika, kako mu naj pomaga iz zasvojenosti? ODGOVORI: 1. Nosilec protialkoholnega boja v delovni organizaciji mora biti organizacija sindikata, njena naloga je med drugimi tudi skriti za varno in zbrano življenje vsakega alkoholika. Sindikalna organizacija pa naj sodeluje pri izvrševanju te naloge s socialno in zdravstveno službo in s samoupravnimi organi v delovni organizaciji. 2. Alkoholizem je bolezen, zato je nujno potrebno alkoholika sez- nanjati s škodljivostjo alkohola za njegovo zdravje in delovno sposob- nost. Ce se alkoholik sam noče odločiti za zdravljenje, ga k temu navadno pripravi žena z grožnjo, da se bo ločila, ali pa delovna organizacija s pogojem — ali zdravljenje ali pa odpust z dela oz. odpoved delovnega razmerja. Ko se začne alkoholik zdraviti, mu morajo pomagati vsi člani družine, njegovi delovni tovariši in delovna organizacija kot celota. Pomagajo naj mu tako, da mu ne očitajo njegovega prejšnjega življenja, vdajanja alkoholizmu in sprejmejo naj ga med se kot sebi enakega. Zdravljenec „D" 1. V delovni organizaciji so v skladu s samoupravnimi akti predvsem odgovorni vsi vodilni in vodstveni delavci, to se pravi ljudje na vodilnih položajih. Prav te bi moralo v prvi vrsti skrbeti, če njihovi delavci prihajajo vinjeni na delo in so odgovorni, da to preprečujejo. Ce pride kdo vinjen na delo, ga je treba takoj poslati k zdravniku delovne organizacije in ga prijaviti disciplinski komisiji, ki mora postopati v skladu s pravilnikom in podvzeti vse potrebno, da ne prihaja do uživanja alkohola na delovnem mestu. Hkrati bi morali tudi sodelavci na to opozoriti in celo prijaviti svojega vinjenega sodelavca. Zal se to ne dogaja, celo nasprotno — marsikje prikrivajo takega alkoholika in potihoma podpirajo uživanje alkohola. V podjetjih bi morali takoj odstraniti alkoholne pijače iz reprezentance. To bi sicer bil udarec za vodilne delavce, kajti le ti smejo razpolagati s to reprezentanco, pred delavci pa še pogosto trdijo, da niso zanjo veliko zapravili. Ob tem pa pozabljajo, da je za to pijačo moral nekdo delati in to je delavec, ki mu navadno taka reprezentanca ni dosegljiva. Mislim, da je za to odgovoren predvsem glavni direktor. To pomeni, da je predvsem od njega odvisen red in disciplina v delovni organizaciji, iz tega izhaja pa tudi celotni delovni in poslovni uspeh organizacije združenega dela. Danes pa vse prepogosto uživajo alkoholne pijače na delovnem mestu, preveč in prepogosto se slavijo rojstni dnevi in razne obletnice, Skoda, da brez alkohola tega ne znamo slaviti, vsaj nekateri mislijo tako. Res je, da so socialne službe v delovni organizaciji nemočne. Ob tem se postavlja vprašanje njihove sposobnosti, če ne znajo prepričati niti vodilnih delavcev, da uživanje alkohola v delovni organizaciji škodi, da je zaradi tega manjša proiz- vodnja, slabša storilnost, izdelki so nekvalitetni, preveč je škarta. Na mnogih delovnih mestih pa je to tudi življenjsko nevarno, pride do poškodb, bolniške, trajne invalidnosti. . . Socialna služba pa se z?, vse te probleme na zanima dovolj, se ne trudi, da bi ta problem vsaj omilila. Zdi se mi in to je tudi uradno ugotovljeno, da je danes vse več uživalcev alkohola prav med mladimi ljudmi. 2. Okolje mnogokrat naredi zmernega pivca za kroničnega alkoholika. K. temu pripomorejo prod-vocm toki ljudjv. Ki iiu uživajo alkohol. Marsikateri mlad človek je začel tako v družbi uživati alkohol, postal je in žal tudi ostal — alkoholik. Res je sicer, da okolje samo kot tako ni napravilo alkoholika, človek si to napravi sam, toda okolje, družba mu i veliko pripomore k temu. Ce živiš v okolju alkoholikov, slej ko prej tudi sam zapadeš zasvojenosti po alkoholu. Zavestni in preudarni ljudje lahko pomagajo alkoholiku in ga pripravijo do tega, da se začne zdraviti ambulantno ali dispanzersko, to je v bolnišnici. Žalostno je tudi to, da zdravljenci, ki so postali abstinenti, ki so prešli vso to ,,kalvarijo", vse premalo pomagajo tistim, ki so zdravljenja potrebni, ki zapadajo alkoholizmu. Morda celo nekateri uživajo ob tem in mislijo: saj boš slej ko prej na isti poti kot sem bil jaz. Prav zdravljeni alkoholiki bi morali največ pomagati, jim svetovati, dokazovati, kako vsaka zavžita kapljica alkohola škodi in ne koristi njihovemu organizmu. Zdravljenec „E" (Nadaljevanje prihodnjič) Kako ustvariti pogoje, da se bodo mladi odločali za delo na kmetijah? Sekcija kmetijskih novinarjev pri društvu novinarjev Slovenije je v nedeljo. 25. julija organizirala okroglo mizo na temo »Kako ustvariti X)gojc. da se bodo mladi odločali za delo na kmetiji«. Okrogla miza je lila v Vranskem, kjer so potekale tudi kmečke igre. Tekmovanja in okrogle mize so se udeležili tudi predstavniki iz Ptuja. Teze za okroglo mizo so bile vzete iz resolucije II. kongresa slo- venske mladine. In sicer: da se moramo vse bolj zavedati pomena kmetijske proizvodnje za naš družbeni razvoj, pričajo številni dokumenti, ki so bili sprejeti na kongresih ZK. številne pobude pa so bile rečene v razpravi o izvajanju kmetijskih zakonov. Toje bilo lepo prikazano tudi v gradivu nedavne problemske konference mladih na temo »Naloge in vloga ZSMS pri spreminjanju in razvoju samoupravnih družbenoeko- nomskih odnosov v kmetijstvu«. Mladi se v svojih razpravah niso zavzemali za v.sakršen razvoj kmetijstva, temveč ravno nasprotno. Boriti seje potrebno za podružb- Ijanje kmetijske proizvodnje, združevanje dela, sredstev in zemlje, ki so za mlade življenjskega pomena. Čestokrat so mladi nosilci kmetijske proizvodnje in navadno se znajdejo v položaju, ko je njihovo samoupravno odločanje omejeno, njihov vpliv na odločanje o pt>gojih življenja in dela pa minimalen. Ker v večini mladi niso lastniki kmetij, kjer delajo, imajo majhne možnosti vpliva na razvojno usmeritev in vlaganja. Če bi bili člani združenfh organizacij bi se lahko na podlagi združevanja uveljavljali vdelegatskem sistemu, v krajevnih skupnostih, družbeno političnih organizacijah in skupnostih. ■Še vedno niso jasne poti in načini, kljub temu. da imamo jasne usmeritve glede razvoja našega kmetijstva in kako preseči dosedanji položaj, in zagotovili mlademu kmetu takšen status, ki mu bo omogočal, da se resnično lahko uveljavljal kot nosilec napredka v kmetijstvu. Na kmetiji kot proizvodni enoti bi morali vladati takšni odnosi ki bi temeljili na delu in njegovih rezultatih in bi si mladi kmetje izborili svoje mesto v samoupravnem sistemu združenih organizacij. Pri tem bi morali dobiti podporo širše skupnosti, ki ji je napredek in podružbljanje kme- tijske proizvodnje nedvomno interes. Takšen napredek lahko sloni le na ramenih mladih, ki jim je cnlprta p»V naši krajevni skupnosti dela 7 osnovnih organizacij ZSMS. ki so [^vezane v krajevni svet. To so: Žeornia in Spodnja Hajdina. Draženci. Gerečja vas. Hajdoše. Slovenja vas in Skorba. V naši krajevni skupnosti živi precej mladih, vendar niso vsi vključeni v osnovnt) organizacijo mladih. Mnogi del^o v razmh društvih kot .srx)rtnih dramskih gasilskih____ tako da dela pti osnovnih organizacijah zelo malo mladih. Mladi se povezujemo v kraje- vnem svetu, kjer uresničujemo vse potrebe, ki se nanašajo na delo krajevne skupnosti, pomagamo pa tudi drugim družbentvpolitič- nim oreanizaciiam. Lahko rečem, da delajo aktivno skoraj vse osnovne organizacije razen Slo- venje vasi. s katero se ukvarjamo že celo leto. vendar nismo uspeli aktivirati dela mladih. Verjetno bomo potrebovali pomoč drugih družbeno-političnih organizacij in OK ZSMS Ptuj. Problema neak- tivnosti ne poznamo. Čeprav smo se udeležili sestanka mladih v Slovenji vasi in se dogovorili kako naj delajo, nekega vidnega uspeha ni bilo. Mislim, da bo potrebno zamenjati staro \cxJslvo. Mladi se ubadajo predv?>em s čiščenjem okolja, pri jpripravi igrišča in raznih drugihdefih. mani pa je druž.abrah srečanj, ludi so- delovanje na mladinski d^lovn akciji »Slovenske gorice* je bolj slabo. Zelo dobro sodelujemo ludi s K S. saj pomagamo pa toliko ko- likoje to v na.ši moči. čepra vv^asih pričakujejo mnogo vec. ed a se na.sa akti vnosi odraža v delu družbeno-političnih orga- nizacij. tako. kol mladi delajo tudi v osnovnih organizacijah mladih Pomagali smo pri volitvah, na v^sefa proslavah ob večjih praznikih, se- daj pa pomagamo pri izvedbi 2. krajevnega praznika, ki bo letos v vasi Skorba. Ob krajevnem prazniku bo precej športnih aktivnosti: Turnir v velikem nogometu, v šahu. tek. akcija »Vsi na kolo za zdravo telo«, pomagamo pa tudi m pri- pravi kulturnih pnreditev. v vseh akcijah bodo sodelovali mladi celotne krajevne skupnosti.« Mladi v KS Hajdina so aktivni vendar se njihova aktivnost odraža v društvih, ne pa v osnovnih or- tanizacijah mladine. Zak^ raje v ruštvih. kot v OO ZSMSL se bo verjetno potrebno temeljito po- govoriti in ugotoviti vzroke. Ali mladi niso spiosobni or^nizirab akcij, srečanj alipodobnih nalog in mladi raje zaitfejo pač tja. kjer zadovoljijo svoje osebne interese. Jana Hvaleč Sezona velikih gob Spel veje pričeia sezona vchkj| »ob. ce soeaa laliko že sllepamo po prvem primerku, ga le sfete ^bar prinesel v n^ redLaldjHa. Anion Sagadin iz Ki, dnce> e^ pravi, daje že dolga leta reden ooi^ovalec gozdov in na- biralec gob. Tako se je tudi 19. jultp napotil po gobarskih poteh nii Mestni vrh. Precej časa je za- pravil končno pa se mu je le na- smehnila sreča. NaSel je gobo ve- likanko. težko kar kilogram in IS dekagramov. »Tako pa se že iz- plača utrgati« je dejal Anton Sa- gadin. Kerjeg^ba res velikanka je l^av o napisati nekaj vrstic v časopis. JB Aatoa Ssgadfai z goko veiikanko Streljanje z zračno puško je bila prava priložnost za preverjanje nauče- nega o orožju. Zdenka je tudi z zadetki t tarčo dokazala, da »vojaSu stvari« niso le a fante Sprejem za starejše občane Preteklo nedeljo so se v prosvetni dvorani v Juršincih zbrali stargši občani z območja te krajevne skupnosti. Srečanje so popestrili mladinci in brigadirji, ki so pripravili kulturni program, zbrane občane pa so tudi pogostili. Vse ostarele občane, ki se nedeljskega srečanja niso mogli udeležiti so obiskali na domu. V tej akciji so sodelovali tudi brigadirji, saj v tem kraju trenutno dela brigada Rdečega križa. Povedati je treba, da ni šlo zgolj za vljudnostne obiske, brigadirji so tudi {X)storili to in ono na domačijah. Poleg tega je v Juršincih v teh poletnih dneh tudi brigadirski vrtec, ki ga predšolski otroci radi obiskujejo. N. D. Vse večje bogatenje zasebnih kombajnistov Po Dravskem in Ptujskem polju je žetev v polnem jeku. kakor tudi po drugih krajih širom domovine. N a poljih ne vidimo le kombajnov last kmetijskih kombinatov, zadrug in drugih podobnih delovnih organi- zacij; temveč je vse več kombajnov last zasebnikov, lile pa največ žanjejo na poljih in njivah, katere so last našega delovnega človeka, ki se s kmetijstvom ukvarja, da bi preživel sebe in svojo družino. Ko tako hodimo po poljih z zorečo pšenico, ržjo in ječmenom, srečamo na njih može. žene. otroke, ki tako po cel dan čakajo na kombajn, da jim požanje njihov pridelek. Takrat so vse misli usmeijene le v ta kombajn ali bo prišel ali ne; bomo danes poželi ali ne; ali bo ludi jutri lepo vreme ali bo prej dež; kakšen bo letošnji pridelek. Nihče pa v tem trenutku ne pomisli na ceno in denar, ki ga bo moral odšteli zasebnemu kombajnistu. Kdo oa ima sedaj čas mislili na denar in ceno, ko pa ima toliko drugih pomembnejših skrbi. __Zgodilo seje. 15. julija na Jlravskem polju, nekje v bližini Turnišc in PoBrežja pri Ptuju. Zenica je hodila k zasebniku nekaj dni prosit in moledovat, da bi ji ta požel pšenico. Seveda je napočil trenutek in kombajn je pričel žeti njeno pšenico. Ko je bila požela, je ženska vsa srečna, da je pridelek v vrečah, vprašala lastnika kombajna za račun, seveda da mu poplača njegovo delo. Ta paji je za borih 25 arov zaračunal kar celih 2.000 din. seveda novih. Ženska je plačala omenjeno vsoto, kaj bi drugega. Zasebnik pa sije mel roke in si mislil, še nekaj takih pa je dobiček v žepu. Pred žetno sezono je bila sprejeta enotna cena za omenjeno delo in sicer 4.000 dinarjev po enem hektarju. Ta zasebnik pa zaračuna 2.000 dinarjev za 25 arov. Torej bi morala biti cena po njegovem za en hektar požete pšenice samo 8.00 dinarjev. Ženska kije vložila toliko truda in dela v to njeno njivo, katero bi se ji poplačalo z žetvijo, bi morala po sprejeti uradni ceni plačati le 1.000 din za njenih 25 arov. Preprosta računica. ki ne bi delala problemov niti prvošolčku. pa vendar tako težka in zapletena za zasebnika. Pri tem ne smemo obsojati samo tega zasebnega lastnika kombajna, temveč tudi druge, ki si na takšen ali p<>doben način polnijo lastne žepe s tujim denarjem. Zadnji čas je. da takšnim stopimo na prste in jih poučimo, kako se takšnim stvarem streže. Kajti, če sedaj ne preprečimo takšna dejanja, bo naslednje leto vedno več takšnih primerov bogatenja. Mislim, da se bo ob tem marsikdo potrkal po glavi in se spomnil kako je bil prevaran. Kot pa star pregovor pravi, daje pči prepoznozvonilL si prevarani ne bo mogel ničesar, le da pozabi na i'- m drugo leto več pozorno.sti posveti tudi ceni in plačilu žetve. Usposabljanje za SLO v Ormožu Prostori osnovne šole »Stanko Vraz« v Or- možu so nudili minulihštirinajsl dni domovanje mladinkam in mladincem, ki so se v organizaciji oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine Ormož usposabljali po učnem načrtu obrambe in zjščite za mladino, ki ne obiskuje šol sred- njega usmerjenega izobraževanja. Triintrideset šesmajslletnikov iz celotne občine je bivalo v štirih. f>o vojaškem vzoru preurejenih učilnicah, pouk in ostale aktivnosti pa so bile organizirane v '»letni učilnici •. vsaj tak naziv so dobili pri vojakih tereni za aktivnosti na prostem, ki jih v okolici šole ne manjka. Igrišča, ki so v nepo- sredni bližini šole pa so omogočala mladim vojakom, da so preživeli del prostega časa te- lesno aktivni. Ob ugodnih pogojih življenja in dela. ki jih je nudil prostor, je tudi program pouka zagota- vljal dobre rezultate dela. saj je bil zasnovan lako- daje mlade seznanil poleg vojaško stro- kovnih tem — bojna sredstva, taktična vzgoja. pr\a pomoč, odstranjevarije posledic bojnih dejstvovanj. ludi o z-asnovi sistema SLO. ak- tualni družbenopolitični problematiki občine Ormož in nenazadnje omogočil posameznikom vključevanje v interesne dejavnosti, ki jih naj- bolj pritegujejo. V realizaciji zastavljenega programa so sodelovali: rezervm starešine, medicinske sestre ZD Ormož, pripadniki po- staje milice Ormož. Pomemben delež so pri- spevale tudi družbeno politične organizacije občine Ormož, še zlasti ZSMS. kije bila vsako pi^poldne prisotna s programom prostočasnih aktivnosti. Ta je obsegal predstavitev ZSMS kol družbeiKipoIitične organizacije, ogled mu- zeja in seznanitev s preteklostjo Ormož.a. v okviru lega so položili cvetje k spomeniku tal- cev. organizirali so plesne vaje in druge oblike interesnega udejstvovanja. Veliko pa je bilo organiziranih razgovorov, v katerih so lahko mladi dobili različne informacije in odgovore na vprašanja, ki jih ta čas najbolj tarejo. Zani- malo jih je marsikaj o delu ZSMS in družbe- nopolitičnih organizacij nasploh, o služenju vojnega roka. o možnostih zaposlitve v Ormo- • žu... V petek, šestnajstega julija, ko sem jih ob- iskal. so imeli v urniku pouka teme iz spozna- vanja strelnega pehotnega orožja, taktično vzgojo, ter pripravo in izvedbo streljanja. Z njimi so ta dan delali tovariši Zoran Poš. Danilo Hergula in dežurni Boris Verbančič. O tem. kako se dvanajst deklet in enaindvajset fantov vključuje v delo in pouk. pravzaprav ni bilo f>otrebno vprašati, interes za delo z orožjem je bil očitno izražea zato sem raje povprašal fK> viislih. ki so si jih ustvarili po nekaj dneh voja- škega življenja. Zdenka Cmager. kije sicer zaposlena v VŽK Ljutomer je f>ovedala. da ji je družba in ži- vljenje v taboru všeč in potemtakem z vklju- čevanjem v tovrsten kolektiv ni imela težav. Najbolj ji je ostal v spominu orientacijski po- htnl. na katerem so prehodili več kol štiri kilo- metre. a so zgrešili eno kontrolno točko in bili zasluženo, zadnji. »V teh dneh so me obiskali tudi skrbniki pri katerih bivam. Dopadlose jim je kako smo si uredili tabor in nasploh so si vse drugače predstavljali.« je povedala Zdenka. Ivan Kranjc iz ^ardinja si je usposabljanje zamišljal kot zelo strogo vojsko. Zagotovil mi je. da seje tukaj veliko naučil, zlasti o orožju, kar mu bo koristilo, ko bo služil kadrovski rok v JLA. Najraje bi šel v mornarico. Po obisku v tovarni »Jože Kerenčič« in tovarni sladkorja Ormož seje zammal za možnost zaposlitve, upa da bodobil vsaj sezKKisko delo v času kampanje. Maijan Špacapan. ki je na usposabljai^u odgovaijal za notrai^ red in delovai^e po- trebnih ^užb. je (udi kto^i ciklus usposab- ljanja izv enšoJske mladine ocenil kot dobrega. »Letos smo poslali potzive oseminStiridesetim. mladincem in mliad^am za usposabljanje, ki bi moralo trajati petindvajset dni vendar je bilo potrebno skrčiti program na štirinajst dni tra- jajoče usposaMjamje. petnajst mladincev pa je po treh dneh zapustilo tabor, glavni vzrok za obe spremembi so sredstva. Di^plina v taboru je dobra, všeč pa mi je. da smo usposabljaje rešili s cabomšškim načinom življenja in ne s kasamiškim. Dekleta se normalno vključujgov delo innaspla^Di(odkk>K>vod normalnega.« je povedal tovariš Špacapon Zaključek usposabljal^ so obeležili z mi- tii^m. katerega so se udeležili predstavniki dmžbenopolitičiiega življei^ občine Onmol med i^im: predsednik ^ Ormož Tone Lu- skovič. sekretar OK ZK Miroslav Tramšek, predsednik OK ZSMS Maijan Sever, sekretar OK ZSMS Jo(že Borak. starši obveznkov. mladinci iz krasne skupnosti Mbdinke in mladinci obvezi^ so se predstavili s kulturnim programom kije nastal na taboijei^u. pripravili so ognjemet za goste pa tudi partoanski golaž. Ob zaključku je lovaiiš Jože Korban podal ocen> trinajstdneiinega dela in podelil prizna- i^a in ki^ižne nagrad mladinkam in mladin- cem. ki so se v minulih dneh s svojim delom izkazali. N^^ade so prejeli: Štefka Rajh. Dragica Veselko. Franc Matjašič. Ivan Krajnc, Franc Masten in Miran Mavrič. Besedilo in posnetki: FiM Pniščetn cilj. stisnem kopito puSie k rami. pomerim, ustavhn dih, sprpž-iii,.. Cepra* je imelo usposabljanje d^ ?r,'kEbc! pos^C^i sajveč skrf" in časa prav orožju f EDNIK kultura in izobraževanje - 7 ljubica SULIGOJ predvojna ptujska mladina v boju za napredek in družbeno preobrazbo Zgornje navedbe o konferenci dopolnjuje tudi Ivan Bratko: Na dvodnevni konferenci na podstrešju Lackove spodnje hiše so tekli do- govori o mladinskem inštudentskem gibanju, o vajeniški mladini, boju za [pirin proti fašizmu teromladiaskem legalnem tisku . . . Bratko ocenjuje srečanie takole: » .. . Razdelali smo široko platformo mirovnega proti- fašističnega gibanja mladine ter boja mladine za »kruh, mir in svobodo«. V duhu nove partijske linije, ki je postavila v ospredje protifašistično borbo, smo detaljno konkretizirali naloge študentske, delavske in Icniečke mladine.« Bratko tudi omenja kritiko krivcev za »provalo«, ki bi jo naj povzročil nekdo iz vodstva partije na Dunaju, kar je imelo za posledico prenehanje »Mladih potov«. Ob vsem tem. Bratko navaja še naslednjo zanimivost: »Izčrpno oceno te konference je pozneje podal tovariš Tito na eni izmed partijskih konferenc; uporabil jo je za ilustracijo prizadevanj, razpoloženj in odklonov v težkem procesu konsolidacije partije v tedanjem času.«®^ Mislim, da lahko ugotovimo, da je pokrajinska skojevska konfe- renca 1936 želela doseči revolucionarno preureditev SKOJ-a, tako da bi bilo mladinsko gibarye široko zasnovano, revolucionarno, načelno vo-| deno. In prav dejstvo, daje SKOJ zares krenil v širino, daje še zlasti segel med vajeniško, delavsko mladino potrjuje, daje imela ta konferenca velik pomen za bodoče delo. Za ptujsko napredno mladino je mogoče sploh reči. daje postala v letih pred drugo vojno steber revolucionarnega boja. Ob razglabljanju o pomenu k^onference, naj še navedem, da so med udeleženci posveta bili, med drugimi: Lidija Šentjurc, Boris Kraigher, Maks Gašparič, Ante Novak, Herta Haas, ki je govorila o ženskem vprašanju, med Ptujčani — Ivan Bratko, Mirko Centrih, Jože Klep, Jože Kogej in drugi. Po zmagi nacizma v Nemčiji je bilo mogoče kaj kmalu zaznavati, da stopa na plan domače nemčurstvo. Napredna demokratična javnost je pod vplivom dejavnosti KP spoznavala fašistično nevarnost, naklepe in cilje skrajne reakcije. Novonastali svetovni položaj, trhfost starojugo- slovanskega režima, ob katerem je nemštvo pričelo dvigovati glavo — v Ptuju še zlasti izrazito je moglo povzročiti polarizacijo družbenih sil v mestu. Ni potem čudno, če so špaitski dogodki odmevali med demo- kratičnimi množicami. Obramba demokracije je terjala oborožen boj proti fašizmu. Tudi iz naših krajev so odšli v boj za pravice španskega ljudstva. Bili so to dijaki ptujske gimnazije ali še taki, ki so iz nje pred nedavnim izšli in so se na tej šoli dejansko politično oblikovali. Tudi iz delavskih vrst so krenili v Španijo. Po zbranih podatkih (84) je bila pot naših borcev takale: — Ivan Dolenc, mizarski pomočnik v Ptuju, je prispel v Španijo 1937. leta, bil hudo ranjen pri Morelli in je umrl leta 1938; — Franc Lazar (sicer že tridesetletni delavec) je bil po štrajku tekstilnih delavcev v Mariboru odpuščen, aktivno seje udejstvoval pri ptujski »Svobodi«, v Španiji je padel 1937 pri Belchite; — Leopold Mendaš,sedmošolec gimnazije,je odšel v Španijo 1937. leta,_ Rautar, sedmošolec gimnazije, je odšel v Španijo leta 1937. Posebej velja omeniti Dušana Kvedra in Toneta Znidariča, že oblikovana borca -- komunista, ki sta se v španski državljanski vojni seznanjala z vojaško strategijo in pozneje svoje znanje s pridom upo- rabljala v svoji domovini, v NOB. Kveder je prišel v Španijo 1937 iz Pariza. V Španiji je bil najprej v častniški šoli. nato v štabu bataljona 45. divizije, 1938 v Cankarjevi četi kot politični delegat; ranjenje bil na aragonskem bojišču, nato ga srečamo na boji.šču ob Ebru v bataljonu Divizionario, ponovno ranjen; kot ka- petanv štabu divizije sodeluje v zadnjih bojih. V internaciji v Franciji je bil do nemške zasedbe, ko se je preko Nemčije uspel julija 1941 vrniti v domovino in se pridružiti organizatorjem partizanskega gibanja. Tone Žnidarič je krenil v Španijo 1937 iz SZ. kjer je obiskoval šolo Kominterne. V Španiji postane komandant bataljona v XII. internaci- onali brigadi. Tudi njega vodi pot preko internacije v Franciji v domo- vino, kjer se je vključil takoj v osvobodilni boi. . - Poraz republikancev je globoko odmeval med demokratičnimi množicami. V Ptuju so stekle agitacije proti Francu, ilegalna literatura je razkrivala razmere v Španiji, tako brošuri »Krvavi Franco« in »Resnica o Španiji«. (85) Organiziranje bil »odbor ljudske pomoči« za zbiranje prispevkov borcem, ki so jih internirali v južno Francijo. Dogodki v svetu so osveščali ljudi — raslo je spoznanje, da pomeni fašizem vojno, zlo, uničenje. V. MLADINA V NARODNOOBRAMBNEM BOJU 1. Delo v ilegalni tiskarni KP so opravljali mladinci Ilegalnega partijskega tiska iz tridesetih let imamo z našega območja sorazmerno dovolj ohranjenega. Toje predvsem tisk ptujske ciklostilne tehnike K P. nekaj pa je tudi takega, ki je prihajal po ilegalnih kanalih bodisi iz Maribora ali Ljubljane. Predstavitev predvojnega naprednega tiska ne bi bila popolna, če ne bi omenili z nekaj besedami še nekatere Ugotovitve za desetletje po prvi svetovni vojni. Vedeti namreč moramo, da je od 1919 že prihajal na ptujsko območje raznovrsten revolucionarni tisk KP: v prvih povojnih letih npr. Rdeči prapor, po letu 1924 Delavsko-kmečki list, na prelomu v trideseta leta pa so pričeli iz Ljubljane ali Maribora vsaj enkrat mesečno prenašati ilegalno literaturo na naše območje Franc Kosec, Franc Kramberger in Justina Vajsenštajn. Naj še tudi enkrat opozorim na izdajo gimnazijskega glasila »Rast« v šol. letu 1931/32, ki ga po vsebini uvrščamo v napredni predvojni tisk. In končno je potrebno še nekaj zapisati o Ptujski tiskarni, ustanovljeni 1924. leta. V času diktature naj bi v njej natisnili nekaj skojevskih okrožnic, prinešenihod drugod, pozneje pa, ko seje tiskarna )reselila v Budino.jedr. Potrč od 1938 do vojne prinašal Lojzetu Šulerju, ci je vodil tiskarno, »nekaj rokopisov napredne vsebine«, da jih natisne. V tridesetih letih spremljamo v Ptuju večkratne listkovne in napisne akcije. Letaki razkrivajo režimsko politiko, njegovo popuščanje fašizmu, pozivajo ljudje množice v enotno ljudskofrontno gibanje, še zlasti pa so uperjeni zoper nemštvo in nemškutarstvo v teh obrobnih krajih. Ti letaki so pretežno iz ptujske partijske tehnike. Akcije so bile izvedene, ko so delodajalci pričeli vse bolj izkoriščati delavce, ob 1. maju. ob obletnici oktobrske revolucije, v spomin na dogodke 1908. leta. ko je bilo potrebno razkrinkavati ntuiske nf.rr..*nrie Tpd. Letake so izdajali v imenu KP. SKOJ, Zveze delovneg^judstva Slovenije (ZDLS). Prav v teh akcijah je mladina izredno predano opra- vljala delo in sledila partijskim usmeritvam. Zlasti velja omeniti po- žrtvovalnost m iznajdljivost tedanje skojevske generacije na gimnaziji nrprl Hmt"^ "oino. in to predvsem Frančka Glavnika Marka Remsa, Zvonka Sagadina m Mitjo Vošnjaka. pa tudi nekoliko starejšega iz vrst mladih delavcev Jožeta Klepa. Podoba ne bi bila celovita, če ne bi pri teh akcijah omenila tudi mladincev, ki so se sicer ideološko razhajali z mladimi komunisti, a so svojo narodno zavtst izpričevali v boju zoper nemški imperializem. Med take sodi Franček Jeza. po prepričanju kr- ščanski socialit. kije sestavil več letakov narodnoobrambne vsebine. (87) (se nadaljuje) PMP Komunistična dejavnost (Odgovori Ivana Bratka) 84 Podatke o Španskih borcih zbrala Vida Rojic injih posredovala avt.čl. 85 Jo?.e Klep: Med komunisti na Ptujskem. IZDG — spomini 86 PMP. fas. Ilegalna ciklostilna tehnika KP pred vojno v Ptuju (Izjava Lojzeta Sulerja. V. Rojic: O revolucionarnem tisku v Ptuju) 87 Onranjeni vin na Inštitutu za zgodovino delav.skega gibanja v Ljubljani pričajo, daje Jeza zaradi sodelovanja z NOG v Jugoslaviji bil od 1941 do feb. 1945 v raznih zaporih in tudi v taborišču Dachau. Vojno je preživel. Poosvoboditvije zapustil domovino in sedaj v emigraciji deluje nenaklonjeno socialistični samoupravni Jugoslaviji — op. avt. čanka. Rojstvo Mitre iz skale, bel marmor (47 x 51 x 26cm),in.mitrejnaBregu, Foto: I. Ciani, 1972. IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Mitraizem, orientalna vera, ki se je razširila širom rimskega impe- rija iz Perzije s posredovanjem trgovcev in vojakov, ni poznan iz literarnih virov, ampak je rekon- struiran le po številnih plastikah, reliefih in posvetilnih podnapisih, tako da nam je poznana le osnov- na zgradba, številni kamenčki v zgodbi pa nam še manjkajo. Tako vemo, da nam pričujoči relief iz 111. ptujskega mitreja, ki ga je dal postaviti bogu Sonca nepremagljivemu Mitri za zdravje Flavius Aper, visok vojaški predstojnik rimskih legij: V. Macedonice in X1IL Gemine v šestdesetih letih tretjega stoletja našega štetja, ponazarja rojstvo Mitre iz skale. Rojstvo Mitre je obvezna upodobitev v vseh treh ohra- njenih ptujskih mitrejih. Ob skromni statui iz drugega mitreja, ki nam ponazarja le skalo in del Mitrovega telesa in ob dovršeni plastiki iz prvega mitreja, izklesani z veščo roko italskega (verjetno aquilleiskega) kipaija, je rustikalna reliefna votivna ara iz 111. mitreja ikonografsko najbolj zapletena. Jasno je le, da centralna figura v spodnjem delu predstavlja rojeviijoče- ga se Mitro z bodalom v desnici in bakljo v drugi roki, stranski figuri v orinetalskih frigijskih nošah pa sta verjetno Cautes in Cautopates, simbola vzhajajočega in zahajajočega Sonca, oz. simbola svetlobe in teme, medtem ko obstajajo za zgornji dve figuri različne razlage. Ležeča figura po eni verziji predstavlja Jupitra, ki opazuje rojstvo Mitre, povsem na vrhu v kotu pa naj bi bila Viktorija, boginja zmage, ki drži v dvignjeni levici venec, s katerim bo kronala novega boga. Po drugi verziji pa je v gornjem kotu Sonce, ki tu predstavlja nebo v opoziciji do zemlje (skale, iz katere se rojeva Mitra). Ob nebu in zemlji, dveh osnovnih elementih antičnega sveta, sta predstavljena na reliefu še druga dva elementa. Vodo pooseblja Okeanus, ležeča gornja figura, ogenj pa baklja v Mitrovi roki. B. Lamut Konec junija je potekla dvele- tna delovna doba dosedanjemu sestavu Sekcije za slovenščino v javnosti pri Republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. S tem je pote- kel tudi mandat Jezikovnemu razsodišču, ki so ga sestavljali pi- satelj in prevajalec prof Janko Moder, lektor prof Janez Sršen in prof dr. Jože Toporišič. V času svojega delovanja je razsodišče pripravilo 80 tedenskih in eno razširjeno izjavo o vsakda- njih jezikovnih vprašanjih, nekaj desetkrat ustno svetovalo, odpi- salo na več sto pisem, sodelovalo v oddajah o jeziku na radiu in na televiziji, prav tako v javni raz- pravi za okroglo mizo v Cankar- jevem domu, posamezni njegovi člani so več desetkrat javno pre- davali o jeziku. — Pri časopisju in radiu je razsodišče za svoje delo naletelo na precejšnje razumeva- nje. mnogo manj ali skoraj nič na televizij i. Vmes je nekaj krat prišio do polemičnih prask, ki pa so se- veda pri takšnem delu skoraj nujne; edini frontalni napad je na osnovi različnih izkrivljanj in po- tvorb nanj sprožil del tiska v dru- gih' republikah, predvsem be- ograjskega, pridružil se mu je tudi en slovenski novinar. Izjemno odmevno pa je bilo delo Jezikovnega razsodišča med najširšo javnostjo; ves čas njego- vega delovanja so mu dopisovali delavci, kmetje, dijaki in šolarji, pa tudi ugledni javni delavci, zdravniki ali univerzitetni delavci; njegovo delo je na posebni seji potrdilo Predsedstvo CK ZKS, podobno velja za vodstvene or- gane SZDL Slovenije. Ob koncu svojega mandata se dosedanje Jezikovno razsodišče zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri njegovem delu: prispevali so svoj delež za demo- kratičnost. kulturo in uporabnost sodobne slovenščine. Dragasošolka Simona Glogovčan! Hudo nam je, ko te ni več med nami. V ponedeljek, 19. julija 1982, smo se na ptujskem pokopališču zadnjikrat poslovili od tebe, še ne 12-letne deklice. Vsa odeta v belo cvetje si ležala v mrliški vežici, nam sošolcem in delavcem osnovne šole Olga Meglič Ptuj pa se je trgalo srce ob misli, zakaj kratka bolezen in smrt ne more prizanesli niti otrokom, ki komaj vstopajo v življenje. Nikoli nisi bila krepkega zdravja, bila pa si živahna kakor mi, tvoji vrstniki in rudi smu se imeli. Tu Sulsko telo si dolgo bolehala in bila v bolnišnici. Redno smo si dopisovali. Mnogo tvojih kartic hranimo, iz vsake veje brezmejna vroča želja in trdno upanje, da boš kmalu zdrava. Nekega dne si nam pisala, kako se bojiš, da ne bi zdelala razreda, ko toliko manjkaš, pa smo ti dali upanje, da boš napredovala, čeprav nas je tov. razredničarka že pripravljala na najhujše. Oprosti nam! Pa vendar je razumeti, da četudi bi tovarišici verjeli, česar nismo mogli in ne hoteli, tebi ne bi upali povedati. Ves čas smo bili s teboj povezani, v razredu smo mnogo govorili o tebi, nekateri so te obiskovali, kako ne, saj si bila naša učenka in sošolka. Sedaj te ni več. Beli nageljčki, ki smo ti jih dali v jamo, so naše slovo od tebe in obljuba, da bomo nate še mislili. Tvoji mamici, očku, sestrici in bratecu izrekamo globoko sožalje. Ti, naša Simona, pa počivaj mimo v naši slovenski zemlji — TVOJI SOŠOLCI KAKO PREPREČEVATI ODPOVEDI TEHNIČNIH IZDELKOV? Po vojni smo močno napredovali v načrto- virnju in gradnji tehničnih izdelkov, tako da se lahko v teh dejavnostih pri prenekaterem iz- delku kosamo z razvitejšimi državami. Žal pa tega ne moremo trditi za dej^avnosti, povezane z vzdrževanjem teh izdelkov. Odpovedi tehničnih izdelkov nas neprijetno prizadenejo. Vsakdo pozna neprijetnosti, ko ostane zvečer brez luči. ko obtiči zaradi okvare z vozilom na cesti ali ko mu med gledanjem priljubljene oddaje odpove televizijski spreje- mnik. V časnikih lahko zasledujemo podatke o ogromni škodi, ki nastaja zaradi nepredvide- nega izpadanja večjih energetskih in industrij- skih objektov. Odpovedi javnih prevoznih sredstev, letal ali jedrskih reaktorjev pa imajo lahko katastrofalne posledice. Vsi tehnični izdelki: stroji v kmetijski in industrijski proizvodnji, razno gradnje, deli raznovrstne opreme, vozila, gospodinjske na- prave. električna omrežja, računalniki, roboti itd. so med obratovanjem oziroma izrablja- njem nagnjeni k odpovedim. Odpoved je po- sledica obremenitev med izkoriščanjem in vplivov okolice, na primer temperature, vla- žnosti. korozivnih snovi, zaradi česar se po ve- rjetnostnih zakonitostih postopoma manjša odpornost izdelka, dokler le-ta končno ne od- pove. Poleg morebitnih človeških žrtev je odpo- ved tehničnega izdelka povezana s stroški po- pravljanja. stroški zaradi izpada izdelka ter morebitno škodo, ki jo povzroči odpoved v okolici. To so zadostni razlogi, da bi se bolj načrtno in zavzeto ukvarjali z odpovedmi in njihovim preprečevanjem. K temu bi mnogo pripomoglo ustreznejše strokovno usposablja- nje naših tehniških strokovnjakov. Bodoči teh- niški strokovnjaki izvedo med svojim izobra- ževanjem mnogo o načrtovanju in proizvodnji izdelkov, o njihovem yzdrževanju pa tem manj. čim višja je stopnja izobraževanja. Žal prevla- duje v našem tehniškem šolstvu prepričanje, da je pomembno tehnični izdelek le dobro načrtati in kakovostno izdelati, pri njegovem vzdrže- vanju pa se bo vsak bodoči strokovnjak že znašel sam. Ker izve mladi strokovnjak med .svojim izobraževanjem bore malo o vzdrževa- nju. največkrat pa pri svojem delu tako znanje potrebuje, se seznani v delovni organizaciji s temi vprašanji po »ustnem izročilu«, ali pa se uči na lastnih napakah. Kljub dobri volji pa je tak način učenja dolgotrajnejši in povezan z večjimi stroški od časa in stroškov učerija v okviru ustreznejšega strokovnega izobraževa- nja. Očiten je razkorak med potrebami zdru- ženega dela in obstoječimi učnimi načrti teh- niških izobraževalnih smeri. Večji del tehniških strokovnjakov .se namreč v svojih ali tujih d^- lovnihorganizacijahukvarjapravzdejavnostmi, ki so neposredno ali posredni) povezane z vzdr- ževanjem tehničnih izdelkov. Od učinkovitosti vzdrževanjje močno t)dvisna delovna storilnost, sajsezaradiodpovedovanjadelovnihpripravin naprav proizvodni postopek začasno upočasni ali celo ustavi. Vprašanja, povezana z vzdrže- vanjem so razen odpravljanja okvar, tudi na- ročanje in skladiščenje pravšnjega števila nad- omestnih delov, nakupovanje za vzdrževanje najprimernejšega orodja in merilnih instru- mentov. vnaprejšnje usposabljanje vzdrževal- cev za hitro in učinkovito vzdrževanje novo naročenih delovnih priprav in naprav ter ostale tehnične opreme itu. velik delež delovnih pri- prav in naprav ter opreme, kijih uporabljamo v našem združenem delu. je uvožen. Pri teh iz- delkih se srečujeio naši tehniški strokovnjaki izključno z njihovim uporabljanjem in vzdrže- vanjem. Kljub vsemu navedenemu pa zaenkrat na mnogh tehniških smereh zlasti na višjih stopnjah. tx)doči strokovnjaki izvedo o vzdr- ževanju malo ali nič. Podobno kot v medicini, velja tudi pri vzdrževanju načelo: Bolje odpovedi prepreče- vati. kot odpravljati njihove posledice. Pravo- časni vzdrževalni posegi lahko največkrat pre- prečijo nepričakovano oupoved termičnega iz- delka in s tem povezano škodo. Ce pa izvajamo vzdrževalne posege prezgodaj, se stroški vzdr- ževanja povečajo. Obstaja torej najugodnejši trt;nutek, ko je treba začeti s preprečevalnim vzdrževanjem. Ta vprašanja so v ustrezni stro- kovni literaturi podrobno obdelana, žal pa pri nas. razen v telefoniji, letalstvu in še kje, bolj malo znana in upoštevana. Področju odpovedovanja in vzdrževanja tehničnih izdelkov posvečajo v razvitem svetu veliko pozorne t. Tako so že pred leti ustanovili posebne inštitute in izobraževalne smeri, ki na vseh stopnjah usposabljajo tehniške strokov- njake izključno za reševanje teh. gospodarsko tako pomembnih vprašanj. Za uspešno načrtno reševanje teh vprašanj je potrebno vsaj tolikšno tehnično in matematično znanje ter iznajdlji- vost. kot za uspešno načrtovanje in proizvodnjo tehničnih izdelkov. V vsak proizvodni delovni postopek so po- leg ljudi vključene tudi delovne priprave, v obliki proizvodnih strojev ali tehnoloških linij. Vsa ta proizvodna sredstva .so med izkori.šča- njein nagnjena k odpovedim. Posledice odpo- vedi so zastoji v proizvodnji in s tem povezano znižanje dohodka. Vprašanja vzdrževanja so tedaj neločljivo povezana z vsakim proizvod- nim delom ter so zato ekonomsko in družbeno pomembna. Če želimo povečati delovno storilnost in omejiti družbeno škodo, ki nastaja zaradi ne predvidenega odpovedovanja tehničnih izdel- kov v združenem delu. bomo morali v okviru učnih načrtov na vseh tehniških smereh in stopnjah temeljito seznanjati bodoče tehniške strokovnjake z vprašanji odpovedovanja in vzdrževanja tehniških izdelkov ali pa vpeljati ustrezne posebne tehniške izobraževalne smeri, z vsemi stopnjami. Tako bomo .sčasoma pove- čali delovno storilnost v združenem delu pa tudi kakovost storitev v storitvenih dejavnostih. Dr. .Adolf Žižek 8- NASI DOPISNIKI 29. julij 1982- tednik Je delati sramotno? Neumno, boste rekli, koga pa naj bi bilo sram, če dela. Delo je vendar osnova človekovega življenja in razvoja, je tisto, po čemer se ločimo od opic. Vendar, kjer je dim, je tudi ogenj! Marx Dravi, da je delo troSenje človekovih psihofizičnih sposob- iiusu. Ub tem pa pozna veC vrst dela. Enostavno, lahko bi rekli najbolj elementarno fizično delo ter sestavljeno fizično in psihično delovanje. V praksi se srečujemo z obema vrstama dela ter še z celo lestvico, ki jo omejujeta obe skrajnosti. Vsak posameznik svobodno izbira delo, ki mu je najbolj blizu in mu poleg materialnih koristi prinaša tudi osebno zadovoljstvo, seveda pa le v družbi z izredno razvitimi proizvajalnimi silami. Za naše razmere pa velja, da je svobodna izbira dela omejena v prvi vrsti z družbenimi možnostmi, potrebami in cilji družbenega razvoja. Torej samoupravno socialistično gospodarstvo potrebuje rudarje, gradbene in komunalne delavce strugarje, kovače . . . Teh pa ni. Ali jih je težko dobiti ali beže iz svoje stroke. Nemalokrat zato, ker je rudar umazano, kopati jarke nečastno, oometati ceste sramotno. Pa ni samo to primer odklanjanja določene vrste dela. Mladi predn- jačimo na nekem drugem področju. Vpis v šole za proizvodne poklice že zdavnaj ne zadostuje več potrebam. Odločamo se za neproizvodne dejavnosti. Mar zato, ker je ustvarjati manj primerno kot pa delati?! In tretji primer so MDA. Vsako leto dosegajo večje uspehe, vedno številnejše. A, na vprašanje, zakaj v brigado, ti mladi odgovore: ,,Zato, ker je tukaj družba vrstnikov, ker se zabavamo, ker je to namesto prakse, ker je lepo ..." Samo odgovora, ker delamo, ni! Kot, da ne bi bil to eden glavnih namenov akcije. Zakai se obnašamo tako, ni težko ugotovit. Zdi se, da delo ni edina osnova za pridobivanje kakšnega koli statusa v družbi in iz tega razloga postane včasih tudi delat; sramotno. Sportske aktivnosti ORB »Mirko Tomič" iz Varvarina Utorak selekcija ORB ,,Mirko Tomič" MDA ,,3. julij" igrali su prijateljsku fudbalsku utakmicu čiji je ishod bio 0:0, Za OPi „Mirko Tomič" su igrali sledeči igrači: Nestorovič Slavko, Miroslav Jevtič, Goran Čeličanin, Dragan Dačič, i Bogoljub Dolič. Za vreme utakmice šanse su imali i to dve Bogoljub Dolič, Goran Čeličanin je pogodio stativu, Miroslav Jevtič je promašio penal. U četvrtak je štab ORB igrao sa veteranima iz Ptuja i izgubio sa 7:9. U petak je odigrana utakmica ORB ,.Mirko Tomič i ,,3. julij" sa ,,Ivo LolaRibarom" gde je bio rezultat 4:2 za selekciju ,,M. Tomiča" i ,,3. julij". U subotu je selekcija naselja igrala fudbal i košarku sa brigadirima koji su proveli akcijaSko leto u Ormožu. Od naših brigadira koji su igrali košarkašku utakmicu su bili: Predrag Jovanovič, Goran Čeličanin, Dragan Milojkovič, Miča Vasič, i Milan Magič. Pobedila je naša selekcija naselja, sa 40:14. U fudbalu smo takodie imali predstavnike, a to su: Bogoljub Dolič, Dragan Dačič, Miroslav Jevtič. I u toj utakmici naselje je slavilo pobedu sa 5:2. U utorak je ORB „M. Tomič" i MDA „3. julij" igrali košarkašku utakmicu in pobedili rezultatom 64:22. Za „Mirko Tomič" su igrali: Predrag Jovanovič, Dragan Milojkovič, Goran Čeličanin, Mičo Vasič, Milan Magič i Zoran Čeličanin. U nedelju smo odigrali prijateljski šahovski meč sa ORB ,,Ivo Lola Ribar". Za ORB ,,Mirko Tomič" su igrali: Miroslav Jevtič 1:0; Dragan Dadič 1:1; Milovan Lazarovič 0:1; Goran Čeličanin 1:0: Krajnji rezultat je bio 2:2. Na grobu velikana Nepregledna tiha kolona. Korak po korak. Na svim licima nekva mešavina tuge in nepokolebljive odlučnosti, da se ide dalje njegovim putem. Oseča se njegova prisutnost. Duh slobodarskog naroda male zemlje na Balkanu, prisutan je. Zelja za daljnim napretkom, za novim uspesima svojih radnih ljudi, postoji u svakom Jugoslovenu. Umro je nosioc naših ideala, a ti ideali su ostali, da svetle kao zvezda vodilja. Suze se zadržavaju, ali po koja pobegne i klizne preko lica. U večnoj kuči čuju se koraci i cvrkut ptica. Okružena cvečem stoji nadgrobna ploča od belog mermera. Na njoj je jednostavno napisano: JOSIP BROZ-TITO 1982—1980. NAPISANU U STILU U KOJEM JE ON živeo: jednostavno ali snažno. Srce mi je kucalo nekom ponosnem tugom. Kao da je bilo ponosno što u stroju brigadira odaja počast velikanu ovog vremena, nosiocu zastave socijalizma, čoveku koji je uvek bio prvi u odbrani prava ljudi. Najhumanije svetskom čoveku. Voleo je ljude i činio sve, da bi ljudima bilo bolje. Njegove reči omladini uvek, uvek če predstavljati potstrek za rad. Sa mislima na Tita započinjemo rad, sa mislima na Tita završavamo rad. Gordana Ančič, ORB ,,Ivo Lola-Ribar", Srem. Mitrovica Srečanje z najstarejšo občanko Trnovske vasi Tako kot vsako leto se je tudi letos Zvezne mladinske akcije 82. ,,Slovenske gorice" udeležila brigada RK ,,Maks Pahor." Sestavljamo jo člani iz celotne Slovenije, večina dijakov srednje medicinske šole in kadetske. Naš delovni dan se prav tako začne, kakor ostalim brigadirjem, to je navse zgodaj, ko odhajamo z ostalimi brigadirji na teren. Naše delo socialne enote je predvsem na terenu, zato si moramo že en dan prej pripraviti načrt dela, koga bomo obiskali na domu. Pri teh obiskih poma- gamo starejšim občanom pri raznih opravilih, včasih pa se tudi zaklepe- tamo ure in ure. Pot nas vodi večinokrat skozi gozdove, kjer nas obdaja neskončna tišina, le ptičje petje jo premoti tu in tam. Na začetku, ko Se nismo bili navajeni hoje po tri ure na dan, smo bili zelo utrujeni. Vendar kadar smo priSli na cilj in videli vesele in srečne obraz starejših krajanov, kateri so se razveselili našega obiska smo tudi mi pozabili na žulje in boleče noge. Tako je bilo tudi prejšnji dan, ko smo se odpravili v Crmljo obiskati najsiarejšo krajanko, ki se je rodila v prejšnem stoletju. Kmetija je precej oddaljena od Trnovske vasi, ženica pa tudi šibkejšega zdravja. Noge ji, kaj prida več ne služijo. Zelo se je nas razveselila, ko nas je zagledala, saj drugi jo ne obišče razen sosedov, ki ji tudi pomagajo delati na kmetiji. Razkazala nam je posestvo, ki je veliko. Skoda za kmetijo, ker je v razpadajočem stanju, saj ženica ne more postoriti vseh stvari sama. Pogovarjali smo se debelo uro in obujala je spomine na njeno mladost, ki ni bila ravno rožna- ta. Tu in tam nas s toplimi očmi poboža po obrazu. Ko smo odhajali smo v njenih očeh opazili solzo in grenak nasmeh, vendar mimika obraza se je spreminjala, ob enem je tudi bila vesela. Vedela je, da je to kratek obisk in da bo ponovno sama. Drugi razen sosedov ne bodo prišli k njej. Tudi mi smo se s težavo poslovili, saj nam je že ob prvem snidenju prirasla k srcu. Po gozdni poti v Trnovsko vas sem ponovno v mislih preletela srečanje z drobno ženico. Za venomer mi bo ostal prijeten spomin na to srečanie. P. K. Kad se slože Kad se slože ruke mlade II brigade, u brigade mladost gradi, pjesma leti, kad odrasteš. tog se seti. Mi smo mladi, mi smo mladi, jedno srce u brigadi, sve nas nosi ista rijeka prva ljubav tu nas čeka. Kad se slože ruke mlade u brigade, u brigade novog druga tu češ nači s njim je lakše, s njim sijači. JEDNERIJETKESUBOTE u našem naselju su često vojnici kasarne »Dušana Kvedra«. Jedne rije tke subote 19. juna 1982 u domu kulture u Dornavi,jedva očekivani ples bio je nekako rascjepkam čudnim prekidi- ma. koji su prvo izzazvali negodovanje, u ubrzo zatim oduševljenje. Zajedno sa ansamblom »Artiljerac«, našim starim prijateljima stigla je i jedna dramska grupa. Nakon onih več otrcanih skečeva njihov je šou bio praznik za oči i uši (posebno za OČI) Nakon luckaste. otkačene nazivimopredstave razgovorala sam sa luckastijim učesnikom, tačnije rečeno voditeljem programa. Djordje Lukičje vojnik iz Beograda. Kaže da sve ovo potiče iz amaterskog »Teatra levo« — To je amatersko pozorište, kaže on, u »Teatru levo« sam več tri godine. Inače sam upisao Fakultet dramskih umjetnosti, odsijek fimskerežije. Medjutim, tonemanikakve vezesa ovim. jer kao što sam rekao »Teatar levo« je amatersko pozorište. Dosta smo poznati u Be- ogradu. Imamo redovne predstave. Na repe rt o- aru smo dosada imali oko 250predstava. Od toga je 70—80 ozbiljno, a ne kao ovo neznanje ovde. Nastupali smo i u inostranstvu. Naravno, za te prilike moramo posebno odabiratipredstave. To su. obično komadi sa više pantomime, a manje teksta. Tekst koji imamo prevodimo na jezik zemlje u kojoj smo, tako da nas publika može razumijeti. Sta više, mi sm jedino pozorište koje u inostranstvu drži predstave n stranom jeziku. Voditelj, a ujedno i režiser »Teatra levo« je Milan Vukotič. »Teatar levo« ne nastupa na pozornici, na »daskama koje život znače več na istom nivou sa publikom. Kada bi ljudiposjedali oko nas to hi tek bila prava predstava. Sto se same suštine predstave tiče, cilj nam je da na- pravimo nešto što šavije, što če gledaoca prvo nasmijati i zabaviti, a zatim navesti na razmi- šljanje. Teme koje obradujemo su bliske ljudima. Najčešče su to parodije na sve živo: na bmke (Guliver i 7 patrijaka}^na književnost (Gahlet), strip (Brača Daltonovi opet jašu), jednostavno na sve vidove umjetnosti i života uopšte. Veči dio našeg repertoara obraduje život u Beogradu, beogradske struje, trendove . . . Medutim za drugu publiku radimo nešto drugo, jer ne bi shvatili nešto št a samo Beogra- dani mogu. Što se tiče scenografije, kostima, ništa nam ne treba. Posudjujemo od publike marame, kape, jakne i od toga improvizujemo. Znači, što šare- nije, što luckastije. Ono što ste večeras vidjeli i samo je improvi- zacija. Ja. kao član »Teatra levo« dobio sam dozvolu da napravim nešto slično sa drugovima u vojsci. Osim mene niko od njih se ne bavi glumom. Ljude sam birao po izgledu sposobno- stima. da nekako zabave raju. Nas je devet u ovome teatru, a to je »Teatar top« — mi smo artiljerci, pa zato. Večeras nas je bilo 8. Trojici iz Beograda i po jedan iz Šida, Sarajeva, Zagreba, Novog Sada i Kragujevca. Imali smo 10 nastupa po ondašnjim Mjesnim zajednicama. Postižemo promijenjiv uspijeh. / večeras sam naoružan. Bojim se, da nismo uspijeli dovoljno približiti publici. Ili nas nisu razumijeli, ne znam. Ova predstava »RASTIBUDUILIZOVA- NJE KLEJBEZABLE« je takoder sa reperto- ara »Teatra levo«. Lejbezable se sastoje iz tri zasebna komada, ipak jedan s drugim nemaju nikakve veze. Traju otprilike po 5 minuta (u prosjeku). Izmedu njih su antireklame, takoder parodija. . . Eto, mislim da sam te dovoljno upoznao sa »Teatrom levo« i »Teatrom top«. Ipak mislim, da to treba vidjeti i sam učestvovati. Prema tome: »Dovidenja u Beogradu, u »Teatru levo«. Vrijemeje za povečerje. Uz ono šablonizirano (nek se zna da u suštini mrzim šablone) »Čao!« pošla sam u naselje. Moram priznati, damijebilo teže odvojiti pogled od simpatičnog, šarmantnog Dorda. »Teator levo«, čekaj čekaj, eto mene . . . Poročilo s skupščine izmene V nedeljo, 18. julija se je v klubskem prostoru odvijala skupščina. Na skupščini je bilo po 10 delegatov iz vsake brigade, prisotni pa so bili Se komandant akcije Mile Miloševič, naš glavni tresor Rado Mlakar, namestnica za družbeno dejavnost Alenka Kolmančič iri predsednica skupščine izmene. Na dnevnem redu smo imeli samo dve točki: poročilo glavnega tresorja o doseženih rezultatih na trasi in poročilo o delu in ocenah komisij za: kulturo, informiranje šport, tehnično kulturo, idejno- politično delo in disciplino, fri ooročilih teh komisii smo se zelo dolgo zadrževali, ker se MDB ,,Miko Tomič" iz Varvarina ni strinjala z ocenama športne in kulturne komisije. Razprava je bila zelo živahna. Na koncu je ta MDB predlagala naj glasujemo za to, ali je bila brigada pri ocenah oškodovana ali ne. Skoraj soglasno (eden brigadir se je vzdrževal) smo bili mnenja, da so komisije dobro opravile svoje delo in pravilno ocenile njihovo brigado. Pod drugo točko nam je tovariS Rado povedal rezultate dela na trasi iz prve dekade. Na udarni dan, ki je bil 13. julija 1982 smo vse brigade dosegle procente, ki so bili določeni za ta dan. Pod tretjo točko: vpra.šanja in predlogi ni bilo vprašanj zato je predsednica zaključila skupščino. Nakon prve dekade Prode i prva polovina mjeseca jula, mjeseca koji če mnogima ostati u lijepoj uspomeni zbog našeg rada. zbog mladosti, pjesme brigadirske. (Tu i tamo ima poneka zamjerka. ili o tom potom). Sa rezultatima našega rada več ste svi upoznati, zato mi ovom tekstu nečemo da vas opterečujemo procentima i brojkama. O prvoj dekadi, ovom prilikom čemo govoriti sa jednog drugog aspekta. 1 naša brigada, kao i ostale tri u ovoj dekadi postajale udarna. Sve nas to raduje, ili nam ulijeva i novu snagu za nova. još veča pregnuča. Medutim ima nešto mnogo važno, o čemu treba reči ovoga puta. Naime, nas su iz Sarajeva ispratili na jedan lijep način, i upravo to nasje u mnogo čemu obavezalo daseovdje u Dornavi, kako na trasi, tako i u naselju dokažemo. da postignemo na kraju rezultate vrijedne tog ispračaja. Jer. treba se vratiti u Sarajevo, treba pogledati ulice onim što svakodnevno pitaj u za nas. A eto, nakon prve dekade možemo svima ponosna lica pogledati u oči i reči da čemo drugu dekadu završiti još uspiješnije. To je naše obečanje. I bičemo sutra bogatiji za jednu spo- znaju. U nama če svima ostati ono kamenje, osnovni materijal za srednjivanje našeg kutka pred naseljem. Kamenje čvrst ali naše bratstvo i jedinstvo je čvršče ... Ponavljamo: »U drugoj dekadi bičemo još bolji.« To smo obečali sebi. to smo obečali drugima. Jer niko ne može da poredi činjenicu daje naša mladost i polet nešto najljepše. nešto što može napraviti tako divne stvari, kao što su kanal. most. kamen .. . Iz srca naši u srca druga, mostovi usta, mostovi bratstva i jedinstva. Naše žuljevite ruke od krampa, lopate, kamena i blata, sutra če biti pune ljubavi i nježnosti za čovjeka. Brigade zajedništva Visoko podignute glave uz pjesmu, na rad kreCu brigade bratstva, zajedništva. istih vizionarskih pogleda. Svi idu na isti zadatak postiči što bolje rezultate koji su potrebni za zajedničko udarništvo. Solidarno bratski radimo svi i nema tog brigadira koji nije ponosan time što je brigadir. Rame uz rame radni brigadiri iz svih krajeva naše zemlje u borbi za kubike. To je samo dio ove zajedničke akcije. Kroz borbu za što boljim radnim rezultatima potvrdujemo i širimo bratstvo i jedinstvo, tu ne- procinjivu vrijednost slobodarske Jugoslavije, koje je u sebi ukompo- novalo niz novih rijateljstva. koja če biti još veči podstrek zazajedničkim idejama i zajedničkoj borbi za očuvanje tekovina naše revolucije. 1 SVI oni postali su ovdjejedno biče, svi žive jednim srcem, imaju iste poglede na svijet. iste ideale, zabavljaju se na samo mladima svojstven način, a još bolji su graditelji svoje domovine za dobrobit i njih samih i svih radnih ljudi i gradana naše socijalističke zajednice. Takva je na.ša mladina, radna i ponosna. Takvi smo bili i na udarnoj akciji 21. junija 1982 u MZ »BENEDIKT«. OPŠTINE »LENART«. Skupna delovna akcija z domačini Foto: M. Ozmec Metri izkopanega in potem zasutega jarka za vodovod so vsak dan daljši. Foto: M. Ozmec TEDNIK -29-julij 1982 DELO DRUŠTEV - 9 IZLETNIŠKA DEJAVNOST STAREJŠIH PLANINK IN PLANINCEV 2e kar lepo Število let opravlja ptujska skupina starejSih planink in planincev redne mesečne izlete, vse tam od rane pomladi do pozne jeseni. Jasno, da se teh izletov udeležujejo tudi mladi planinci. In tako je temu tudi letos. Zc marca je bil določen izlet do Celjske koče ter na Svetino. Zal ni bil v celoti opravljen zaradi novo zapadlega mokrega snega. Vreme ni bilo naklonjeno 5e nadaljnjim izletom. Tako je gosta megla onemogočila Siren razgled s Sleme- na nad Sc^tanjem, ki se sicer nudi od tam. Deževje je kvarilo ostala izleta, ki ju je skupina opravila na GraSko goro in tretjega do Planin- skega doma pri Jc^tu na PaSkem Kozjaku. Vendar starejše planinke in planinci ne bi bili planinci, Ce bi se ustrašili vremena: dežni plašči, vetrovke, dežniki in — pot pod noge, pa hajd na gorel Svoji muhavosti se je vreme bogato oddolžilo ob priliki julij- skega izleta v Tamar. Jasen dan je nudil obik) užitka že na dolgi vožnji skozi Tuhinjsko dcdino^ Kamnik, Kranj, proti Mojstrani, po dolini med Karavankami in Mežakljo. Postanek v Gozdu je bil izkoriščen za strm pohod k slapu Martuljku. Z naslednjega postan- ka pod skakalnicami v Planici je sledila hoja po planiiuki stezi skozi gosti gozd, ob bujno cvetočih tra- tah, do Doma v Tamarju. Prelep je bil pogled na Široke Ponce s slapom Nadiže, mogočen Jalovec, Travnik, Mojstrovko, Sleme, Cipemik. Na povratku proti domu in po krajSi poti skozi gozdiček je sledil ogled izvira Save na Zelencih pod Ratečami, kjer je smaragdno-zele- no jezerce, polno mehurčko", oča- ralo slehernega. Dobro uspeli izlet, kot tudi uvo- doma omenjene, je izbral in vodil tov. Lipe Izlakar. Naslednji planinski izlet bo v nedeljo, 8. avgusta v Logarsko dolino, kjer se bodo eni podali na OkreSelj, drugi na Klemenča planino in skupno Se v Robanov kot. Obvestilo o izletu je že v razglasnem okencu PD Ptuj. R. Rakuša PtiUski pianind na izvira Save ob«adit)cJo deviSko Orto vodo, is iai todi razmKUajo, kako jo bodo na qjeni poti umazale industrijske odplake. Foto: TiUka Rakuša 1. AVGUSTA SEDMI VESELI DAN NAŠIH VASI - ROGOZNICA '82 V okviru koordinacijskega odbora za kultu- ro, izobraževanje in družabno življenje kraja- nov pri kraievni konferenci SZDL heroja Lacka Rogoznica, potekajo priprave na T. veseli dan naših vasi, ki bo na Rogoznici, v nedeljo L avgusta. Gre za skupno kulturno-Sportno in zabavno prireditev, ki ima namen srečanje kra- janov vseh sedmih vasi. V teku so že Športna tekmovanja v krosu za trim značko, turnir v malem nogometu ter tekmovanje v pikadu in streljanju. V nedeljo dopoldne 1. avgusta bodo v domu SlovenskogoriSke čete odprli razstavo ročnih del žensk iz Nove vasi pri Ptuju, Rogoznice in Zabjaka, popoldne pa bodo krajani iz vseh sedmih vasi izvaiali kulturni program m vesele igre brez meja. Razglasili bo- do rezultate športnih tekmovanj ter podelili pokale in priznanja. Koordinacijski odbor za kulturo, izobraževa- nje in družbano življenje krajanov, zelo uspešno vodi Marija SUMANDL, ki si vztrajno in zelo požrtvovalno prizadeva za vsebinsko bogatejše in kvalitetnejše kulturno in družabno življenje krajanov v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogoznica. FB V slovo Jožeku, Mariji in Lidiji! Na tomaževskem pokof»liSču smo od aprila do julija poloZili v tri hladne gomile tri mlade ljudi, vaiUane Hranjigovc in Lahonc. V nedeljo. 4. aprila, bil je lep pomladni dan, je črna množica prekrila naiSe lepo pokopal&če. Do zadnjega doma smo pospremili mlad^ vojaka JOŽEKA PERKA iz Hranjigovc, starega dvajset let. Jožek je bil priden, mnogo obetajoč in lep fant. Zrasel je v skromni delavsko kmečki družini. StarSi in vaSčani smo bili ponosni nanj, saj so ga krasile vrline kot malokaterega mladega fanta. Starfi so mu privzgojili trdne delovne navade in ga uravnali na pravilno pot v življenje. Imel je lep odnos do ljudi, do narave, do domovine in sveta. Zato smo ga vsi spoštovali. Tragično je umrl, ko je služil domovini. Za njim jokajo staiii, sestra, brata in 90-letna babica, ki ji je izkazoval vso pozornost. Žalostna je vsa naša vas. Domačim naj bolečino blaži ponos, da so vzgojili in imeli vzornega in zlatega sina! Konec meseca junija nas je začudila vest, da je tragično končala življenja MARIJA PLOHL iz Lahonc, hčerka Rajhove Angele iz Hranjigovc. Bila je Študentka. StarSi so si mnogo obetali od nje, a ona ni naSla smisla življenja in je obupala. 8. julija pa smo pc^ožili v prerani grob LIDIJO KRANJC iz Hranjigovc. komaj dve leti poročeno v Koračicah, 28-letno mamico dveh otrok: 18-mesečnega Marka in Primoža, ki mu je bila mama le štirinajst dni. Mali Primož je bridko jc*al prvo noč, ker je tako nenadoma in mno- go prezgodaj ostal brez maminega mleka, njegove najslajSe in najbolj potrebne hrane. Vsaka nesreča je hud inlarec, a nesreča, v kateri je izgubfla življenje mlada Lidija, je od vseh najbolj kruta. Vzela je mater dvema nebogljenima otrokoma, ki sta v svoji najnežnejSi življenjski dobi najtx>lj potreona matdmsleljuDezmln nege. Nikoli je ne bosta poznala. Mati je le ena in nihče je ne more nadomestiti. Lidija je bila izredno delavna m zagnana. V njej je bila silna življenjska moč. V^no se jije mu- dilo. kot da bi vedela, da ii ie odmeriena kratka življenjska pot. Čeprav šibkega telesa je poprijela za vsako moSko ddo. Vrečo cementa si je kot nič nak)žila n» ramena. Spretno je upravljala traktor. Ni utegnila počivati po porodu. Delo na kmedji jo je Hlcalo. A bila je še preslabotna in v nesrečnem trenutku ni mogla obvladati traktorja. V kratkem času sta si z možem postavila nov dom, a v njem ne bo nikoli prebivala. Vedno je našla čas in mnogo poma^la ostarelemu očetu in bratu na domačiji v Hranjigovcih. V novem domu je bfla gonilna sila, vanj je prinesla razumevanje in srečo. Nikoli ni čakala na moža, da bi se vrnil iz službe in namesto nje postoril težja dela. Vsega se je sama lotila. Njen delovni dan se je začenj^ s prvim svitom. Bila je vesele narave in dobrega srca. Množkra ljudi na njenem pogrebu je pričala, da je bila Lidija cenjena in ljubljena. Za Lidijo neizmerno jtdia mož z otrokoma, taSča, ki jo je imela Lidija rada, oče, brat. sestra, za njo joka vsa naša dolina. Dragi JOZEK. MARIJA IN LIDIJA. Rada prihajam v svoje Hranjigovce. Kadaiicoli pridem, se spomnim na vas, vaščane naše male vasi in obide me silna žalost. Premladi ste končali svojo pot in niste utegnili uresničiti svojih nad. V vaših družinah je zazevaJa velika vrzel. Težko bo živeti brez vas. Naj bo sladek vaš večni sen, mi pa vas bomo ohranili v zlatem spominu! Marija Raušlova Lastniki osebnih vozil pozor! Jutri, v petek 30. julija od 14. do 19. ure bodo pn aMD Ptuj brezi^ačni preventivni tdinični pr^edi osebnih vozil. Avtomoto zveza Slovenije — tehnična baza Maribor skupno z Zavarovalno skupnostjo Triglav in AMD Ptuj priredi tudi letos v prostorih AMD Ptuj, na Cvetkovem trgu (ihI mestnem kinu) pre- ventivTu pr^ed za vse udeležence v prometu ne glede na članstvo v AMZ Slovenije. rdinična baza v Mariboru pa opravlja preventivne preglede tudi vsako prvo in četrto soboto dopoldan. Iz lanskcdetnih izkušenj vemo, da se večina voznikov ne zaveda nevarnosti in ne ve, če ima svoje vozilo popolno, kar pa je lahko včasih usodnega pomena. Zato bo akcija brezplačnih preventivnih pregledov prispevek k zmanjšanju krvnega davka na naših cestah, obenem pa tudi prihranek pri gorivu in pri raznih delih na vozilu. Za pregled se lahko vozniki prijavijo neposredno v navedenem času, saj jih bodo tam pričakali strokovni delavci tehnične baze Maribor in AMD Ptuj. AMD PTUJ Dan vstaje v šumenju pohorskih gozdov Letošiya osrednja svečanost ob praznovai^u dneva vstaje slovenskega naroda je bila za prebivalce očine Slovenska Bistrica tokrat v srcu pohorskih gozdov pri planinskem domu Anton Stuhec na bistriškem Pohorju. Kot smo že poročali, je bila v soboto, 17. julija dopoldne. Med šumečimi pohorskimi gozdovi pri Treh kraljih seje zbrala velika množica ljudi, predvsem prebivalcev pohorskih zaselkov in tudi iz drugih krajev občine. Med udeleženci sobotne svečanosti so bili tudi pripadniki JLA iz Slovenske Bistrice, člani planinskih društev iz miK>gih slovenskih krajev, bistriški športniki udeležnci tabora obrambne vzgoje na Šmartnem iz brigadirji MDA Goriško 82. Med gosti pa so bili tudi občani iz prija- teljske občine Koprivnica. Letošnji osrednji občinski svečanosti ob 22. juliju so pridružih tudi praznovanje 50. obletnico planinskega društva IMPOL Slovenska Bi- strica in 30. obletnico delovaipa zveze rezervnih vojaških starešin in planinsko društvo IMPOL sta bSa nosilca svečanosti pri Treh kraljih. Ob tem je potrebno meniti, da sta svojo vlogo organizatorja uspešiK) izvršila predvsem po zaslug skrbnih priprav pa tudi ^gate tradicije planinskega delovanja v tej občini. Zbranim je pri Treh kraljih najprej spregovoril predsednik planinske zveze Slovenije Tomaž Banovec. Pomemben trenutek svečanosti pa je bil tudi tisti, ko je predsednik OK SZDL Slovenska Bistrica Ivan Ferk podelil planinskemu društvu IMPOL državnoodlikovanje — red zasluge za narod s srebrnim vencem. Planinsko društvo IMPOL pa je ob tej priložnosti posameznim kmetijam Pohoiju in nekaterim posameznikom podelil posebna priznai^a za dolgoletno sodetovanje z društvom. Pla- ninskem odseku tega društva pa so podelili posebno priznanje za uspel \'zpon na vrhove Andov pred okoli 14 dnev i. V kulturnem programu so sodelovali godba na pihala sindikalne konference DO Impol Slovenska Bistrica, člani DPD Svoboda Slovenska Bistrica, moški pevski /bor Zg. Polskava. pripadniki JLA in učenci osrK)vne šole iz Sk>veifeke Bi>irice. Za z.aključek pa so organizatorji vsem udeležencem pripra\ili še pnjelno planirtsko rajanje. Viktpr Horvat 10 - NASI DOPISNIKI 29. julij 1982 - tednik Hodila po zemlji sem naši Zemiia je kot biser, ki jo sončru žarki osvetljujejo iz dneva v dan. Zemijaje naše bogastvoinponos. Obrodi sadove, katere izkoriSčadružba vsega sveta. Njeno bogastvo, ki je v njej, se bogati s pridnimi rokami ljudstva. Košček zemlie. na kateri si se rodil, katera je rastla s teboj, te osrečuje in ti daje vedeti, daje doma najlepše. Doma je vsa sreča, ki si jo človek želi. Obdajajo te domači hribi, polja, gozdovi... Vsak človek je srečea če je lahko doma. rodni domovini, ki ti nudi zavetje in varnost. Ponosen si nanjo in na njene nove dosežke, ki so v sedanjih gospodarskih krizah izredno dobrtnlošfe Kaj je rodna zemlja in kaj ji pomeni, ve najbolje tisti, ki nekaj časa pogreša njeno zavetje in njene žarke toplega sonca. Najbolj to človek občuti tedaj, ko odpotuje daleč iz domovine, v tuje okolje, med tuje Ijudi. Tedaj si kot tujec, srečuješ in seznanjaš se s tujo kulturo. Sele tedaj spoznaš, kakšno grenkobo prinaša odhod iz domovine, iz okolja, v katerem si bil srečea Ko si doma. se ti zdi, daje drugod lepše. Ko pa se srečaš s tujim svetom pogrešaš svojo domovino. Mnogokrat šele tedaj spoznaš, kaj ti pomeni domovina, šele tedaj se zaveš, da je edinole v domovini bodočnost in napredek. Tudi meni p>omeni moja domovina, moj košček rodne zemlje vse. Osrečuje me misel, da sem doma. da me obdaja okolje, katerega imam rada. Nikolije ne bi zapustila in odšla v tujisvet,kerse zavedam, da doma počiva sreča. Srečna in vesela sem, ko si spomladi ogledujem spomladansko cvetje. Tedaj se mi domovina dozdeva cvetoča poljana. Cvetice klijejo iz zemlje, rastejo in se množijo. Povsod po naši domovini je lepo, povsod po naših krajih sveti sonce svobode, katero smo si s težkim bojem priborili. Upam in si želim, da nam sonce sreče, veselja in svobode ne bo nikoli zašlo. Čeprav je povsod po naši domovini lepo in prijetno, se vendar vsak Jugoslovan počuti najbolje v svojem rojstnem kraju in domači hiši. polni radosti. Barka sreče in zadovoljstva počiva le doma. Tako kot se spomladi veselimo cvetočih dreves in iqenih prijetnih vonjav, tako se vsak človek veseli svojega prijetnega, toplega doma. Zlasti pa naši Ij udje na tujem, ki se velikokrat z veseljem vračajo domov, v svojo rodno zibel Ponosna sem na svojo domovino, ki je lepa kot jutranja zarja. Vesela sem, da živim v domovini, v Titovi Jugoslaviji. Misel nanjo mi lepša in pestri življenje. Zdi se mi kot sočna jablana. Dom je zame blagor in ponos, saj se star slovenski pregovor glasi: »Lepo je doma, kdor ga ima!« Valerija METLIČAR. 8/b OS Hajdina Poletite ptice miru Gledala sem televizijo. Napovedovalec je povedaL da se na Polj- skem stanje še vedno ni izboljšalo, da se vojna med Irakom in Iranom še vedno nadaljuje... Zato sem začela razmišljati, kaj mi pravzaprav pomeni mir, svoboda, bratstvo... Verjetno mi vsi, mladi, ki nismo videli vojnih grozot uničeiga. ki ga naredi vojna, svobode ne cenimo toliko kot starejši ki so vojno že preživeli. Zato pa vemo, kaj nam pomeni beseda mir, bratstvo, enotnost. Moramo se potruditi, da bomo čuvali naše bratske vezi zostalimi narodi, saj se lahko vsak trenutek pojavi med ljudstvom nov sovražnik, ki bi uničil v rias vse uoanie v orihodnost. leriše živlienie. Vendar sem Drepričana, da bi se ljudstvo sovražniku uprlo, saj ne bi hoteli ponovnega uničenja svobodne Jugoslavije. Tako bi biTi vsi naši načrti za prihodnost uničeni, vsa naša upanja bi se sesula v prah. Tisoče lačnih, od vojne uničenih ljudi bi upalo v sijoče sonce svobode. 5^to se moramo zavedati, da so mir, prijateljstvo, svoboda največja sreča vseh IjudL Tako kot si želi ptica v kletki na prosto, na svobodo, tako si je želelo naše ljudstvo med NOB miru. Ravno ta želja je dala pogum in junaštvo vsem mladim fantom in dekletom, da so odšli v boj z upanjem, da si bodo priborili svobodo. Zato te bomo, domovina, branili in čuvali tvojo svobodo, ki si jo želi toliko otrok, žena in starcev, saj je ravno svoboda tista, ki ohrani v deželi mir, prijateljstvo in enakopravi^L Valerija AMBROŽ. 8/a OS Hajdina Naše bivanje v koloniji Tako, kot že več let, sem tudi letos preživela del počitnic v počitniški koloniji v Biogradu na moiju. ki je namenjena izključno osnovnošolski mladini. Dnevno bivanje v koloniji je bilo prijetno, saj smo kljub ustaljenemu dnevnemu redu bili priča pestremu in razgibanemu življenju. Včasihsmo odšl i v mesto na sprehod, na sladoled, v kino. pa tudi na plaži smo se včasih od srca nasmejali. Tako je bilo že prvi daa ko sem z bratom in sestro odšla na pomol. Brat se je naredil junaka in je skočil na glavo v vodo. kot je videl druge. Ko se je končno prikazal na površje, mi je med kihai^em in pokašlja- vanjem komaj dopovedal, daje voda slana. Za njim s\'a odšli v vodo tudi midve s sestro. Nekaj časa smo čofotali po vodi. takrat pa je brat začel kričati, da ima v nogi tri velike ježke. Ker pa rusem (gazila nič takega, sem mu zagotavljala, da je stopil na kak oster kamea a mi ni veijel. Komaj sem mu dokazala, žeje sestra kričala, da vidi kačo. Približala .sem seji. opazila sem, daje ladijska vrv. Lotila se nas je razposajenost, smo se začeli škropiti, tedaj pa je neka starejša gospa zaklicala proti bratu: >>Molim te!« On pa seje obrnil proti menije začudeno vprašal: »Kaj ta gospa res moli ali kaj govori.« Nasmejala sem se. Bivanje v koloniji pa ni prijetno samo zaradi prijetnih uric. ki smo jih preživeli na plaži, ampak tudi zaradi prijateljstev, ki se tu kaj hitro sklepajo. Bivanje v koloniji je zares prijetno, saj spoznaš veliko so- vrstnikov in se med ryimi razvedriš. Zakaj ne bi del (Mitnic preživeli v koloniji tudi vi? Marica Krajnc. 8. razred. OŠ Gorišnica Ob tabornem ognju — flani iOiovnega kro&a OŠ Hajdina NAŠ POŠTAR Glej ga no, poštarja, spet se mu mudi! S kolesom drvi in po naši vasici pošto deli; nekoga razveseli; drugega razžalosti; toda vsak dan se znova pri nas oglaša, nam razglednice in pisma prinaša. Vsak prvi dan v mesecu se poštarja babica razveseli, ko ji pokojnino prinese in ji še zdravja zaželi. Okrog petnajstega pa s polno računov mamo obišče takrat ga pač res vesel ni nihče. Včasih tudi z ljubezenskim pismom prijuriša, zdaj zardi deklica, ki cele dneve o fantu razmišlja, ^j, poštar nagajivi, skrij se, skrij.U Mladenka se boji, da mamica pisma v roke ne dobi. Danica Štrucl, 8/b, OŠ R Kidrič. Kidričevo NAŠA METKA Naša Metka, bosopetka, pridna nič več ni, saj v omari njeni, najdeš mnoge že stvari. Ves dan skače, včasih strga hlače, drugič se kotalka, potem pa spet ne ve, kje njena je drsalka. Drsala bi rada, pa je zima že odšla. Zato se z Lukcem zdaj igra in čaka, da zima spet natresla bo snega. Moja sestra Metka, vedno išče: »Kje je zobna ščetka?4c Zobne ščetke ni in ni, čeprav jo iščemo že vsi. Ko zvečer se spravlja spat. vzame knjigo — zdaj pa brat! Kaj naj torej storim jaz? Okregam Metko kar naglas! To je torej Metka naša, bodite srečni, ker ni vaša! A dela Pislak, 4/b, OŠ Kidričevo MORJE Morje je dolgo kakor nebo, morje je modro kakor nebo, morje je tudi zelo slano in se v njem kopamo dopoldan in popoldan. Janez Mlinarič, 1/c, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj Hodil po zemlji sem naši — člani likovnega krožka OŠ Hajdina Učenci 7/b razreda OŠ Tone Žnidarič Ptuj o počitnicah še nekaj dni in že jo bom s taborniki mahnil na morje, z njimi sem bil že dvakrat. Obala je čista, le morje je umazano. Ko se bom vrnil z morja, se bom najprej skušal pošteno naspati. Kopal se bom tudi v toplicah, a včasih se bomo vozili s čolnom po Dravi. Ribiči nas nenehno obmetavajo s kamenjem, a mi se večkrat pritožimo na ribiškem društvu. Viki V počitnicah ne mislim iti na moije. Sosedje si v Cirkulanah gradijo hišo in bom .šel z njimi, da jim bom pomagal. Pa ne mislite, da bom v f)očitnicah samo delal! Nekaj dni bom pri teti v Ljubljani in bom hodil f)o širokih ulicah ter se vozil po dvigalu v stolpnicah. S kolesi se bomo s prijatelji peljali v Zagreb. Mogoče tudi dalje, bomo videli, kako bomo razpoloženi. To bo moja najdaljša vožnja doslej. Nekateri iz skupine so tod že kolesarili in pravijo, da vožnja ni tako naporna, daje ne bi zmogel. Dušan Julija bomo s prijatelji obirali višnje. Za zaslužek b' si rad kupil moped. V avgustu bom 14 dni preživel pri očku v Nemčiji. Ko se bom vrnil, se bom za šest dni odpravil k bratu v Portorož. Mislim, da se bom imel lepo. Po vrnitvi z morja grem delat izpit za moped. Fredi S kolesom se bom odpeljal v Obrež na p)očitnice. Z bratraiKem bova vs^ dan kolesarila, zmenila sva se že, da se bova peljala na sejem v Gorryo Radgono. V avgustu bomo namesto na morje, ki ga bomo letos prvič izpustili, odšli na Pohoije. Ostali bomo dva do tri dni, prespali bomo pri Treh kraljih. Nekaj dni bomo preživeli tudi, na vikendu na Krčevini. Hodili bomo po ribe in gobe. Davorin Večkrat se bom peljala s kolesom k stari mami. Hodila se bom tudi kopat v toplice. 30. junija gremo na morje. Kn bom prišla domov se bomo igrali igre brez meja, se skrivali, lovili, vozili s kolesi. Želim si, da počitnice ne bi tako hito minile kot lani. Valerija Svoje počitnice bom največ preživela z mateijo, ki jo želim čimprej videti. Živi v Nemčiji in bom šla k njej. Ob srečanju se bova na dolgo in široko pogovarjali. Šivali bova prte, k njej bom šla v službo. Kadar bo sijalo toplo poletno sonce, se bom peljala z očetom kopat, včasih bo z nama tudi mamica. Plavala bom vsak daa se sončila. Suzana Ker je pouk že na koiKU, si že delam počitniške načrte. Najprej morje! Tam bom deset dni, ki bodo na morju seveda prehitro minili. Upam, da bom imela veliko soiKa in malo dežja. Na počitniški potep bom šla tudi k stari mami. kjer bom ves čas preživela s prijateljicami. S kolesom se bom vozila v toplice, kjer bom ostajala cele dneve. Daija Med počitnicami mislim biti pri stari mami. kije že v letih, saj ima že 82 let. Pomagala ji bom okopavati koruzo. Zadigi tedem se bom učila in se pripravljala na novo šolsko leto. Nada Sobote in nedelje bomo preživljali na vikendu nad Podlehnikom S prijateljicami se bomo obiskovale. Morda se bom hodila kopat v Ptujske toplice. 20. avgusta grem s starši na moije v Poreč. Domov se bomo vrnili 1. septembra, na prvi dan pouka. V šolo bom vendarle prišla, saj bom med počitmcami zelo pogrešala sošolke. Valerija PRVIČ V SIJVNEM MORJU Ko smo prispeli v četrtek na morje v Biograd je bilo za nas najvažnejše kopanje. Takoj po namestitvi v sobi in po zajtrku smo se šli kopal. Na plaži sem se hitro zagnal v vodo. za seboj poklical še druge prijatelje in ob tem spil kar precej slanega morja. To pa je tudi moj prvi doživljaj, ki sem ga do- živel v slanem morju. Ivan Pečar. 5/c V KOLONIJI V nedeljo ob 6. uri sta se ustvila pred ptusjkim počitniškim do- mom dva avtobusa, ki sta nas pripeljala na deset dnevni dopust v Biograd n/m. Iz avtobusa smo vzeli vsak svoje stvari in odšli proti domu. Tam smo .še nekaj časa čakali, da se je prejšnja skupina izselila iz doma. Nato smo si razdelili sobe. Dobili smo posteljnino, da smo si pri- pravili postelje. Nato smo od.šli na zajtrk. Po zajtrku smo bili že neučakam. da bi se okopali v morju, zato smo odšli na plažo. Ob dvanajsti uri smo imeli kosilo. Popoldan smo odšli na plažo. Ob šestih smo imeli večerjo in nato zbor. Ob pol devetih smo bih že v posteljah. Tako se pt)navlja vsaki dan. Da pa ni tako enolično ho- dimo v mesto, kino, luna park in imamo pred domom plese. Deklice iz naše skupine se ime- nujemo MORSKE DEKLICE. Tudi druge skupine imajo svoja imena. Naprimer: ZVEZDICE, ZLATE RIBICE. DELFINI. MORSKI Km, LEŠČURl. Ker pa še ne znajo vsi plavati, jih plavati uči plavalni učitelj. Zadnji dan našega letovanja bomo tudi tekmovali za značko delfinčka. Mojca Vodušek OŠ Podlehnik, 6/razred VEČER V POČITNIŠKI KO- LONIJI Morje se je v penečih valovih valovih odbijalo od obale in zemljo je prekrila tema. Ob obali so se prižigale luči in prameni svetlobe so padali daleč naokrog. Življenje v koloniji se je spreme- nilo. Smeh in krik otrok se je po- tajil v temačen molk, saj je prišel čas počitka. Ko smo se menili in otuširali, smo odšli vsaka skupina v svojo sobo. Tukaj, v koloniji, smo spo- znali tudi veliko prijateljev. Naj- več nas je iz Gori.šnice in Marko- vec. nekaj pa iz drugih šol ptujske občine. Trije učenci so prišli v kolonijo celo iz tujine, Nemčije. Dežurni tovariš je hodil iz sobe v sobo in ugašal luči. Z deklicami iz naše sobe smo odšle v štirinajsto sobo. Najprej smo se pogovarjale, čez nekaj časa. ko seje vse umirilo in so dekleta iz sosednjih sob za- spale: smo vzele zobno pasto. Po prstih smo se priplazile v sosednjo sob. Z zobno pasto smo namazale vse speče prijateljice po licih in nogah, naenkrat se je Tanja zbu- dila. Nemo je pogledala naokrog, potem pa spet zaspala. Hitro smo odšle v sobo in se same namazale s pasto, da ne bi prijateljice posu- mile v nas. Odšle smo v njihovo sobo injimpokazalekašnesmo. Ko so nas dekleta zagledala, so rekle, da so nas namazali dečki. Nekega večera smo se tudi združile v naši sobi. Takrat pa smo mlajše deklice strašile, ko so za- spaje, seveda ob polnoči z belimi rjuhami. Nastal je takšen vik in krik, da so se komaj umirile in spet zaspale. Dnevi hitro minevajo in skoraj se bomo morali posloviti, zato želim, da bi v teh dneh doživeli veliko lepih in srečnih trenutkov. Dominika Plohi. 7/razred, OS Franc Belšak, Gorišnica DELO NA MORJU 1. julija smo prispeli na morje v Biograd. Kosmoprišlivdom.smo si morali vsi postlat jjostelje insmo šli spat. Ob 8. uri smo vstali inšli na plažo, ki je bila lepa — peščena. sorKe je pripekalo pa tudi voda je bila topla. Naš tovariš je preiz- kušal vse, če znajo plavati in tiste, ki ne znajo plavati odredil za pla- valni tečaj pri tovarišu, ki uči plavati. Ob pol dvanajstih gremo s plaže. Najprej gremo na tuširanje, potem pa na kosilo. Po kosilu imamo počitek do treh. Po počitku je malica in spet sledi kopanje do 18. ure. Pol sedmih je večeija in potem sprehod v mesto. Spat gremo ob 21. uri. . JožeHauzer, 6/d. OŠ Tone Žnidarič, Ptuj KAKO POTEKA DAN V BI- OGRADU NA MORU Vstanemo ob pol sedmih. Po- spravimo si postelje, se preoble- čemo in se pripravimo na zajtrk. Po zajtrku pojdemo na plažo, ki nam jo je predložil tovariš. Izbral je zelo dobro plažo, je peščena. Tam neplavalce tovariš uči pla- vati. Mi plavalci pa plavamo, se potapljamo insi mečemo žoge. Ko tovariš konča z neplavalci se škropimo in potapljamo s tovari- .šem. Potem pojdemo na plažo blizu doma, kjer čaka neplavalce plavalni tovariš. Ko pridemo s plaže gremo pod tuš. Ko se obrišemo, počakamo, da nas tovarišica dežurna pokliče h kosilu. Po kosilu je dvourm po- čitek. Po počitku pojdemo na malico, potem pa na plažo. Na plaži smo približno tri ure. Potem se vrnemo v dom, se umijemo, gremo na večerjo, po večeiji pa imamo prosti čas. V prostem času navadno igram badminton ali pa namizni tenis. Nekateri pa igrajo nogomet ali košarko. Enkrat smo šli že v kino gledat Vinetuja. Spat gremo ob 9. uri. Edi Rižner, 6/a, Tone Žnidarič, Ptuj f EDNIK -29-julij 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 11 NOVA IGRIŠČA PRI LOVRENCU Krajani Lovrenca in zlasti člani (jomačega športnega društva Mla- (linec so si dolgo želeli, da bi l^ošarkarsko, odbojkarsko, rokometno in nogometno igrišče usposobili do takšne mere, da bi se ,13 njih lahko nemoteno odvijah treningi in tekme. To jim je uspdo in v soboto, 24. julija so v okviru praznovanj ob sedmem krajevnem prazniku namenu predali nova in obnovljena igrišča. Z vdiko pro- stovoljnega dela so uredili košar- karsko in odbojkarsko igrišče, izboljšali površino nogometnega igrišča ter postavili prva igrala za otroke. Tako imajo pri Lovrencu pravi mali športni park ter s tem pogoje za nadaljne delo na področju telesne kulture. Športno društvo Lovrenc deluje že 19 let in ima sekcije za namizni tenis, šah, rokomet in nogomet. Sedaj pa imajo tudi osnovne po- goje za ustanovitev košarkarske iii odbojkarske sekcije. Kot nam je povedal predsednik društva Anton Dolenc, je dosedaj najbolj aktivna nogometna sekcija, zlasti po zaslu- gi neumornega Draga Muršeca. Zaradi neprimernega igrišča je morala nogometna ekipa, ki nastopa v medobčinski nogometni ligi, vsa srečanja spomladanskega dela odigrati na Kidričevem. Zato so si že v začetku leta zastavili nalogo, da s prostovoljnim delom igrišča uredijo. Pri delu so zraven članov SD Mladinec zelo aktivno sodelovali mladi iz OO ZSMS pa tudi drugi krajani. Opravili so 700 prostovoljnih delovnih ur, največ (100) pa domačin Jože Turk, kije varil konstrukdjo za koše. Poma- gala pa sta tudi Kmetijski kombi- nat Ptuj TOZD Kmetijstvo Kidri- čevo in zasebni obrtnik Branko Strel, ki je v soboto igrišča tudi piedat iiai>ic:iu. Z novo pridobitvijo bodo pri Lov- rencu tdesnokulturno dejavnost pč skusili še bolj razširiti med mla- de in starejše kraja.ne ter doseči ustrezno množičnost, saj se pome- na telesne kulture dobro zavedajo. V prihodnje pa bo ena njihovih prvih nalog dokončna ureditev otrc^kega igrišča, saj želijo poskr- beti tudi za najmlajše, bcidoče čla- ne športnega društva. Po sobotni otvoritvi so na roko- metnem igrišču izvedli tradidonal- ni turnir v malem nogometu, ki so ga končali v nedeljo s podelitvijo pokalov in srečanjem veteranov Apač in Lovrenca. 1. kotar fotografije: B: Rode Nova igriiKa pri Lovreaea Anton Dolenc Draeo Muršec Deveti ptujski padalski pokal v počastitev občinskega pra- znika bodo člani AK Ptuj v soboto in nedeljo izvedli tradicio- nalno in zanimivo prireditev — ptujski padalski pokal Podlehnik 82. V soboto zvečer se bodo ob 20. uri na letališču v Moškairicih pričeli nočni skoki, v nedeljo popoldan pa ob 14. uri v Podleh- niku skoki v jezero, ki bodo dali zmagovalce letošnjega pokala. L k. Padalci se bodo pomerili v skokih in plavanju (foto B. Rode) Gugalnk so se mladi res razveselili Štatenbergu Vrniti življenje v trenutno malo obiskanem gra- du Statenberg, malo predvsem zato, ker bi si po svoji znamenitosti zaslužil mnogo večji obisk, je bila pred nedavnem novinarska konfe- renca. Da je ta, kljub številnim po- manjkljivostim še vedno zelo zani- miv objekt, je pokazala tudi udele- žba novinarjev, ki so želeli s svojim peresom pokazati na težave in raz- vojne želje enega najlq)ših baroč- nih gradov na Slovenskem. Tiskovno konferenco je pripravi- la skupščina občine Slovenska Bi- strica. Njena želja je, da bi tako grad Statenberg, z njim pa celotno območje KS Makole zaživelo novo, turistično življenje. Predstavniki občine, sedanjega lastnika Certus Maribor, zavoda za spomeniško varstvo, ekonomskega centra iz Maribora in še nekateri drugi, ki imajo voljo, žal ne tudi dovolj sred- stev za hitrejšo rešitev Statenberga, so predstavnike tiska, radia in TV seznanili s težavami, v katerih se trenutno nahaja grad Statenberg, kateremu prav te dni obnavljajo dd strehe in fasado na vhodnem ddu zgradbe. Osrednja nit pogovora je bila, kako uresničiti zares smdi načrt re- vitalizacije gradu do leta 1990, ki bi po današnjih cenah vdjala okoli 20 milijonov dinarjev. To pa so že sredstva, ki jih v sedanjem gospo- darskem položaju ne bodo mogle zagotoviti delovne organizadje ob- čine Slovenska Bistrica skupno z drugimi zainteresiranimi, med njimi tudi s Certusom Maribor, ki se zavzema predvsem za obnovitev gostinskih prostorov in zavod za spomeniško varstvo ter še nekatere druge organizacije. Načrt revita- lizacije gradu Statenberg, ne bo mogel potekati ločeno ob razvoju krajevne skupnosti Makole, zato je usmerjen predvsem v razvoj stado- niranega turizma. Ne brez osnove razmišljajo tudi o povezanem raz- voju gradu Statenberg in kmečkega turizma v njegovi okolici. Vzpore- dno s tem pa bodo razvijali kmetij- stvo, za kar so v KS Makole dani vsi pogoji. Revitalizacija gradu Statenberg bi v osnovi potekala v smeri gostin- skega, zdravstvenega, kulturnega in športno-rekreativnega življenja turistov. Predvsem bi bilo za ure- sničitev teh aktivnosti potrebno urediti samo objekt z nočitvenimi zmogljivostmi, ki bi v letu 1990 znašale že nad sto postelj, urediti bo potrebno tudi okolje, uspešneje vključiti v ta dogajanja tri ribnike v neposredni bližini gradu, športna igrišča, urediti cesto do gradu, sprehajalne steze in grajski muzej. Za zdravstveni turizem urediti po- trebne prostore in še več prav tako pomembnih stvari. Ob vsem tem je potrebno vedeti, da bo grad Statenberg zaživel svoje pravo, turistično gostinsko življe- nje samo v popolni povezanosti z življenjem krajevne skupnosti Makole. Prav gotovo je upravičeno uresničevanje takšnega projekta v močnem zaledju kmetijstva, sliko- vita narava in misel o zdravstvenem turizmu ter ugodni pogoji razvoja športno rekreativnih dejavnosti. „Sušlja" se namreč o mineralni vodi, ki naj bi bila v bližini, v kraju Dežno. Načrtovanja razvoja čebelarstva v teh krajih potekajo v sodelovanju z Medeksom. Žal vse kaže, da bo to ostalo še nekaj let na papirju, ker ni denarja. Makole naj bi po teh načr- tih postale eno od čebelarskih sre- dišč Slovenije. Biološko čisto oko- lje daje temu zelo trdno podlago. Program razvoja turizma, pred- vsem zdravstvenega na gradu Sta- tenberg je j^asnovan tako, da se ne bo pokrival s programi bližnjih zdravilišč, kot sta Rogaška Slatina in Podčetrtek. Iz programa revitalizadje gradu Statenberg in širše okolice je mo- goče občutiti popolno povezanost gradu in krajevne skupnosti. Tako načrtujejo za popestritev rekreadj- skega turizma organizirati tudi ure jahanja, za katere bi skrbeli na okoliških kmrtijah, razvoju kmeč- kega turizma, široke ponudbe kmetijskih proizvodov in domačih specialitet. Tudi misd o lovnem turizmu ima bogato osnovo v div- jadi in ribolovu. Grad ima v svojem okviru kar 30 ha zelenih in gozdnih površin. Prisotna pa je tudi študija o razvoju perutninarstva v teh kra- jih, misel o kozjereji, reji gosi in še bi lahko naštevali razne možnosti. Da bi program revitalizacije gra- du Statenberg celotnega območja KS Makole postavili na trdna tla, bo potrebno še veliko dela in volje, predvsem pa trdnega prepričanja, da bi bilo marsikaj mogoče doseči tudi z mnogo manjšimi sredstvi kot so načrtovana, če bi v dogajanja vključili celotno občino Slovenska Bistrica, predvsem pa prebivalce KS Makole in tudi dejavnike izven občine, ki jim ne sme biti vseeno kako in kdaj bo Statenberg zaživel svoje pravo turistično življenje. Večja bo morala biti tudi vloga Certusa kot nosilca aktivnosti na Štatenbergu, pa zavoda za spome- niško varstvo in še bi lahko našte- vali. Ob dobro zastavljenem pro- gramu revitalizacije gradu, pred- vsem pa njegove uresničitve, čeprav je že danes znano, da tega ne bo mogoče v popolnosti realizirati do leta 1990, bo grad Statenberg dobil možnost, da se razvija tudi iz sred- stev, ki bodo ustvarjena na nje- govih ,,logih" in tako opravičil spoznanje, da mora vsak objekt živeli aktivno življenje, če hoče pre- živeti še nove generacije in služiti svojemu tako zgodovinskemu namenu, kot tudi sedanjemu času. Besedilo in posnetki: Viktor Horvat Današnja podoba gnidu Štatoiberg (pred priCetkom obnove fasade, ki Je v teku). TOZD Iskra Makole trenutno edhii up gospodarskega razvoja KS Makole. -Največje od treh štalenbcrških jezer ne kaže vabljive podobe. Peto mesto Tatjane Vaupotič V Celju se je končalo let(^nje rq)ubliško prvenstvo v šahu za članice. Med udeleženkami je nastopila tudi članica šahovskega društva Ml P iz Ptuja Tatjana Vaupotič, ki je osvojila peto mesto, v devetih kolih pa je zbrala pet m toSc. Rq}ubliški naslov je osvojila V(^pernikova iz Maribora |H-ed Cdjanko Novakovo in Svarcerjevo iz Maribora. 1. k. Turnir ob dnevu vstaje Člani sekcije za nogomet v Mt^kanjcih, ki deluje v okviru TVD Partizan Gorišnica, so na Dan vstaje slovenskega naroda na igrišču v Gorišnici izvedli drugi turnir v malem nogometu. Nastopilo je dvanajst ekip, ki so bile v prvem delu razdeljene v štiri skupine. Zmagovalci so se uvrstili v nadaljno tekmovanje. Med štiri najboljše so se uvrstile naslednje ekipe: Bister iz Domave, Tdiniki iz Maribora, Budina in M(^kanjci. V polflnalu sta bfla dosežena naslednja izida: Tehniki — Budina 1:3 in Bi- ster — Moškanjd 1:2. V srečanju za tretje mesto je ekipa Bister s 6:4 premagala Tehnike, v srečanju za prvo mesto pa so domačini po streljanju sedemmetrovk s 6:4 premagali ekipo iz Budine. Srečanja sta vodila Janez Cuš in Simcm Muanda, turnir pa je bil dobro pripravljen in izveden. 1. k. Jutri konferenca MNZ Ptuj v domu Franc Krambeiger bo jutri peta in hkrati volilna konferenca Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Po oceni dosedanjega dela bodo izvolili nove člane vodstva in organov ter nato sprejeli program prihod- njega dda. Konferenca se bo pričela ob 17. uri. 1. k. Spomin nanj bo ostai vedno živ Ne moremo verjeti, da ga ni več med nami, da ga je kruta usoda iztrgala iz naše sredine, tako nena- doma in nepričakovano prenehalo je biti srce prijatelja, ki je bilo odprto do vseh in do vsakogar. 1. avgusta bo minik> leto odkar se je tragično ponesrečil Albin POLANEC, doma iz Vidma pri Ptuju. Bil je prijatelj, ki ga je nes potrebno iskati. Pomagal je vsakomur, ki je bil v stiski, skrat- ka bil je resnično človek, odprt do vseh in do vsakogar. Čeprav mine- va že leto odkar ga ni več med na- mi, je spomin nanj še vedno živ, še vedno je takšen, kot takrat, ko smo bili zadnjič skupaj na igrišču v Pobrežju, kjer so dekleta iz Maj- skega vrha in Pobrežja igrale prijateljsko nogometno tekmo. Spomnili se ga bomo z vsakolet- nim memorialom, ki ga bo letos prvič organiziralo telovadno dru- štvo Partizan i/ Vkima in krajevni svet mladih v Vidmu. Memorial bodo generacije prenašale iz leta v leto, in tudi tisti, ki ga nikoli niso poznali, bodo voddi. da je bil do- bt-r človek, da pa mu usoda ni bila naklonjena, da bi si tudi on lahko ustvaril družino, dom in živel ta- ko, kot živi mnogo drugih. Staršem in sestri z družino bodo zopet privrele solze v oči, vendar Albin Polanec tudi mi, ki smo ga imeli radi ne bomo nič manj prizadeti. Skupaj z njimi bomo nosili bolečino v srcu, toda kljub bolečini se Albin nikoli več ne povrne. Mladi krajevne skupnosti Videm 12 - ZA RAZVEDRILO 29. julij 1982- tednik TEDNIK - 29. julij 1982 OGLASI in OBJAVE - 13 ZNOVA POGIN RIB Naš odnos do narave je še vedno malomaren — to je res, res pa je tudi, da stalno poudarjafno potrebo po čuvanju narave. Vendar poudarjenje potrebe in izgovarjanje parol za čisto in zdravo naravo ni dovolj. Tako so občani in ribiči znova ostrmeli ob pogledu na množico poginulih rib v stari strugi Drave nižje od mostu pri Borlu. To seje primerilo, oziroma pvigin so opazili v soboto, 17. julija. Ribiči so se takoj povezali s pristojnimi inšpekcijskimi službami in vzeli potrebne vzorce za analizo in ugotavljanie vzrokov za pogin in s tem krivcev. Zakaj prihaja do pogina rib, do uničevanje vodnega bogastva? Predsednik skupščine RD Ptuj Dimče Stojčevski rned vzroke uvršča nedelovanja ptujske čistilne naprave, saj organizacije združenega dela v Ptuju in Mariboru tako odplake direktno spuščajo v Dravo, kar v primeru, ko je vodna gladina nižja (to pa je sedaj) in ob večjih vročinah ter pomanjkanju kisika v vodi pogojuje pomoru rib. Vse to ribiče in občane močno zaskrbljuje. Kako tudi ne, saj ribiči s svojimi sredstvi skrbijo za ribji zarod, malomaren odnos pa uničuje ribji stalež, okolje, o katerem vsi dosti govorimo. Skratka, še naprej žagamo vejo na kateri sedimo. Delovne organizacije so po zakonu dolžne urediti izplake, vendar tega ne uredijo. Ribiči lahko ob sodelovanju vodnogospodarskega ali inšpektorja za ribištvo, skratka uradne osebe, vzamejo vzorce pri kanalih in tam, kjer je pogin rib. Na osnovi tega se opravi analiza, ki jo plačata družbenopolitična skupnost in ribiška družina. Za tem pa imajo ribiči možnost prijaviti delovno organizacijo zaradi kršenja zakona. Vendar nastopijo različne težave. Ena OZD ima ene količine, druga druge, to se koncentrira in ribe zato poginjajo. Ali pa, ribiči pošljejo ovadbo vendar pri tem nič ne dosežejo. Lahko pride samo do majhnih kazni, ki jih kršilci plačajo, to pa škode nikakor ne more poravnati. Voda namreč postaja stalno zastrupljena, za življenje rib ni več pogojev. Ribiči so že dali pobudo, da skupaj pristopimo k uresničevanju nalog, zapisanih v zakonu in ustavi. Ribiči tudi ugotavljajo, da samo vplivanje na zavest ne daje rezultatov, ribe še naprej poginjajo. Ne samo v Dravi, tudi v drugih vodah. Izgleda tudi tu, da zakone sprejmemo, izvajamo jih pa ne. Torej novi primer neodgovornega obnašanja. Po drugi strani pa samo jemanje vzorcev ne koristi veliko, stane pa precej. Kaj torej naj ribiške družine še delajo? Naj odpirajo vedno nove ribnike, ko pa teh sredstev nimajo? Smo torej v začaranem krogu. Gledamo kaj se dogaja, se razburjamo, veliko dalj od tega pa ne gre. Seveda pa vsem ni vseeno kaj se dogaja. Pohvaliti velja občane, ki ribiče na primere pogina takoj opozorijo in pomagajo pri odstranjevanju posledic. Mrtve ribe je namreč potrebno zakopati, kar pa v zadnjem primeru takoj ni bilo opravljeno. To je naloga ribiških pododborov in občanov v okviru krajevnih skupnosti. V Ribiški družini Ptuj so se odločili, da več ne bodo samo ugotavljali poginov in nato iskali krivce. Komisija za varstvo voda in okolja se je odločila, da bo pričela z akcijo kontrole izplak pri kanalih organizacij združenega dela, vzorce pa stalno pošiljala v analizo. Morda bodo na takšen način uspeli, če ne v celoti pa vsaj delno, zaščititi vodo, naravo in ribji zarod. 1. kotar Ekipa Ptuja na Vranskem Konferenca mladih v kmetijstvu iz Ptuja je sodelovala na ,,Srečanju mladih zadružnikov Slovenije", ki je bila v soboto in nedeljo — 24. in 25. julija. Srečanja se je udeležilo veliko mladih, ki še ljubijo kmečko zemljo in jim še kmečko delo ni pretežko ali pa delajo na zemlji zaradi tega, ker se zavedajo, da brez dobro obdelane zemlje ne bo hrane. Ekipa Ptuja je bila sestavljena in sicer iz AMZ Markovci, Lovrenca in Slovenskih goric. Sodelovalo je 8 tekmovalcev. Ekipa 5 tekmovalcev se je pomerila v kmečkih igrah (košnji trave, grabljanju, vlečenju vrvi . . .), ekipa 3. tekmovalk, ki je bila iz AMZ Lovrenc pa v kuhanju na ,,Večeru kmečke kuhinje". Dekleta so se pomerila v kuhanju domačih kmečkih jedi, jedilnik pa so si sestavile same. Odločiti so se morale ali bodo skuhale praznično jed, jed za posebne priložnosti, jed ob pomembnejših opravilih, (žetev, košnja itd.) ali pa vsakdanjo jed. Tekmovalke iz Ptuja so si izbrale vsakdanjo jed. Pripravile so narezek iz prekajene ,,zašenke", prekajene domače suhe klobase, zaseke, paradižnika in kislih kumaric, ter skuhale ajdove žgance in zabeljeno kislo zelje. Jed je bila okusno pripravljena, zato jo je ocenjevalna komisija uvrstila med 10 najboljših jedi. V nedeljo dopoldan je bila v kulturnem domu na Vranskem okrogla miza na temo ,,kako sestaviti pogoje, da se bodo mladi odloclii deio na kmetiji." Mladi so v svojih razpravah zlasti povdarjali, da se ne zavzemajo za vsakršen razvoj kmetijstva, ampak za takšen razvoj, ki bo vodil k podružblianju kmetijske proizvodnje, združevanju dela, sredstev in zemlje in spreminjanje odnosov, ki so za mlade življenskega pomena, to pa so uveljavljanje dohodkovnih odnosov, svobodne menjave dela in uveljavljanje odločujočega vpliva tistih, ki v kmetijstvu delajo na pogoje in rezultate kmetijske proizvodnje, čeprav je praksa žal čisto drugačna. Mladi, ki so najpogosteje nosilci kmetijske proiz- vodnje ' 1 igosto v položaju, ko je njihovo samoupravno odločanje povsem omejeno, njihov vpliv na odločanje o pogojih življenja in dela pa minimalen. Ker v večini primerov niso lastniki kmetij, kjer delajo, imajo majhne možnosti vpliva na razvojno usmeritev in vlaganja. Čeprav je ves dan tekmovalcem nagajalo slabo vreme, so popoldan vseeno izvedli kmečke igre, pri katerih so se neka »^ri razveselili, drugi p-^ tudi namučili. Po končanem uradnem delu tekmovanja in razglasitvi rezultatov so še tekmovalci zaplesali po mokri ploščadi ob zvokih ansamblov, nato pa se poslovili v upanju, da bo drugo leto boljše, kar pa je tudi vsakodnevna tolažba kmečkih otrok pri njihovem delu. Franc Planinšek Delo in uspehi gasilskega društva Gabernik Ob novi asfaltni cesti, ki pelje skozi Gabernik, stoji pred osmi- mi leti grajen dom krajanov, ob njem, pa gasilsko orodjišče in stolp. Vse te objekte je ob stalni podpori krajanov in pretežno z udarniškim delom zgradilo gasil- sko društvo Gabernik, ki je pred tremi leti slavilo 50 letnico obsto- ja in uspešnega dela. Poleg svoje osnovne gasilske dejavnosti, to je pripravljenosti pomagati občanom pri gašenju požarov in zmanjševanju posle- dic kakršnih koli naravnih katas- trof, se društvo uspešno vključuje tudi v kulturno prosvetno doga- janje v kraju. Vsi člani gasilskega društva so obenem tudi člani prosvetnega društva Gabernik, ki že osem let deluje in skrbi, da je življenje naših krajanov pestro in razgibano. Poleg novoletnih prireditev, vsako leto slovesno proslavimo 8. marec — dan žena, v poletju pa organiziramo tradi- cionalno tekmo Koscev. V tekočem letu planira društvo nakup gasilskega avtomobila »TAM 2001«, ter z zvezi s tem prireja v nedeljo, 1. avgusta 82 ob 14. uri tekmo koscev, po končani tekmi pa vrtno veselico, katere čisti dobiček je namenjen v sklad za nabavo novega vozila. Prijatelje gasilstva in vse razve- drila željne občane vabimo, da nas v nedeljo 1. avgusta obiščejo. i. H. Bisernoporočenca Franc in Marija Belšak Na matičnem uradu v Ptuju je bila v soboto, 24. julija izjemna slovesnost. Točno po 60 letih skupnega življenja v trdni zakon- ski zvezi sta ponovno stopila pred matičarja in pooblaščenega delega- ta skupščine občine Ptuj FRANC in MARIJA BELŠAK iz Muretinc 13. (Zakonsko zvezo sta sklenila 24. julija 1922 v Gorišnici). Ze sama biserna poroka je dogodek desetletja v občini, toda biserna porora v soboto je bila za ptujsko občino nekaj izjemnega, saj gre za eno od posebno znanih družin iz časa NOB na ptujskem območju. Bisernega ženina Franca Belšaka-Simona pozna skoraj vsak ptujski občan, bil je sodelavec OF od leta 1941, pozneje med organizatorji oboroženega odpora, predsednik okrajnega odbora OF in sekretar OK KPS za ptujski ok- raj v zadnjih mesecih pred osvobo- ditvijo. Po osvoboditvi je bil pred- sednik OLO Ptuj in je opravljal vrsto vodilnih dolžnosti v okraju in v občini. Toda ves čas je ostajal zvest svoji domačiji v Muretincih, kjer je s skrbno in krepko roko gospodinjila in kmetovala njegova zvesta življenska sopotnica — žena Marija. Franc Belšak se je rodil 4. 10. 1899, Marija, roj. Krajnčič pa 13. 6. 1902. Franc se je na malo kmetijo v Muretince priženil. V zakonu se jima je rodilo 9 otrok. Težko je bilo številni družini na mali kmetijji, zlasti v obdobju go- spodarske krize. Toda vse sta s tr- dim delom svojih rok premagala, trdno odločena vzgajati in vzgojiti svoje otroke v napredne in poštene ljudi. Ta odločna volja ju je povezovala tudi takrat, ko je bilo najtežje, ko je šlo za obstoj našega slovenskega naroda. Njun naj- starejši sin Franc, za katerega sta veliko žrtvovala, da je lahko študi- ral v Mariboru, je bil med prvimi mladimi borci na našem območju, padel je, 4. februarja 1945 pri Gorišnici, takrat je bil sekretar OK KPS za ptujski okraj. Njegovo ime — Franc Belšak -Tone s pono- som nosi osnovna šola v Gorišnici in klub brigadirjev-veteranov Ptuj. Težko je ob izjemnem praz- ničnem trenutku, kot je biserna poroka, pisati o najtežjih trenutkih življenja biseroporočencev. Marija z malimi otroki je takrat trpela v nacističnem taborišču, mož Franc je bil na osvobojenem ozemlju v gornjih Halozah v takozvanem okrajnem centru. Sin Franc je še nekaj dni pred svojo smrtjo pisal očetu, in na koncu pisma je zapi- sal: ,,Trpiva in se boriva, da bova maščevala trpljenje naše mate- re . . ." To so besede, na katere bi bila, kljub neizmerni bolečini, ponosna vsaka slovenska mati, ponosna na sina, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za to, da bi lahko drugi svobodno in lepše živeli. Prav je, da ob slovesnih trenut- kih obujamo tudi bridke spomine predvsem zaradi mladih rodov, ki ne smejo nikoli pozabiti iz kakšnih žrtev je zrasla naša svoboda, naša samoupravna socialistična družba. Pa ne samo čas med vojno, tudi pozneje biseroporočencema življe- nje ni prizanašalo, doživela sta mnoge bridke udarce, naletela na težave, toda z dobro voljo, z med- sebojnim razumevanjem in pomočjo sta vselej uredila stvari tako, da je bilo najbolj prav. V družinski sreči in razumevanju, sta vzgojila svoje otroke, pomagala sta jim vzgajati vnuke, kar 13 jih imata in danes ju razveseljuje tudi že 6 pravnukov. Ta dolgi čas skrbi, trdega dela in trpljenja, čas neizmernih bolečin pa tudi čas radosti in zmagoslavnega zanosa je zarisal v obraza biseroporočencev tako značilne gube življenja, toda vedno je ostal in bo ostal ljubeči in skrbni materin obraz, vedno bo ostal ob- raz odločnega, ponosnega in razumevajočega očeta. Zlatoporočencema želimo še mnogo bisernih let življenja, da bi jih preživela zdrava, v sreči in za- dovoljstvu! FF Prehojena skupna pot in ljubezen, ki ju je družila že 60 let je najtrdnejSe zagotovilo za srečno pot še za naprej. Na zdravje! Foto: Langerholc BIseroporočenca Franc In Marija Belšak med svojimi otroki, vnuki in pravnuki v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju. Foto: Langerholc Iskrene čestitke v imenu skupščine občine Ptuj in družbenopolltičnili organizacij, v imenu vseh občanov in dobro mislečih ljudi še veliko let zdravja! Foto: Langerholc Zlati par Feguš iz Zagojič v soboto sta na matičnem uradu v Ptuju svečano potrdila 50-letnico skupnega življenja ANDREJ in ELIZABETA FEGUS, Zagojiči 10, KS Gorišnica. Andrej bo letos slavil tudi 80-letnico rojstva. Pred vojno je bil v ptujski vojašnici aktiven oficir, po vojni pa je do upokojitve opravljal dela kot knjigovodja. Pet let mlajša Elizabeta pa je skrbela za go- spodinjstvo in družino. Andrej in Elizabeta Feguš med svojimi otroki in vnuki ter Številnimi prijatelji in znanci ob razglasitvi za zlatoporočenca. Foto: Langerholc osebna kronika RODILE SO: Zdenka Majcenovič, Mali Okič 25 — dečka; Ljudmila Horvat, Kočice 65 — dečka; Elizabeta Dominko, Hajdoše 84/b — Ja- smino; Terezija Kamenšek, Vu- zmetinci 40 — Roberta; Dragica Kresonja, Kraigherjeva 15 — de- klico; Katarina Tominc, Apače 252 — deklico; Marija Belec. Koračice 20 — dečka; Hilda Walch. Hajndl 5 — Benota; Ma- rica Krajnc, Trdobojci 10 — de- klico; Darinka Lepej, Sestrže 75 — Anito; Nada Herega, Grajen- ščak 51 /b — Lidijo; Silva Krajnc, Kidričevo 68 — dečka; Helena Seidl. Gorišnica 65 — Aleksan- dra. POROKE: Dušan Klemenčič, Mezgovci ob Pe.snici 10/a in Milena Bezjak. Budina 41; Franc Zelenko, Do- mavska 17 in Anica Anžel, Ciril- Metodov dr. 7; Venčeslav Buto- len, Jelovice 45 in Cvetka Galun, Sp. Sveča 3; Jožef Šumenjak,' Gorišnica 108 in Majda Mar, Formin 23; Stanislav Kaučevič, Zg. Pristava 50 in Olga Milošič, Mali Okič 3; Alojz Petrovič, Pa- cinje 20 in Martina Cvetko. Nova vas pri Markovcih 3; Janez Skle- dar, Apače 209 in Marjana Leto- nja. Trnovec 6; Stanislav Zidarič, Kicar 109 in Ana Šuen, Sakušak 79; Andrej Vidovič, Skorišnjak 8 in Slavica Vrečar, Cesta kurirjev NOV 46. UMRLI SO: Franc Fekonja, Ločki vrh 10, roj. 1936. umrl 17. julija 1982; Neža Jurgec. Gradišče 101, roj. 1904. umrla 18. julija 1982; Tere- zija Nerat. Dom upokojencev Ptuj. roj. 1010. umrla 18. julija 1982; Marija Kolarič, Veliki Bre- brovnik 115. roj. 1900, umrla 16. julija 1982; Marija Voglar. Dom upokojencev Ptuj, roj. 1903, umrla 21. julija 1982; Jožef Ro- škar. Dornava 69. roj. 1904, umrl 20. julija 1982. TEDNIK Izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERSEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771-226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400 603-31023. Tiska CGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.