ClTATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Ost slovenskih delavčeva Ameriki 1Mb, lMt at tke ?m* Otflca at New Ivi N. I, Act «1 •f MiRh Srd. 11». Fo.135 — Štev. 135 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, JULY 1942—ClTRTE K, 9. JULIJA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I* VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDE' in ZNAMKE redno. RUSI VDARILI NAZAJ S SILOVITIM VDARCEM, KAKOR V DECEMBRU PRED MOSK VO, SO RUSI SEVEROZAPADNO OD VORONEŽA POPOLNOMA VSTAVILI NEMCE IN JIM PRIZADELI TEŽKE IZGUBE. — POD POVELJ STVOM (JEN. GRIGORUA ŽUKOVA SO RUSI S TANKI, S KA VALERIJO Z URALA IN INF ANTE RI-JO VDARILI NA NEMCE PRI VORONE2U, PRE DNO SO DOSPELI DO MESTA, KI JE ZARADI SVO JE LEGE OB ŽELEZNICI MOSKVA ROSTOV ZA RUSE NAJVEČJE VAŽNOSTI Rusko poročilo pravi, da so bili mali nemški oddelki, ki so prišli na levi breg Dona, uničeni eden za drugim, mostovi, ki so jih postavili čez reko, pa so bili zopet porušeni. Položaj se je najbrže preobrnil že v pondeljek zvečer, ko so ruski bombniki bombardirali in razbili ponton-ske mostove, vsled česar so Nemcem preprečili, da niso mogli poslati pomoči oddelkom na vzhodno stran Dona. Včeraj bili v trikotu Kursk-Harkov-Voronež poglavitni boji pri Stari jem Otekolu, ki so ga Rim izgubili, kar trni i priznava rusko poročilo. Glavna nemška armada se nahaja na zavrnilnem bregu Dona in še vedno skušajo priti čez reko, toda Rusi jim vsak tak poskus preprečijo. Nemško vrhovno poveljstvo pravi, da se je nemško prodiraaije v predelu okoli Harkova ill Kurska "razširilo proti jugu" toda ne ponavl ja zatrdila prejšnjega dne, da je Voronež v nemških rokah, temveč samo pravi, da so bili ruski napadi severno od mesta od/biti . Iz zadnjih ruskih in nemških poročil je sedaj jacano, da Ru*l Voroneža niso iasgirbili. Navzlic vsemu velikemu uspehu rdeče armade pri-zuava liK "Rdeča zvezda". da je bil veliki sovražni pritisk odvrnjeii "le z največjo težavo." Rusko poročilo naznanja, da je bilo pri Vorouežu lini" eni h 45 nemških tankov. Po-auka. ki je brnila neko mesto (najbrže Stanji Ofekol) ie odbila 8 nemških napadov, , jjrenlno ,-e je umaknila pred ve- P«*™™™ v Baren. morju iko pr«naejo. V tel, i.ojib so ""P«*1" . *>•«» Apel na mesto New York za delavce na farmah Najmanj tisoč delavcev iz New Yorka bi bik) potrebnih na farmah pred 15. julijem in v avgustu jih bodo farmarji potrebovali še pi,2000; v septembru in oktobru pa bodo rabili nadaljnih 2,000 delavcev, da se bo mogld spraviti pod streho vse poljske pridelke in sadje v državi New York. To poročilo je dal urad . S. Employment Service za N. Y. Richard C. Brock way je dejal, da bo letos ena najboljših j letin v zgodovini države New j York, toda odvisno je od delavcev in delavk iz New Yorka, I da li bo ta bograti pridelek o-i stal iniičeu na polju, ali pa bo VBem. 3. julija (NYT—JIO)—Borbe med rodoljubi ill Iz Jugoslavije (Jugoslav Information Center, New York) Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je neka ruska I iko prtunocjo imeli Nemci težke iaaguibe, med njimi 162 tankov, Vi so jih u-ničili protitančni topovi, granate in steklenici'bencina.Na tme kraju so Nemci napredovali samo čez kupe svojih lastnih mrličev. Nemci so nad mesto pošiljali jate aerpplanov, Rosi pa so bili zakopani in so imeli le lahke izdolbe. Tri dni se je bila bitka, predno so se Ritsi u-mtfknili. Nemška mehanizirana infanterija je skušala Rusom od rezati pot za umik, toda ruska artilerija je držala po-t odprto in na bojišču je obležalo na tisoče Nemcev. ftusi so odpeljali s ^Mioj vs*c orožje, se naglo zopet postavili v bojno Art o ter obnovili hi tik o. Navali«* ljurtim bo jeni so Ruisi obdržali popolni red. V protinapadih se posebno odlikuje ru«ka kavalerija. Nek baškirski kavalerij-ki oddelek je uničil \2 tankov, pobil 500 vojakov in zaaedel neko vas. Na severni fronti ipri. Kali-niim se noji nadaljujejo, toda «o bolj krajevnega pomena. nemško oJdopnico Tirpitz in sta jo zadela dva torpeda. O-klopnica je bila poškodovana na istem kraju, kjer so Nemci napadli zavezniški konvpj in trdijo, da so od 38 ladij potopili 32 ladij. Tirpitz, ki je sestrska ladja oklopnice Bismarck, ki je bila potopljena v juniju lanskega leta na Atlantiku, se je dolsro skrivala v norveških fjordih in yo jo angleški letalci nao jo aero-7»lani 7-opet našli v Trond-heimu. kjer so jo letalci na -zadnje videli 22. maja. spravljen v shrambe za narodno prehrano. Newyorvani se morajo zavedati, da so obveza ni pomagati pospraviti in ohraniti sočivje, sadje in žito države New York, ki se ceni letos na vrednost 39 milijonov dolarjev, ter s tem pomagajo olxlrzati produkcijo mlečne industrije na potrebni višini. Zgornji predeli države New York spadajo med najvažnejše ayrikulturne dele v deželi in zato je bil izdan apel na New-yoreane, da se priglasijo za de-io na farmah potom državnega upas 1 jevalnega urada, ki je na naslovu. 124 East 2Sth Street, New York City. Mr. Brockway je poudaril, da bodo dobrodošli delavci, ki imajo kaj izkušnje z delom na farmi, kakor oni, ki morda še nl«o nikdar videli praktičnega dela na farmi, dovolj je, da i-niajo radi svež zrak in solnce ter da se ne bojijo farma rske-ga dela. osiščaihni četami v Jugoslaviji, s kaiterimi sodelujejo vstali. so dosegle tako ostrost, da je bil "poglavnik" Ante Pavelič prisiljen oditi na "severno bosansko mejo". Tam je i>1J-al Vlavodobitno' poročilo o uspešnih bitkah, hrvatski listi pa slej kot prej še vedno zagotavljajo, da bo 'v najkrajšem času Hrvait.sko mogoče očistiti ko-munL-rtičnih upornikov." Novo junaštvo kapetana vojne ladje Plajvajsa Svoječasno smo poročali, kako je kapetan Hlajvajs v Selcah pri Splitu ustrelil vsta-ša Kvateraika, brata "maršala" Kvaternika, ko je ta zahteval,-da se Plajvajs poda in izroči vojno bazo vstašem. Sele sedaj smo ^vedeli, da je kapetan Plajvaj^ potopil tudi polagalca min "Malinska" in s tem preprečil, da bi ta jugoslovanska vojna edinica prišla v italijanske roke. "Prager Neuer Tag": "V Si4>iji je bila delno organizirana nova delavska zadruga (Arbeitsgemeii^haft). — Pod upravo in nadizorstvom načelnika delavske zadruge, katere središče je v Beogradu, so bile organizirane štiri Gau-f-»telle, v BeogTadu, Nišu, Kra-gujevc.u in Velikem Bečkereku." m Zadružna zveza v Ljubljani, najstarejša ifi največja zadružna centrala v S-loveniji je i- mela nedavno odmomico in jo je poškodoval. Streljanje čez Rokavski preliv Včeraj zjutraj so angleški in nemiki topovi nad eno uro streljali čez Rokavski preliv. Nemci že več tednov niso obstreljevali angleške obali in vsakrkrat, kadar so pričeli streljati z velikimi topovi rez preliv, je pomenilo, da se'bodo pričeli napadi na pomorski promet v prelivu. Dover je po več tednih dobil topovske po7x1 rave, toda poročilo ne omenja ndbene škode. Angleški bombniki zaradi slabega vremena ne morejo bombardirati nemških krajev in so bili iiad Nemtčijo samo enkrat ta mesec in sicer 2. julija ko so bombardirali Bremen. Nemški boanfhniki pa so dve zaporedni noči napadli severni del Anglije. Tekom noči so bili i-zsrt-reljeu štirje nemški aero-plani. Mornariški department je naznanil, da so ameriške podmornice, ki s-o posegle v bitko za obrambo Aleutov 4. julija, li- Ostala dva otoka sta Attu in Agattu. Med desetimi drugimi ladjami, ki so jih potopile ameriške potopile že peti japonski ruši- podmornice, je bil en transpor- tni parni'k in ena križarka, matična ladja za aeroplane pa je bila poškodovana. lec. Poročilo pravi, da je ameriška podmornica 5. julija tor-pedirala nek sovražni rušilec blizn Kiske in da se je najbrže potopil. Farmarji so izročili Odkar so Japonci prišli naj mnogo železa Aleute, so ameriške pochnorni-| Med farmarji države New ce že potopile 15 njihovih boj-j York vodi International Har- ' venter Co., veliko kampanjo za zbiranje starega železa in do- Delavske unije prispevajo za U. S. Organizacijo Organizacija C. I. O., A. F. of L., in druge neodvisne unije v New Yorku so se zavezale prispevati v sklad U. S. O. najmanj 15,000 dolarjev, da se tako čimprej nabere začrtano kvoto tekoče kampanje za omenjeno organizacijo. To poročilo je dal predsed- k^npanje BrWju. * Petintri-nik kampanje za USO, llenrv deset gledaliških omij, ki vklju-C. Brume, pri banketu bančne- -ujejo razuo potrebno ga kluba, katerega »o se ude- pri gledališki umetnosti, si je lezih tudi sledeči unijski voai- igralo prihodnji teden za svoj kampanjski teden, za U1SO. National Mariiim« Union, po poročila tajnika MHlsa, si je toni določila čedno vsoto, katero bo prispe«-ak) skupno članstvo. Apel za sodelovanje je dobil najboljši odmev v kolikor se unij tiče in »prispevki prihajajo hitreje odkar se je organizirano delavstvo New Yorka zavzela za to ipotreibno in koristno stvar. Prispevke sprejema glavni urad X7SO. Labor Division, na naslovu 141*2 B?d-wav. New York City, ki je pod vodstvom urada USO Joint War Appeal. Načelnik oddelka za nabiranje prispevkov med organiziranim delavstvom je J. W. Schwab. nib ladij, iz česar je razvidno, kako drai?o morajo Japonci plačati za*edl>o treh meglenih j sedanji nat»eh je izvrsten, kaj- POSVETOVANJE ZAVEZNIŠKIH POVELJNIKOV otokov. Je pa tudi dokaz, da Japonci ne glede na to, koliko jih velja, še vedno silijo naprej in bodo skušali zasesti še več o-tokov. Ruši lec je najbrže >-pre-ndjal vojaški transport z vojaki in nmmicijo in se je transport pod zaščito cos te megle ti fanner ji te države so ze zbrali 32,67.1 ton starega železa. Med raznimi okraji se je najbolj odlikoval okraj Livingston, kakor tudi okraji St. Lawrenee in Chautauqua. Stavke preprečene New York State Mediation najbrkTW^l* vojaki na ka"- jBoard ^tlZZTZ™}* h kem otofcn. česar pa ameriški I**^"11-!1 letal<*i niso mog-li videti. pomojrel preiprečiti večje število stavk, je dejal Ar thur S. Meyer, pred-ednik te KLska se nahaja okoli »600 pra otiil>ora. Keikel je, da je bilo milj zapadno od velikega ame- j p,.j 41 preprečenih stavkah riškega letalskega in pomor- prizadeti!« 2,699 delavcev in v telji in predstavniki: Thomas J. Murtha, predsednik, A. F. of L. Central Trades and Labor Council, CIO.. Samuel Shore, podpredsednik. International Ladies' Garm e 11 t Workers' Union; Jacob F. Po-toflsky, tajnik-blaigajnik. Amalgamated Clothing Workers -)f America; Dennis P. Sullivan, predsednik, Brotheriiool o f Consolidated Edison Employees; in Murray Weinstein, upravnik. New York Ciothinpr Cutters I'll ion, Amalgamated Workers of America. Nabiranje prispevkov z a USO. med unijskim članstvom se je šele pričelo, so dejali predstavniki unij predsedniku s-keffa aporLSča Dirtonci i7ikr*'a- 31 nameravanih stavkali v me seon maju, je bilo prizadetih 1,706 delavcev. Nekateri citatelji, .ki niso o-sabno poznali pokojuega Ja-nesza Terčeka, pač pa so se zanimali za njegovo pisanje, so na® naprosili, da bi priobčili katero njegovo sliko. Slika je bila posneta s preprostim aparatom na njegovem domu ne-Gteneral sir Archibald Wawell, vrhovni poveljnik na Osrednjem Vshodu na posvetovanju kako pred dvema letoma. Slika pokojnega Janeza Terčeka Turški ministrski predsednik umrl Mmtetreki preert L. Gola v, iz Kansasa rn narednik Bennie B. Cunningham Lz Mississipiji-j«- Odlikovan je bil tudi stotnik Kegelman, lz Oklaliome. ki je po l>omlbneni poletu nad Nizozemsko dospel .-Tečno na-zaj z zelo pokvarjenim letalom. Da-si sta bila dva motorja njegovega bon ribnika poškodovana od nemških izstrelkov, je z edinim ostalim delujočim motorjem napravil dolgo pot brez nadaljne nezjgode. Poveljnik Spaatz je začel svojo vojaško karijero 1. 1916, dve leti potem, ko je gradili-ral iiz West Pointa. V zadnji svetovni vojni je bil v Franciji, kot poveljnik 31. zračnega skvadrona, kjer je dob" odlikovanje kot napadalni pilot, ki je sestrelil več nemških letal. IZ NACIJSKIH IN DRUGIH VIROV "Pester Lloyd": "V okvirju svečanosti, prirejenih v Novem Sadu. je bilo 160 Madžarov odlikovanih s križcem narodne obrambe. General Magashazv je v svojem govorir izjavil: "To deželo je madžarski meč osvojil pred tisoči leti "111 jo tisoč let branil z madžarsko krvjo. Naše narodne manjšine morajo razumeti. da obstoja samo ena domovina— madžarska domovina, samo en Fuehrer — poglavar madžarske države in samo ena »res* oba ske domovine. V imenu našega Fuebrerja izročam križec narodne ObraiHbe vsem tistim, ki so se tu borili kot mučeniki za narodno stvar. V imenu odlikovanih se je generalu Maara-i hazy ju zahvalil član »gornje zbornice Julius Kramer." "Pester Lloyd": "Komunistična drhal je 6. maja ponoči ubila načelnika policije v Bi t olju. Nekaj dni pred tem so komuni:4ti v istem mestu ubili nekega policaja." • "Neues Wiener Tagblatt": "Hrvatski poslanik v Bratislavi, Berkovič, je predal načelniku slovaške države Tissu največje hrvatsko odlikovanje, veliki križ kralja Zvonimirja z zvezdo," (J. I. C.) •GLAS NARODA" — New Tori THURSDAY, JULY 9, 1942 VflVANOT1JEN vm "GLAS NARODA (TOICI OF TBB PV0PL1) 99 i OwHd maA PoDUsHmS by Rnak FaMlablas Cim»i«j. (A Corporation). ~ ~ BUnt, Prealdent; J. Lapcba, See. — Place of baaln— of tka itloa aad sddreeew of above officer«: 21« WMST 18tb BTBIVT, _ j .NEW YORK, H. T. 49 th Year Naroda" la limed aabaarlpOoa leeriy It-. •very day except Saturday*, Ad Holidays. Adrerdeeaent en Re *ek> teto velja list aa Ameriko la Kanado : aa pol leta «a latrt teta SI JO. 'j Za New York aa celo leto «7.—; aa pol lata Ba laoeemetro ea celo leto ST.— ; ea pol leta SSJJO. -•tea Naroda" labaja raakl dan 1st •oboe nedaU In prwnlkov *fiLAI NAROD A." 11« Iz slovenskih naselbin VESTI IZ CLEVELAND, O. NEVARNOST ZA ZAVEZNIKE Hitler z največjo besnostjo nabija na rusko fronto mefd Kurskom in Harkovom ter ti veliki boji pomenijo za zaveznike veliko nevarnost, ki jO bodo morali prihodnje mesece odstraniti. Hitler je že napredoval 130 milj od Knrska, kjer je pričel svojo veliko ofenzivo ter je že tiidi onstran Dona. Nevarnost je, da bo odrezal zvezo med Moskvo in jugom, ce že ni odrezana, kajti Nemci trdijo, da so zasedli Voronež, ki leži ob železnici Moskva-Roetov ob Azovskem morju. Na tem kraju so prišli Nemci že 50 milj globlje v Rusijo, kot pa so prišli lansko jesen. Toda to ni nikako presenečenje, niti položaj ni obupen. Hitler je proti ruski črta ob gornjem toku Dorm poslal en miljon vojako»v. V teh bojih žrtvuje mnogo življenj ter hoče izprati svoje prejšnje napake s krvjo nemške mladine. Kadar pa si stoje nasproti take velikanske amia le, tedaj je treba pričakovati, da bo enkrat počilo tukaj ali tam. Tako morejo ob koncu teh velikih bojev izgubiti bitko Rusi, pa tudi Nemci. In če ravno iz teh bojev izidejo Nemci kot zmagovalci, s tem še ni rečeno, da jim Rusi ne bodo mogli zapreti vrat na Kavkaz. Hitlerjeva strategija je jasna in ima naslednji namen: 1. Rusiji hoče odrezati zvezo s Kavkazom in s tem ruski armado odrezati qd petroleja; 2. poslati močno armado na Kavkaz, polastiti se tamošnjih petrolejskih vrelcev ter 3. s Kavkaza vdariti dalje na Osrednji Vzhod, kjer so tudi bogata petrolejska polja. Zgoditi se more, da bodo Nemci zavzeli veliko industrijsko mesto Stalingrad ob Volgi in mogoče celo Astra-lian ob izlivu Volge v Kaspiško moj je. Vsakanaro< V mestni bolnišnici kjer ee je nahajal tri dni radi operacije ■na glavi, je podlegel 24 junija jpmogiim poznani Ludvik Švitrei. Ranjki je bil iz znane pvigljeve družine pevcev. Rojen je bil na Reki in je prišel s starši v Ameriko, ko je bil 7 let star Ob smrti je bil star 40 let. Poleg soproge Anice, •roj. Petrovič, zapušča hčerko SDorothv,. očeta in mater, sestro Josephino MaJeek in pet bratov. Pokojni je bil navdušen peveo pri svetovidskem cerkvenem zboru Lira. V sredo 22. junija se je naglo agroidil in izdihnil ■znani John Hlad. Zapušča žalujočo soprogo Jennie, roj. Meden doma iz Se¥»čeka pri Begunjah na Notranjskem in osem otrok. V Ameriki je b?val 43 let in je bil ves Čas zaposlen v znani "Kolini", kjer so ga spoštovali kot dobrega in mirnega delav ca. . (Po 5 mesečni bolezni je 30. junija unnrl Vincent Dedek v starosti 34 let Zapušča žalujočo Soprogo Mildred in tri cino-ve ter več drugih Sorodnikov, med-njimi teto Frances Ger-gich v New Yorku. I>ne 28. junija je umrl Rev. Anton Pirnat. Bil je župnik slovaške fare sv. Rožnega Venca v Toledo. Bil je eden rnned štirih bratov duhovnikov. Doma ie hil iz Dravelj pri Ljubljani. Pokojni je prišel v A- meriko leta 1910. Svoic loi3ke šturifje je dovršil v teo-St. JERRI KOPRIVSES In ojefev - orkester .an jlilMi Terezlu k a * Polka Na plaolncab—ral«ek Str. M 571 In DUQCE8NE UNIVERSITY TAMBURICA — »t*. M 571 Za to*. cenik in cene ploSC aa obrnite na: JOHN MARŠICH Inc. «63 Weat 42nd Street. New York RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna Francis, MAwattkee. Wis. Naj ptočiva v miru.. (Po dolgi bolezni je umri Jr*epih Ohandek (Perhavec), star 49 let. Doma je bil iz vasi Janeževo brdo, fara Prem na Notranjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 33 leti. Žena Trm je u mrla pred 3 meseci. Zapušča dva sinova Ludvika in Milana ter dve bčeri, Mary in Molly, brata Antona v starem kraju pa brata in sestro. Dne 1. ulija je ,po dol^n bolez ni umrl dk>bro poznani rojak Ohas. Skebe. star 57 let in doma iz vasi Hinje pri Žužemberku na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 39 leti. Pokojni zapušča žalujočo soprogo Rose. roj, Turk, štiri sinove ter pet hoera. V Argenti ni zapušča brata Josepha, v do-movni pa brata Filipa ter dve iPsfka in hrvatka društva zelo revno pokazala dozdaj. Smo vsaj za enkrat Slovenci malo bolj odspredaj! • Skupna slovenska priredba Vse Slovence v okrožju New-York a in drugod v bližini bo zanimalo vedeti, da Združena] slovenska društva v New Yor-1 v žaklju črnega maoka, kajti POZDRAV KRALJA PETRA Ako bo Hitlerju vojna sreča naklonjena, bo tedaj imel v svojih rokah zemeljsko ožino med Črnim in Ka-spiškim morjem. Tedaj šele pa bo zadel na največje ovire. Prekoračiti bo moral Kavkaško pogorje, ki je največja naravna ovira na svetu. Ako pa pride čez te gore, tedaj bo zadel na ameriško in angleško armado. Veliki boji se bijejo na Obsežnih poljanah pri Voro-uežu in iz dosedanjih poročil ni mogoče sklepati, kdo bo deležen zmage. Ena stvar pa je gotova: če Hitler tudi v tej gigant&ki bitki zmaga—že vedno ni zmagal. ALEUTSKA MEGLA Kadarkoli pripiha mrzel veter na gorek morski tok, tedaj se iz toka dvignejo megle. Kadar zadenejo gorki vetrovi, ki prihajajo iz Mehiškega zaldva, mrzle vode ob Novi Fimdlandiji in ob Labradorju, tedaj je obrežje zavito v meglo. Okoli Angleških otokov skoro vedno leži megla, kajti tam blizu teče gorki morski tok iz Mehiškega zaliva. In isto se dogaja okoli Aleutskih otokov, kjer so se nastanili Japonci. Gorki japonski morski tok vdarja ob mrzli severni zrak in vsled tega nastaja megla in je znano, da je pokrajina okoli Aleutskih otokov najbolj meglena na svetu. In ravno vsled te megle so se mogli Japonci že izkrcati na treh Aleutskih otokih in ravno zaradi megle jih ameriški letalci ne morejo pregnati. Uradno poročilo 3. julija je sporočilo, da so ameriški letaki metali na Japonce bombe 21. in 26. junija, videti pa niso mogli, kako škodo so napravili. Qd 28. junija dalje zaradi megle poleti sploh niso bili mogoči. Od leta 1679 je bilo na Aleutih povprečno na leto po 200 meglenih in 70 deževnih dni. Kadar je na Aleutih jasen dan, je že nekaj čudnega. Na drugi strani pa je megla zelo dobrodošla podmornicam, ki se morejo neopaženo približati ladjam, če le vedo kje se nahajajo. In to >se je tuldi zgodilo 4. julija, ko so poiilimorniee potopile tri japonske ruišilce, enega pa so zelo poškodovale. Letalci so japonske ladje zapazili 2. julija in so takoj sporočili ameriškemu admiralu. Megla ovira operacije na obeh straneh: ameriški letalci ne morejo bombardirati Japoncev ne na suhem, ne na morju. Japonci pa ravno zaradi tega tudi ne morejo prav lahko zalagati svoje armade z vojnimi potrebščinami. V E S T P KOMU POMAGATE AKO PRISPEVATE ZA U. S. O. Sprejema kralja Petra v ponedeljek v uradu Jugoslov. Informacijskega Centra v New Yorku «e je vdeležiio okoli 500 Jugoslovanov, zastopnikov raz in posameznikov narodnostna skupina je risščanju s ciljem, da bi se napravili i® njih v eni ali dveh generacijah Italijani, Nemiri, ali Madžari, da so Italija, Nem čija in Madžarska v tem pogledu nadaljevale prt)tfelovensko in protislovansko politiko, ki Nacijska kultura Angleški radio je podal poročilo iz Moskve, katero pravi, da so Nemci po vandalsko uničili rojstno hišo velikega ruskega pisatelja Niikolaja Gogo- . la. Hiša je bila spremenjena v da ^ Priredba ku zopet nameravajo prirediti veliko sknpno koncertno priredbo enkrat, na je^en. Vsi, ki so se udeležili priredlitve v pomoč domovini, v novembru, 1941, bodo prav gotovo z veseljem vzeli na znanje to novico. To pot bodemo poskrbeli. še nadkrilila muzej in je bilo v njej mnogo dragocenih rokopisov in dragih umetnin, katere so Nemci vse uničili. Prebivalci mesta Soroohinskv, ki so proti temu vandal iznw protestirali, so bili pokošeni s strojnicami. podala kralju svojo resolucijo j jo je vodila bivša avstro-ogrs- l in poždrav. V imenu Slovencev je govoril Častni konzul dr. James Mallv iz Clevelanda, ki je re- kefl: *: * 'Vaše Veličanstvo! — Podpisana Aarieriška Slovenska Narodna Zveza, katera zastopa" vse Slovence, ameriške državljane, in govori v imenu vseh. danes zasužnjenih slovenskih bratov, poudarjajoč: da se bodo ob koncu vojne vsi Slovenci hoteli združiti z brati Srbi in Hrvati v eno državo Jugtaelavijo. da je v nasprotju s slovesno proglašenim načelom samoodločbe več kot tretjini slovenskega naroda bilo onemogočeno to voljo uresničiti; ,da so Slovenci izven Jugoslavije bili izpostavljeni vsa leta po prvi svetovni vojni brezpri-meiuemu kulturnemta pregan janju in ekonomfekemu izfco- DRŽAVUANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. Poleg vprašanj. ki. jib navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še T II. delu nekaj važnih letnic ix sgudovlne Zedinjenfb držav, v IIT. delu pod naslovom Razno, .p* Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenib držav, Lincolnov govor v Gettysburg. Predsedniki Zedinje-nlb držav m Poedine države. Cena Unjlžiri Je samo 50 centov. in se dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th St., New York }ka monarhija skofci stoletja, in so njene meticde, raznarodovanja in ugnjetenja še stopnjevali in poostrili; da so pri delitvi Jugoslavije v sedanji svetovni vojni prišli pod oblast Italije, Nemčije in Madžarske še ostali dve tretjini slovenskega naroda in se proti tem uporabljajo ne samo iste metode raznarodovanja in rzkorisPevanja, temveč gre javno pT\>glašena in očitno izvaja^ na namera Italije" Nemičije in MadžaTske za temi. da se slovenski narod fizično iztrebi in popolnoma uniči; Via etojijo išiovenci že nad 1.000 let na mrtvi straži južnih Slovanov in se uspešno upirajo navalu nemStva, madžarstva in italijanstva, črpajoč moralno silo za y>bramibo in odpor iz ideje Slovanstva in Jugoslo-vanstva; da oibstoji tudi po sedanji vojni nevarnoet — in to navzlic slovesnim obljubam glede samoopredelitve narodov — da se ne bo upoštevala pravica vseh Slovencev do eamood-ločitve in ujedinjenja v združeni Sloveniji in v obnovljeni ter svobodni Jugoslaviji apelira na VaŽe Veličanstvo kot predstavnika Jugoslavije, domovine viseh Slovencev, Srhbv in Hrvatov; da politika kraljevske vlade z vsemi razpoložljivimi sred stvi deluje za ujedinjenje vseh Slovencev v združeni Sloveniji, kateri naj pripada vse ozemlje na katerem prebivajo Slovenci kot strnjena etnografska vecr-na že nad tisoč let —• torej tudi penaška Slovenija,, Julijska Krajina, slovenski del Koroške in ozemlje ralbsMh Slovencev »da naj se tako združena Slo^ venija kot enakopravna državna edinlca po sedanj? • vojni vključi v močno, obnovljeno, demokratično in federaftvnO urejen o Jugoslavijo; ida naj kraljevtska vlada po- Protinacijska demonstracija v republiki Costa Biki Poročilo iz San Jose, Costa Hica, se glasi, da je bilo tam 4. julija ranjenih v proti nacijskih demonstracijah 60 oseb. . Demonstranti so razbiti in poškodovali lastnino osiščnikov vt o-gončenja nad potopljenjem trgovskega parnika v pristanišču Puerto Limon. Tisoči prebivalci mesta San Jose so korakali po ulicah in sistematično razbijali okna mnogih naci-fašističnih trgovskih poslopij- Protinacijsko ogorčenje se je naglo preneslo tudi na sosednje kraje, posebno v trg Car-tago. Policija si je zaman prizadevala, da bi zaustavila delo demonstrantov. Demonstracije so se pričele nekaj ur potem, ko je republika obdržavala povsod slavnostne ceremonije ob obletnici praznika' Neodvisnosti Združenih držav. Zvedelo se je, da bo kongres Costa Rica upošteval zahtevo, da'se_ zažene naci-fašistične fonde uporabi za odškodnino družinam 23 mornarjev, ki so izgiibili življenje na potopljeni ladji. ono lanskega leta. Pazite torej na nadaljne sporočila o teb. • Združena društva prirede zabavo mladini Na zadnji seji Združenih društev v New Yorku je sprožil Mr. Leo Zakrajšek idejo, da malo pritegnemo k sebi našo šolsko mladino sedaj, ko ima ta svoje šolske počitnice. V ta namen se je zato določila manjša vsota iz blagajne, s katero se »bo otroke nekoliko pogostilo in se jim preskrbelo malo zabave v Slovenskem narodnem domu v Brooklvnu. Natančneje ;bo stvar opisana v po^eibnem pozivu našim sta rišem, ki bodo naprošeni, da o- troke pripeljejo ali pošljejo v Dom na datum, ki bo tudi pravočasno označen. Če le mogoče se bo prva zabava v ta namen vršila v soboto, 18. julija. Italijani baje ne bodo nic re-voltirali, ako se jim ne zagotovi od strani Zaveznikov že sedaj nedotaknjenosti njih kon-finov. Dalje, je sam Sforza jasno poudaril, da točke atlantskega ča rte rja niso zado-tno zagotovilo Italijanom glede njili bodočnosti. Po njegovem mnenju bi morala Amerika smatrati Italijane ne zgolj za prijatelje, ampak tudi za zaveznike! V zvezi s tem je grof dejal, da bi zavezniško časopisje moralo prenehati s pisanjem o dvoinljivosti pogunmo-sti in sposobnosti italijanskih armad, saj vendar tudi Angleži če sto bežijo brez da bi ta fakt metal slabo loč na njih bojevno sposobnost. Ta'ke in slične zagotovitve ameriškega prijateljstva^ nedotakljivosti njih mej; itd., pravi grof, bi močno učinkovale na vse Italijane doma in po »vetu. Mi pa -seveda dvomimo v vrednost vse te zvite propagande, ker Če 90^ nezadovoljnih Italijanov ne moro producirati med seboj nič sposobnejšega in zares demokratičnega, kot je glas starega grofa. tedaj bo težko prodati demokratičnemu svetu črnega ! mačka v žaklju. UČENJE ANGLEŠKEGA JEZIKA. vojaki. S pi?mom hiti k ?vo-ji prijateljici, da ji pi^mo pTe-Kafob bi rada mam več sina. O. ko bi mu j pozneje še večkrat prebrala znala pisati, bi mi bilo mnogo pisano, pa ne zna citati lažje." "Tako mi je dolgčas, ker ni-.btre m pojasni. »Tako se je med solzami potožila neka mati nekemu uči-tujce v an- (Minoge naše matere znajo sicer govorMi angleško, toda , brati in pisati ne znajo angle-isko. telju. ki pončuje » „ „ ... . . ... gieskem jeziku v WPA šoli. \f°-7f° £ P^^ati, Izvedela e. da učitelji pod ** obiskuje ^kjer se bo-TTPA poučuje io angleški jezik ido naučile angk^cme m bodo in s. je v teea vp.ala v sma V i , __in mu tudi msati Kako vese— razred, da se nauči angleščine, > . . ^ , . , , . _ • . 1k» bo to tudi za sina! da bo mogla pisati svojemu si- ^ nVi. . ' Vsa pojasnila glede učenja Žalostno je gledat; nrater, ki j angleš*čne. dobite pri Educa-ne zna angleško, pa dobi pis- tion Information Canter 239 mo od svojega sina, ki je pri | lltdh St., New York City. Najnovejša izdaja splo šno znane slovenske koračnice SOLDIERS ON PARADE MLADI VOJAKI Priredil za PIANO HARMONIKO Jerry W. Koprrvšek Cena 40 centov * . I \ . . - t • t t Naročilo lahko pošljite na Slovenic Publishing Co 216 W. 18th St.* N. Y. C KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf All Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane sama mmm ' šš šš iG^Knjiga je trdo vezana in ima 821 etrani*^tl^i 111 Recepti so napisani v angleškem jeziku ; oonekod pa so J | 111 tudi ▼ jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi" t f Ta knjiga je nekaj posebneg^t za one, ki se zanimajo zaf m knhanje in ae hočejo v njem čimbolj izveibntt fn}<> š izpopolniti. f1 ^Naročite pri M ?! H KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wart letfa Street _ : . New Ywk, N. Y, "G L AS HiKODA" V8TANOVLJEN Utf pdpitt bi »lAairtl m pritbltk n totrtkw UerUk« uj M« T » nH drtnlT Vesti iz slovenskih D#*M m nun vedno dobrodošli. ker nt nafte titetelje in M i njimi naAi r«j»kJ Uko-rtkmi med nebo J poiovarjajo. ENO LETO BOJA Eno leto je minilo odkar je Hitler poslal svoje bombnike in tanke což cvetoča slovanska polja na Sovjetsko Rusijo, na mater vsega Siovanstva. 22. junija 1941 je nemški nacizem napravil največje zali ibtno izdajatetvo v svetovni ag»d»vini, ker je kljub nena^ padalni pogodbi, ki je bila med tema državama podpisana komaj pred letom dni, napadel miroljubno deželo sovjetskih S tem odlokom je Hitler naznanil celemu svetu, da bodlo on in njegovi brutalni fašistični zavezniki podjarmili ne samo Slovane, temveč Anglijo, Združene države Azijo. Indijo in Južno Ameriko. Hitler, dobi o se zavedajoč, da dokler stoji Rusija in njena neiKČnpljiva nikakor ne mere napa«ti in ui išči t i Anglijo, niti ne po njegovem načrtu Združenh držav. Tedaj je nenadno vdrl z vso m-oderno. njemhr na razpolago dano vojaško flilo. da tako pokonča po načrtu Sovjetsko Ru fiijo v šestih tednih. . Danes. j-w> enolentem, v zgodovini neprimernem bojevanju, še vedno ni dosegel svojih ne-častnih namenov. KHjnb svo-ilm ogromnim i-zsriham življenj se n: prišlo do odi- čil ne bitke. Ru^ka h rab: a armada odbija napad za napadom. Njihova herojska hrabrost je celemu svetu usranka. In ne snnto rdeča vojatSkn, sila, temveč je vse rTlrfko Ijnd-tvo ena velikanska ljudska armada, ki rajše umrje noj^o sre nazaj v sužnjost. Civilno prebivalstvo, žene možje, hčere «n einovi, bijejo boj proti tatovoan svobode in končno jih obesila na droge in domove jim je pa oropala in končno požgala. . I Ti otroci danes vandrajo po poJjjh, hribih in gozdovih. Brezupno iščejo in kličejo "niama — kje si — zakaj nas je zadela ta usoda?" — Mame ni in je nikoli ne bo več. ker je postala žrtev fašističnih roparjev, očeta so pa raznesle grar1 nate. Citatelj/ le jaz in ti že vsaj nekoliko lahko- vtolažkno nji-j hovo trepetajoče mlado srce.! Odpri oči, odpri srce, otiraj teh j otrok solze! — Hrabri so v jet- j ski slovanski vojaki, ranjeni, ležt p jarkih, v blatu v mlaki krvi. in čakajo na mojo in tvojo zdravniško pomoč, še vodno krčevito držeč puško v roki. da m>bija;"o. še predno izdih- rdeča armada nasproti niemu.^nejo *vojo du^c. te svetovne NAZNANJE Za letofojo sezono smo si izbrm-U prtjaxra kraj v hribovju severne Pennsjivanije. ob meji New York—New Jersey. Rojaki in rojakinje. ki nameravajo iti na SEZONSKO LET O V I S C E bodo našli lep poletni počitek ali zabavo na — BRADFORD HOUSE Twin Lake«, Pa. ki leži tik ob krasnih dveh sestrskih jezer. 7 milj od MiUforda, Pennsylvania. Za vse nadaljne tozadetne Informacije se obrnite na; MRS. HELEN CO R F/L Bradford House, Twin Lakes. Mliyord, Pa. Telefon: Mitlford 53—F—13. P IS WTO S FAS ME Odstopite prosim, malo pro-j solate Bil je slučajno tudi na stio.ra, da tudi jas izrečem par, obisku Seršen. Da mu poano-besed o umrlem prijatelju Ja- j reva iz vrabeje nadlege, pravi nezu Toreku. j prijatelj SerSen: "Treba bo na- IKoliko let sva se poznala, se'starti limanice, kakor smo vf ravno ne opominjam. To mi je;s'ta> «m krau lovili štingelce in žetu Zelencu, ki je mak> drez-še v opominu, da kmalu potem,' cajzeloe po čez in po dolgem, nil v t i* t i kupček milijonov, ki ko se je z družino preselil v P* ho mir." — —« New Jersev. Bili smo si zeloi "Ja." pravi Terčtk, "prija- klobasa. Mislim, da malo manj besedi in več dela, pa bi bili precej blizu konca vojne. Velemestnim časopisom bi svetoval, da bi poročali deset odstotkov resnice drugo laihko obdrže za sebe. Vsa čast Jo- so »spravljeni za stara leta onemu. ki jih je podedoval Pri- domači. drugače lie bi bil nae'telja, strinjam se z vama lepodjjatelj Jože, če se ravno osebno ropanje svobode "n demokracije. Ali jim bodo podali roko, da jim pomagamo v zaledje, da jim tarti vstavijo kri, in zaši-jejo raru. da se lahko zopet p; vrnejo v boj za svothodo ? Ka^a siva nam ne morejo biti mirna, ako ne storimo vsaj dekvraa humanitarno dolžnost, ter j'm nudimo vsaj nekoliko pomoči kot Anverikauci, ker se lx rijo ravno tako za nas kot za sebe. Kot Slovane nas pa ver/e narodna in materinska; dolžnost pomagati potrebnim med namotrebue.TMinn — to je zdravniška pomoč. ■Med nami Slovani bi ne smelo b'ti niti ene osebe, da bi ne žrtvovala vsaj eno zdravniško iglo za šivanje ran. ki stane le rdei> r^lar. baOk, tajnik. ?s ndzomiki Au-tonija Maze. Aliee Bomba^k, Stanley Lavtar, John Opeka, in Theodor Bomjback. Vse darove naj se odda obiskal sleherni teden, dokler j pogojeni, da potem polimano et> ni sem preselil a družino na'nolato sami pojeste" fanmo. leta 1929. Bil je p^te- 'Bil je parkrat v naši okolici na duša, vedno prijazen. Po-'na odd Hm, in se je vselej vsta-govorili smo se večkrat o ,-tva-tvil pri nas, seveda, kolikor mu reh iz starega kraja, kar tudi je ea* dopuščal. Vedno enak, meni so bili tisti kraji dobro v..dno isti Janez Terček. znani, kakor je on opisal iz .svojega življenja. Takrat sean ' «e pa spozabil in udarim na po*-.litiko; pri priči je vstal izza mize, voščil z Brigam in odisel. Zelo mi je bilo neprijetno, ker nbem dedel pravega vzroka. Čez, teden dni se zopet vidiva, smeje se mi. ko ga vprašam za . jvizrok tako nairle^ra odhoda, e mi ne poznava, vprašam te, kdaj pa prideva midva na vrsto, prva ali zadnja, kadar se bo delilo tisti kupček. Newyorskih letoviščarjev se malo vidi lefrcs v tej okolici, mogoče da imajo strah pred Ostal nuni bo v trajnem spor-jboiribami. Gospod urednik, ne plinu, kot prijatelj, zaveden j bom vas nadlegoval do zime, le Slovenec in -poštenjak. Naj ti bo lahka, ameriška gruda! Pri- Pove mi. da politike odkar se pošlje na blagajnika Mr. Jchn Kawia< njegovi možgani ne KI a Wear, 251 - 30th St. N. W. ^^ l. svetovno' BaHberton, Oliio. Ako je pa odročno, pa lahko izročite osta* lim tc<^boniiko3ii. ki naj vam preoieso. ker je preveč mmaza na v tej deželi. Sp trrinjam se enega nedel.jBkegH }>opoldne. ko «e jezi nad vrabci v vrtu. nakažejo pobotn eo za sprejeto ^ bU; ^tn4Tji njegove lairo vsaki osebi ali dručtvu ^l|||||nill||||l)|||||||in!llllllliiliilllll tako da ne bo nikakega dvoma o kak t fin neredu. Stroške trpi j< sanii uradniki \-se. (Do 30. junija 1942 je blai-a.i,- [ nik prejel sledeče vsote za R. \ VT. R. in darovali so sledeči: Samostojno društvo "Domo-v-na" $20.00; A. A. Bomback $10.00 po $T).00 so darovali: Jchn Klfim?ar, Loui« Novak in Dr. Mi-gic CTftv, Jr. S.D^. Na seji pri društvu t(I>cmovina" so nadalje darovali sledeči: Po $1.00: L-ouis Arko. John V to svnho s^ je vetanovilo ^^ ipiw- ^„„„,.. demokrac'je. ne samo za Rosi-|tnkaj buma nit am a organizacij ITarlev StrukeU. Anton jo, temveč ravno tako tudi za ja za rusko vojno pomoč, alijp^.j/ na.3e Združene države hi za celi Russian War Relief. Slav' ostali, pvobodolmbeči ?>vet. > Section. Glavni stan te orga-Kaj je na£a sveta in narocbia! nlzae: je je R. W. T?.. Inc., 11 d "hžno^t ? Ali moremo vse to Kast 35tih St.. NW Yorw-k. Nr. kar od strani mirno gledati in V. Namen te organizacije je opazovati? Ali «e nam. ne ki^ci Obirat i darove za to humanitar- srce po maščevanju nad tetm, no p:moc ruski hrabri armadi brrrtnlnim početjem fašizma, lin otrokom sirotam. Očetje raski.h ot^ičev pa-| Odbor al! uradniki naše podajo, boreč se do zadnje kap- druižnice so: T^ouls Arko, preds. lie krvi. Matere teh otrok 5e Frank Smrdel, podpred.s. .Tobn fai3i=tična drlial izrabljala in Klančar. blagajnik. And. Bom- 40 - LETNO PREISKUŠNJ0 IMA AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljbna in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zfelo priporočljiva zavarovalnica. Zavariijte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je drultvo A.B.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega tajnika sa pojasnila, 5e ne, pišite na glavni orad, Elj, Minnesota. ' J-l T" . ■ 1r Note 1 PIANO-HARMONIKO ali KLAVIR BHEEZE8 OF SPRING TIME u'F DIX>MfK»M (Cveta» Ca«> = SLOVENSKI FANTJE VSE BOM raOUALA- ttOYEKlAM DAN C« V AN DA POL&A PO JEZE&U KOLO OUIO VALXJ5T STL^'IA POLKA TAM NA VRTNI GREW MABIBOK WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA OBPBAN WALTZ DEKLE K A VRTU OJ. MAR1ČKA. PF1GLJ A J V SPOMIN NA JANEZA TERČJKA Pro?mi vas, da priobčite te vrstice v spomin Janezu Tepčku. ^Peter Zgagi). Ko sem dobila včeraj list v roke,, t. j. dne 1. julija, zagledam na prvi strani pow?ilo: Janez Trček prehrhrul. Nisem mogla verje-tin in zopet prečrtam. Vendar črke ne lažejo, mora biti ren-nica. Okrutna smrt", zakaj si pobrala moža v najlepši moSki dobi, 51 let. ki je s svojim hu-morjem v svojr kolon: nas kratkočasil čez četrt stoletja! Jaz jem dobila 'zastopništvo Ta list "CHas Naroda" ravno tisto le-f^ ko je oh nastopil službo pri lištu, to je leta 1912 meseca novembra. In zmiraj nas je kratkočasil s svojo kolono. Torej je mož zatisnil svoje trudne oči. Vsi čitatelji borno pogTeJsali njturovo kolowo in ga bodo pogrešali; pogTežala pe g-a bo tudi njegova družina. ^fbje gloBoko soialje njegovi Kftna^ni! Frances Lukanicih, Oiisirolm, I£q&> »ARCtca MLADI KAPETANB Mrs. Mary Mhihiolu Anton Jak i oh. Prank 'Stobly, Mrs. Mary Su^tem'vch. Joseph IiUkezic in Adolf Arko 50 cent. Društvu "Domovini*' in vsem darovalcem se v imenu ranjenih bojevnikov in eirot lepo zahvaljuje odbor Rojaki, posnemajte dobrosrčnost teh darovalcev., (Kh ota naSe podružnice je t;- Zidana mahela «polka > poč dolarjev do konca avgusta, veseij bratcihmhtnrkn V ta namen priredi tnka.r^-nja R. W. R. Dodnižnica ^wknik na dar 2. avgusta. Na ta piknik vabimo vso slovanske ro-doljufbe iz bližnjih slovanskih naselbin, kot Cleveland, Lorain Akron, oziroma Kemmore. Woo ster in iz vseh ostalih slovanskih naselb'm. Piknik se vrši na Mr. Lour? NovakoVi farmi r bližnjem Shermanu. Slovan na dan! John Klančar. blagajnik A. A. Bomibaok. tajnjk. 1S4 — 17tili St., N. W. Barberton O. aadet rm naše sožalje. Sedaj pa še par vrstic, kako se Ičolesje vrti na farmi. Spomflad se je začela malo poprej kakor druga leta. Vsi amo £sli na delo, da bodo posevki čimprej v zemlji. Seveda, m- *mo računali na €ub?o in gor-ko vreme, b'"lo je jin ravno narobe. Dež« nič koliko, tako da bili naši popevki v zemlji par tednov pozneje, kakor dro-jra leta. Sena bo v izobilju, ali kje lx»mo snšili, ko se pa nebo tako rado =olzi. Potrebovali bi >tarokrajnske kozolce. Korn-za bo bolj pozna in slabša kot lan-ko leto. ker je bik> preveč moče in mralo v času setve. Krompir kaže Kpo, kakor tudi drusri posevki. Le zemlja je precej zatepena ali trda radi istalnega dežja to spomlad.. Cena mleka je precej po v oljna. je pa zopet križ ko je pa piča 7Ji živino na taki višini. Jajca imajo tudi preoej boljšo eeno, kakor droga leta v tem času. Prašički so pa od sile drasri. 4—5 tednov stari so poj v slučaju, če pride kaj posebnega. In to naj zadostuje za danes! S pozdravom Peter Kode. zastopnik G. N. PABERKI Motijo se. — Amerikanci hranijj svoje napol ali popolnoma izrabljene automobile z namenom, da jib po končani vojni nalijejo z gazolinom in jim nataknejo pmnijaste obroče, katerih sedaj ni mogoče dobiti Mogoče se bo kateremu po-srečHo, ne verjaimem pa. da v splošnem, ker že sedaj, ko je Amerika sele p rvo leto v vojni. je vsak član Zdrnženili držav, to ee pravi, od dojenčka pa do 100 >letnciga starčka, že obremenjen z 200 dolarji dolga. Ako »e ta krvavi cirkus nadaljuj«? se nekaj let, bo že bogataš, kdo bo po končani vojni lastoval dvokolnico. Maščevanje. — Na prvi stra- _ 0 . . . . , .... ni velikega ne\m'OPŠkega dnov- ,-S dolargv m se dobihjiblj^ ^lostno poro5ilo 0 &mr. = -le tezko- ce imaš le;ti tr p^j,^ s ni m(v notr,. Seda^ ra-eunaj. kdaj. , r^iti živ]jen^ g trawfu2i. zijo kr\ i pasjega tovariša. C RESI O NA STAJERlS STAJERSKO HAPPT POLKA CE NA TUJEM 35 centov komad = 3 za SI. m MO.tA DEKtF. .1E ftH MLADA Pe?Jc Iramad: prt KNJIGARNI sr.o vrvic puM.wtttng co. sit Wfflt IRtb New Ynrh wimiiimmtiiiiiiiiiintiiimuiiifnuinai računaj bodo po 200 funtov, da se kaj odreže od šunke. {Delavcev zelo primanjkuje fca poljska dela. ker vse, kaT je i&e oetalo doma, beži v tovarne, kjer so krajce ure in boljša plača. Večkrat čitam, kolikor Študentov bo šlo na farme pomagat, pcv&elhno sedai, ko je košnja. Vprašam, dragi prijatelji, koliko teh mladeničev bo zares v korist farmerjem? Mogoče eden od sto, drugi bodo samo za napotje Ali bode vstal zjutraj ob petih in sel krave iskat za molžo, ali se ne bo Se ob devetvh tiščal pod blazino. da ne sliši klica gospodarja? Po mojfsn preudarku je bolje, da vsaki s to pomočjo, ki io ima. dela naprej, čeprav i bolj počasi, pa bode dosti jeze pridi ranjene. Vojno debatiranje prepustim drugim, saj je vedno in ista JUGOSLOV. KRALJ V NEW YORXXJ Slavni umiki. to jt po BR0 MLEKO! f vasa doUnost do dovoJi r a-4*-' ' res čudni ljudje. Boriti se nočejo,, ker ne marajo in ne znajo umirati za svojo stvar. Poleg tega so pa gospodarji zemlje, na kateri nikdar ne zaide solnce. Kako so prišli do te zemlje, si laihko mislimo. — Pribor:li si je niso. UGASI UtBDl zdravje PUTEMLEKOI zdbavje „. lEPO Poi;I POPOKA e. O'? Nfc Ako Angle-par slavnih | Včeraj je bil kralj Peter še vedno v New Yorku ter je ob- " Izvrstno govorite jujgoslo-iskal slavnega jugoslovanskega vanski jezik,mu je rekel iznajditelja dr. Nikolo Teslo v kralj, "da bi vsakdo mogel mi-Hotel New Yorker. , sliti, da ste župdn kakega na- Ko sta si kralj in Tesla po- šega mes?ta." dala roke, sta se objela in oba( -i---—- sta Lhtela in ž njima je ihfceloj . .. . celo kraljeVo dpmnstvd m TV-j Mast « Amerike za Bua^o sIok- nečak minister dr. Sava j Še^tinosemdeset stara Vera Kbsanovic. ' Polikarpovna Sir okova je na- la hotela se je kralj odpeljal' ročila ameriaiemu časnikarju v Mestno hišo, kjer ga je še' v Moskvi, naj pove Američa-v avtomobilu pozdravil župan nom kako hvaležna jim je ena La Guardia, ki ga je nato stara ruiska ženica za imenitno spremil v Mestno hišo, kjer je, jn okusno ameri^o kuhinjsko kralj sprejel uradni pozdrav J mast. New Yorka. | Mast poslana iz Amerike je "Zelo nas veseli/' je rekel naprodaj v moskovskih župan La Guardia, "da ste tu-j trg win ah in je del zaloge, ki je kaj in upam, da boste imeli'srečno prispela v Bnsijo ži napravijo |e t___ ________ umikov, kakor so jili napravili dri ^ti prav v Efunkirku, na Kreti in v To-|dobro slovewko govori, bi mo-bruku. je >israv labko usode ra!a ta ^nimiva knjiga biti polno za zaveznike. Da bo ta J)n slovenski družini na nevarnost odstranjena, je naj-1 d nižinski mizi bolje, da odistavijo nekaj svojih (Najbolj potrebno pa je,, da generalov, in ha njih mesto po- se to knjigo razdeli kot darilo iz priložnost ogledati si naše mesto in spoznati naše ljudi.'r To je župan La Guardia govoril v angleškem jeziku, nato pa ga je uradno poittiravil v srbo-brvaščini. Amerike. INVESTIRAJTE T AMERIKO KUPUJTB IfNITED STATES WAR SAVINGS BONDS In STAMPS klilcejo jugoslovanskega generala Draža Mi'hajlovica • • • Potreba. —*V roke mi je prišla broanTa <olncetn obliti gorski velikani! Pozdravljeni vi grobovi, ti-.sn domovi d raigih irrrličev! Pozdravljena ti znanka najdražja izmed mestnih hiš! Pozdravljeni, pozdravljeni vsi! L nka, Ribičeva edinka vas pozdravlja s solznimi očmi!** Tako je vriskalo in jokalo Lenkmo srce. * * * 44Kam zapeljem:"' je vprašal Jože, ko ?-o ropotala konjska k«»pita po mostu. "Tja, saj ve$, na ck,*n/' je lekla Lenka. . Zavil je voz na dvorišče. Vee je bilo lepo in čisto. Tuji ljudje so pristopili, priljuden mož se je odkril in pozdravil. Lenka je »topila z voza. Posadila je na tla Friceta, ki >o mu odrevenele noge od dolgega sedenja. "Kdo je zdaj tukaj goj-podar?" je vprašala prijaznega jivoža, ki >e je odkril in pozdravil. "Jaz, gospa.'* je odgovoril oni, "žele kratko časa sera tukaj. Zato še ni vse v redu. — Brfco je vse nesnažno, zato ne moremo v^ega takoj urediti. Oprostite!" Lenki so »e za&ibile noeg. Tujka je prišla v rojstni doni. Opnjeti se je morala voza, da .se ni sesedla na tla. Pristopu \ je Jože in jo prijel.. "Utrudila jo je dolga pot. Bcjčivati mora," je dejal go-.-pcdarju, ki je tudi pristopil, da ji pomoga na noge. . V ^ "Proniin. gospa, od k a zetu vaai* sobo, ki je pripravljena za tujce. Ali želite m orda malo gorke juhe? Ta vas okrepi." ji je vljudno govoril gospodar.. "Hvala! Samo za sobo prosim." Mož je stekel do stopinc. "Dovolite, da vam jo pokažem,** je dejal in odhitel v gorenje prostore. . Jti. že je nroral držati Lenko ob pa>u, da je mogla po stop-Tiicah.. Sama se je oprijemala držaja. Ob vsakem koraku* ibila kolena.. Noge so bile težke. Kri se je izpre-inem l)i v svinec.. Gospodar je odprl sobo. Bila je ona, kjer je umrl oče, kjer je visela materina podoba. "Pros m, kar pokličite me, ako česa želite," je dejal gospodar in zaprl vrata.. Lenka se je opotekla k postelji in se je zgrudila na kolena. Glava ji je omahnila v blazine. Kakor mrzlična je trepetala po vsem životu, dušilo jo je v grlu. srce ji je bilo težko. Polno je bilo solz, ki so ga tež'le, da je obšla Lenko silna, pekoča bol. Potem so &e orosile oči, in solze so se ulHe iz srca, tekle so neprenehoma. Morje bolesti je bilo e obrnila k otroku. NJjene ustnice so ji drhtele na sinovem čelu. solze so nuu močile lase. "O, ti moj zlati, edini! Ti moje -solnce, moj Price," je govor'la mati. "Ti vsega tega ne veS, ti si srečen, blažen! Blažena Marija,, mati nebeška, ti bredkonično usmiljena! — Kake to boli. kako ;e to strašna resnica!" "Mama, moja mamica '* je klical Frice. Z rokami je ^egel ]>o njenih licih. Prsti so se dotaknili vročih solz. Otrokova ustna so zalmpenela k materinim, materina so se približala otrokovim. "Moj sladki, ,edini" "O, mama, mamica" tn v dolgem, prisrčnem poljubu se je potopila v otroko. vo ljubezf n, IjoKbezen materina, vsa pokropljena s srlzami, \-fea ovenčana « krono trpljenja. Kralj alkohol, sovražnik države Ko je izšla knjiga velikega j njihovo pivo. Na Švedskem in ameriškega pisatelja Jack Lon • Norveškem so omejili prizvod-dona "Kralj alkohol*' je bilo njo in trgovino z alkoHolnimi človeštvo globoko presunjeno. pijačami s [pomočjo posebnih Če pustimo o»b strani nekatere alkoholnih knjig Nazadnje se sekte, in t*> ali ono majčkenoKe prebudila tudi Francija, ko gibanje, se z vprašanjem alko-1 je videla, kako je uživanje al-holizma-nihče ni resno bavil. jkohola oslabilo narodno moč. Le zdravniki so včasih svarili in je po svoji strani tudi vzrok pred tem zapeljivim in nevar-|za vojaški poraz v sedanji vojnim isovražnikonf. Nihče pa ni. Da bi omejili uživanje o-ni v dovoljni meri pojmoval j pojnih alkoholnih pijač, so iz-socialne in pravne strani tegajdali na Francoskem zelo stro-vprašanja, nihče ni prav po- ge odredbe Francoski način pobijanja alkobolianna je pr^ viden in uspešen, uspešnejši kot popolna zabranitev alkoholnih pijač. Nekatere močne dnu mnogih velikih zločinov pijače so sploih prepovedane, pijanost. .Tack Londonova knji druge so zelo omejene. Vino, ga. kjer pisatelj trezno in ne-|*pivo in sploh vse, kar je za iz-prikrito popisuje svoje doživljaje. ko je bil še mlad poljski delavec, delavec pri cestni železnic? in mornar, je odprla oči jstrme^emifti in presenečenemu človeštvu Nastajala .so protialkoholna gibanje. I)ržavni tožilci, varstvene oblasti, zdravniki, ravnatelji jetnišnic, so začeli objavljati podatke in statistike po; krivdi alkohola povzročenih mislil na to, da zahaja mladina v gostilne, ker prav za prav' nima ali ne ve kam iti, niihč? ni na glas povedal, da je na voz. je ostalo tudi vnaprej do-voljfno, . ZDRAVJE IZ SADJA. Olede na zdravje spadajo v prvo vrsto jabolka. Jabolka vsebujej mnogo kalijevega karbonata in jabolčne kisline;; jabolka *čistijo kri in pospešujejo prnbaMo. Mimo tega ugodno vplivajo na mo%ane in živ-grehov, po alkoholikih preneše-lee, pa jetra in delovanje vrane in podedovane bolezni, vpliv j nice, raztopijo želodčno kolino alkohola na kriminal, na umrlji desinficirajo ustno duplino in vost otrok in nazadovanje roj-i tako zabranijo mansikako bole-stev. Vedno bed j strastno so v j "ep v vratu JaJHoJčna čezana javnosti obravnavali vprašanje ali in kako naj se bori država proti alkoholizmu. IVžko je povzeti vse vzroke, ki sta jih navajali obe stranki za in proti alkohol mrAi. liofbra merica človeku večkrat dobro de in ga razveseli. Kdor hoče zadeti alkohol, zadene tudi to veselje; najlepše narod-ne pesnili pri vrcIi narodih so napitnice, največje pesnitve in umetnine se poroele, ko je poet1 mala "okajen," tudi hranilne°„vet;,e je blažilo za bolnike z vročino. ISl've, če jih uživamo surove, jako dobro vplivajo na prebavo hi so zdravilne zoper žolč-ne bolezni Čezana iz sliv in češpljevoga mezga sta lahko prebavni in zato priporočljivi tudi za bolnike. Bezgove jagode moramo vku liavati kot mezgo. Ženejo k potenju in na vodo in so koristne pri raznih katarjih in revmatičnih bolečinah. Biz-uživan|o ke>t čaj •NOVA IZDAJA' Dobri Atlas je nujno potreben 1 1 ——————— ...in ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je dane» in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. vrednosti ni kar tako podcenjevati, «o pravili "mokri." "Suhi" Amerikanei so te dokaze hitro odpravili. Ameriško javno nmenje prebujeno po Londonovi knjigi, je zahtevalo in hitelo učinkovito rešitev alkoholnega vprašanja. Pod vplivom cerkve. državnih obla zlasti, če imarmo otekle bezgavke v vratu, če.aoio hripavi ali če nas grlo boli. . Pomen zdravljenja z grozd-jerrf je splošno priznan. Grozd-je zlalisti čisti kri, žene k potenju in je priporočljivo proti zaprtju. Sladkor v guozdju blaižilno vpliva na delovanje - -i-i j v. . , ...jeter, zaradi kalijevega karbo-sti, zensknh društev. m drugih ' . - , ... 0 ,. . A ., . . , inata m vode, ki je v grozdju. gibanj so Amerikanei izglaso vali spremembo ustave. Zače- ipa je zdravo tudi Za ledvice (Kutinove pefc^e polijemo z la se je vlada nasto-jmrrio vodo p ki fie fvoH pila je doba prohrbicje. ] ^ ^ 7xiravilna 7fl ^ y^iv Prišlo je, kar je moralo priti, liane kutine so pa zoper gri^->. THivanje alkohola v vsaki rib-j Citronov sok vBtbuje mne*go liki jp znatno nazadovalo, sko-' zdravilnih snovi. Starejši l.iu-da pa, ki jo je alkohol povzro- dje bi morali vsak dan zaužiti čeval prei. tudi sedaj ni pre-j sok ene limone zoper poapnen-nehala. Rojem t hotapcev se ie c:troiV>v sok e soljo in vodo je odprla nova dobičkanosna je izvrstna tekočina za grga- obrt. namesto naravnega alkohola so začeli izdelovati nadomestek,. V bolnišnicah se je TK>desetorilo število bolnikov. Ko se je prve bol. ki je prihrmnela v tako strašni resnici - tako grozno ptzo, izlila i/, srca. je vstala Lenka in se ozrla ki so iskali pennwx' zaradi za-po sobi -okrog. jstrupljenja z alkoholom Zara- Da. tu je soba za tujce! Vse tuje. \«e drugače. Tujka d" tesra v Kvropi nikjer niso ie prišla v rojstni elom. ki je ne pe>zna več. j vpeljali popolne prohibicije. Žalosten je bil Lenkin povratek v domači kraj. Žalostna] Stari svet je bil v borbi proti -o bila njena pota Prvi dan ni hotela iz sobe in tudi ni alkoholizmu bolj 'širokosrčen.' mogla. Noge so .ji oslabvle, bolela jo je glava. Doslej ne- V Belgiji so prepovedali pri-znana bol jo je potfla. . jdelovanje težkih Jopojnih pijač Jože in s n »ta ila po mestu. .Znanci so pozeiravljali Za- tako da jim je preostalo le vinjaka. izprai^evali so ga, ali je privedel sina s seboj, da mu pokaže materino rojstno liršo. Razgovore je navajal Za-rimlčak tako, da bi kaj ^v^del o FVancetu Ribiču, a nihče ni hotel začt ti takega razgovora. Naravnost pa tudi ni hotel Jože vprašati, češ, saj bi se jim zdelo čudno ako bi moral priznati, da se je vse to zgodilo brez njegove vednosti. *'l)a, da! Tako se iapreaninjajo lazmere," je rekel ta. "Čudno ^e suče svet," je dejal oni.. « "Vsi smo kakor potniki," je trelil tretji. ^ "Nič ni stalnega na >-\etu„" je govoril četrti. £n tako so govorili v*i, a niliče ni mami povedati prave- ^ Xa časnflkarski konferenci ga. Kaj ga tudi bi ga! jv Beli hiši je predsednik rekel llrugi dan navsezgodaj se je ogledala Lenka po hiiSi.1 poročevalcem, da njegovo pri-X.!enega vrta ni bil*o več. Raapoka]>ane so bile njene gredi-(zadevanje, da na kak način re-(M-. Solata je rasla tarna in draga zelenjava. Njenih cvetlic ši problemu pmanjkanja kavču-nj bilo več. Pralktčni ljudje so jih zamenjali s koristnej»i-jka in gasolina je v res-nici primi r urit linami- Samo v enem kotu je raslo nekaj osamelega adevanje za ohrano naroda. Po-evetja. K njemu je piirstoprla Lenka in ga povila v dva šopkaJjasllll da mu ni na tem, da Nič sh ni vprašala, ali sme ali ne, 2)delo de ji je, da ima edino,bi hranil s kavčukom, gasoli-ona ^e vedno prael .Tože « siuonn.. . 1 ljudstva in deželo in iz tega o- ''Kami -i namenjena. Lenka?*' jo je- vprasaL. jzira smatra, da ni nobena žr- |tev za aosego tega cilja preve-(Nadaljevanje prihodnjič.) lika. ___ nje. če imamo bolezni v vratu. Tudi sam c tronov sok je naj-bol|?^ Tidravilo za prehlad v vratu, in kdor ima angino, naj uživa Čim vcČ citron. Nekaj kapljic citi?:novega soka v ča-sici msočno črne kave prežene v najkrajšem času bolečine v glavi in želodcu. Sok iz brusnic je tudi zdravilo. Razredčen z ve>do je o-kirsna in osvežljiva pijača za bolnike 7, vročino. . NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. VSEBINA ATLASA Zemljepisni i svetovalni odbor k Lzbrml Izaed rrt tiso* slik «a»o najboljše barvane alike— ta zbirka je tako popotna, da je xa vsakega ne-obbodno potrebna tekoen vojne in po vojni. Vključeni so nanasifdnji zemljevidi: — svet. Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočje, Francija, Netu-Fija. Italija. Švira, Holandska. Belgija. Švedska. Norveška. Danska, Lnija sovjetskih socja-M stičnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jngo-slarija. Grška, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, tebanon, Arabija, Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska, Pacifik Južna Amerika (severni del). Jož na Amerika (juinl del), Afrika, Severna Amerika. Kanada Združene d ris ve. Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO STETJE^-Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, Ima namen rešiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani ao skladišče svetovnega znanja in podajajo ras-seSnort zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine In globočloo oceanov in J Mer, dolgost najdaljših rek in prekopov, površino poglavitnih otokov In visokost svetovnih gora. To so odgovori na mnojrn današnja vprašanja. SEDAJ 40 centov Naročite pri: PO POSTI V URADU — 36 CENTOV 48 VELIKIH STRANI Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ELEKTRIČNA SILA V JEGULJAH. Da kitajo neke jegulje kakor druge vrste rib električno silo, s katero se brani^> napadalcev, je ztiaiia stvar. Ravnatelj new yorskega akvarija pa se je poba vil z vprašanjem, kolikšne so ^ile, « katerimi razpolagajo te jegulje. Na neki seji new-vonske zoologiiue družbe je predvajal i^fkoliko zan'mnvrli | poskusov. Uporabljal je električno je guljo iz Južne Anterike, ki je "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . fVT BuT^ettstown, Pa., je dne 20. junija med kopanjem utonil 19 letni slovenski mladenič George Škof, rojen v Ameriki. Ko so ga potegnili iz globoč:-ne,s je bil že mrtev. . V Moon t Run, , je pred kratkimi pieminil Alois Kiinvs star /2 let in doma z llriba pri J^oškem potoku. V Ameriki menda največja zastopnica -vo je bivaI 4l let in zapuSr.a ŽGm) je vnst-e m razvija zato tudi naj tri sinove in tri hčere, več električne sile. V bazenu GUMIJEVE OBROČE BODO POBRALI Predsednik Roostwelt je izjavil, da je čistojnKrgoče, da bo vlada prisiljena pobrati- vse gumijeve oibroče in pnevmatike za vojaško uporafoo, ako se vojui položaj 'kmalu ne izbolj- Predelan kavčuk iz '.starega kavčuka, katerega se naibira po vsej deželi izdelujejo razne gumija^e predmete in potretuSčine z:; armado in pri tem so prona.šli, da da, n. pr. šest gumijevih avtnih obročev dovolj ikavčuka za vse gannija^e dele potrebne pri izdelavi navadnega vojaškega t mika. Motoliiko kavčuka da 96 gumijastih posod vročo vodo, ali pa 20 čevljev dolga gumijasta cev za zalivanje vrtov, itd. Iz enega samega para visokih snežk ali galoš se more dobiti dovolj kavčuka za izdelavo enega vojaškega riežr.e-ga plašča, in ena pnevmatika da zadostno količino gumija za izdelavo 10 plinskih mask za civiliste. je bilo več jegulj. Hta bila pritrjena kovraeka obročka. Na vsako dva lahka od katerih V Chicagu je dne 24. junija premijinil v okrajni bolnišnici sta šli žici do svetlobne rekla- Marko Gašper, star 68 let in ro-n*? vz neonovih žarnic. Vsako ( jen v JeLševeu pri Zagorju ob krat, kadar je učenjak kakšno gavj jeguljo razdražil. se ,ie .svetldb-na reklama razsvetila s silo, ka kor da ddbiva tjok 1 normalna ga omrežja. (Pri nekem . dragem poskusu je efeseprimentator odvajal e-lektrične sunke iz jegulj v radijski aparat, tako da je bito posaauiezne s unke slišati 'n zvočnika. Pri tretjem poskusi je dokazal, da more enengl ja elekt ričrriih ieirulj sDraviti v ofl>rat majhen električni motor. INVESTIRAJTE V AMERIKO KITLJTE UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAWS V Kansas City Kans.. je dne, 24. jnnija imrrl John Klari?, •star 63 let M rojen v Drvenikn na Primorskem. V Ameriki^ bival če® 35 let in zapušča ženo. sina in tri pastorke, v St. Louis, Mo., pa brata. J t V Armi, Kane., je zadnje dni umrla M.vs, Terezija Lepej, roj. Terzan, stara 65 let in rojena v Makiilaih pri- Slov. Bistrici na Spodnjem Štajerskem. V Ameriko je prišla pred 29 leti in zapušča irtoža, si-na in štiri hčere. Pokopana je bila v Ohi-cagn.. t fV Racine, Wrs., je dne 20. junfja umrl Frank Slana, stal 58 let in rojen v Brezovici pri Ljubljani. Tukaj zapušča dru-žiuo in brata. t W Rock Spriug^s, Wyo., je za rakom v grlu ' rnnrl Jože MikJavčič v starosti 74 let in doma *z Javorja nad Škof jo Loko. Zapušča dva sinova in eno hčer. t iV Pueblo. Colo., je pred nedavnim u mrla Mrs. Mary Zupančič. roj. Goršič, stara 44 let in rojena v Amerikr. — Dalje je ietotam umrl Frank Nežič, Star naseljenec, ki zapušča ženo in tri liČere. t V Joliet, III., je dne 27 junija umri John Simonič. star 83 let n rojen v Drašičih pri Metliki v Beli Krajini. V Ameriki je živel čez 50 let in zapušča ženo, tri sinove in tri hčere. + V vojuiški bolnišnici v Kew Yorku je umrl John J. Novak, star 23 let rojen v Johnstown. Pa. Strica Sama je služil o-krog 6 mesecev in bolan je b i mesec dni. Zapušča mater, 2 brata in 2 seetri.. iz V East Palestine, O., je pred dnevi umrla Mrs. Ema Cof., v starosti 52 let in rojena v Nem c-iji. Podlegla je raku. Zapu-iča moža, posinovljenea in tri sestre. /V Corning. O. je umrl Mihael Balie, ki je podlegel raku. B'l je star 58 let in doma iz St. Lenarda pri Sevnici na Štajerskem. Zapus&a Seno.. Č