Stran 369.
Novice.
— Osebne vesti. OivetniSki kandidat v Ljubljani gosp. dr. Albin Kap a s je napravil odvetniški izpit in se naseli v Ljubljani. — Gimnazijski profesor v Novem mestu gosp. Leopold Kopriv nik je šel v pokoj — Inžener pri* deželni vladi v Ljubljani   gosp. Karol Grrunhut je poklican
Stran 370.
na službovanje v ministrstvo. — Premeščeni so bili davčni uradniki gg. kontrolor Ivan Jereb iz Novega mesta v Žužemberk, kontrolor Alojzij M uši S iz Trebnjega v Novo mesto, pristav Albert Rooss iz Novega mesta v Kostanjevico, kontrolor Alojzij Strmole iz Žužemberka v Trebnje in pristav Ivan Perhavc iz Kostanjevice v Novo mesto.
—   Cerkvene vesti. Župnikom v Kranju imenovani gosp. Anton Koblar je imenovan dekanom in knezoškofijskim svetnikom. — čast. gosp Josip Erker je dobil župnijo Topli Eeber. — Umrl je ekspozit v fiarijah pri Ilirski Bistrici gosp. Lovro Tič.
—   Poroke. Mestni inžener v Ljubljani, gosp Alojzij Ciuha, se je poročil z gdč. Karlo Fischerjevo iz Ljubljane. — Sodni kanclist v Mokronogu, gosp. Anton Gfoslar se je poročil z gdč. Justino Vugo iz Gorice   čestitamo!
• — Zlato poroko sta v Trojanah praznovala Gotard in Jožefa Fakin. Oba sta skupaj stara 145. let in imata 5 otrok, 15 vnukov ia 2 pravnuka.
—   Nevarno zbolel je kanonik gosp. dr. Fr. L a m p e, urednik „Dom in Sveta".
—   Slovenska umetniška razstava. Slovensko umetniško delovanje je še v povojih. V tem, ko smo na polju pesništva in pripovedništva v razmeroma kratkem času dosegli jako lepe uspehe, se obrazilne umetnosti v nas niso mogle razviti, največ V3led tega, ker tisti nadarjeni mladeniči, ki imajo smisel za umetnost, nimajo prilike, si pridobiti toliko umetniške izobrazbe, da bi spoznali svoj poklic. Saj na celem Slovenskem nimamo niti najskromnejše galerije in je nepo-bitna istina, da ima vsak florentinski težak več smisla za lepe umetnosti in boljši ukus, kakor marsikak slovenski izobraženec. Poglejmo v naše salone in poglejmo v naše cerkve — tam vidimo, da smo v umetniškem oziru kulturno jako zaostali. Navzlic temu in navzlic vsem velikanskim težavam se je v zadnjih dvajsetih letih pojavila v nas prav lepa vrsta slikarjev in kiparjev. Širši krogi, o tem niso ničesar slutili in ko se je pivič raznesel glas, da namerava slovensko umetniško društvo prirediti v Ljubljani umetniško razstavo, katere naj bi se vdeležili samo slovenski umetniki, se je vse smejalo. Nihče ni hotel verjeti, da bi bilo to mogoče. Toda umetniško društvo se ni dalo vstrašiti in doseglo je popoln uspeh. Minolo soboto se je otvorila I. slovenska umetniška razstava in to na prav slovesen način. Pri otvoritvi so govorili ces. svetnik Franke, dvorni svetnik Schaffgotsch, župan Hribar in dež. glavar Detela. Eazstavljenih je 157 umetniških proizvodov. O razstavi priobčimo prihodnjič strokovnjaško oceno.
—   Slovensko umetniško društvo je imelo minolo soboto svoj drugi občni zbor. Društvo je že v prvem letu razvilo živahno delavnost, katere najlepši sad je tisti dan otvorjena prva slovenska umetniška razstava. Društvo je lani štelo 48 članov in imelo 160 gld. ^01/2 kr. dohodkov in 117 gld 911/2 kr. stroškov. Občni zbor je izvolil gosp. V. H o 1 z a častnim članom umetniškega društva. V odbor so bili izvoljeni; Ces. svetnik I. Franke predsednikom, stavbeni svetnik I. Duffe podpredsednikom, Fr. Gerbič, E. Jakopič iQ C. M i s za odbornike, namestnikoma pa I. Grohar in E. Deyl.
—   Slovensko gledališče. Letošnja sezona se otvori jutri, v soboto, z opero „AidoM.
—   Mestna godba ljubljanska je ustanovljena in nastopi prvič dne 2. oktobra. Česar toliko modrih glav ni moglo doseči, to so zdaj ustvarili nekaferi gospodje samo, ker so imeli pogum in vstrajnost.
—   Odvetniška zbornica za Kranjsko je na svojem občnem zboru minolo soboto izvolila v odbor gg. dr. Mundo in dr. Tavčarja kot člana ter dr. Treota kot namestnika. V disciplinarni svet so bili izvoljeni gg. dr. Š tempih ar in dr. Tri 11 er (ta na mesto dr. Sušteršiča) kot člana in dr. Jamšek ter dr. Šegula kot namestnika.
—   Klub slovenskih biciklistov „Ljubljana" priredi v nedeljo dne 23. t. m. šesto narodno dirko v Ljubljani.
—   Državnozborske volitve na Kranjskem se bodo vršile: iz pete kurije dne 12. decembra, iz kmetskih občin dne 18 decembra, iz mest in trgov dne 3. januvarja in iz veleposestva dne 7. januvarja.
—   Prešernova slavnost v Kranju, ki se je vršila minoli teden, se je obnesla jako sijajno in na občno zadovoljnost.
—   Ljubljansko mestno davkarijo prevzame z novim letom erar v lastno upravo, s čimur se prihrani mestni občini jako mnogo stroškov.
—   Gimnazija v Kranju. Ministrstvo je dovolilo, da se na gimnaziji v Kranju na vseh petih razredih otvorijo paralelke.
—   »Radogoj« je za letošnje šolsko leto dovolil 18tim vseučiliščnikom podpore v skupnem znesku 3750 K.
—   Jugoslovanska socialna demokracija je sedež' svoje organizacije prenesla provizorično iz Ljubljane v Trst.
—   Volilno gibanje na Kranjskem. Izviševalni odbor narodne napredne stranke je dogovorno z zaupniki sestavil centralen volilni odbor, ki bo vodil volitve. Dosedanji poslanec mesta ljubljanskega je odklonil zopetno kandidaturo. Mandat ljubljanski se je ponudil gosp. dr. Tavčarju, ki pa se še ni odločil, ker so se oglasili zaupniki iz raznih drugih državno-zborskih okrajev ter izrekli željo, naj bi dr. Tavčar tam kandidiral.
—   Vipavski občinski odbor se je te dni konstituiral in je izvolil županom trga vipavskega gosp. Antona Hro • vati na mL, sina prejšnega zaslužnega in krivično zelo preganjanega župana, za občinske svetovalce pa so bili izvoljeni gg. Ivan Lekan st. Jos. Žvokelj, Ivan Mesesnel, Ivan Fer-jančič in Štefan Eehar.
—   Kranjski deželni odbor bo meseca oktobra t. 1. oddajal bike plemenjake in sicer v prvi vrsti občinam, v drugi pa zasebnim živinorejcem. Prošnje je vložiti do 6 oktobra t. 1. pri deželnem odboru v Ljubljani. Vsaki prošnji je priložiti 20 K, katere zapadejo, če prosilec ne prevzame odka-zanega mu bika.
—   Predavanje. Naš rojak gosp. Egon Mosche priredi jutri v soboto zvečer v nTonhalleu predavanja o svojih doživljajih v južni Afriki.
—   Bohinjska železnica. Za bohinjsko črto se boda pričela v kratkem pripravljalna dela Vodil jih bo stavbeni nadkomisar državnih železnic gosp, Frisch. Uradni sedež bo imel na Jesenicah.
—   Cerkvena pesmarica, zložil in sestavil Danilo Fajgelj, založil dr. Fr. Sedej, je ravnokar izšla v knjigarnah L. Schwentner v Ljubljani in Gašper Likar v Gorici in sicer v dveh izdajah, ena za organiste, druga dvoglasna za učence ljudskih šol. Partitura za organiste stane 1 K 20 vin., dvoglasna izdaja za učence pa 40 vin. Ta pesmarica obsega mno-gobrojne pesmi, kakor: Masne, obhajilne, Marijine, pesmi za cerkveno leto in druge. — Mi to pesmarico, zlasti organistom na deželi, prav toplo priporočamo.
—   Semnji za sadje in vina. Graška trgovska in obrtniška zbornica naznanja trgovski in obrtniški zbornici r Ljubljani, da priredi mestna občina v Gradcu dne 4., 5. in 6. oktobra in 8., 9 , 10. in novembra t. 1. semnje za sadje in vina. Blago je vsaj en dan pred otvoritvijo poslati na semenj. Dopise je poslati mestnemu svetu (uradni oddelek IV.) v Gradcu, kjer je dobiti tudi vspored.
-— C. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se po dvamesečnem prestanku zopet prično na Dunaju mojstrski m strokovni tečaji za čevljarje, krojače, stavbene mizarje in tesarje, pripominja pa, da je za krojaške tečaje že toliko prošenj vloženih, da bi se na prosilce, kateri bi šele sedaj prošnje vložili, ne moglo pred   letom 1902   ozirati.   Za   druge   tečaje  pa za>
Stran 371.
prihodnje leto še niso oddana vsa mesta   Tudi ključavničarskih mojstrov in pomočnikov se še večje število sprejme.
—   Celjska „Domovina" je bila minoli teden obsojena na 220 K globe zaradi dopisa, v katerem je po ljudskih govoricah poročala, kako je lovec Šegula Hstrelil pri Ptuju kmeta Fleguša
—   j.Siidsteirische Post" je bila te dni obsojena radi žaljenja župana slovenjebistriškega. Njen odgovorni urednik je dobil jeden tedenski s postom poostreni zapor.
—   Slavnost nemških kolesarjev v Celju ni bila prepovedana. Župan Stieger in okrajna oblast o tej priliki nista bila tako skrupolezna in se nista bala za duševno ravnotežje slovenskega prebivalstva, kakor tedaj ko so Slovenci hoteli prirediti sokolsko slavnost. No, saj se poznamo že davno ! — Kolesarska nemška slavnost se je vršila in celjsko mesto je osrečilo okolu 80 ptujskih kolesarjev. Mesto je bilo okrašeno z frankfurtaricami, katere je mestni urad — po lepem vzgledu tržaškega magistrata — delil gratis in franko. Tudi raz državnih zavodov t. j. z gimnazijske pripravnice so visele frankfurtarice in istotako z magistrata, ki je pa kasneje zastave odstranil, najbrže na prijazen opomin od zgoraj. — Sicer je pa vsa kolesarska slavnost izpala precej klaverno in zaspano. Le zvečer dne 9. t. m. se je culo rjovenje zloglasne „Wacht am Rhein", ki so jo zapeli kolesarji pred hišo župana Stiegerja ter potem po stari navadi hajlali; sicer pa ni čuti mnogih „heul"-klicev. Tudi „Narodnemu domuM so to pot prizanašali. Običajaega izzivanja ni bilo, le Ljubljančanie so fee kljub prepovedi okrajnega glavarstva vozarili po okolici. Zakaj neki ni gosp. okrajni glavar poslal čete žandarmov na lice mesta, da bi se ne kršila njegova prepoved, kakor se to godi vsikdar, kadar imajo Slovenci kako slavnost? Da, da, dvojna mera je zelo priljubljena moda na c. kr. oblastvih.
—   Državnozborske volitve na Koroškem se bodo vršile: v peti kuriji dne 5. januvarja, v kmetskih občinah dne 10 januvarja, v mestih dne 12. januvarja, v trgovski in obrtni zbornici dne 14. januvarja in v veleposestvu dne 15   januvarja.
—    Državnozborske volitve na Primorskem se bodo vršiJe na Goriškem in v Istri: iz pete kurije dne 3. januvarja, iz kmetskih občin dne 9. januvarja, iz mest in trgov dne 11. januvarja, iz trgovskih zbornic dne 12. januvarja in iz veleposestva dne 14. januvarja. V Trstu bo volila peta kurija dne 3. januvarja, mesto dne 9., 11. in 13. januvarja in trgovska zbornica dne 15. januvarja.
—   »Od zrna do zrna pogača«. Ako se vsak dan nekaj malega prihrani, se nabere kmalu precejšen znesek, ki zlasti pri gospodinjstvu prav dobro pride. Tak prihranjeni znesek se doseže s tem, ako se uporablja za vsakdanjo kavo pol bobove in pol Kathreiner-Kneippove sladne kave, kar se godi že v stotisočerih družinah. Na ta način dobi kava lepo, okusno barvo, posebno dober okus, in objednem je tudi zdravju koristna. Povsod, kjer se je ta kava upeljala, je dosegla najboljši uspeh in jo pijo vedno- bolj radi. Porablja naj se le vselej Kathreiner-Kneippova sladna kava, ki ima sama tudi okus bobove kave. Dobi se povsod, a prodajati se ne sme nikoli na vago in je pristna le v znanih Kathreinerjevih zavitkih.
—   Umrli. Umrl je v Celovcu gosp. J. Jergič, ustanovitelj in Častni član ljubljanskega gasilnega društva. — Umrl je v Ljubljani črkostavec gospod Ivan Marinko. N. v m. p !
—: Umor. Dne 15. t. m. so našli v občini Draga blizu vasi Lazeč s smrečjem in steljo pokrito truplo neke ženske. Na vratu je imela veliko rano. Dognalo se je, da je umorjena ženska 221etna hči Petra Modica, trgovca in posestnika v Dragi. Pogrešali so jo že tri tedne. Umor se je izvršil koncem avgusta, v času, ko so bile okrog Cerknice vojaške vaje.
—   Utopljenko so našli dne 17. t. m. pri črni vasi pod Ljubljano v Ižci. Pri utopljenki so našli poselske bukvice, izdane od županstva v Št. Vidu pri Zatičini in glaseče se na ime Alojzije Kozlevčar iz Storij.
—   Z vlaka padel je v ponedeljek v bližini Barkovelj pri Trstu 401etni sprevodnik Zec in se smrtnonevarno poškodoval.
—   Ogenj. Na Praprotoi polici je gorelo pri Antonu Mačku. Škoda znaša 2300 gld.
—   Požar v Trstu. Te dni je v Trstu zgorel parni mlin Economo.  500 delavcev je zdaj brez kruha.
—   Dvakrat morilec. Ivan Tomažič je bil pred ll/a letom, ker je umoril svojega strica iz Nove vasi v Istri obsojen na smrt, a potem pomiloščen na 20 let. V ječi v Kopru je dobil tovariša Jeronima, ki je bil pri prvi obravnavi glavna priča proti njemu Tomažič je porabil neko priliko in Jeronima umoril v ječi. Zato je bil zdaj zopet obsojen na smrt.
—   Pobegnil je iz zapora okrajnega sodišča v Radovljici nevaren tat Milečki.
—   Reka v nevarnosti. Dne 14. t m. zvečer je v rafineriji petroleja na Reki nastal požar. Škode je 100 000 kron. Nevarnost je bila velikanska za celo mesto, a delavci v tovarni so s hvalevredno neustrašenostjo storili vse, da se ni primerila večja eksplozija.
—   Internat za deklice. V Zagrebu so te dni otvorili internat za deklice, dekliški licej. Slovesno blagoslovljenje je izvršil škof dr. Krapac in so se tega slovesnega čina udeležili razni dostojanstveniki in odličnjaki. Protektorica internatu je banica grofinja Margit Khuen Hedervarv. Po dovršenem bla-goslovljenju je škof dr. Krapac povdarjal, da je ta internat delo pietete: trajen spomenik pokojni cesarici Elizabeti. Internat bode vir krščanskih čednosti, vir znanja in resnice v blagor in slavo hrvatskega naroda. V internatu je sedaj 20 učenk, osem njih brezplačno, druge so plačujoČe.
—   Nekdanji nadporočnik na sumu, da je roparski morilec. Sedaj se vrši živahno dopisovanje med avstrijskimi in ogrskimi oblastmi radi neke senzacijonelne kriminalne afere. V Grross-Enzlersdorfu so aretirali bivšega nadporočnika Eme-riha Kastnerja, ki je bil odpuščen iz službe radi dolgov. Zadnje čase je bil diurnist na budimpeštanskem kazenskem sodišču. Dunajsko redarstveno ravnateljstvo pa je naznanilo v Budimpešto, da je Kastner obdolžen dveh ropaiskih umorov. Kje in na čegavo škodo, da je izvršil ta dva zločina, o tem še ni prišlo nič v javnost. Kastner je bil proti koncu meseca odšel na dopust in od takrat se ni povrnil več v službo.
—   Krvava sultanova slavnost v Serajevem. V predvečer sultanovega jubileja so hoteli mohamedanski prebivalci bosenske stolice proslaviti turškega cesarja na poseben slovesen način. V predvečer so bile vse džamije okrašene z raznobojnimi svetilkami in lampijončki. A tudi privatne hiše so se pripravile na veliko razsvetljavo. Zlasti lepe so bile ulice Sarači, Bazrdjanv in Baš čaršija, kjer so bile videti ovenčane podobe sultana in napisi. Okoli 6. ure so začeli hoditi policisti od hiše do hiše ter sporočali, da je prepovedano razsvetljavati na slavo sultanu. Mohamedanci so odgovorili, da jim ne sme nihče prepovedati proslavljati svojega suverena in glavarja svoje cerkve. Prepovedi ni poslušal nihče, črez pol ure je bil razsvetljen ves mohamedanski oddelek mesta. Poiicijsti pa so začeli ugašati sveče in lampijončke, jih jemali doli in jih razbijali. Mohamedanci so glasno mrmrali. Kmalu so se zbrali na Baš čaišiji pred Imaretom ter napadli policijo. Policijski stražinojster je bil težko ranjen in prenesen v bolnišnico. Ostali policisti so morali bežati. Nato je poklicala policija ognjegasce. Ognjegasci so prišli z brizgalnicami ter začeli brizgati na razsvetljena okna in povsod kjer so bile luči. To je razkačilo Mohamedance še hujše. Naskočili so gasilce in v desetih minutah so bile razbite vse brizgalnice. Na povelje vlade je tedaj prihitelo troje kompanij vojakov, ž njimi
Stran   372.
pa je prišla tudi policija in oddelek orožništva. Vojaki, policisti in orožniki so naskočili narod z bodali. Mnogo je bilo ranjenih, vojaki so pa Sli preko njih. Končno je bilo ljudstvo razgnano in ulice zaprte. Seveda je mohamedansko ljudstvo sila razburjeno, zato se je bati v Serajevem in drugod novih nemirov. Nadalje se poroča, da so iz cele Bosne in Hercegovine prišle sultanu v Carigrad čestitat posebne deputacije. Ta nastop bosenskih Mohamedancev je tembolj razjezil vlado in policijo, ker se sluti, da za tem tiči vse kaj druzega nego pa častenje sultana, namreč namen izvehtnih krogov, upaliti na vsem Balkanu nov požar.
—   K procesu Brescija. Kakor javljajo iz Eima, je morilec kralja italijanskega rekuriral na najvišje kasacijsko sodišče. Eazni londonski listi razpravljajo o tem procesu in so tega mnenja, da je kazen nezadostna. „Daily Expressu piše: V interesu humanitete bi bilo, ako bi Italija in druge dežele kjer je smrtna kazen odpravljena, isto zopet uvele vsaj zoper morilce kraljev. Življenje kralja je predmet narodnega interesa. Dandanes je grozno lahko umoriti kralja in slabotne nravi so izpostavljene skušnjavi, da izvrše tak zločin.
—   »Junaštvo laških generalov«. Piše se: Te dni ste poročali o neki zastareli, a vendar zanimivi stvari. Menda bo tudi sledeča dogodbica zanimala cenjene čitatelje. Evo torej: Na večer umora laškega kralja v Monzi sedel je jeden general v kočiji na desni strani kralja, drugi general pa spredaj. Dva služabnika sta stala na kočiji za kraljem. Kočija se je že odpeljala od slavnosti, kjer je bil kralj navzoč, kar je nastal pred vozom neki pretep, ki ni imel druzega namena, nego ustaviti kočijo in dati morilcu Bresciju priliko, da ložje zadene v postavljeni si cilj. In Bresci je zadel dobro; nič manj nego tri kroglje spustil je na kralja. Ako pomislimo, da vender mine nekoliko trenutkov, predno oddamo iz samokresa drugi strel, in za drugim zopet nekaj, predno oddamo tretji strel, prihaja nam na misel nehote vprašanje, kaj sta vender delala oba generala, da je morilec imel toliko časa, da je zamogel oddati tri strele, ne da bi ga motil vsaj jeden onih dveh generalov?! Ako premišljujemo to, prihaja nam nehote na misel, da sta padla v nezavest, ko sta slišala prvi strel, ali sta popolnoma izgubila glavo, ali pa sta zbežala, kakor imajo že navado. Ees je, da človek izgubi hladnokrvnost, ako se nenadoma zasliši v bližini strel; a to traja le trenutek in v najmanjšem trenotku je pravi mož zopet na svojem mestu. A laška generala kaj takega nista dokazala, ona generala, ki sta prisegla, tudi umreti za svojega kralja; pač pa sta le dala klasično pričo o laški strahopetnosti. Ees, lepo ulogo sta igrala! In da sta še lepše popolnila to ulogo, ponudila se jima je zopet prilika na porotni razpravi proti Bresciju v Milanu, kjer jeden izmed generalov ni bil zaslišan niti kakor priča. Po mojem slabem umu si mislim, da ga le vsled tega niso zaslišali, ker bi ne mogel priseči, da bi bil kaj videl ali slišal. Ees, junaško se je vedel! Drugi general pa je izpovedal tudi v Milanu na oni razpravi, da je slišal kralja reči: „Ni nič!M — Druzega torej tudi ta general ni videl in slišal, nego tolažilne besede smrtno ranjenega kralja! Taki so vam junaki dvatisočletne kulture! Samo tolažilne besede čujejo taka ušesa. In s takimi generali so naši hrabri slovanski junaki v zvezi, s takimi junaki bi se morali even-tuelno boriti naši sinovi?! — Upajmo, da pridejo tudi pri nas do spoznanja, da s takimi ljudmi ni vredno  „kaše pihati".