C. C. Postale. — Esce ognl mtrcoledl 9 vencrdi — 11 Aprile 1928. Posamezna itevilka 25 stotinK lzhaja vsako sredo in petek zjutraj. Si ane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4 » Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročiia brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. fmamtti St. 29 V Gorici. v sredo 11. aprila 1928 utoxi Nefrankirana pisma «t ne sprejemajo. Oglav se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. — List izdajs konsorcij »Gor. Stra iec. — Tisk Katoliik* tiskarne v Gorici. RU va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 30«. v Zivi vrelci. Nekaj mesecev je temu, odkar s\*& si za slovo segla v roke z mlaz dim hrvüfskim prosvetnim delav; cem. Raz obzidje starih Frankopan* skih razvalin na Trsatu sva pila let poto, ki jo je Stvarnik vdehnil zem- Iji od Učke do Velebita. Prijatelj se je vračal s prosvetnih dnevov za hrvatsko ljudsivo. Pra: vil mi je ves navdušen, kako so se zbrali vsi najboljši možje, da pred tisočglavimi množicami s plamtečo besedo pokazejo na /Ave vrelce, iz katerih naj črpa narodov organizem močnih sokov. Ko je zagrebški nad- škof v katedrali oznanil za ves ie* den »Treugo Dei,« božji mir, so mm rali prenehafi vsi strankarski in osebni spori. Narod naj se složno skloni k vrelcem, da se iž njih na; pije moči. Dva sta vrelca z živo vodo. Ob razstanku mi jih je pokazal omenjes ni znanec, ko je eno roko stegnil proti trsutskemu svetišču, z drugo pa zamahnil doli proti poljem in mestu: y.e neki ruski mislec je po* vedal prekrasno misel, da mora biü ruski narod razpet med Roga in dot mačo grudo. Kako obče veljavno na? čelo zlasti za naše majhno in med velikimi narodi skrito ljudstvo! »Straža« neprenehoma uči, da je naz ša moč prav v tem, da je naš rod veren. Kadar nehamo iz tega vrelca zajemati zive vode, nam je usojena počasna, a gotova smrt kot karava* ni, ki je zašla v puščavi. Pojdi med ljudi, v zadnjo skrito slovensko kočo, povsod boš, hvala Bogu, še našel vsaj podzavestno preprifa: nje sredi razbrzdanosti današnjih dni, da je v Bogu moč slovenskega ljudstva. In drugi vrelec? Prisluhni, kako niha Ijudska duša, izkoplji in dvigt ni na dan, kar je Ijudstvu svojsko; to neguj, oplemeniti in vrni Ijud' stvu, pa vodiš sebe in svpje k prai vemu studencu. Na omenjenem tednu so vsi govorniki poudarjali, da je treba vse, kar je pristno hn vütsko izkopati in pokazaii narodu, koliko bogastva je skritega v njem. Sege, navade, noša, knjiga, vse to stvori narodov značaj, ki je pri vsa: kern narodu izoblikovan na svoj po' seben način. V Evropi nismo v Ameriki, kjer ne moreš razlikovati na primer argentinskega kulturnega območja od naraguayskega; pri nas se da lepo ločiti slovensko kuU turno območje id germanskega ali to od romanskeoß. In vprav dejstvo, da so si narodi vstvarjali skozi vso svojo zgodovinslo dobo lastne kub turne dobrine, dije narodom moč in življenje. Ko ljudstvo zabi, kaj je njemu svojskeia, ko krene od določene mu raivojne smeri in vcepjja na svoje ieblo druge cepU ke, neha živeti kot narod. Moderna civilizacija, ki zgmta vse po enem kalupu, nas ne smenajti nepriprav; Ijenih. Zavesti se noramo svojega narodovega značajn lastne samo* bitnosti, da se ohrari.mo. To kar je v našem značaju pnv »naše«, mos ramo okrepiti, iz tega živega vrelca zajeti. Tako bo tudi rrnjhno sloven* sko ljudstvo, razpeto med Boga in svojo grudo, zivelo s?oje močno življenje. Kaj se godi po sveiu? Mesec marc je bil poln važnih dogodkov po širnem svctu. Zgodi* lo se ic mnogo stvari, ki bodo vpli* vale na dališo dobo v bodoLnosti. Bile so pa druge zadeve, ki so dva dni vzbujalc pozornost vseta svcta, a so potem izginile kot lepo vreme v aprilu. V Ženevi je v začetku meseca zboroval svet Zveze narodov. Bavil se je zlasti z dvcmä zade* vama, namree z znanim tihotaplje* njcm strojnih pušk na Ogrsko in z vprašanjcm razdelitve zemlje na Sedmograškem. Prvo zadevo je Zveza narodov rešila tako, da je sklenila odposlati v St. Gotthard preiskovalno komisijo, ki naj ugo> tpvi, za kaj grc. Med tem je pa ogr* ska vlada že ukazala uničiti tistc strojnice. Preiskoyalna komisija se .se nj sestavila. Sploh se zdi, da ho* čejo ncprijetno zadevo v miru in ti* hoti pokopati. Pri drugi zadevi pa gre za važnej* še stvari. Sedmograško je bilo pred pTevratom ogrsko. Madjarski ßro* f je so imeli tarn velika posestva. Po vojni so ^rofje postali naj prvo ro=> munski državljani, potem pa so op* tirali za Üj^rsko. Veleposestev se? veda niso motfli vzeti s seboj na O.L(rsko. Romunska vlada pa je po vojni razdelila vsa veleposestva in dala zemljo kmetom. Ta usoda je zadela tudi veleposestva mad jar? skih grofov na Sedmo^lraškem. Tem stvar ni bila všeč. zato so se pritožili na Zvezo narodov, ki re* šuje to vprašanje že osen let. Tudi letos ga ni rešjla. Svetovi.la je obe> ma prizadetima strankami, naj se lepo med seboj pobotata. Italija. V Italiji moramo omeni'i pred* vsem Mussolinijev odtfovor aystrij? skemu državnemu kanclerju i^iplu. Vzrok ^ovora in od^ovora. je lolo* žaj nemške narodne manjšine na južnem I'irolskem. Mussolini it^o' voril v soboto 3. marca popoldn. S tem ^ovorom je bil spor v i^lavn^ni zakljueku. Le obojestranski čao* pisni napadi so podčrtali važncjt te^a vprašanja. Državni zbor v Rimu je med ko pico zakonov sprejel tudi zakon t. novem ljudskem zastopstvu in no;j vi volilni red. To se je z^odilo 16.| rnarea. Predno so o zakonu ßlaso= vali, je vstal bivši ministrski pred* sednik Janez Giolitti in izjavil, da bo s svojimi tovariši < trti državni zbor po prevratu. Nje* j4ova poslovna doba bi pravzaprav potekla šele jeseni, toda znani šol* ski zakon je podrl so^lasje med vladnimi strankami in onemo<4očil nadaljne delo. Volitve v novi držav? ni zbor bodo 20. maja. Tudi v Franciji so razpustili državni zbor in razpi* sali nove volitve, ki bodo 22. aprila. Vsa Francija je v živahnem volil* nem boju. Ministrski predsednik Poincare je že parkrat üovoril. V svojih .aovorih je naglašal potrebo sporjizuma z Nemčiio. Tudi dru^i francoski politiki se pripravljajo na 22. april Dru^o nedeljo bomo vide* 11, kam bo Francija krenila v nasled* njih letih. Pol j ska je pa že izpeljala volitve v državni zbor (4. marca) in v senat (11. mar* ca). Volilni boj je bil hud. V držav» ni zbor, ki ima 444 sedežev, je bilo izvoljenih 37 nacionalistov, 38 lju' dovcev in krsčanskih socialcev, 135 pristašev vladnjh strank, 64 sociali* stov, 41 članov kmeeike stranke in 55 poslancev narodnih manjšin (med temi 27 Ukrajincev in 19 Nemcev). Drußa poslanska mesta so razdeljena med manjšc stranke in strančice. V senatu pa je vlada dobila absolutno večino. V zaeetku je kazalo, da bo vladi v državnem zboru huda predla. Pri volitvi predsednika je vladni kan? didat namreč propadcl. Iz voljcn je bil opozicionalec. Vendar se zdi, da bo državni zbor kljub temu delal. Rusija. Sovjetska vlada se posebno zani* ma za ^ospodarsko*politična vpra* šanja, ki so že od vsega poeetka tvorila predmet njene posebne po^ zornosti. Pretekli mesec pa je G. P. U. (rus'ka politiena polieija) odkri* 'a veliko i^ospodarsko protisovjet' ko zaroto v Donski kotlini. Inže* %ji, tchniki in drutii špecialisti so n.mcnoma ovirali razvoj te velike r^ske zakladnice. V zaroto so men* daZapleteni tudi nekateri inženirji neqski državljani, ki jih je ruska vla'a dala zapreti. Radi tega se je pre.snje dobro dobro razmerjemed Rusio in Nemčijo precej ohladilo. Nemka vlada je protestirala proti aretaiji nemškili državljanov, a brez jspclia. Vsi zaprti inženirji pridej» pred sodiščc. Obravnava se bo meija začela prihodnji teden v Moskvi Od izida razprave je mar^ sikaj ooisno. Romunija. V Romuni ji so razmere zelo nas pete. Že par mesecev se vrši boj med liberalci, ki so v vladi, in med narodnoskmečko stranko, ki zahte^ va vlado zase. Narodno*kmečki stranki načeljuje Maniu. Boj se bli* ža svojemu višku. Stvar se bo od* loeila v prihodniih tednih. Ministr* ski predsednik Vintila Bratianu tr» di, da je vlada zelo trdna in da se ne bo udala, vendar je mogoče, da se s takimi izjavami hoče samo to^ lažiti. Odločitev prinese kom kovič v London radi znancga jugo* slovanskega posojila. Ustalitev dinarja. Jugoslovanska vlada ic odobrila zakonski načrt o ustalitvi dinarja. Stalni kurz dinarja bo 100 dinarjev za 9.13 švicarskih frankov, to je kurz, ki se drži že par let. Ko bosta zakonski načrt odobrila šc narodna skupščina in upravni svet Narodnc banke, bo* isti postal zakon in bo stopil takoj v veljavo. Švehla bolan. Čehoslovaški ministrski presed* nik Švehla je že dolgo bolan. Naj* brž se še dolgo časa ne bo mogel ba? viti z vladnimi posli. Za stavbenike. Dne 20. aprila bodo na županstvu v Tržiču oddana na dražbi gradbe^ na dela pri šoli »Duca d'Aosta« v Tržiču, ki bo razširjena. Vpogled v stavbene načrte in proračun v ura* du Zveze industrijeev, Corso Vitt. Em. Ill St. 10. »Kapital« v filmu. Karl ^larx, ustanovitelj in ute* meljitelj socializma, je napisal knjigo »Kapital«, v kateri je raz? ložil svoje nauke. Sedaj bodo v Moskvi to knjigo spravili v film kot kak roman. Žrtve zveri in kač. V Indiji je zadnje leto umrlo 23.600 ljudi pod zobovjem divjih zveri ali kač. 20.000 so jih pičile ka* če in so umrli. Ostale so raztrgali po večini tigri. Toda tudi 60.000 kač ie bilo pokončanih in krog 24.000 zverjadi. Dogodba. Pri obravnavi proti Sovdatu iz Iderskega, ki je bil. kakor smo po? ročali, oproščen, je neka priča iz? povedala, da je, Sovdat nasproti njej izrazil svojo namero kaznova* ti zeno in njenega Ijubimca Man» fredo. Rekel je. po ;zjavi price, da bo napravil tako kot neki Kranjec, ki jc prLšel domov iz vojnega ujetnis štva, našel ženo z ljubimcem in oba usmrtil; za svoje dejanje ie pa do? bil pred porotniki >amo dva mese* ca ječe. Državni pravdnik Tripani je v svojem ottožnem govoru ppomnil porotnikc-, naj ne slede vzglcdu jugoslovaiskih porotnikov. Opozarjal jih je, da so Italijani, kulturno visoko »toicči in bolj iz* obraženi kakor njihovi tovariši v Jugoslaviji. Zat> naj Sovdata ob* sodijo. Izid obra^nave jc moral biti vsled tega za dizaynega pravdnika zelo presenetlji^. Cic je g. Tripani vidcl še množiosrečila. Toda čez aar dni je poli* cija že imela oba tička. Nov način borbe proti hrošču. Kot dela hrošč veliko škodo pri nas, tako jo dela tudi drugod. Bor* ba proti temu škodljivcu obstoja v tem, da stresemo hrošče iz drevesa, jih poberemo in oparimo. Na ta način omejimo zalego jajček, iz ka<» terih se bi zopet razvilili hrošči. Na Francoskem upeljujejo nov način bor be proti temu škodljivcu. Kot je znano, se razvija ličinka (erv) hrošča v zemlji. Zatirajo ga tu, in sicer s poniQCjo neke vrste plesni (Isaria densa), ki se v zemlji hitro razširi in zamori vse ličinke hrošča, Ta plesen ne. škodi rodovits nosti zemlje in tudi ne rastlinam. Procesije mravelj po deblih sadnega drevja moramo ukiniti, ker mravlje prenašajo z drevesa na drevo lisfne uši, ki slu* žijo mravljam za molzno kravico, sadnemu drevju pa povzročajo ogromno škodo. Proti mravljam se borimo z lepivom Tanglefoot, ka^ terega namažemo na pasove, s ka* terimi obdenemo dcblo. Proti list* nim usem pa se borimo z raztopino tobačnega izvlečka ali kvasijevega lesa. Izgubljeno. Neka oseba je zgubila na veliko* nočni ponedeljek na semnju pri Sv. Luciji ob Soči denarnico z 280 li* rami in nekaj drobiža. V denarnici se je nahajal tudi neki dragocen spomin po rajnih. Posten najditelj je naprošen, da odda omenjeno de? narnico na župnijski urad pri Sv. Luciji ali na žup. urad na Idriji pri Bači. Pri hrani je važna redilnost, tako pravijo zdravniki in vsi, ki kaj razumejo. Testenine PEKATETE, ki se dobe v l/i> kg zavojih, so izde* lane iz zdroba trde pšejiice in so vsled tega izrcdno redilne. SIROMAKOVA BAJTA. Zgodba. Spisal lvo Cesnik. Ta povest se je godila že davno. Njeni juanki so že umrli in ljudje, ki so mi jo pripovedovali, že dolgo spijo v grobeh. Bilo je takole. I. Stopil je na preval in se še cn* krat ozrl po dolini. Ležala je pod njim kot mlada nevesta, vsa odeta v novo oblcko, z rožami v laseh, ve* scla in sramežliiva obenem. Stegnil ie roko in na ustih se mu je pojavil smeh. " Pogledal je dol, ki sc je razpro=> stiral na drugi strani in kri mu je jela burneje teči po žilah. Stare, si* ye gube so se zmanjšale, prihuljena postava se je zravnala pokonci. na lieih je zažarel sijaj radosti. »Prelepi dol! Vinski dol!« Ivan Košir je stisnil klarinet pod pazfjuho, zamahnil s palico po zra* ku in jo udaril v vas. »Prijctno mora biti v takile vasi. Mir in pokoj vladata v njej. In mi» ru in pokoja potrcbujem na stara leta. Dovolj sem že kolobaril po svetu. Nastanil bi se tu, če bi Ie do* bil miren kotiček. Dclal bi, počasi bi dclal tudi ves teden, da bi mogel v nedeljo počiti na svojem.« Prijetne misli so vstajale v sreu Ivana Koširja in bil je dobre volje kot kmet, če mu trta obilno obrodi. Vsa vas se jc bleščala v zahajajo» čem solncu, obrobljena je bila od zelenih traynikov in pisanih vim> gradov, pred njo je stala cerkev na malce vzvišenem prostoru. Ptiči so peli v grmovju in s pašnikov so se čuli zvonci in klici pastirjev. Druga? če je bil razlit nad vsem krajcm ve* lik, svečan mir. Ivanu Koširju je bilo pri duši, da bi zavriskal kot fant, čcprav jc imel na hrbtu že šest križev. Srcčaval je ljudi, ki so sc vračali s polja, in jih pozdravljal. In pogovarjali so se z njim prijazno kakor davni znanci. »Dobri ljudje so tu in bogati naj brže. Morda je Bog sklenil, da z? tisnem oči v tem zemskem raju. N* česar ga ne prosim bolj kot mirr> ga kota po dolgi hoji.« Pogledal je proti nebu in okese mu je zaiskrilo. Tako je stopal z velikim upen v sreu proti vasi. Pred prvo hio je postal in sc ozrl čcz potok. Čepla je tarn ob grčelcu napol razdrtaJaJta, vsa zapuščena, in žalostno s< štrle* la izpod slame suha stresna'ebra. »Bog me ima rad, saj ve,da sem star in nadložcn. Do smrtine mo* 1 rem laziti okrog kot deset'brat.« | Krenil je v prvo hišo. Bia jc veli* ; ka, lepa in prostorna. Spdi dvori* šča je stal vodnjak. Dekla je kala* la votb v korito, da napoji živino. »Djber večer, mlada!« »B^g daj!« »Ali dobim pri vas prenočišče? Ub:vtopite v hišo in vprašajte go* sp^dinjo!« Stopil je v prostorno kuhinjo. »Dober večer, mati! Ali bi me ho* j tli prenočiti?« Gospodinja je kuhala večcrjo in se ozrla. »Sedite, gotovo ste trudni. Ali pri* hajate od daleč?« »Iz Gorice. Mati, prav lepo vas 'prosim za prenočišče.« »Seveda lahko spite pri nas. A kdo ste?« Ivan Košir je scdel za mizo in za* piskal na klarinet. »Godec sem. A tudi delati znam. Kovše in cejne pletem iz vrbovja in viter, pa na polju pomagam, če ni drugače.« Nehote mu je všel poglcd skozi okno tje na ono staro bajto. »Čigava je ona podrtina tarn gori?« »Tisti svet in podrtija sta župa? nova. Nedavno je v njej stanovala stara Tafinca. Zapustila ie po svoji smrti vse Kobalu, ker je bila z njim nekaj v žlahti.« »Tako. tako. In župan, seveda nc rabi bajte?« »Nič mu ni zanjo.« Skozi duri se jc prikazala postar? na žcnica z lončkom v roki. Obraza je bila nagubanega in suha je bila kot trska. Gči so pa gledale žive in ciste kot otrokove. »Po mleka sem prišla, teta.« »Precej vam dam, Dora.« Sla je k omari in ii natočila poln lončck. »Ali imate tudi pri vas reveže?« je vprašal Ivan Košir. »Mož, prav pravitc, jaz sem re* va, velika reva,« je odvrnila Dora, ki je bila malo gluha. »Samo baito imam. No, hvala Bogu, ljudje so tako dobri; vestc mož, vse mi dajo, kar je treba. Še nikoli nisem stra? dala. — Odkod ste? Ne zamerite, da vas vpra.šam.« »Odnikoder, ker nimam doma. Vi imate vsaj svpj dorn, jaz ga pa ni* mam.« »A tako tako. Vsi ne moremo biti bogati. — Sbg plačaj, strina! Molila born za vas in za družino. Bog daj sveti blagoslov, da bj pridelali veli* ko fižola. turšice in da bi trta ob* rodila. — Lahko noč!« vLahko. noč, Dora!« Ivan Košir ie v listju slabo spal. Mislil je na kočo in župana. »Lepo bi bilo, ko bi si vsaj na starost mogel ustanoviti svoj dorn in umreti na svojem.« (Dalje prih.). »GORISKA STRAŽA« Stran 3. UTRINKI. Materin blagoslov. Klement Brentano, odlični ncm* ški pesnik (f 1842) jc imel zelo po* božno mater in prav njenemu vp'livu je pripisovati, da se je sin po raz* brzdanem življenju spreobrnil in umrl kot svetnik. Poslušajmo ga, kako sam to pripoveduje: »Svojega spreobrnjenja ne pripi* sujem morebiti čudežnemu življe* nju Katarine Emcrih ali kakemu drugemu silncmu vplivu, ampak spominu na dogodek v mladosti. Nekega večera, bilo je že pozno, sem se vrnil z bučne dijaške zaba* ve v svoje stanovanje. Ko sem se vlegel k počitku, mi je stopila sli* ka moje matere tako živo pred oči, kakor bi brla res pri meni. Sklonila se je čez mojo posteljo, pokropila me z blagoslovljcno vodo, me po* križala, kakor je to vsak dan storila v domači hiši. Nehote sem se za* mislil v tiste case, kako srečen sem bil takrat, ko sem z materjo molil! Živo sem se spomnil dneva prve spovedi in ga primerjal s tern dne* vom, ko je bilo srce polno strasti in greha. Vso noč nisem zatisnil oče* sa. Sklenil sem, da končam takoj drugo jutro grešno življenje in se povrnem k sv. veri svoje mladosti. Ta sklep sem z božjo pomočjo iz* peljal!« Kako važen in dalekosežen je vsakdanji materin blagoslov! Dobra volivna agitacija. L. 1848. je skušal biti za poslanca fudi znameniti romanopisec Dumas (Dimä). Nekoč je imel pred volivci prav posebnc sorte govor. »Zad* Djih dvajset let,« je dejal pred svoi* jimi volivci, »delam po deset ur na dan. Spisal sem 4(K) knjig in 530 glc* daliških iger. Povprečno so od vsa* kega dela tiskali 4000 izvodov in jih prodajali po 5 frankov; to da skupaj 18 miljonov frankov. Ce so moje drame povprečno 100 krat igrali, znese to miljon frankov. Zdaj premislite, moji volilvci, ko* likerim tiskarjcm, knjigovezom, de* lavcem, igravcem in drugim sem jaz dal s svojim peresom zashižiti. 2150 oseb približno je povprečno zaslu* žilo na dan po 3 franko; in to skozi 20 let. Nisem li jaz zatorej pravi mož za vašega poslanca?« Kljub temu preprieevalnemu govoru je Dumas pri volitvah propadel. Nemški katoliki. V nekem bcrlinskem pre,dmestju je komunistični mestni svetovalec prepovedal duhovniku vstop v mestno bolnišnico. Bcrlinski katoli* čani so na ta starokopitni napad mcstnega očeta proti veri krcpko odgovorili. Sklicali so protestni shod v največji mestni cirkus. Pa je bil premajhen za vse zborovalce. Morali so zborovati na prostem. Potem so imcli obhod po mestu v Ludvikovo cerkev, kjer ie pomožni škof Deitncr imel nan.jc učinkovit nagovor. Drugi dan so strupencga mestnega očo poslali z magistrata. Za Mehiko. Barbarsko divjanje mehiškega trinoga Callesa so te dni bavarski katoličani prav ostro obsodili. Sicer so nemški katoličani že prej dvi* gali obsodbe, toda topot so tudi državni oblastniki nastopili. Pri protestnem shodu v Monakovem dne 28. marca je bil prisoten tudi ministrski predsednik Held z no* tranjim ministrom in večjim štcvi* lorn poslancev. Bavarska država je prva izmed držav nastopila za brambo preganjane Ccrkve. Skupščina je poslala brzojavko državnemu kanclerju Marxu. Učin? kovita bo pa poslanica, ki so jo br* zojavili mehiškemu poslaniku v Berlinu. Glasi se: »Tisoči monakov* skih katoličanov prosijo Vašo Ekscelcnco, da bi iavili mchiški viadi o ogorčenju bavarskih katoli* kov zastran sramote, ki jo morajo trpcti njih soyerniki v Mehiki. To je sramota, ki bije v obraz človeč* nosti in pravienosti, kakor nam rav? no sedaj izpričuje očividec, neki pregnani mehiški nadškof. (To je nadškof Gonzales iz Duranga, ki jc šel v Rim, pa mu je Calles prepove* dal povratck. Op.ur.) Ugovarjamo nasilstvom v imenu krščanstva, člo* večanstva in svobodc vesti ter sc enodušno pridružujcmo pravični samoobrambi mehiških katolikov udružcnih v »Ligi za brambo vcrske svobodc«. D'Annunzijeve drame prepovedane. Rimsko cerkyeno oblastvo jc iz? dalo sledeČ€ obvcstilo vernikom: »V teh dneh se pričcnja v Rimu vrsta predstav d'A_nnunzjjevih dol. Naša dolžnost je opozoriti katoli^ čane, da so bila vsa dramatična de= la Gabrijela d'Annunzija obsojcna od svcte kongregacije z odlokom od 9. maja 1915.« Katojičanom je zato prcpovcdano udclcžcvati sc d'An* nunzijevih predstav. Rabindranath Tagore je zav2ustil naslednjo lepo poslani- co — na gramoionski plošči: Naj ne poje vsak zase v temnem kotu skrit le svojo lastno pcsem, marveč naj iščc Boga v svctu dela in preiz? kušenj; v oncm. svetu, v katcrem. duh ne pozna nobencga strahu, kjer išče borivec eno samo zmago — da svoje moči polnejc razvije. Duša naj gre le v eno smer in naj svoje kraljestvo, svoje dclovanje tu na zemlji vedno bolj razširja. Pozdraui in voščila. (Zakasnelo.) — Pozdrave in vo* ščila k vclikonočnim praznikom po* šiljamo svojim dragim staršem, že» nam, bratom, sestram, znancem in izvoljenkam slovcnski izscljcnci iz tolminske okolicc, bivajoči v Bue* nos Airesu. Tudi vsem čitateljcm »Goriške Straže« in »Goriški Stra» ži« sami pošiljamo pozdrave in se s hvaležnostjo spominjamo in nas veseli, da nam nosi vedno novice iz drage nam solnčnc Goriške. Bog te živi, »Straža«, ki se ne plašiš niti ši* rokega oceana, ki nas loči od ljubc nam zemlje in prihajaš k nam! Že=» limo. da bi tudi v nadalje hodila k nam v goste! — Ivan Bajt, Dolje; Karcl Sovdat, Zatolmin; Alojzij in in Ursula Leban, Tolmin; Klinkon Ivan, Žabče; Kavčič Ivan. Ljubinj; Justin Golja, Selo; Lovro Razpet, Bukovo. Bog živi! Kaj je novega na dežeii? Ponikve na Krasu. Osem dni smo imeli mraz in bur» jo. ki je tako razsajala, kakor še malokdaj. Niti stari ljudje ne pomnijo take burje. Dnc 21. marca p.a je tako metlo, da je bilo vse be* lo; imeli smo 5 stopinj mraza. — Veliki davki nas zelo tlačijo. Kam bomo šli po dcnar, ki ga ni nikjer? — S saditvijo krompirja smo vsi v zastanku.Trej jc bil mraz, scdaj pa sneg. Upamo pa še vedno, da pri* dejo dnevi, ko bomo dovršili tudi to delo. — Rekcl bi še kakšno o samskcm davku, pa je boljše, če molčim, ker ne vem. kje je več krivde, ali pri fantih ali pri dekletih. Dornberg. »Oh, zdaj gremo, oh, zdaj gre* mo, nazaj nas morda vcc ne bo...«, tako je odmevala fantovska pesem preko prclcpo duhtečih dornber* ških in prvaških njiv. Trije naši V globoki žalosti javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče Leopold Leskovec v 77. letu starosti dne 5. aprila t. 1. mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika se je vršil v soboto 7. aprila ob 5ih pop. iz hiše žalosti na pokopališče k sv. Križu. Idrija, dne 5. aprila 1928. Žalujoča rodbina Leskovec. fantje so se poslavljali od doma, od< hajajoč v Argentino za zaslužkom. Vrli fantje so brii: Franc Čotar, zve* s-ti pevec, Kralj Andrej in Franc Pc? roci. Žclimo jim sreče v tujini in Bog jim dodeli, da bi jih domača gruda zopet sprejela v svoje na* ročje! Vinska kupčija gre še dosti do* bro. Cene naše kapljicc se sučejo o'krog 2.30. Po dolgem omahovanju še jc odločilo, da so prenesli k nam sedež županstva. Čuje se, da bodo zgradili iz Dornberga na prvaško postajo novo cesto. Tekla bo tik ob železni.ški progi.. To bo zelo velike koristi za naše občinc in sosede, ki morajo delati tisti dolgi ovinek do železnicc. Bilje, Prihodnjo niideljo se bo vršil ce^kveni koncert s sodelovanjem solistov J. Bratuža in A. Arčona, na orgljah E. Komcl in A. Bratuž. Proizvajak se bodo pesmi raznih skladatcljev. Začetek točno ob treh popoldne. Livek. Težka nesreča je zadela našo vas. Na veliko noč je nenadoma premi* nul naš nadučitelj g. Franc Mikla* vie, star 63 let. Na veliko sredo se je na poti iz Idcrskega poncsrcčil. Na posledicah te ncsreče ga nam je ugrabila neizprosna bela žena. Ob* čutno ga bomo pogrešali. Bil je po* šten, značajen mož. Dolgo je oprav* ljal službo obč. tajnika in je bil vedno požrtvovalen organist. Z njim lega v grob ena najkrepkcjših slovenskih korenin našega okraja. Ohranimo mu časten spomin! Dru* žini naše iskreno sožalje. Sv. Mihael — Ozeljan. Neprijetna mrzla zima nas je za* pustila. Oživljajoči pomladni dne? vi prcbujajo vso naravo iz zimske* ga spanja. Lastovice so nas že po* setilc in si iščejo udobna mesta za svoje gnezdice. Vse se giblje in de* la z upanjem, da ko pride jesen, bo trud obilno poplačan. rl'oda ne le sedaj, tudi v zimskem času, ker je bilo vreme ugodno, se je marsikaj narcdilo. Krompir je bil vsa j en po vcčini že prve dni marca. Nekateri pa, ki so zaostali, čakajo še sedaj radi slabega vremena. O tisti da* našnji mizeriji, ki jo tako dobro marsikje poznajo, se tudi pri nas mnogo govori in toži. Sicer pa niso tc pritožbe vselej opravičene. So nekaterneži, ki ob vsaki priliki to= žijo, v kakšnih tcžkih gmotnih raz= merah se nahajajo. Toda pojdi v nedeljo popoldne v gostilno, boš vi; del ravno iste vedno zaposlene pri kvartah. No, za to so lire, za kak? šen časopis ali za kakšno drugo do* bro stvar, bi ti sebičneži ne zrtvo* vali deset stotink. Moram poudari* ti, da to ne velja na splošno. Kcr imam ravno pcro v rokah, napišem par vrst šc o ženski modi. Medtem ko slišim fh čitam, da so ponekod punčke nekoliko trmaste in celo neubogljive. da bi se pokrivale, ko gredo v cerkev ,so vrcdne pri nas pa vse pohvale. Le krila so še ved* no nekam kratka, ne vcm pa, ali se blago krči, ali se noge daljšajo. Ker nisem o tern šc docela gotov, kako pravzaprav je, bom za danes tiho. Končno opozorim šc tiste voznike, ki vozijo drva iz gore nad vasjo, da v bodoče ne nakladajo več tako, da bodo nometali vso občinsko pot, sicer se ukrene kar bo primerno za take ljudi. Podbrdo. Na velikonočni poncdcljck zve* čcr okrog devetih jc nenadoma za* čel goreti velik Primožev hlcv na Petrovem brdu. Ogenj so opazili fantje, ki so se ravno vrnili domov iz Podbrda. Družina jo že mirno spala. Ker ni bilo nobencga vetra, se je fantom in drugim sosedom, ki so prihiteli na pomoč, posrečilo ome* jiti ogenj. Hlev, vclika zgradba, je pogorel do tal z vsem, kar je bilo v njem. Škoda je občutna. Rešiti je bilo mogoče samo 14 glav živine, ki je bila v hlcvu. Grahovo. Potrjujcmo, da do pis a v »Gor. Straži« z dne 6. t. m. ni pisal g. vi* kar Stefan Panjtar. Sicer se pa g. vi* kar z dopisom strinja. Uredništvo. Šempas. Na veliki pctek nas je g. kaplan Stefan Kodermac presenetil z nena* vadno novico. Povcdal nam je pri vcčcrni pridigi, da je bil ta dan tri* deseti veliki i>etck, ko je on govoril pri nas o trpljenju Križanega. G. Kodermac je tcdaj že nad trideset let v naši sredi. Želimo prav iskre* no, da bi ga dobri Bog ohranil še mnogo let zdravega in čilcga mod nami. Tolmin. Kakor smo doznali, sc bo vršil v Tolminu od 16. aprila do 10. maja tcčaj za umctno rezenjc na stroj, krojenje itd. Tečaj prircdi znana tvrdka »Singer« brczplačno, kakor ga jc prircdila v Bovcu, kjer je bil menda dobro obiskan. Svctu jemo deklctom naj se oprimejo priložno» sti, ker se pri tern lahko mnogi na* uče. Poučevala bo na tečaju spretna g.a R. Demšar iz Trta, Soča. 5. t. m. je nenadoma umrl v Ljub* liani dijak Stanko Flais iz Soče 66 v starosti 21 let. Mirncga in blagcga značaja jc bil izredno nadarjen in bi bil letos dokončal sedmo realko. Bog je hotel drugače in ga je pokli* cal k maturi v vecnost. Dragcmu Stanku večni mir, družini pa, ki je prcst.ala žc obilo udarccv, naše od* kritosrčno sožalje in sočustvova* nje, Magozd pri Dreznici. Kar smo brali v »Straži« radi naše vasi in naše mladine, ne odgovarja povsem resničnosti. Dopisnik naj drugič malo bolj pomisli, ko pise, da ne bo napravil nepotrebnih zdražb. Kako je tukaj pri nas? Kar se tiče plesnih norosj;i, se jih naša mladina z malimi izjemami ne vde> ležuje. V našo vas pride kvecjemu vsako leto po enkrat kak harmoni* kar, ki prenoči v kaki hiši, kjer mu da jo večerjo. V zahvalo tudi kak* šno zagodc. To je njegovo plačilo in tako naše zapravljanje. Naj za danes zadostuje. Idrijske novice. Smrtrm kosa. Po daljšcm bolehanju je umrl na veliki cetrte'k 5. t. m. g. Leopold Leskovec. star 77 let. Pogreb se je vršil na veliko soboto. Rajnki je bil dclaven mož, ki jc s pridnostjo svojih rok vzgojil svojo družino. Preid nedolgim mu je umrl sin, kar ga je globoko potrkx Nai mu sveti večna luč! Razžaložčeni družini na« še toplo sožalje. Stran 4. »GORISKA STRA2A« Listnica Kmečkesdelavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorki. 1. Žgur Josip, Podraga št. 113: Va* še prošnjc ni mogoče izslcditi v Ri« mu. Trcba bo obnoviti prošnjo in dokazati, da je bila prvotna prošnja pravočasno vložena. 2. Statistic Mih., Rilje štev. 138: Zglasite se ob priliki v tajništvu! 3. Silič Kar., Orehovlje št. 67: Zglasite sc ob priliki v tajništvu. 4. Zavrtunik 1. (Rdeča hiša): Zgla? site se ob priliki v tajništvu! 5. Žerjal K., Rihemberg * Furlani šf. 57: Vaš rekurz je registriran pri Corte dei Conti pod' St. 34025. Upa<= ti je, da bo v kratkem. rešen. 6. Faveti Jos. v. Berbuč, Skrilje: Vaša zadeva je precej zamotana. Upati pa je, da bo v kratkem ugod* no rešena. Zadeva se je zavlekla zaradi tega tako zelo, ker bi morala biti pro.šnja vložcna pri finančni ins tendenci in ne pri ministerstvu. Prošnja jc registrirana pod štev. 2941*27. 7. Kožuh Anton, Osek: Zglasite se ob priliki v tajništvu radi vaše pokojninske zadeve. 8. Kovačič Štefanja, Slap: Ko ima* te drugo opravilo v Gorici, zglasite se tudi v tajništvu. 9. Čebokli Andrej, Gorica: Zgla* site se ob' priliki v tajništvu. 10. Bensa Kat., Gorica: Razprava 0 Vasem rekurzu je bila dnc 3. 8. 1927 preložena. Tajništvo. Tržne cene dne 10. aprila 1928. Česnik L 1 do 1.10 kg; brokoli 60 do 80 cent, kg; kislo zelje L 1.60 kg; cvetača L 1.60 do 1.80 kg; če= bula L 1.40 do 1.60 kg; fižol navaden L 1.80 kg; fižol koks L 2.40; janež L 1.40 do 1.60 kg; solata glavnata L 1 do 2 kg; solata prva L 2.20 do 2.40 kg; krompir 60 do 70 cent, kg; ra* die zelen L 1 do 2 kg; špinaca cent. 80 do L 1 kg; pomaranče L 2.10 db 3 kg; figc suhe L 1.80 do 2.20 kg; 'li* moni cent. 15 do 20; jabolka L 2 do 5.20 kg; orehi L 3.60 do 4 kg; lešniki L 7.50 do 8 kg; hruške L 2 do 5.40 kg; češplje suhe L 3 do 4 kg; maslo sveže L 15 do 16 kg; ma* slo presno L 17 do 18 kg; med L 8 kg; jajca 45 do 50 cent, komad. Darovi. Za »Sirotišče«: P. n. gg. L. Luke* žič 15 L, K. Hrovatin 15 L, Rudolt Valentin,, bivši trgovec v Gorici, 50 L. — Srčna hvala! Valuta. Dne 10. aprila si dobil: za 110 franc, frankov 74.35 do 74.65 Lir za lUü belg. frankov 262.— do 266.— „ za 10U švic. frankov 363.75 do 365.75 „ za 100 češ.-slov. kron 55.97 do 56.27 „ za 100 dinarjev 33.18 do 33 48 „ za 1 sterling 92.32 do 92.52 „ za 1 dolar 18.87 do 18.93 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 263.50 do 269.50 „ Benečijske obveznice dne 10. aprila 1928: 77.75. Zahvala zavarovalnici «La Fondiaria« ter cenj. tvrdki ing. Ribi & Mauer v Gorici za točno in pravilno izpla» eano odškodnino za moje pogorelo poslopje. — Priporočam vsem to uglcdno zavarovalnico. Mizerit Ludvik, Števerjan 39. Mlekarska zadruga v St. Vidu pri Vipavi, vpisana zadruga z o. z., ima svoj REDNI OBČNI ZBOR dne 22. aprila 1928 popoldne ob ^3 v dvorani mlekarne s sledečim spo- re dom: 1. Citanjc zapisnika zadnjega obč? nega zbora. 2. Poroeilo načelstva. 3. Poroeilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zakljueka za leto 1927. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. V slučaiu nesklepčnosti se bo vr? sil pol ure pozneje drugi občni zbor v istem prostoru in z istim spore» dom, ki bo sklepal ne glede na šte* vilo navzoeih elanov. Načelstvo. Sirite „Goriško Stražo^ I^ZW" Zdravnik za zobein Dr. LOJZ KRAiaBBS sprejema V G O R I C I Piazza delia Vittoria štev. 20 in v svoji podružnici pri SV. LUCIJI štev. 35 Zavod Dp. BOHCINü-FINETTl TRST, Via Fablo Filzl 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevno zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v Iaktih in V DOkih. - Sprejetna od 10-12 in od 15 17. ZITZMANN & JEŽEK Tovarna orgclj, harmonljev In klavlrjev« ustanovljena I. 192S. — Delo prvovrstno, po vsakem naCrlu. - - Cene asmerne. - - OlasbenI svetovalec: Emll Komel, uCllelJ glasbe. ....... Odllčne reference. GORICA - Corso Verdi štev. 30 - - STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 Kmelovalci in mlekarne! Frej nego si nabavite posnemalnik, pinjo, gnetilnik ali sploh kako mlekarsko orodje, zahtevajte moj ilustrirani cenik, da se pre- pričatc o nizki in konkurenčni ceni in od- lične kakOVOSti mlekarskih strojev in po- trebščin, ki jih dobitc pri meni. —- Tako n. pr. stane pri meni posnemalnik od 65 litrov na uro samo 450 lir. JUST UŠAJ, GORICA, PIAZZA VITTORIA St. 4 Zastopnik tovarne mlekarskih strojev ROTH v Stuttgartu. ---------------- Fotografiern aparat 9—12 v do* j Uradnik sprejme vsako službo za brem stanju »Ikar«, objektiv »Zeiss i cele' oziroma pol dneva. Naslov po, . . . . , . ve uprava »Goriške Straže«. compur« s 6 kasetami ie na prodai pri J. Šuliooju, urarju vig. Carducci št. 19, Gorica. Brivnica And. Rojic se priporoča, Via Seminario, St. 2 Gorica. Tudi za NAJMANfŠEGA KMETOVALCA se izplača v najkrajšem času nakup posnemalmka „ DIABOLO" Je prvovrsten svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni — — Večletno jamstvo tovarne — — Krajevni zastopniki se iščejo-------Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSON, BOLZANO Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke Vlttorlo jonson, Gorica Via Contavalle 4*11. ACQDA DELL* ALJiBARBA proti MEpadanju ka. Vsebuje kinin in je vsled tega po« sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bolaffio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. Optopedični zavod il. ZECCHI Turin - Via Roma 31/1 - Turin Aparat Zecchi ustavi KILO Uspeh aparata Zecchi v naši pokrajini Nov ozdravljenec iz Valvasone Dolžnost me veže iz- reči svoje priznanje in jj'j hvaležnost g. ortopedu Zecchi, ki mije s svojo posebno iznajdbo usta- vil kilo, ki mije de- lala zelo grenko živ- Ijenjc in me ovirala v moj em poklicu. PIPPO Jožef pok. Luke Via del Fornaslni Valvasone (pokr. Videm) Važna objava! Ker prihajajo od vseh strani številna povpraševanja, bo ortopud JEecchl obiskal naslüdn[e kraje in bo v spudaj označcnili prostorih prikazal prizadetim osebam uspeJnost svojega posebnej»a aparata in jnn bo dal dragocene na- svete iz svoje dolge izkušnje.---------- GORICA: v sredo 2. in četrtek 3. maja, hotel „Angela d'oro". TRST: v četrtek 4. maja, hotel „Moncenisio'. PULJt v soboto 5. maja, hotel .Miramarc". ZADER: v nedeljo G. In ponedeljek 7. maja, hotel „ Vaporetto". REKA: v torek 8. In sredo 9. maja, hotel nRlviera". Št. PETER na Krasu: v.tfetrtek 10. maja, gostilna Rebec. VIDEM: v nedeljo 13. maja, hotel .Italia". PALMANOVA: v ponedeljek 14. maja, hotel nRosa d'oro". Žallbog »© »•! otrocl do iestega let« podvrlenl n«- varnim čr«»«»nlro parasl- torn, ki ]lra pravlmo gltaj«. Posledtc« so va^krat na- varne In ˇ mnogih slučajth (kakor dokazujejo stati- stike) tudi smrtnonavarna. Potrcbno je vsled t«ga, (fa 8« da otroku kak pripo moček proti glistam. Dajte vašim otrokom čistil- no sredslvo proti glistam, ki se imcnuje AKRIBA. )e to izburen Cokoladni bonbon, ki je znanstveno pripravljcn in ki uničiglist* tukoj in popolnoma. sAJ%RIBiA Nahtevajte pri vašem Iekarnarju ! ! Zastopnik: ERNEST KUHN TRST, Via Udine štev 2 PODRUŽNICA Ljubljanshe fereditne banke y Gorici Cor$o Verdil „Troovslcl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska baak* Din! ^OIXKUKX) IBIitfil^ LjUDuJHllfl Din. iaCMW.OOO PodružnJce in agencije : Brcžice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakck, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 %. Vloge v tekočem raiunu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup walut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Bopzni in ostali bančni posli.