Srečanje z Raško
ZAPIS Z LETOVANJA PO CSSR
OSTRAVA, srce železa in koksa Češkoslova-ške, ima yeč kot 300.000 prebivalcev. Vsak dan pa pride v mesto še kakih 120.000 parov delovnih rok.
Ostrava je mesto dimnikov (najvišji je več kot 260 m visok), plavžev, rudniških naprav. V okolici pa se raztezajo nova naselja, ra-stejo stanovanjska poslopja, novo univerzi-tetno središče, široke avenije, parki, igrišča.
Za oddih in okrepitev Ijudje nimajo da-leč. Manj kot 50 km južneje se vijugajo Be-skidy, gričevnat svet, ki doseže v Lysi gori (1323 m) svoj najvišji vrh. To je hribovita po-krajina, obrasla z gozdovi, posejana z dolina-mi, mednje pa so sindikati postavili hiše in poslopja, kjer poleti in pozimi nabirajo novih moči rudarji, 'gradbinci, železarji. Naši otro-ci so letovali v Kunčicah. Raztegnjeno naselje ima sicer komaj 2.000 prebivalcev, v sezoni pa jih je še vsaj 5-krat več. Tu v bližini je doma Marička Magdonova, junakinja enega najznamenitejših čeških pesnikov Petra Bez-ruča. V teh krajih sta opravljala svoje poslan-stvo slovanska apostola Ciril in Metod. In še nekaj: to je domovina zimskega športa. Tu je tudi prvič skočil Jiri Raška. On pa je za bratsko ČSSR idol. Kakor pri nas Miro Ce-rar. In kdo naj bi bil bolj vesel obiska pla-niškega junaka, kot naši otroci na letovanju?
Povsem drugačen je, kot pa smo ga vaje-ni iz Planice. Crnolas, nianjše, a atletske po-stave. Med našimi osmošolci je bil videti kar njihov vrstnik, čeprav bo 4. februarja imel že 32 let.
Vprašanja so kar deževala: če ga je strah na planiški velikanki, kaj sodi o naših smu-čarjih, naši domovini itd. Po njegovih od-govorih smo videli, da je občudovalec in pri-jatelj naše Planice, znanec in prijatelj naših skakalcev in da je njegov lik naš pokojni Janez Polda.
40 šišenskih otrok na letovanju v ČSSR pa je doživelo še številna druga srečanja. Eno takih je bil obisk zelezarne Vitkovice y Ostravi. Tu je zaposlenih kar 50 tisoč ljudi; ogromne dvorane, plavži, naprave in stroji so otroke zares presenetili. Posebno doživetje je bil ogled valjarne, kjer kljub najmoder-nejšemu postopku občuduješ delovne ljudi, ki morajo dclati v vročini in strašnem hrupu.
Posebna radost je bil ogled živalskega vrta v Ostravi. Ne moremo ga primerjati z zagreb-škim ali ljubljanskim.
Otroci so videli več muzejev, gradov, se-znanili so se s prazgodovino in zgodovino Moravske, sprejel jih je župan mesta Otave, direktor podjetja Stavbaf in drugi funkcionar-ji, ogledali so si najsodobnejšo pckarno itd.
Povedati bi morali še o tridnevnem biva-njuvPragi. Hradčani, Karlov most, mavzolej, razgledni stolp in še druge znamenosti, to so vrednote, ki jih naši otroci ne bodo zlepa pozabili.
Zapis pa bi bil površen, če ne opišemo pristnih stikov naših otrok s češkimi in živ-ljenja v Kunčicah.
Najprej: nastanitev v domu, ki so ga zgra-dili pred 10 leti. V sobah so po tri postelje, le v nekaterih jih je po pet. Na voljo je topla in hladna voda ter kopalnice s tuši. Dom je zaživel ob sedmih, ko so najboljši dvignili našo in češko zastavo. Po izdatnem zajtrku, pred njim je bila jutranja telovadba, je bil ali izlet ali kopanje. Otroci so se najbolj ve-selili celodnevnega kopanja na Baški pre-hradi, to je jezeru na Ostravici. V treh tednih je bilo le pet dni s slabšim vremenom, zato je bilo izletov, športnih tekmovanj, ekskur-zij in kopanja res veliko.
Še več pa prijateljstva z mladimi Cehi. Ni jih oviral jezik. Sporazumevali so se s slovensko češčino ali češko slovenščino. In končno res niso bile tako velike razlike: vsi so bili polni življenja in zdravja, brezskrb-nosti, ljubezni do svoje domovine, bratje, ki so si obljubili, da se bodo še videli in si veliko , pisali.
Spominjali se bodo srečnih, veselih dni, lepote in kulture v bratski ČSSR in ljubez-nivosti gostiteljev in ne nazadnje Jirija Ra-ške, skromnega športnika, ki je prenekate-remu našemu napisal v spominsko knjigo, da pozdravlja vse mlade v bratski Jugoslaviji.
                                                                M. A.