razglabljanja Svaiiibor Pettan UDK 781.7 : 325.254 ANGAŽIRANI ZNANSTVENIK: O MODALITETAH APLIKATIVNE ETNOMUZIKOLOGIJE V TEORIJI IN PRAKSI Aplikativna etnpmuzikologija - jp® vplivom anlropolo-gije - uporablja znanstvena spoznanja o glasbi in izvajanju glasbe ne le za izboljševanje glasbene prakse, temveč tudi za izboljševanje odnosov med ljudmi. Avtor na podlagi lastnega primera razmišlja O možnosti neposrednega angažiranja znanstvenika v projektu, katerega namen je ohranitev kulturne identitete bosanskoherce-govskih beguncev na Norveškem in vzpostavitev vzajemno koristne komunikacije med Bosanci in Norvežani v tej državi. APLIKATIVNA ETNOMLZ1KOLOGIJA Alan P. Merriam je že v šestdesetih letih opazil, da etnomu-^¡kologi v primerjavi z antropologi - svoje znanje redko neposredno uporabljajo za dobrobit ljudi, vendar je predvideval, da bo aplikativna cmomuzikologija v prihodnosti pridobila več veljave (prim, 1964: 43) Skoraj tri de setlfrja kasneje jeJeffTodd Viton v reviji Ethnomusicology~ 36/3. ki jo je koi urednik posvetil prav aplikativni einomu-žikologiji, ugotovil, da se Metriamovo predvidevanje udejanja počasneje, kot bi bilo mogoče pričakovali glede na potencial aplikativne etnomuzikologije Kot možen razlog je izpostavil u koren in je no tradicijo "čaščenja oltarja ('čiste', op. S I'.) Znanosti" (prim. Titon 1992: 316). Značilno je, meni Ti ton, da dosežki aplikativne etnomuzikologije do sedaj niso našli mesta v zgodovinskih pregledih etnomuzikologije, čeprav je uresničenih "neštcio uspešnih intervencij in plodnih lavnih projektov, zaradi katerih je svet boljši" (n, d.: 320). Ob prepričanju, da je vsak etnomuzikolog vsaj za kratek čas Zakoračil na področje aplikativne etnomuzokologije. Poudarja Daniel Sheehv, da mora le ta predstavljali zavestno dejavnost z jasno opredeljenim namenom in strategijami. V dosedanji^ poskusih na področju aplikativne etnomuzikologije Sheehv razlikuje med štirimi temeljnimi strategijami: 1 l) razviti nove siluacijske "okvire" (kontekste, ki imajo drugačne pomene) za glasbeno izvedbo, (2) omogočiti vračanje glasbenih vzorcev skupnostim, ki so jih ustvarile (in zatem izgubile), (3) usposobili člane skupnosti, da postanejo glasbeni aktivisti in (4) razviti strukturne rešitve za večje probleme (Shechy 1992). Da aplikativna etnomuzikologija še zmeraj ni bila dovolj teoretsko obdelana in se zaenkrat ni močneje "prijela" niti v Združenih državah Amerike, priča tudi odlomek pisma ameriške etnomuzikologinje Bess Lomax Hawes, ki mi ga je poslala, spodbujena zaradi nekega mojega nastopa: "Izjemna prepričljivost vašega referata je izhajala iz etičnega in moralnega impulza, iz predpostavke, da bi znanstveniki morali uporabljali svoje znanje v skupno dobro. V moji domovini to žal ni splošno sprejeto/.../, Z našega zornega kota je Vaš projekt (Azra. ki bo predstavljen v tem članku, op. S. P.) zelo eksperimentalen in nenavaden" (Lomax Hawes 1995), O možnostih in dosežkih uporabe etnomuzikologije obstajajo različna mnenja, od nekoliko razumljive skepse do visokih pričakovanj ki jih potrjujejo rezultati. Skeptična je. na primer, glasbena publicistka M i rja m Ž.gavcc, ki pravi: "Doslej se je večkrat pokazalo, da ie ideologija V glasbi močno orodje oblasti, saj ima oblast veliko več sredstev za širjenje svoje ideologije kot dobronamerni antropologi" (1995:34) 1 Sijajno potrditev visokih pričakovanj pa dajejo rezultati triletnega projekta The Resonant Community, ki ga je za norveško koncertno direkcijo Kikskonsertene na širšem območju Osla uresničil K jell Skyllstad. Z intenzivno uporabo multikultumih glasbenih vsebin v osnovnih šolah - soudeleženkah projekta - je Skyllstad dosegel izmerljiv uspeh pri razvijanju sožitja in tolerance med otroki Norvežanov in priseljencev iz Afrike, Azije in Latinske Amerike (prim Skyllstad 1993) Bistvo aplikativne etnomuzikologije je po mojem mnenju v tem, tla etnomuzikološko znanje in razumevanje glasbe uporabimo za izboljšanje ne le glasbene prakse, temveč tudi medčloveških odnosov. Koncept aplikativne etnomuzikologije in njena uporaba za izboljšanje medčloveških odnosov se v okviru slovenske etnomuzikologije zastavlja kot novost, medtem ko slovenski einomuzikologi svoje znanje že desetletja uspešno uporabljajo pri delu s folklornimi skupinami, v Besedilo fe neko/iko pi imfena i ■erzifa čh inka Uloga znanstvenik a u str'arattju pretpostavki za suživot: Usust v t prim i je nje noj etnomuzihologiji. ki jo sprejet r objavo v polletni reviji Naivdnti umjetnost, št. &2 _ l'svetovnih razmerah najvplivnejša etnomuzikološka publikacija. Ob neposrednipoinočt infonnatoijeni etti skuptiosii, ki jo ptvučuje, toda tudi Sicer s poučevanjem in pisanjem (Sheeh v 1992: 323). pomem bi ie predsHu»t ice zt tai Jstvei tega aktii Izimt in at toiice Čkinkii 0 Ometijeni štetHlki revije Ethnomtisicology. 5 Gre za referat z naslovom Etlinomusicologist as a Pouier Holder: Creatiug a Basi s for the Bosnians to Lire TogetherAgain, ki sem ga predstavil na 33. sveto/ 'nem kongresu Aiednurodttega st eta za tradicionalno glasbo (¡a M) 11 Canherri, i > Avstraliji, leta 1995. Tukaj velja opozoriti na nevarnost pred zlorabo znanstvenih spoznanj r politične m druge namene f tako kot so to na primer počeli A merica 11 i v Čilu, na Tdjskemiut> Vietnamu;prim. Seymour-Sniith 19H6:14), posebej v totalitarnih režimih (na primer na Puriugalskem pod Salazarum,- prim. El-Shauan Castello Hranco 1992) a projekt je predstavljen tudi v slovenskem jeziku (Skrllstad 1993/94). Najbolj neposredno je tu gotovo počel France Muro! t. GLASNIK SED 35/1995, 51. 4 29 im i i IliiBBlllllls- pripravi folklornih festivalov, razstav, tekmovanj,10 delavnic in koncertnih nastopov.'1 Tako širok koncept predstavlja sintezo (etiio)muzikološkega in antropološkega vidika ter povezuje slovensko tradicijo glasbene folklonstike z ameriško tradicijo antropologije glasbe. Prizadevanje, da z uporabo etnomuzikološkega znanja pomagamo pri reševanju problemov med ljudmi in s tem izboljšamo njihove odnose, predstavlja vsekakor pomemben odmik od običajnih akademskih ciljev, ki se izčrpajo z razširjanjem in poglabljanjem znanja. ANGAŽIRANI ZNANSTVENIK Moje zanimanje za aplikativno etnomužikologijo izhaja iz moralnih razlogov v zvezi z vojno na (nekaterih) območjih nekdanje Jugoslavije oziroma želja, da bi ublažil trpljenje ljudi, ki so proti svoji volji postali žrtve vojnega pusiošcnja. Dwight Eisenhower je vojno opredelil kol "stanje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se ne poznajo, in lo po ukazu ljudi, ki se med seboj poznajo, a se ne ubijajo" (prim. Makedonski 1979: 179). Da se v tej vojni med seboj ubijajo tudi ljudje, ki se poznajo, je splošno znano dejstvo, ki ga potrjujejo pričevanja pregnanih iu pobeglih, zabeležili pa so ga ludi praktično v vseh poročilih mednarodnih organizacij za človekove pravice. " Politična manipulacija, s katero so etnično identiteto postavili pred vse druge identitete posameznika, je pogojevala t. i. etnično čiščenje, v imenu katerega so se preganjali ali ubijali sorodniki, najbližji sosedje in drugi prebivalci skupnih naselij. Uravnotežen odnos med različnimi identitetami (etničnimi, regionalnimi, generacijskimi, spolnimi. .), značilen za mirnodobne razmere z "zavestjo o kulturni različnosti in skupnem življenju kot posebni kvaliteti življenja" (Bringa 19^3: H5),1 'je prepustil svoje mesto nezaupanju iu sovraštvu do posameznikov drugačne etnične pripadnosti. Ali lahko znanstvenik kaj pripomore k ozdravljanju skrhanih medčloveških odnosov, ki so bili skozi daljše časovno obdobje izpostavljeni teza in o nemožnosti skupnega življenja z ljudmi drugačne etnične identitete? Da bi prišel do odgovora na zastavljeno vprašanje, sem se odločil na lastnem primeru raziskati posredne in neposredne načine angažmaja v konkretnem projektu. Ob posrednem angažiranju znanstvenik rezultate svojega raziskovanja predloži drugim, ki se bodo na temelju leh rezultatov odločili za delovanje, pri neposrednem angažiranju pa • Fra Granada til Sarajevo; Musikk som m 0 tested ell er skillevci. Vod prof, Svanibor Pettan, Ljubljana og Zagreb, og fßrsteam Kjcll Skyllstad, Musikalsk eksempelsaijiling ved Schola Instrumentalis og AZHA 17:00-18:00 Et spaltet Europa? Europeisk kultur: Kilde til strid eller feiles fundament? C "C 9 Sodelavci Gtasbenonarodopisnega inštituta so pripravili nekaj imenitnih razstav. Na piimer razstavo o slovenskih ljudskih glasbilih i' Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani i /gor Cvetko, julija)/ Strajnar). 10 Npr, kvtz Glasbene mladine Slovenije o slovenski ljudski glasbi, ki ga je v osemdesetih letih pripravita Mira Omerzel Terlep. 11 V prvi vrsti Mira Omerzel Terlep. 12 Pretresljivo pričevanje neke 6j-lelue ženske iz Bosne iu Hercegovine ni osamljeni primer,- "Poznala sem nekatere od žensk ki so bile t' uniformah Ena izmed njih je i>ila snaha J. /../ druga pa je bila učiteljica iz/.,/, ime ji je/.J. Videla sem (tudi druge ljudi, kij'1' poznam), kako ubijajo ljudi iu požiga jo hiše. Nekateri izmed četi likov so imeli preko glave črne nogavice. Bili so naši sosedje M »gažm2ja bom predstavil z vzorčno raziskavo - projektom Azra. AZRA: PREDSTAVITEV PROJEKTA Projekt Azra sem si ob sodelovanju Kjella Sky listada zamis-l¡! Ha začetku leta 1994 na Norveškem, v deželi, v kateri je takrat po uradnih ocenah prebivajo okoli 11000 beguncev z Območja Bosne in Hercegovine, Čeprav to število ne deluje fepozantno v primerjavi s Številom beguncev, ki so jih spre-K'le denimo Nemčija in nekatere druge države, velja opozorili, fa je prisotnost Bosancev na Norveškem pritegnila znatno Pozornost1"1 in reakcije v razponu med sočutjem (v veliki vi'uni primerov) in nestrpnostjo (razgovori, 199i>. Glede na besede Tadeusza Mazowieckega, posebnega Poročevalca Združenih narodov za človekove pravice na Območju nekdanje Jugoslavije, so bili Bosanci v svoji domovini izpostavljeni "vznemirjanju, diskriminaciji, pretepanju, mučenju, skupinskim eksekucijam, preganjanju, konfiskaciji imetja, odpuščanju z dela, zastraševanju, odrekanji! dobave hrane in drugih potrebščin za civilna n%dja, žrtve posilstev pa so bile desetine tisočev žensk" (pri m. Tscheme-Lempiainen 1992: 15). S prihodom na Norveško so Bosanci pobegnili pred neposredno življenjsko "«varnostjo, ne pa tudi pred fizičnimi, psihičnimi in socialnimi problemi, Raziskava Melinde Meyer za potrebe Psihoso- SEVDALINKA: Meti imikving syng Sead Krnjic ein bos ni s k kjcerleikssong, akkotn-pagnert a v Turi Snerte (fl0yte), Elisabeth Vatn og Suad Vuckic. Reprini iz članka v norveškem časopisu "14 IMG 06 111)", 7. 4. 1994. cialnega centra za begunce v Oslu je pokazala, da "begunci zaradi pasivnega načina življenja v begunskih centrih zlahka postanejo žrtve post-travmatskega stresa, katerega značilni simptomi so vsiljivost, zapiranje vase in preobčutljivost ter nespečnost, bolečine po celotnem telesu, glavobol in depresija" (Meyer 1994: I). Psihični problemi izhajajo iz preobilice prostega časa, ki beguncem omogoča, da pogosto obnavljajo boleče spomine in obupujejo pred negotovo prihodnostjo, medtem ko socialni problemi v znatnem delu izhajajo iz pomanjkanja komunikacij med begunci in lokalnim prebivalstvom v državi, ki jim je ponudila začasen dom. Na temelju analize odgovorov bosanskoheicehovskih beguncev, ki So bili obravnavani v projektu Azra, 1 je mogoče sklepati, da jih (v različni meri, odvisno od generacijske pripadnosti. prejšnjega načina življenja, pogojev zapustitve domovine in drugih dejavnikov) bremenijo nekatere od naslednjih misli: žalovanje za ubitimi ljudmi in uničenimi materialnimi dobrinami v Bosni in Hercegovini, krivda zaradi odsotnosti in strah pred vrnitvijo zaradi reakcij tistih, ki so ostali in se borijo za domovino, sram zaradi odvisnosti od tuje pomoči in nezadovoljstvo zaradi tega, ker nimajo dovolj - ali sploh nobenih - stikov z Norvežani. Na temelju neposrednega vpogleda v opisano stanje na terenu, ki je bilo neugodno tako za Bosance kot za Norvežane, so se v prvem koraku nakazali cilji projekta; (1) učvrstiti in vsebinsko os misliti glasbeno in širšo kulturno identiteto beguncev iz Bosne in Hercegovine na Norveškem ter (2) s pomočjo glasbe omogočiti in pospešiti komunikacijo in kulturno izmenjavo med Bosanci in Norvežani. Vsak od navedenih ciljev zahteva pojasnitev. Ali sploh obstaja skupna "glasbena in širša kulturna identiteta" ljudi, ki so 14 Moji pogledi na glasbo in vojno na ubmuČjtt nekdanje Jugoslavije so objavljeni v angleškem, finskem, hrvaškem, nemškem, norveškem, slovenskem in švedskem jeziku 15 begunci iz Rosne in Hercegovine so¡»vdstuvljali več kot 70 % skupnega števila iKguucev, ki so našli zatočišče na Nomeškem. Med njimi Je bilo daleč največ Bošnjakov. 'o Anketna vprašanja so bila razporejena v pet skupin premislek o osebni identiteti, stališča do (neposredno in posredno) soudeleženih v krizi na območju nekdanje Jugoslavije, predstave o prihodnosti, poznavanje Bosne in Hercegovine in poznavanje Norveške. glasnik sed 35/1995, h4 19 razglabljanja sicer, politično gledano, vsi begunci iz države A v državi B, so pa takrat, ko so živeli v različnih razmerah in v različnih delili Bosne in Hercegovine, vseeno negovali različne glasbene in druge tradicije ter razvili različne individualne in skupinske identitete? Menil sem, da bi glede na spremenjene okoliščine kazalo osmisliti združujočo "identiteto", ki bi jo Bosanci na Norveškem zmogli in želeli sprejeti ne glede na njihovo prejšnje življenje v različnih delili Bosne in Hercegovine, v vaškem ali mestnem okolju, v planinskem ali nižinskem svetu, in ne glede na razlike glede etnične, verske in drugih pripadnosti posameznikov. Pri tem smo morali povezati stališča ljudi, o katerih teče beseda, in znanstveno literaturo, posebej antropološko in ernomuzikološko. tako avtorjev iz Bosne in Hercegovine kot piscev iz drugih držav. Danes je v medijih povsod prisoten politični pogled na Bosno in i lercegovino kot na državo, pu katere prebivalstvu dominira razlikovanje med tremi etnoreligioznimi entitetami. Toda v antropoloških in etnomuzikoloških raziskavah se je kot relevantnejše izpostavilo razlikovanje med vaškim in mestnim prebivalstvom glede na večstoletni turški vpliv, ki je določil bosansko hercegovsko urbano kulturo, medtem ko na vaški ni pustil pomembnejših sledov. Bosanska etnomuzikologinja Ankica Petrovič poudarja, da "vpliv (posvetne, op. S. P.) muslimanske glasbe v Bosni in Hercegovini ni toliko povezan s prisotnostjo muslimanskega prebivalstva kot z območji najmočnejše prisotnosti turške administracije" ( 1988/89: 1 ¿2). Ameriški antropolog William Lockwood opaža, da je "muslimansko kmečko prebivalstvo predstavljalo (in v Veliki meri še zmeraj predstavlja) posebno skupino s posebnimi interesi, ki so pogosto bližji interesom krščanskega kmečkega prebivalstva kot muslimanski eliti" in da se "razlike med etničnimi skupinami na isti lokaciji kažejo kot tesno povezane variante in ne kot I >islvene razlike" ( 1979: 215. 219). Ne da bi zatiral kulturne posebnosti posameznih bosanskih etničnih skupin,je projekt Àxra vendarle poskušal poudarjati to, kar imajo skupnega - torej področje posvetne kulture. Da bi vzpostavili kulturno izmenjavo med Bosanci in Norvežani, smo morali profilirati vsebine, s katerimi bi se begunci lahko predstavili širši javnosti v deželi, v kateri začasno bivajo. Kot je pokazal prej omenjeni projekt The Résonant COmmunity, je neposredno predstavljanje glasbenih in plesnih tradicij Afrike, Azije in Latinske Amerike ugodno vplivalo na odnos Norvežanov do priseljencev - nosilcev teh tradicij (prim. Skvllstad 1993). Argentinski glasbenik, eden od nosilcev tega projekta, je med pogovorom leta 1994 izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da mu je uspelo Norvežanom predstaviti Latinsko Ameriko ko! drugačno od medijskih siereotipov (hiper inflacija, vojne hunte, proizvodnja in trgovina z narkotiki) - kol območje z bogato glasbeno in kulturno dediščino (usina komunikacija v Oslu 1994). V skladu s tem bi lahko Bosanci s predstavitvijo svojega kulturnega izročila prišli do veliko dejavnejših in kvalitetnejših odnosov z Norvežani, do stika, ki bistveno presega odnos med Žrtvijo in tistim, ki ji je ponudil zatočišče. ZBIRANJE IN ANALIZA GRADIVA Projekl'' je bil uresničen na treh med seboj povezanih področjih etnomuzikološke dejavnosti: raziskovalnem, izobraževalnem in z izvajalsko glasbeno prakso. Terenska raziskava, katere namen je bil spoznavanje glasbene in kulturne identitete bosanskohercegovskih beguncev na Norveškem, je obsegala begunce, razmeščene v različnih oddaljenih delili Norveške (Arendal, Fossnes, Hemsedal, Oslo, Trondheim, Tromso). Pri tem delu sem uporabil tehnike intervjuja, ankete in opazovanja. Pisne vire sem preštudiral v knjižnici Uprave za priseljevanje (UDI) in v knjižnicah Univerze v Oslu. Terensko zbiranje gradiva je potrdilo smotrnost angažiranja v projektu, Znatno število informatorjev je izrazilo željo po vrnitvi v Bosno in Hercegovino ter izrazilo upanje v obstoj njene mullietnične podobe, seveda pod pogojem, da mednarodna skupnost kaznuje zločince. Toda mednarodno skupnost so ocenili zelo negativno, kot na primer ZN (prazne resolucije), EU (lažne obljube), NATO (brezzobi lev) iid. Izobraževalni del projekta je bil izveden na dva načina (D z rednimi tedenskimi predavanji na Inštitutu za glasbo in gledališče v Oslu in (2) z občasnimi javnimi predavanji v begunskih centrih in kulturnih domovih. Študentje so imeli v sklopu rednih predavanj n;1 voljo dva študijska predmeta, ki sta se ukvarjala z glasbo v Bosni in Hercegovini Etnomuzi-kologija, v katerem sta se glasba in vojna v delih nekdanje Jugoslavije umestila v že utečeni študijski program, in Glasba v pregnanstvu, ki je bil eksperimentalno - kot izbirni predmet - ponujen študentom, ki jih je ta tema posebej zanimala Za razliko od rednih predavanj na Univerzi so bila javna predavanja namenjena tako Bosancem kot Norvežanom in SO bila večkrat, glede na sestavo občinstva, izvedena dvojezično Izvajanje glasbe, ki ga elnomuzikologi že dalj Časa razumejo kot način aktivnega pristopa k predmetu znanstvenega zanimanja, je imelo v tem kontekstu ključno vlogo v vzpostavljanju zvez med Bosanci in Norvežani ter je v znatni meri določilo tudi samo bistvo projekta Azra O tem več v naslednjem razdelku. Dejavnosti v okviru vsakega od treh navedenih področij so vplivale na drugi dve, Raziskovanje se je sklenilo z zbranim gradivom (avdio in video posnel k i ter fotografije), ki je bilo poleni uporabljeno v izobraževalne namene in v pomoč :-'a boljše izvajanje glasbe. Izobraževalni program je zainteresiranim posameznikom ponudil potrebna znanja za lastno delov a nje pri raziskovanju in izvajanju glasbe. Skozi izvajanje glasbe so se oblikovala zanimiva in nadvse pomembna vprašanja o repertoarju in instrumentariju - glede na glasbeno in širšo kulturno identiteto beguncev -, ki so vplivala tako na raziskovalno kot na izobraževalno dejavnost. 17 Termin "ethno-ivl!givi Bom itn Hercevot -i ni uporabita nori eška antropologinja Tone Bringa (1993) 18 Te posebnosti, ki se t časih raziskovalcu lahko zdijo neznatne, imajo za pripadnike etničnih skujrin na določeni lokaciji velik pomen (Locktvood 1979: 219). 19 Izvedba takšnega projekta zahteva zajamčena denarna sredstva. Moje bivanje na Norveškem medjamuiijem in marcem ter v septembru 1994 sta omogočili stip&ndtfl Norveškega raziskovalnega sveta m Univerze v Oslu 20 Tromso na severu in Arendal na jugu kot skrajni točki raziskovanja Sta med seboj oddaljeni skoraj 20W km. 20 GLASNIK SED 35/1 995, št. A razglabljanja IZVAJANJE SPREMEMB "Bistvena (konstitutivna) razlika med navadnim znanstvenim opazovanjem in eksperimentom je v tem, da pri eksperimentu raziskovalec vpliva na nastanek in potek različnih pojavov in procesov, ¡¡h povzroča in načrtno variira v skladu z namenom raziskave", navaja Janez Sagadin mnenje nemškega znanstvenika Meumanna z začetka tega stoletja in dodaja: "Akcijsko manipulativni odnos raziskovalca do raz iskovanih pojavov imam za nepogrešljivo značilnost eksperi menta" (Sagadin 1977 160, 164). Osrednji del projekta Azra nedvomno spada na področje eksperimenta. Vodilna zamisel je bila ustanoviti bosansko-norveško zasedbo, ki bi naj izpolnila prej predstavljene načne projekta. Sledi kratka kronologija zasedbeAzrd" Nastop ansambla Azra. Bakkenteigett, /J. 5. 1995. Fot o: Dorothea Jnfianseii. Med norveškimi Študenti - udeleženci predmetov Btnomu-■'ikolonija in Glasba v pregnanstvu ki so med predavanji dobili vpogled v glasbo in kulturo Bosne in i lercegovine, so Paradi posebnega zanimanja izstopali trije posamezniki. Ze njihovo prvo srečanje s člani bosanskega ansambla, ki je v 'istem času pogosto nastopal v dvorani Deželnega združenja Bosne m i lercegovine {Zemaljsko udruženje [.¡osne i Hercegovine) v Oslu, se je končalo s poskusom skupnega izvajanja glasbe. Naslednja glasbena srečanja norveških študentov glasbe in bosanskih glasbenikov so postopno privedla do ustanovitve ansambla Azra Prvič so - ob izvedbi bosanskih in norveških skladb - nastopili že na začetku marca 1994 v dvorani Deželnega združenja Bosne in Hercegovine. Bosansko občinstvo je reagiralo z navdušenjem. Teden dni kasneje je ansambel z istim programom nastopil pred profesorji in študenti na Univerzi, o čemer so poročali tudi mediji. Ob koncu marca jvAzra prvič nastopila v begunskem cen- tru. kar od takrat počne stalno. Po uspešnem nastopu v Norveškem gledališču v Oslu septembra 1994 in številnih samostojnih koncertih ter dobrodelnih koncertih z drugimi izvajalci se je Azra začela pojavljati v medijih, tako da se je tudi širša javnost seznanila z njenimi nameni. Azra je imela odmeven nastop tudi na mednarodnem znanstvenem srečanju, ki ga je v sklopu Tedna Humaniora organizirala Univerza v Oslu marca 1995. Nameni ansambla Azra"" so: (1) vsem državljanom Bosne in Hercegovine, ne glede na prej omenjene razlike, ponuditi glasbeni koncept, s katerim se lahko identificirajo, in (2) spodbuditi in ohranjati pozornost Norvežanov do Bosne in Hercegovine, njene kulture in politične usode ter položaja 1 beguncev. Ob razmišljanju o bosanskem glasbenem konceptu, smo morali upoštevali stanje pred vojno in spremembe, do katerih je prišlo zaradi vojne. Kot izhodišče smo vzeli dejstvo, da so v Bosni in Hercegovini glasbeniki, pripadniki različnih etničnih skupin, "sodelovali v ohranjanju, razvoju in promociji" vaške posvetne glasbe, kol tudi "sevdalink in drugih mestnih glasbenih žanrov, ki so jih imeli za neko vrsto ekumenske mestne folklorne glasbe Bosne in I lercegovine ali, preprosto rečeno, kol svojo lastno'glasbo" (po Petrovič 1993). Po drugi Prvi javni nastop ansambla Azra. Oslo. marec 1994. Foto' Dorothea Johansen. strani velja opozoriti, da so posamezni žanri in glasbila med vojno izgubili "ekumenski značaj" in v očeh pripadnikov posameznih ciničnih skupin postali svojevrstni etnični simboli, ki "ostajajo bolj ali manj statični glede na strukturne značilnosti, toda postajajo dinamični glede na pomene inem patično simbolizirajo trenutno družbeno-politično situacijo" (Petrovič 1994: 5). Na kratko povedano, junaške pesmi ob guslah so danes zvočni simbol Srbov, gauge simbol Hrvatov, ševdalinke pa simbol Bošnjakov (ibid.: 3-4).23 21 ¡'fie ansambla, s tem pa meli naziv celotnega projekta, je izbrala norveška študentka glasbe Turi Suerte. 22 R uresničili i dejavnost i Azre je najprej piipomoglo /uporočilu Vnii erre i Oslu kasneje pa še gmotna podpora t jmu e za priseljevanje. Prvi sestanek s predstavniki Vjmive marca 1994 - ob sodelovanju predstavnikov Univerze V Oslu in državne, koncertne direkcije Rikskonsertene, ki /e bila pokroviteljica pnjekta The Resanan t Community - ni prepričal odgovornih v Upravi, daje vredna vložiti sredstva v projekt kulturne izmenjave Azra Na spmmembo tega Stališča so t ptívali kasnejši uspehi ansambla. 23 O tem, kako so politične sjnentitmbe odsevale v glasbi, prijjoivduje Bolista v Herak, ki $0 mu v Sarajevu sodili zaradi zločit tov. ki jih je storil kot vojak L i. Rejmblike srbske; "Rud sem imel Zipmmo glasbo in iiaivdtiof ainpuk pravo ruirodno glasbo, Guselnisem maral nikoli. Ne tiste četniške O, Romunija! V Sarajevu sem poslušal Radio 202 pa dobro zabavno glasbo, radpuslušam tujo zabavno glasbo. Tu m pa sopovsod poslušali gusle in srbske pesmi - Kurudjordjevo. ki jo pojejo v Srbiji. Sploh ne slišiš tistih lepih narodnih viž. Kadar sem sedel v avto. je oni. s katerim sem se vozil, poshišal gusle Vedel pa seje tako kot jut. keuldar poslušam zabavno glasbo in pri tem Uživam." (Iz televizijskega filma MGM Sa rajem. Man God tiie Monster, ki soga ivžiruli P. žalica. I. Anta malic, M Idrtzovičin A glasnik sed 35/i 995, št. a 21 razglabljanja Repertoar in instrumentacija ansambla Azra odsevata mestno glasbeno tradicijo Bosne in 1 lercegovine."1 Repertoar sestavljajo znane pesmi, ki so bile pred vojno splošno prisotne med pripadniki vseh etničnih skupin v Bosni in I lercegovini. Tudi instrumentacija je etnično nevtralna; pevca spremljajo flavtistka, kitarist, harmonikar, klarinetistka in bas kitarist. Poudariti velja, da smo eksperimentirali tudi z izvedbami vaške glasbe Bosne in Hercegovine. Glede na slab odziv občinstva v begunskih taboriščih na izvedbe tovrstne glasbe smo se odločili, da jih umaknemo z repertoarja. Mestna glasba je imela prednost zaradi dveh razlogov: i 1) mestna glasba je bila - za razliko od vaške - sprejemljiva tako za begunce iz vaških kol iz mestnih okolij Bosne in Hercegovine" in (2) z mestno glasbo je bilo objektivno laže predstaviti Bosance Norvežanom kot podobne pripadnike istega civilizacijskega kroga. Dejstvo, da ansambel izvaja tudi norveško glasbo, poudarja, da je sodelovanje v kulturni izmenjavi koristno in priča o zanimanju Bosancev za kulturo dežele, ki jih je sprejela. VREDNOTENJE REZULTATOV Potem ko sem začetno obdobje svojega bivanja na Norveškem izkoristil za prve tri faze projekta, sem drugo obdobje - šest mesecev kasneje izkoristil za prve ocene učinka izpeljanih sprememb. Podatki, zbrani z intervjuji in anketami, so pokazali, da je projekt A»*« dosegel zastavljene cilje: (1) pripomogel je pri učvrstitvi glasbene in širše kulturne identitete beguncev iz Bosne in Hercegovine na Norveškem in jo vsebinsko osmislii ter (2) omogoči! in spodbudil komunikacijo in kulturno izmenjavo med Bosanci in Norvežani na Norveškem. Na raziskovalnem področju je prišlo do znatne razširitve in poglobitve poznavanja in razumevanja glasbenega življenja v izrednih razmerah, o čemer priča tudi ustrezna zbrana dokumentacija. V večini begunskih skupnosti glasbenega življenja sploh ni bilo, le tu in tam je glasba - brez kakršnihkoli naznak akulturacije in socializacije - pričala o izoliranosti beguncev tako na področju posameznih, intimnih glasbenih izrazov kot na področju javnih nastopov bosansko hercegovskih ansamblov, ki so jih sestavljali v glavnem profesionalni glasbeniki " Rezultati raziskovanja stanja med spremembami in stanja po izvedenih spremembah potrjujejo visoka pričakovanja glede dometov aplikativne etnomuzik-ologije in opozarjajo na njen potencial v globalnih razsežnostih, glede na nerešene probleme več kot sedemnajst milijonov beguncev. Na izobraževalnem področju je bilo begunstvo preti stavljeno kot splošni problem človeštva. Dejstvo, da država A danes ponuja zatočišče beguncem iz države B, ne pomeni, da se vloge čez nekaj časa ne bodo zamenjale. Potrebno je bilo - in je še - razvili občutenje ljudi, v tem primeru Norvežanov do "drugih" oz. do Bosancev in ne-Norvežanov, ki jih je Prvi javni nastop ansambla Azra. Oslo. marec 1994. Foto: Dorothca Johansen. nesreča prisilila, da so se zatekli na Norveško. Temeljno politično, zemljepisno in demografsko znanje, s katerim so pred izvajanjem projekta v različnem obsegu razpolagali posamezniki. Bosanci in Norvežani, soočeni drug z drugim, seje izkazalo za nezadostno. In prav kulturne vsebine, pose bej glasba, so pripomogle k doseganju uravnotežene komu nikacije IV) razgovorih z Bosanci in Norvežani sem ugotovil, da so predavanja v begunskih centrih izboljšala odnos med begunci in osebjem, zadolženim za skrb o njih, posredno pa so pozitivno vplivala tudi na stike s širšo skupnostjo - lokalnim norveškim prebivalstvom Znotraj ansambla so se izoblikovali prijateljski odnosi. Vsi člani skupine so izrazili zadovoljstvo nad izkušnjo, ki jim ga je podarilo skupno izvajanje glasbe. V neposrednem stiku so se Bosanci in Norvežani veliko naučili drug od drugega o njihovih glasbah in kulturah. Poleg lega da so v. razširjanjem in poglabljanjem znanja osmislili del svojega časa se zavedajo, da so z nastopi pO begunskih centrih napravili ugoden vtis tla Bosance, v javnosti pa so podprli Bosno in 1 iercegovino ter poželi ugoden odmev tudi med Norvežani, O vplivu, ki ga mm Azra na Ix>sanskohercegovske begunce na Norveškem, pričajo izjave izvajalcev in občinstva. Pevec Azre Sead Krnjič pravi: "To je zelo pomembno za naše ljudi iz Bojne in Hercegovine. Ko igramo zanje t mam občutek, cla jim ponovno odpiramo dušo in srce. Dejansko se vidi sijaj, velika radost, /.../, poleg vsega tega trpljenja, ki so ga preživeli, mislim, da jim se vda h dejansko vrača življenje. Za nas je pomembno tudi to. tla to ohranimo, kolikor je mogoče. /.../ Upam, da ji i) bomo ohranili pri življenju do končne vrnitve domov" (ustna komunikacija, 1995). Begunec Kamel i ja Pašič je kot predstavnik občinstva poAzrinvm koncertu dal izjavo za norveško televizijo, katere stališče se vsebinsko ujema z izjavami, ki so jih o A zri izreki i drugi pripadniki Kenovič; Sa GA -Noe ProducttonS, 199-1.) 24 Npr. Ulijepom Staram gradu Visegradu; Kad ju podoh na Bembašu; MojDilhere, Zapijevala sojka ptica: Snijeg pade; Urnimi... 25 Na takšn o estetsko sta llSče je, med drugim, vplivalo tudi političnofavoriziranje tudi is trije j?) ve I jjolja lelsti >om in s tem mestu pred m isjo v nekdanji Jugoslaviji. Temu je potrebno dodati še tu. da bosanski člani ansambla, ki so po poreklu iz bosanskih mest, niso želeli izvajan njim tuje vaške glasbe. 2H Glasba se jim je zdela neprimerna glede na okoliščine, v katerih so se znašli. 27 Samo enkrat, v Tromsoju, sem hit priča skupnemu nastopu bosanskih (harmonikar in kitarist) in ne-bosanskth glasbenikov (madžarskega cimbalista in norveškega kontrabasista) Repertoar je obsegat popularne ljudske melodije z območja bivše Jugoslavije m z Madžarske. VHemsedalu sem zasledil, da so Bosanci tnuzicirali za susede Noniežane in narobe. VFossriesu je Avrveža nka Dorothvii Johanseii za tamkajšnje begunce organiziraIci gibalne vaje ob glasbi v terapevtske namene. 62 GLASNIK SED 35/1995, št. a à bosansko hercegovski skupnSsti na Norveškem: "Glasba zaseda zelo pomembno mesto v življenju Bosancev. Sevdah je ena od pomembnih stvari v našem življenju. Še posebej kadar ga igrajo pravi Bosanci in Norvežani, ju tO nekaj prijateljskega. nekaj posebnega." ProjektAxr« traja z nastopi ansambla še naprej. Na temelju praktičnih izkušenj se še naprej dogajajo manjše prilagoditve koncepta ansambla. Že kosem pisal ta Članek, je bilo mogoče zatrditi, da jeAzra zaživela kol mednarodno priznani model, ki ga je mogoče uporabiti pri drugih (begunskih) skupnostih na Norveškem pa tudi v drugih delili sveta. SKLEP Na primeru projekta Azra sem predstavil del potenciala aplikativne et no muzi ko logi je. Razumljivo je. da aplikativne etnomuzikologijc ne kaže nujno povezovati z nezaželenimi okoliščinami, kot je vojna, ki je Bosance prisilila, da so poiskali zatočišče kol begunci na Norveškem. V mirnodobnih razmerah je mogoče elnomuzikologijo koristno uporabiti v različne namene, skupaj Z an ga zmajem v preprečitvi vojne. V Bosni in Hercegovini bi lahko skozi predavanja, delavnice in nastope etnomuzikologov v medijih pripomogli k odpravljanju posledic vojne. Smisel aplikativne etnomuzikologijc je v prenašanju specialističnih znanj iz sorazmerno majhnega in zaprtega kroga akademske elite k tislim, ki jim ta znanja lahko pomagajo v vsakdanjem življenju tako pri sprejemanju političnih odločitev kot pri uresničevanju skupnega življenja na terenu. Vojni dogodki samo potrjujejo potrebo po izkoriščanju tega Znanja. V skladu s predvidenim in pričakovanim vključevanjem s love n i je v Evropsko skupnost in v druge mednarodne povezave bo lahko aplikativna etnomuzikologija / izkušnjami na področju multikultumosti odgovorita ha nove Zahteve, ki se bodo našle pred njenim šolstvom in celotno družbo. LITERATURA * BEADER, Milena in Edin TI IZLAK 1993: Ralni zločini u Bosni i l lerccgovini. Izvjcštaj Amnesty Internationa la i I lel-sinki Watcha od početka rata u BiH do rujna 1993. g- An tiratna kampanja - Hrvatska i Centar za mir, nenasilje i ljudska prava. Zagreb. " BRINGA, Tone 1993: Nationality Categories, National Identification and Identity Formation in "Multinational" Bosnia. V 1'he Anthropology of East Europe Review 11/12, str. 80-89. * El-SHAWAN CASTELO-BRANCO, Salvva 1992: Safeguarding Traditional Music in Contemporary Portugal V: Max Peter BAtJMANN (ur.), World Music - Musics of" the World, Florian Noetzel. Wi I helms haven, sir. 177-190. • LOCKWOOD. William 1979: Living Legacy of the Otoman Empire: The Serbo-Croatian Speaking Moslems ot Bosnia and Hercegovina. V: A, ASČHER (nr.), The Mutual Effects of the Islamic and Judeo-Christian Worlds. The East European Case, sir. 209-225. • LOMAX 11AWES, Bess 1995: Pismo, 20. marec 1993. • MAKEDONSKI, K. 1979: Muzika, kriminal i rat. V: Anali Kliničke bolnice Dr. M. Stoja no vid 18/2, str. 178-181. • MERRIAM, Alan i'. \%A. The Anthropology of Music. Northwestern University Press. Evanston. • MEYER, Melinda Ashley 1994: Stress Prevention in Refugee Reception Centres. Rokopis. • PETROVIČ, Ankica 1988/89: Paradoxes of Muslim Music in Bosnia and Hercegovina. V: Asian Music 20/1, str. 128 147. • PETROVIČ, Ankica 1993: Bosnia. Echoes from an Endangered World Spremno besedilo k CD plošči CSF 40407) Smithsonian Folkways. • PETROVIČ, Ankica 1994: Music as Subject of Political Manipulation in the Lands of Former Yugoslavia. Referat, predstavljen na kongresu Society for Ethnomusicology v jnestu Milwaukee. • SAGA D IN. Janez 1977: Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. I. del, Ljubljana Pedagoški inštitut pri Univerzi v Ljubljani. • SEYMOUR-SMITH. Charlotte 1986: Macmillan Distionaryot Anthropology. MacMillan Press. London. » SHEEI-IY, Daniel 1992: A Few Notions about Philosophy and Strategy in Applied Ethnomusicology. V: Ethnomusicology 36/3, sir. 323- 336. - SKYLLSTAD, Kjell 1993: The Resonant Community. Foste ring I men actional Understanding through Music. Summary Report* University of Oslo, Oslo. • SKYLLSTAD, Kjel! 1993/94: Zvočna skupnost. Multikul-turnaglasbena pedagogika V: (llasbena mladina4, str. 1216. - T1TON, Jeff Todd 1992: Music, the Public 1 merest, and the Practice of Ethnomusicology. V: Ethnomusicology 36/3. str, 315-322. • TSclEliNK-LEMI'lAINEN, Paula 1993: Annual Report of Activities 1992. International Helsinki Federation for Hu man Rights. Vienna. • ŽGAVEC, Mil jam 1995: V čem je popevka slabša od ljudske pesmi? V: Razgledi 6(1037), sir. 34-35- (Hrucisko različico teksta prevedel Rajko MurŠič.) GLASNIK SED 35/1995, 51. 4 29 I ': i^tf^S^'ft-. -, .. f;;. ■..;!.... ..... Summary COMMITTED SCHOLAR: MODALITIES OF APPLIED ETHNOMUSICOLOGY IN THEORY AND PRACTICE Svanibor Pettan Within the framework of applied ethnomusicology the aullior discusses the possible roles of an elhnomusieologist in contributing to the improvement of musical practise and human relations. Traditionally lied to the academic world, with it! goals "hiniled lo (he advancement of knowledge about the music of the world's people", ethnomusicology is now broadeningup its goals towards niintnii/ing''counier-prodiiciiv('bari'it*rsbclw,t't nacadeiuicand applied woik" (Sheehy 1 In this respect it builds upon the achievements of applied anthropology. The immediate causes for addressing applied ethnomusicology in this article are the human crisis on some of the territories of former Yugoslavia and the author > belief that the application of anthropological and elhnomusicological knowledge to the situation "here and now" can make difference. The concept of applied ethnomusicology is demonstrated through the project "Aara" thai from 199 i on involves refugees from Bosnia and 1 lerzegovina and the Norwegians in Norway, Inspired arid helped by Kjell Skyllsiad (l 'niversitv of Oslo) and his successful project "The Resonant Communiiy" and supported bv the grants of the Norwegian Research Council and the I'niversitv of Oslo, the project combines research, education, and music-making Its goals are: (1) to help the Bosnian refugees to preserve and strengthen their musical/cultural identity and (2) to advance the intensity and quality ol communication between the Bosnians and Norwegians in Norway through musical cultural activities At the center tif the project is the ensemble "Azra" which consists of Bosnian refugee musicians and Norwegian music students and performs bolh Bosnian and Norwegian music. The result of this experimental project support the nolion that lite applied ethnomusicology is a promising field with huge potential to be further investigated. 36 GLASNIK SED 35/1 995, Šf. 4