k ptujski GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VI. Št. 5 MAJ 1982 perutnina.!? JI 325451 S Titom v nas Občinska konferenca ZSMS občine Ptuj je v začetku aprila poslala osnovnim organizacijam ZSMS v delovnih organizacijah dopis oziroma obvestilo o organiziranju ogleda zaključne prireditve ob dnevu mladosti na stadionu JNA v Be-ogradn. Tako smo na sestanku koordinacijskega sveta ZSMS v Mesokombi-natu Perutnina Ptuj izbrali tri člansko delegacijo, ki bi se naj udeležila te zaključne manifestacije. Zbrali smo se 24. maja ob 22. uri zvečer na avtobusni postaji v Ptuju. Po nekaj besedah sekretarja občinske konference smo vstopili v avtobusa in se odpeljali proti Beogradu. Bolj smo se bližali Beogradu, slabše vreme je bilo — skratka, obetal se nam je slab dan. In res je bilo tako. Pred mestom nas je pričakal dež, ki je počasi prehajal v pravi naliv. Vsi jezni in žalostni smo se bližali našemu cilju. Zjutraj ob polšestih smo prispeli v Beograd. Odločili smo se, da gremo naprej na Dedinje, da si ogledamo hišo cvetja in muzej 25. maj. Po nekajurnem čakanju smo v vrsti krenili proti hiši cvetja, katero smo si tudi ogledali. Tu smo srečali ljudi iz vse Jugoslavije, kateri so prišli počastit spomin na našega ljubljenega Tita. Po ogledu hiše cvetja smo krenili proti muzeju 25. maj. Ker pa je bil muzej zaprt in da ne bi čakali, smo se odločili, da si ga ogledamo drugi dan. Nato smo se odpeljali proti Avali, kjer smo si o-gledali grobnico neznanih padlih vojakov iz prve svetovne vojne in pa televizijski stolp. Prava znamenitost Avale je prav gotovo televizijski stolp. Naj navedem nekaj podatkov o televizijskem stolpu: zgrajen je bil v času od 1961 do 1965, visok je 205 m na višini 130 m je terasa iz katere je lep razgled. Zanimiv je prav gotovo še ta podatek, da je v stolpu 246 ton železa in da so porabili 7332 m2 betona. Po kratkem popoldanskem počitku smo krenili proti stadionu JNA. Okrog 18 ure zvečer je bila tu že prava gneča, čeravno je bila osrednja prireditev napovedana za 20. uro. V enournem programu je nastop bilo kakih 7500 mladincev in mladink ter vojakov iz vseh krajev naše domovine. Ti so v imenu svojega rodu, v imenu mladine iz Ju- goslavije znova potrdili vdanost Titovi poti. Veličastna prireditev z naslovom »S Titom v nas« je bila zamišljena kot enoten splet podob in prizorov. Pionirji, mladinci in pripadniki JLA so na zelenem travniku stadiona izvedli osem točk. Na semaforju pa so se izmenjavali razni napisi oziroma parole. Naj jih nekaj omenim: Titova pot je naša pot, Titova štafeta je bila in bo simbol mladosti, bratstva in enotnosti, Po Titu — Tito,... Vrhunec prireditve je bila osma točka z naslovom »Druže Tito mi ti se kune-mo .. .«, ko je 26. letni kmetovalec Ciril Zaplotnik predal štafetno palico predsedniku konference ZSMJ Bogiču Bogičeviču ter dejal: »Prinašam štafeto mladosti, v kateri bijejo naša srca, simbol naše ljubezni do tovariša Tita in vdanosti njegovemu delu. Nosilo jo je tisoče rok pobratene mladine socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije.« Prireditev se je zaključila z velikim ognjemetom, in s plesom kola vseh nastopajočih, ki je trajal dolgo v noč. Drugi dan som si najprej ogledali muzej 25. maj. V tem muzeju so razstavljeni predmeti, katere je dobil tovariš Tito od tujih državnikov na obisku po državah vsega sveta. Prava znamenitost v muzeju je prav gotovo zbirka vseh štafet katere je dobil tovariš Tito vsako leto. Ogledali smo si tudi Kalemegdan. Tu stoji velika trdnjava, ki je bila postavljena v času, ko so Turki osvajali ozemlja, in ki je služila tudi kot obrambni zid pred Turki in njihovimi napadi. Tu je tudi veliki vojni muzej kjer je razstavljeno orožje vse od rimskih časov pa do današnjih dni. Z vrha Kalemegdana je lep razgled na glavno ^esto naše države in pa na sotočje rek Save in Donave. Z ogledom Kalemegdana smo ml zaključili z ogledom in bivanjem v Beogradu. Krenili smo proti Sloveniji našemu domačemu kraju. Ker smo se vozili podnevi smo videli tudi marsikaj zanimivega. Po nekaj urah vožnje smo zvečer prispeli v Ptuj. Tu smo se razšli vsi zadovoljni in bogatejši za eno doživetje, kajti o-gled zaključne prireditve ob dnevu mladosti predaji štafete je enkratno doživetje in želja vseh mladih. Merc Janko Povečana aktivnost ZSMS Letos so bila na novo izvoljena vodstva v razne samoupravne in družbenopolitične organe. Tako smo tudi mladi izvolila nova vodstva v osnovnih organizacijah. Spremenilo se je tudi vodstvo koordinacijskega sveta. Novo vodstvo je naslednje: Franjo BEZJAK, TK, predsednik Zdenka RAJFI, COM, blagajnik Milena RAZBORŠEK, DSSS, tajnica Justina ZAJC, DSSS član Miran MARINIČ, TK, član Vlado GALOVIČ, Ml, član Karl SVENŠEK, PF, član Marjan MERC, TRANSSER., član Boris PRELOG, Tiskarna, član 00 ZSMS so si zastavile nove programe dela za leto 1982. Koordinacijski svet je samo okvirno zarisal obseg delovanja ZSMS, ki naj vsebuje: Organiziranje predavanj o problemih mladine (varstvo mladine, dohodkovni odnosi, stanovanjska politika, delovanje na družbenopolitičnem področju ipd.), sodelovanje na proslavah (8. marec, 1. maj, 8. avgust, 29. november), vključevanje v mladinske delovne brigade, pohod v Mostje, sodelovanje pri športnih tekmovanjih, povezovanje in spoznavanje z OO ZSMS v drugih DO, povezovanje z 00 ZSMS v krajevnih skupnostih, priprava kviza na temo dela, kjer delajo naši mladi akcija NNNP. Ena od prvih nalog nas mladih je bila, da smo vključili čimveč mladih delavcev v organe samoupravljanja. V naši DO je mnogo mladih delavcev, vendar so bili ti premalo aktivni oz. premalo vključeni. Bodočnost bi naj seveda gradili na mladih. Mladi se moramo zavedati, da je potrebno to, kar imamo, ne samo ohraniti, ampak še naprej izgrajevati. V naši DO so OO ZSMS organizirale delovne akcije. Prva delovna akcija je bila v Mesni industriji. Urejevali so okolje. Žal pa je bilo na razpolago premalo orodja. Mnogi so morali delati z rokami, čeprav so potrebovali motiko ali orablje. Nujno je zagotoviti orodje, ki se potrebuje na takšnih delovni akcijah. Tudi Tiskarna je organizirala delovno akcijo. Urejevali so okolje okrog nove Tiskarne. Udeležilo se je več kot 80 % mladine. Ker je naše podjetje veliko in marsikje potrebujejo ljudi za de- lovne akcije ali za kakšne druge nujne primere, smo sklenili, da bomo ustanovali brigado, ki bo štela okrog 25 ljudi. Ta brigada bo v pomoč ob kateremkoli času in pri vseh akcijah. Ena od prvih akcij, kjer bi potrebovali brigado, bo urejevanje okolja v Transservisu. Brigada bi se naj udeležila tudi zvezne MDA v Slovenskih goricah. Mladi smo po domovini tudi letos praznovali MAJ — MESEC MLADOSTI. V okviru praznovanja meseca mladosti je konferenca mladih delavcev ZSMS Ptuj organizirala odhod na centralno proslavo 25 maja v Beogradu s svečanim zaključkom zvezne štafete. Te proslave so se udeležili tudi mladi delavci iz Perutnine Ptuj. Roman Šegula Borba za realizacijo načrta proizvodnje Koncem aprila so delavci naših temeljmih lin drugih organizacij združenega dela razpravljali in odločali o poslovnih rezultatih, ki smo jih dosegli v letošnjem prvem tromesečju. Osnovni poudarki na razpravah so bili na vprašanjih oz. vzrokih zakaj ne dosegamo načrtovanih ciljev v letošnjem 'letu. Podobni pojavi so sicer tudi v drugih OZD, vendar je glavni vzrok pomanjkanje surovin. V naši delovni organizaciji temu ni tako. Surovine smo imeti, zakar je bilo vloženega precej truda. Ocena poslovanja na osnovi rezultatov lanskega leta prvega tromesečja je bistveno boljša, vendar nerealna. V lanskem obdobju smo dosegli nenormalno nizko raven proizvodnje, ki je posledica podobnih problemov, kot jih imamo letos in že mala rast proizvodnje pomeni relativno visoko rast. Nekaj podatkov o proizvodnji Indeksi dosežene proizvodnje v I. tromesečju TOZD Na lansko obdobje Na plan I. trom. ’82 Tovarna krmil 107 98,3 Perutninske farme 105 93,8 TOK 115 97,0 Mesna industrija 111 96,2 Servis 89 88,0 Ptujska tiskarna 101 104,3 Commerce 105 86,9 »Perutnina« — DO 108,2 93,6 Iz tabele izhaja že omenjena ocena, ki je glede na dejansko obdobje, dobra. Povečanje proizvodnje za 8,2 % v današnjih pogojih poslovanja dosti pomeni. Če pa ugotavljamo, da je ta raven proizvodnje komaj na ravni proizvodnje leta 1980, se ocena bistveno zniža. Razprava na zborih in delavskih svetih je zaradi tega tekla v pravo smer. Naš cilj je realizacija načrta proizvodnje, ker smo zanj liimeli zmogljivosti, surovine in možnosti prodaje. Osnovno za nedoseganje načrta proizvodnje je izpad proizvodnje v farmi piščancev Breg in znižanje povprečnih tež pri kooperantih. Nekateri so se sicer sklicevali, da je zaostajanje za načrtom proizvodnje za 6,4 % posledica tudi prenapetega načrtovanja, sicer pa posledica večih medseboj povezanih vzrokov, ki so značilni za živo proizvodnjo. Problemi so brez dvoma zahtevni, vendar jih mora strokovna služba hitreje obvladovati. TOZD Ptujska tiskarna je načrtovano proizvodnjo presegla za 4,3 %. Določen napredbk smo dosegli pri vzreji zaključenih skupin staršev glede števila vzrejnih živali, porabe krmil in v Mesni industriji se je povečala stopnja klavnosti. Zahvaljujoč vetekemu izvozu v januarju in februarju, smo z izvozom v prvem tromesečju lahko zadovoljni. Za vrednostne poslovne rezultate velja podobna ocena, kot smo jo dali za proizvodnjo: dobro v primerjavi z -rezultati lanskega obdobja, oz. zaostajanje za načrtovanimi. Sestankovanje med službenim časom — nuja ali... Sestankovanje med službenim časom je pri nas močno razmahnjeno. Pri svojem delu imam priložnost ugotoviti vse več sestanakov v dopoldanaskem času. Vse kaže, da je to prava moda. Predvsem so to sestanki družbenopolitičnih organizacij kot: mladina, razne SIS, sindikat in podobno. Razumem, da so dopoldanski sestanki, ki so povezani okoli orgartizacije proizvodnje, marketinga itd. Za vse ostale sestanke družbenopolitičnih organizacij menim, da bi morali biti po delavnem času. Vsi izvoljeni delegati in ostali funkcionarji bi se morali zavedati časti m zaupanja, ki sta jim ibila izkazana z izvolitvijo. Svoje funkcije naj bi opravljali v prostem času, če se s tem ne bi strirtjali, jih naj raje v bodoče ne sprejmejo. 2e dolgo je pri nas akualna stabilizacija, vendar močno dvomim, da jo bomo na ta način doskočili. Od vseh družbenopolitičnih organizacij ima le OOZK — DSSS svoje sestanke po končanem delu. Mislim, da OOZK daje s tem zgled ostalim družbenopolitičnim organizacijam. To traja Že precej časa, vendar še nihče ni tega vzel kot nemi predlog ali poduk. Mislim, da bi delovni čas morali čim racionalnejše izkoristiti, kajti edino tako bomo prispevali svoj delež k stabilizaciji. A. K. Nekaj podatkov za delovno organizacijo: v 000 din Opis 31. III. 81 Plan 1982 31.111. 82 Indeks 3:1 3:2 1 2 3 4 5 Celotni prihodek 1.539.406 10.775.830 2.346.489 152 22 Dohodek 119.755 803.537 169.445 141 21 Čisti dohodek 71.635 562.989 114.675 160 20 Osebni dohodki 45.967 294.050 60.522 132 21 Skupna poraba Rez. Sklad 2.691 18.532 3.897 145 21 Poslovni sklad 16.665 212.565 34.529 241 19 Zaostajanje za načrtovanimi rezultati je očitno, saj bi ob tromesečju morali doseči cca 25 % -načrtovanih vrednosti. Največje zaostajanje za načrtom je pri poslovnem skladu. Zaostanek se sklada z zaostankom od načrtovane proizvodnje, kar je povsem normalen pojav. Poslovni rezultati TOZD Temeljne organizacije -so dosegle vrednostne poslovne rezultate, ki se od rezultatov delovne organizacije 'le deloma -razlikujejo. .Prikazali bomo realizacijo glavnih poslovnih kazalcev glede na načrtovane v letošnjem prvem tromesečju in sicer v indeksih. TOZD Celotni dob. Dohodek 0-8 Osebni dob. Akumula- cija Tovarna krmil 23,4 24,5 24,9 20,4 28,7 Perutninske farme 21,6 17,6 15,6 20,8 11,2 TOK 23,7 19,3 18,3 21,7 13,2 Mesna industrija 22,4 23,8 23,4 21,2 25,9 Servis 20,0 19,4 18,7 19,1 17,1 Ptujska tis-karna 27,0 24,9 25,6 22,8 33,9 Commerce 20,1 18,9 18,4 20,3 15,0 Delovna skupnost 21,5 22,0 20,9 15,6 — Perutnina — DO 21,9 21.1 20,4 20,6 19,5 V normalnih pogojih posiovanja bi gornji rezultati morali biti blizu 25%, ker gre za 1/4 leta. Nadpovprečne rezultate je dosegla Tovarna krmil, Mesna 'industrija ter Ptujska tiskarna. Najslabši pa sta Perutninske farme in Kooperacija, kar je glede na probleme v proizvodnji logična posledica. Rezultati Servisa zaostajajo zaradi izpada prevozov, kot posledica izvoza. Splošna ocena Z doseženimi poslovnimi rezultati v letošnjem prvem tromesečju ne moremo biti zadovoljni. Nedoseganje načrta proizvodnje se je odrazilo tudi na nedoseganje načrta dohodka in druge poslovne rezultate. Sprejeti so bili ukrepi za večje obvladovanje pro-izvodnje in ukrepi za doslednejšo uresničitev gospodarskega načrta v preostalem delu leta. Spremenjena devizna zakonodaja nas prisiljuje, da bomo morali še več izvažati. Zaradi vsega tega se moramo delavci in kooperanti predvsem pa strokovne službe zavedati svojih nalog in jih dosledno izpolnjevati. M. B. T V PERUTNINSKI MICI ■ Zadnje čase vse večkrat ugotavljamo, da pri nas preveč praznujemo namestd, da bi več delali. Verjetno je v tem nekaj resnice, vendar se znova in znova lahko prepričamo, da je v naši DO precej drugače. Najprej gre za »živo proizvodnjo«, ki ne pozna praznikov, ob praznikih pa se opravljajo tudi vsa večja remontna dela, za katera sicer ni možnosti, ker bi bil prevelik izpad v proizvodnji. Tako je bilo tudi v času letošnjih prvomajskih praznikov. Odkar smo namreč začeli izvažati tudi piščančje meso, smo imeli težave s kalibriranjem (natančnim tehtanjem). Zato smo začeli razmišljati o ndvi opremi. Upoštevajoč dejstvo, da proizvodnje ne moremo ustaviti brez velike materialne škode, so se delavci TOZD Mesna industrija odločili za montažo nove opreme prav med prvomajskimi prazniki, ko v klavnici ne delajo. V dneh od 28. aprila do 4. maja so izvedli rekonstrukcijo linije za pakiranje piščancev in remont kotlarne. Več o tem obsežnem in zahtevnem delu lahko preberete v tem sestavku pri katerem sta sodelovala Franc Kamenšek, vodja skupine za vzdrževanje in Franc Kolarič, vodja skupine, ki skrbi za kotlarno na klavnici perutnine. Tovariš Kamenšek, zakaj je bila rekonstrukcija potrebna in kaj smo z njo pridobili? Osnova za rekonstrukciijo je bil izvoz. S temi stroji, ki smo jih imeli doslej na razpolago, predvsem sortirnimi, nismo mogli zadostiti zahtevam večine kupcev, zato smo lahko izvažali le na manj zahtevna tržišča in še tja ne brez težav. Da bi lahko zadovoljili tudi zahtevnejše Franc Kamenšek, vodja vzdrževanja kupce, ki po navadi tudi boljše plačajo, smo začeli razmišljati o novi opremi z elektronskim tehtanjem. Nabavili smo linijo za tehtanje in sortiranje od angleške firme AUTOSVSTBMS in odcejevalno linijo STORK, ki se povezuje s sortirno linijo, tako imenovano čikve linija. Kakšne so prednosti te linije? Prednost je predvsem v tem, da omogoča, za naše pojme, skrajno precizne nastavitve, saj tehta s priciznostjo + ^— 5 gramov. Seveda mi teh skrajnosti še ne uporabljamao, vendar možnost je, če bo potreba. Nadaljnja prednost je v odce-jevalni liniji, ki je sedaj daljša. Za tuje tržišče se uporablja mokro hlajenje. Doslej smo sicer imeli podoben stroj, vendar je bil za našo dosedanjo proizvodnjo mnogo premajhen, pa tudi zastarel. Pri njem smo hladilno vodo, hladili z ledom. Novi sistem je, protismerni, in hladi le z mrzlo vodo, katero bomo predhodno ohlajali na optimalno temperaturo z domačo opremo. Morebiti še nekaj besed o klasifikaciji pri starem in novem sistemu. Pri starem sistemu smo morali piščance, namenjene za izvoz ročno odmetavati v hladilni sistem, s katerim pa nismo uspeli dobiti ustrezno nizke temperature, potem pa smo jih obešali na odcejevalni trak, nakar so se piščanci snemali in ovrečevali. Nato smo jih sortirali na starem sortirnem stroju MOBA. To je mehanska naprava, zato so odstopanja od nastavljenih tež bila precejšnja, včasih celo velika. Stroj je bil vrhu tega še močno izrabljen zato ga je bilo potrebno nenehno kontrolirati in popravljati nastavitve, pa tudi popravil je zahteval mnogo. Kar se novega sistema tiče se sama obdelava ni bistveno spremenila. Dobili smo napravo, ki samodejno odmetuje piščance v novo hladilno linijo, po končanem potrebnem hlajenju se obešajo piščanci na odcejevalni tekoči trak. Naj povdarim, da smo izdelali skupaj s PRIMATOM iz Maribora iz domačih materialov vse ostale transportne trakove. Tudi sicer smo si prizadevali uporabiti čimveč domačega materiala in opreme. Nekaj opreme smo izdelali tudi skupaj z našim Transservisom. Novost je tudi tehtnica in sor-tirna naprava, ki je montirana na odcejevalnem traku. Ko piščanci »potujejo« preko tehtalne-ga mostička, daje ta preko računalnika napravi za odlaganje piščancev inpuilse, v kateri regal mora odložiti katerega piščanca. Celotni sistem uravnava računalnik, zato naprava samodejno sortira piščance v ustrezne regale v katere naloži točno programirano število piščancev in s točno določeno težo za posamezni karton. Piščanci se tehtajo brez vrečke, stari sistem pa je zahteval predhodno ovrečevanje. Tehtali smo nato piščance skupno s kartoni, kar pa tudi ni bilo natančno zato smo vedno dajali neki minimalni plus, ki pa v celotni proizvodnji pomeni precej mesa. Sedaj dajamo v vrečke in pakiramo v kartone že stehtane piščance, seveda pa je tudi samo tehtanje natančno zato so tudi odstopanja izključena. Vemo, da je klavnica 5. maja (prvi delovni dan) normalno obratovala. Kako vam je v tako kratkem času uspelo opraviti tako obsežno delo? Na to res zahtevno nalogo smo se dobro pripravili že takrat, ko smo začeli načrtovati montažo. To še toliko bolj, ker smo rekonstrukcijsko izvedli v dela prostih dneh, ko ne dela niti trgovina niti servisne službe pri drugih delovnih organizacijah. Pred začetkom del je delavski svet naše TOZD zadolžil direktorja, tovariša Vraberja za organizacijsko, mene pa za strokovno plat izvedbe rekonstrukcije. Obema so precej pomagale izkušnje iz prejšnjih akcij, predvsem sanacije po požaru in zadnja rekonstrukcija. Dela so bila končana v glavnem že v ponedeljek 3. maja. Naslednji dan smo že delali samo po 8 ur v izmeni. To so bila zaključna dela in nastavitve. V sredo 5. maja pa je že stekla proizvodnja. Ta dan so monterji Avtosystemsa usklajevali le še proizvodne operacije. Ne le, da ste delali mnogo, tudi ponoči in še v času praznikov, ko si večina delavcev želi polepšati življenje, kako ste vzdržali in kako so na to reagi rali delavci. Če ima človek občutek pripadnosti firmi in voljo, potem ni težko vzdržati. Če pa je še dobra organizacija dela, gre še lažje, pri tem je s svojim znanjem in organizacijskimi izkušnjami mnogo naredil direktor, ki je bil med nami zelo veliko in če je bilo treba tudi sam poprijel. To je vplivalo tudi na druge, da so bolj poprijeli in odhajali z dela dobre volje, čeravno utrujeni. Sicer pa smo utrujenost začutili komaj doma, ker je med de- Levo Primatova transportna linija, desno sortirni regali domače proizvodnje Z deli smo začeli v sredo 28. aprila ob enajstih ponoči in delali do 14. ure naslednji dan. Delo pa smo nadaljevali v dveh izmenah od dveh popoldan, do dveh ponoči. V ta namen smo naše vzdrževalce razdelili v dve skupini, v vsaki pa so delali še štirje delavci iz proizvodnje in izkušeni delavci Transservisa. Pri montaži pa so sodelovali še monterji dobaviteljev opreme, tako monterji za uvoženo opremo kot Primatovi. Prvo izmeno sem vodil sam, drugo pa Miran Podgoršek. Lahko rečem, da je delo vodil popolnoma enakovredno, dasiravno je bil to za njega prvi pravi ognjeni krst. Najprej smo odstranili staro opremo in nosilno konstrukcijo, ki pa je ni bilo malo. Šele takrat smo lahko začeli z montažnimi deli. Istočasno pa smo izkoristili priložnost in prepleskali prostore in vso staro konstrukcijo. lom čas prehitro minil. Tudi Miran Podgoršek, ki je vodil drugo izmeno je pokazal izredno organizacijsko sposobnost, sva pa ostajala tudi prek »rednih« izmen in koordinirala delo. Povedati pa moram, da so bili monterji dobavitelja presenečeni, ko smo jim povedali, da nameravamo vsa dela končati v pičlih 6 dneh. Oni so predvidevali 12 do 14 dni. Ste med montažo naleteli na kake posebne težave? Težav nikoli ne zmanjka, vendar kakih posebnosti ni bilo, ker smo se na akcijo dobro pripravili. Mogoče pa zanimivost, ki bi lahko postala velika težava. Ko smo spravljali hladilno linijo v prostor smo ugotovili, da je natančno tako široka kot vrata. Če bi bila le kak milimeter širša bi je brez rušenja ne spravili v prostor Odcejevatni trak s hladilnim (desno) in sortirnim sistemom (levo) No pa se seznanimo še z deli v kotlarni. — Tov. Kolarič, katera dela je bilo ob rekonstrukciji opraviti v kotlarni. Dela v kotlarni niso bila neposredno vezana z rekonstrukcijo v klavnici. Ker pa si remonte težje privoščimo, smo sedaj opravili manjši remont v kotlarni, ter kotle pripravili za letni pregled, ki ga predvideva pravilnik o uporabi parnih kotlov. Preglede opravi republiški inšpektorat za energetiko — oddelek parnih kotlov. Kar se dela tiče smo vse tri kotle pripravili za inšpekcijski pregled. Najprej jih je bilo treba ohladiti, nato pa temeljito znotraj očistiti, tako kurilni kot vodni sistem. Pri notranjem pregledu smo ugotovili, da je za največji kotel, ki ima zmogljivost 10 ton pare na uro, potrebno tudi kemično čiščenje, ker so na stenah vodnega sistema ostale usedline peska in drugih snovi, ki so prisotne v vodi, katero uporabljamo za napajanje kotlov. Pri tem remontu smo razstavili očistili in pregledali tudi vse gorilnike, elektromagnete in motorne ventile ter vso avtomatiko, ki je potrebna za delo teh naprav. Druga ekipa pa je istočasno očistila in prepleskala prostore >n vse naprave v kotlarni. Dnev- Franc Kolarič, vodja kotlarne no smo delali po 12 ur in vse opravili do 3. maja, tako da je lahko bil opravljen inšpekcijski pregled že 4. maja, kar je bilo nujno, da je 5. lahko stekla proizvodnja. Kakšne pa so bile ugotovitve inšpekcije? Dva kotla blok sistema sta v brezhibnem stanju, še sreča, da največji z zmogijivostjo 10 ton in drugi za 2,4 tone pare na uro, zato smo za oba dobili uporabno dovoljenje. Na tretjem kotlu br-zoparilnega sistema pa smo ugotovili deformacije, vendar je tudi inšpekcija ugotovila, da so takšne zaradi katerih bi nadaljnje obratovanje bilo nevarno. Za tega uporabnega dovoljenja ni izdal, sam kotel je pa v takem stanju, da tudi sanacija ne bi bila smoterna. Nujno je torej, da se čimprej začne graditi nova kotlarna, ki je že štiri leta v programu,. Dobimo sicer novi kotel, ki je že vplačan, vendar za tega še nimamo strehe in ustrezne pripadajoče opreme. Težav torej ne bo manjkalo. Proizvodnja se v naši DO nenehno povečuje, s tem pa tudi potrebe po rednem vzdrževanju. O tem menita sogovornika takole. .. Kamenšek Z večanjem proizvodnje in moderniziranjem opreme je vsekakor nenehno več vzdrževalnih del. To še toliko bolj ker naprave obratujejo pri raznih temperaturah in ob povečani vlažnosti. Na vzdrževanju nas dela trenutno 14. Morebiti bi pri ugodnih delovnih pogojih to zadostovalo, vendar vemo kakšna je situacija. Rezervnih delov mnogokrat ni mogoče dobiti niti za domačo opremo, da ne govorimo o uvoženih. Dogaja se, da razstavimo pokvarjeni stroj, ugotovimo stanje ter dejstvo, da ustreznega dela ni možno dobiti. Zato poskušamo situacijo rešiti z neko inprovizacijo, dokler nam kdo ne izdela nadomestnega dela, nato pa spet razstavljamo, da dokončno odpravimo napako. Za taki način dela porabimo veliko časa, delati moramo tudi izven rednega delovnega časa, pa tudi v proizvodnji je zato več zastojev kot bi jih smelo biti. Taka situacija nas sili k temu, da si naredimo večje zaloge materiala in delov takrat, ko nam jih uspe dobiti, to pa zahteva znatna sredstva, ki bi jih nujno rabili za proizvodni proces. Težave pa so še večje zavoljo tega, ker nimamo ustreznih prostorov za vzdrževalno službo, niti ustrezne opremljenosti naših delavnic. Za vzdrževanje vse bolj zahtevne tehnologije pa bi bilo potrebno imeti tudi več strokovnega kadra. Kolarič Celotna kotlarna z vsemi instalacijami in napravami obratuje ob delavnikih dan in noč. Od pozne jeseni do rane pomladi pa šest mesecev neprekinjeno. Zaradi tega režima so popravila izredno težavna, ker je celotni sistem pod visokimi pritiski 10 bar temperatura pa je med 140 — 160° C. Vsa nujma popravila opravljamo pod takimi pogoji, saj bi v nasprotnem primeru morali ustaviti proizvodnjo. Razumjivo je, da pri takih pogojih dela lahko naredimo le najnujnejše inprovizacije, okvare pa odpravljamo ob nedeljah in drugih prostih dnevih. To je razlog, da remonte načrtujemo vsa ko leto med prvomajskimi prazniki, ko klavnica več dni ne obratuje. Delavci, ki kotlarno oskrbujemo zavestno sprejemamo take nenormalne pogoje dela, zato kakih težav ni. Velike težave pa imamo z nabavo nadomestnih delov in mazuta, ki ga uporabljamo za gorivo. Pri sedanji proizvodnji ga porabimo 9 ton, dobave pa so večkrat neredne. In še takrat, ko bi ga uspeli dobiti večje količine ga nimamo kam uskladiščiti, ker so naši rezervoarji premajhni za večdnevno zalogo. V času stabilizacijskih prizadevanj pričakujemo vsi veliko tehničnih in tehnoloških izboljšav, ki naj bi prispevala k povečanju dohodka ali zmanjšanju stroškov. Pri nas smo to področje tudi normativno uredili (sprejeli ustrezni pravilnik). Vem, da so tudi prvi predlogi dani, zanima me pa kako je z rešitvijo prijav. Kamenšek Vsi, ki razmišljamo o izboljšavah in nadomestilih, o opremi, počnemo to iz potrebe ne zaradi inovacij. Res pa je, da smo nekatere novosti prijavili in sicer: — Selišek, Slana in jaz smo predložili spremembo sistema pakiranja piščancev in izboljšali sistem hlajenja drobovine, — Zagoršek pa je prijavil izboljšavo po kateri se je skrajšal čas polnjenja in praznjenja (Nadaljevanje na 6. strani) Ovrečevanje piščancev Kako zagotoviti devizna sredstva za uvoz surovin in rezervnih delov ob zaostrenih pogojih gospodarjenja na področju ekonomskih odnosov s tujino? Boj za stabilizacijo Sprejet je bil zakon o razpolaganju s konvertibilnimi devizami, ki vključuje dosledno stabilizacijsko ravnanje vseh gospodarskih in družbenih subjektov, ker bo le na ta način mogoče uresničiti projekcijo plačilne in devizne bilance države. Nastali položaj v zvezi z vračanjem dolgov za najete kredite in plačila energetskih surovin v tujino zmanjšuje možnost razpolaganja z devizami, pridobljenimi z izvozom blaga in storitev v združenem delu. Sprejeti zakon je omejil tudi razpolaganje z devizami od izvoza v naši delovni organizaciji in postavlja pred nas večje zahteve po izvozu za zadovoljitev naših uvoznih potreb po najnuj- nejših surovinah in rezervnih delih. V delovni organizaciji smo si glede na naše potrebe in splošne usmeritve zastavili izvozne cilje, ki so temeljili na 65 % razpolaganju deviznih prilivov od izvoza. Zaostreni pogoji predvidevajo le cca 42 % koriščenja izvoznih prilivov in zahtevajo da ta izpad nadomestimo s povečanim izvozom. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja na področju ekonomskih odnosov s tujino in naprezanju, da dosežemo planske cilje, smo v letošnjem letu dosegli dobre rezultate v izvozu glede na lanskoletno enako obdobje, s katerimi pa ne moremo biti povsem zadovoljni. destruktorjev, (kotlov za predelavo klavniških odpadkov). Naj povem, da imamo prav tu »ožko grlo«. Prednosti, ki jih te in tudi druge neprijavljene izboljšave prinašajo so očitne, vendar predlogi še niso rešeni, kljub temu, da je že zdavnaj potekel rok za obravnavo. Kolarič V času energetske krize veliko razmišljamo o zmanjševanju porabe goriva. Vsekakor poskušamo porabo zmanjšati z uporabo raznih kemičnih dodatkov in nenehnim) nastavitvami regulacijskih naprav. Tudi na izolacijo ne pozabljamo. S temi posegi smo v letu 1980 uspeli kljub povečanju proizvodnje zmanjšati letno porabo goniva za 110 ton, v minulem letu pa smo prihranili še 150 ton mazuta v primerjavi z letom 1980, kar je skoraj enomesečna poraba. Med razgovorom o inovacaijah sem dobil občutek katerega se ne morem znebiti, da je inovacij precej več, vendar jih inovatorji niti ne prijavljajo, ker bi se ob tem hitro obregnili tisti, ki so postavljeni zato, da bi razmišljali o izboljšavah pa tega ne počno. Hudo pa je, če bi kdo drug na njihovem delovnem področju kaj pogruntal. Seveda sem se pozanimal še kako je z dopolnilnim izobraževanjem in z odnosi do vzdrževalcev za katere vse preveč mislimo kako dobro jim gre. Za izobraževanje ob delu ni težav, če to omogoča delovni proces. Medseboj si gremo tudi na roke, pri zamenjavah na delu. Slabše pa je z sprotnim dopolnilnim izobraževanjem na raznih seminarjih, ki se organizirajo. Odnosi so se močno izboljšali tako med delavci v proizvodnji kot med »plavimi« samimi. (Tako imenujejo vzdrževalce). Nismo več »potrebno zlo«, kar smo včasih bili. Delavci so ugotovili potrebo po rednem in sprotnem vzdrževanju. Končno pa se da z dobro voljo še marsikaj izboljšati. Ob koncu naj še povem, da je v času praznikov bil opravljen še remont v kafileriji. Za nemoteno delo klavnice pa bo potrebno marsikaj storiti tudi pri prilagoditvi hladilnega sistema proizvodnje, vendar o tem več drugič. L. C. Piščanci na izhodnem delu hladilnega sistema Prva dva meseca letošnjega leta smo izredno uspešno star-tali v izvozu z lanskoletnim kupcem in realizirali 2,256.956 kg perutninskega mesa ter 46.916 kg divjačine v skupni vrednosti US $ 3,004.886. Na žalost je kupec perutninskega mesa nadaljnje sodelovanje odpovedal zaradi težkega položaja, v katerem se je znašla država, ki je re-eksportirala mesa na bližnji in srednji vzhod. Glede na to, da smo računali z nadaljevanjem tega že utečenega izvoza po ceni za tono mesa, ki je bila mnogo višja kot v ostalih povpraševanjih in na to, da kljub angažiranosti nismo našli primernega kupca nam je izpadel izvoz v mesecu aprilu in maju. Kupcev, ki so se v tem času pojavljali tudi nismo mogli zadovoljiti z ustrezno kvaliteto, ki je nismo bili v tem času sposobni proizvesti. Vsi potencial- in obdelava trupov, ki ni na zadovoljivi višini. Glede na to, da moramo izvoz pod vsako ceno izvršiti, je potrebno v TOZD Mesna industrija podvzeti vse mere za izboljšanje kvalitete obdelave. Od tega kako bomo uspeli izvršiti to pogodbo in od izvoza v Iran, za katerega še tečejo končni dogovori je v veliki meri odvisno naše nadaljnje delo v DO. Ne moremo si namreč zamišljati vzreje živali brez najnujnejših surovin iz uvoza, kot so sojine tropine in ribja moka, ki so za devize. Perutninsko meso odpremlja-mo v Interfrigo vagonih za globoko zmrznjeno blago, katere je izvoznik najel v Švici. Strokovnjaki SSSR pregledujejo blago na madžarsko-ruski meji, kjer se vrši tudi kvantitativni in kvalitativni prevzem ter prelaganje na hladilne vagone SSSR. Od 12. do 31. maja smo tako M , + . 0- Prva kompozicija za SSSR ni kupci so zahtevali točno ka-libriranje, katerega pa še takrat nismo bili v stanju ponuditi. Novo opremo za kalibrira-nje in hlajenje smo montirali šele prvega maja. V tem času smo se ves čas zavzeto dogovarjali v okviru Stočnega fonda Jugoslavije za izvoj v SSSR. Glede na zahtevo po konvertibilnih prilivih smo uspeli šele v mesecu aprilu dokončno dogovoriti vse podrobnosti in v mesecu maju začeti z izvozom. Konstrukcija plačila je tako pogodbeno dogovorjena, da 80 % devizne vrednosti plača izvoznik v konvertibilni valuti (US $) in 20 % v klirinški valuti (0$). Precej težav smo imeli s pripravo primerne kvalitete za izvoz, ki jo kontrolira v celotnem poslu za SSSR Jugoinspekt. Jugoslavija izvaža v okviru te pogodbe 10.0001, od tega bo izvozila Perutnina Ptuj 3.300 t perutninskega mesa. Kvalitetni pogoji so zelo strogi in jih ob trenutni slabi kvaliteti piščancev le z največjimi napori zadovoljujemo. Zlasti je problematično skopljenje perja izdobavili 912 ton globoko zmrznjenega perutninskega mesa. Naš cilj je do konca leta izvoziti najmanj 1000t na mesec s čimer bi vsaj delno zadovoljili naše potrebe po deviznih sredstvih za uvoz surovin. Kot je bilo že omenjeno, pripravljamo izvoz perutninskega mesa v Iran, za kar smo na koordinacijskem sestanku v Ptuju že dogovorili vse podrobnosti. Ogledali smo si tudi pogoje za muslimansko klanje v klavnici perutnine glede na smer izkrva-vilnega žleba in traku ti v glavnem zadovoljujeta. Največji problem bo najti primerne ljudi muslimanske veroizpoved) za ročno klanje piščancev, ki bi bili v stanju ročno zaklati 6.000 piščancev na uro. Izvoz je za jugoslovansko družbeno politično skupnost in za našo delovno organizacijo takšnega pomena, da mora sleherni delavec pri nas zaživeti s to nalogo, ki je pogoj za premeščanje trenutnih likvidnostnih težav naše države v splošnih stabilizacijskih naporih za razvoj našega demokratičnega samoupravnega sistema. Erih Šara Predsednik OOS Mesna industrija prejema priznanje Srebrna znaka ZSS podeljena na občinski prvomajski proslavi kar zopet otežuje predvsem žene matere. Za izboljšanje delovnih pogojev vseh delavcev, za varnost socialno ogroženih delavcev ter sploh za dosego boljših življenjskih pogojev se zavzema predvsem OOZS te TOZD. Uspešnost sindikalne organizacije TOZD Mesna industrija se je še posebej pokazala v stabilizacijskih prizadevanjih, ko se je proizvodni proces moral prilagoditi izvoznim zahtevam. Ta sprememba je od zaposlenih zahtevala še dodatno angažiranost kljub že sicer zahtevnim pogojem dela. Delavci so prizadevanja v zvezi z izvoznimi cilji sprejeli zavestno, kar se je odrazilo z dobrim delom in doseženimi rezultati. Že teh nekaj skopih besed dokazuje, da je kolektiv oziroma OOZS TOZD Mesna industrija upravičeno prejela srebrni znak Zveze sindikatov SR Slovenije. Podelitev pomeni priznanje vsakemu posamezniku, ki z dobrim delom prispeva k skupnemu us-puhu. Ob skupnih uspehih pa je potrebno opozoriti tudi na posameznike, ki so za odnose v kolektivu ter za uspešnost dela še posebej zaslužni. Tako se je OOZS TOZD Mesna industrija odločila, da prejme srebrni znak Zveze sindikatov SR Slovenije kot posameznik Ivan HABJANIČ, naš sodelavec pri prevzemu žive perutnine. Dobitnik je aktiven na samoupravnem področju, tovariški do sodelavcev, v organih OOZS pa navzoč že vrsto let kot delavec, ki s svojimi stališči vedno stopa na stran tistih, ki jim je potrebno zagotoviti boljši kos kruha. Srebrni znak Zveze sindikatov SR Slovenije je torej prišel v prave roke, v roke človeku, ki bo to odličje znal opravičevati tudi v bodoče. Konferenca OOZS Konstituiranje komisij konference OOZS Perutnine Predsedstvo konference OOZS Mesokombinata »Perutnina« Ptuj se je dne 27. 5. 1982 sestalo na razširjenem sestanku, kamor so bili vabljeni vsi člani komisij konference, izvoljeni na letnih članskih sestankih v mesecu februarju t. I. Namen skupnega sklica je bil konstituiranje komisij, da bi lahko pričele aktivno delovati na področjih, za katere so izvoljeni in bi se tako močneje odražala aktivnost sindikata. V okviru konference OOZS so imenovali sledeče komisije: 1. ZA ŠPORT ŠEGULA Roman, DSSS — predsednik PURG Milan, Transervis, KRALJ Franc, Mesna industrija TOVORNIK Alojz, Commerce BEBER Katarina, Perut, farme DOMITER Anton, Kooperacija BEZJAK Franac, Tovarna krmil KRAJNC Danilo, Pt. tiskarna 2. ZA KULTURO POLANEC Feliks, DSSS — predsednik M1KŠA Martin, Tarnservis MILOVANOVIČ Zoran, Mesna industrija BOMBEK Marjana, Commerce KOLEDNIK Anton, Perutninske farme ŠAFRANKO Anton, Kooperacija GAJSER Albin, Tovarna krmil KLASINC Edi, Pt. tiskarna 3. ZA SLO BAUMAN Mirko, Commerce — predsednik PODLESNIK Janko, DSSS ZEMLJARIČ Konrad, Transservis KOKOL Franc, Mesna industrija MURŠIČ Ciril, Perutninske farme CIMERMAN Milivoj, Kooperacija BEČAN Franc, Tovarna krmil CMREČNJAK Drago, Pt. tiskarna 4. ZA IZOBRAŽEVANJE CIGLAR Ivan, Pt. tiskarna — predsednik KUZMA Majda, DSSS ŠERUGA Ludvik, Transservis, GALIČ Igor, Mesna industrija BOŽIČ Andrej, Commerce PLOHL Zdenka, Perutninske farne ŠTUMBERGER Anton, Kooperacija DREVENŠEK Cvetka, Tovarna krmil 5. ZA ODLIKOVANJA KOVAČEC Ivan, Commerce — predsednik SELINŠEK Katarina, Mesna industrija SATLER Anica, Kooperacija TOZD Transservis, Per. farme, Tovarna krmil in Ptujska tiskarna izvolijo člane na prvi seji 10 OOZS 6. ZA INFORMIRANJE GALOVIČ Vlado, Mesna industrija — preds. ŠPRAH Dušan, Transservis KAC Franc, Commerce SVENŠEK Karel, Per. farme KOSAR Anica, Kooperacija MARINIČ Miran, Tovarna krmil TOZD Ptujska tiskarna izvoli člana na prvi seji 10 OOZS (Nadaljevanje na 8. strani) OOZS TOZD Mesna industrija je na osrednji občinski prvomajski proslavi občine Ptuj, prejela SREBRNI ZNAK ZVEZE SINDIKATOV SR SLOVENIJE. Podelitev znaka dokazuje, da je ta številni Ivan Habjanič kolektiv dobro organiziran, da se je pripravljen spoprijeti s številnimi težavami, ki jih zahteva delovni proces, ter jih tudi uspešno reševati. Predstavitev tega kolektiva posebej ni potrebna, saj pozna temeljno organizacijo Mesna industrija vsak delavec in kooperant Mesokombinata Perutnina Ptuj, vendar pa je na nekatere značilnosti le potrebno opozoriti zlasti na to, da v tej TOZD združujejo delo tudi veliko žensk, katere o-pravljajo svoje delo v dokaj zahtevnih delovnih pogojih, ob stalni prisotnosti vlage ter nižjih temperatur. Delo je dvoizmensko, (Nadaljevanje s 7. strani) Predsednike komisij je predsedstvo zadolžilo, da v roku treh tednov skličejo komisije, kjer se v sodelovanju s strokovnimi službami in predstavniki predsedstva konference COZS, izdelajo programi za bodoče delo. Okvirni napotki za pripravo programov so bili nakazani že na tem sestanku. V športni dejavnosti je potrebno z ozirom na že dosedanje dokaj dobro delo, stremeti predvsem za možnostjo vključevanja čimvečjega števila sodelavcev, ki bi bili pripravljeni aktivno delovati na tem področju. Kulturna dejavnost v naši DO doslej ni bila prisotna ter bo nujno zaorati tudi v to ledino, da se bo delovnemu človeku kulturno življenje vsaj delno približalo. Znano je, da je prav kultura tista, ki ohranja narodne vrednote iz preteklosti za bodoče rodove in v tej smeri se mora pričeti z delovanjem tudi v naši DO. SLO je tisti del aktivnosti, kamor se mora vključevati vsak posameznik, zato naj bi bila osnovna naloga komisije, SLO podružbiti. Izobraževanje je prav tako ena od širokih obvez do zaposlenih. Komisija naj bi bila pri tem pobudnik za družbenopolitično, delegatsko ter tudi strokovno izobraževanje delavcev, v obliki seminarjev ter predavanj. Komisija za odlikovanja naj bi bila v koordinaciji z istoimenskimi komisijami v TOZD predlagatelj zaslužnih delavcev za podelitev priznanj in odlikovanj. Informiranje jo najodgovornejši del našega samoupravnega sistema, zato je potrebno pri utrjevanju tega delovati zelo zavestno. Informiranje mora teči v osnovi pre'ko našega glasila »Ptujski pe-rutninar« ter preko delegatskega sistema. Čutiti se morajo tudi povratne informacije oz. odziv na informacije iz vseh delovnih sredin, kar pomeni, da mora informativni sistem biti čimbolj podružbljen. Konferenca OOZS »Perutnina« Ptuj smatra, da bo delo komisij zaživelo in s tem obogatilo našega delovnega človeka z dobrinami, ki so mu poleg ostalih življenjskih pogojev potrebne. Marija Pešec N!a letošnji občinski prvomajski proslavi je prejela srebrni znak sindikatov, na predlog Občinskega sveta ZSS Ptuj, tudi naša sodelavka Erika Mihelač Jožetu Vrablu v slovo »Umrl je Jože Vrabl!« je završalo po mestu, kot bi zapihal veter. »Saj ni res, saj ni mogoče. Kako? še pred uro sva se pogovarjala, ko je hitel v tiskarno. To ni mogoče, ravnokar je hitel po opravkih. Nihče ni mogel verjeti pa je vendarle bilo res, da je kruta resničnost ustavila srce človeku, ki je živel za ljudi, pisal o njih, jim svetoval in jih bodril. Tudi poslednji dan življenja /e hitel, da bi postoril še to in ono, da bi spet nabral zanimivosti s katerimi bi seznanil bralce Tednika in drugih časopisov, vendar srce ni več vzdržalo. Omahnil je in kljub neprecenljivi zapuščini je ostalo delo nedokončano, saj je imel še toliko volje in načrtov. Jože Vrabl je bil prvi novinar v Ptuju. Vedno je imel polne ro- ke dela. Veliko je pisal o ljudeh, tistih preprostih, haloških ljudeh, o kmetu s Pomurske ravnice, o lukarci, pa o delavki Perutnine ali glini čar ju iz TGA Kidričevo Bil je človek, ki je vedno pisal s srcem, kot pravimo, zato je tudi bil tako priljubljen. Tudi o naši delovni organizaciji je veliko pisal, predvsem v tistih najtežjih časih, ko se je začela razvijati iz skromnega trgovskega podjetja. Mnogi so Perutnino spoznali prek njegovega peresa. Imel je sposobnost dobro ocenjevati stvari, zato je pisal z izrednim posluhom za objektivnost, tudi takrat, ko so nas pestile težave in katastrofe. Pri nas hranimo njegove uspele fotografije reševalnih akcij v času poplav na naši prvi farmi na Bregu. Uspešen novinar, sedaj glavni urednik Kmečkega glasu Boštjan Pirc je dejal: »Jože je bil moj prvi mentor. Njemu se imam zahvaliti za marsikaj.« Jože pa je bil darežljiv svetovalec tudi vsem drugim ptujskim novinarjem. Ko se je tudi v naši občini začelo razvijati obveščanje v združenem delu, je urednikom največ pomagal in svetoval prav Jože, takrat že upokojeni novinar. Nikoli ni imel toliko dela, da ne bi imel časa svetovati ali kako drugače pomagati mladim urednikom. Mnogi občani hranijo fotografije, ki jih je posnel Jože Vrabl, mnogi hranijo njegove prispevke, izrezane iz časopisov, zato ga bomo vsi, delavci, novinarji in občani ohranili v trajnem spominu. UREDNIŠTVO DIJAKI CSUI OBISKALI PERUTNINSKO KLAVNICO Dne 18. maja 1982 si je skupina 76 učencev, 14 kmetijske smeri in 62 kovinske smeri Centra usmerjenega izobraževanj; Ptuj ogledala proizvodnjo v Perutninski klavnici. Skupino dijakov smo morali razdeliti v dve manjši grupi, ker bi tako veliko število obiskovalcev motilo normalen potek dela. Učenci so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo in ugotovili, da imajo naši delavci izredno težke in zahtevne pogoje dela. Vprašanj po ogledu ni bilo veliko. Veliko pa je bilo za njih novega; novih strojev in delovnih operacij, katerih doslej večina učencev ni poznala niti si jih znala predstavljati. Morda bo kakšen od dijakov čez nekaj let postal član našega delovnega kolektiva. Z. M. PREDSTAVLJAMO ODDELEK PRIPRAVE TISKOVNE FORME Priprava ofsetnih plošč Naša tiskarna je že pred leti načrtovala ofsetni tisk, vzporedno s tem pa tudi oddelek za pripravo in izdelavo ofsetnih plošč. Ker sta dva ofsetna stroja začela obratovati, preden smo imeli usposobljene ljudi in opremljen oddelek za pripravo dela, smo morali naročati ofsetne plošče v drugih tiskarnah, kar je podaljšalo rok izdelave in povečalo stroške. Lansko leto sta se takoj po končanem šolanju zaposlila re-profotograf in montažer-kopist, dobili pa smo tudi najnujnejšo opremo. V stari tiskarni oddelek ni imel ustreznih prostorov. S preselitvijo v novo tiskarno se je pričelo normalno delo. Sedaj imamo dva prostora. V manjšem je temnica, v večjem pa delajo reprofotograf Bojan Vilčnik, montažer — kopist, Darja Sluga, ki je trenutno odsotna, Vili Vidovič, tiskar, ki je iz zdravstvenih razlogov premeščen v ta oddelek in se bo priučil za opravila v oddelku za pripravo dela, in Ivan Krajšek, grafični oblikovalec. V večjih tiskarnah je priprava dela specializirana in razmeščena po več oddelkih, pri nas pa mora Vili Vidovič pregleduje razviti film biti vsestranski in združeni, ker smo šele v fazi razvoja. Grafični oblikovalec je praviloma prvi v procesu priprave (kar pa seveda ni nujno). Pri nas se največ ukvarja z izdelovanjem osnutkov in predlog ter retuši-ranjem in popravilom vzorcev, ki jih prinesejo naročniki. Večina njegovega dela zahteva mnogo smisla za oblikovanje in se ne da primerjati s katerimkoli pokli- Bojan Vilčnik pri reprokameri cem v tiskarni. Njegove končne izdelke praviloma prevzame reprofotograf. Delo reprofotograf a se prične, ko grafični oblikovalec ali kdo drug predvidi predlogo, tj. risbo, fotografijo ali sliko in jo posname z reprokamero na film. Najprej dobi negativen film, katerega kemično obdela in dodela (razvijanje, fiksiranje in sušenje). Zatem negativen film retu-šira, tj. odpravi napake, ki so nastale iz več vzrokov, poglavitni in skoraj edini pa je slaba predloga. Iz negativnega filma se nato naredi pozitiven film, kateri se zopet kemično obdela in dodela. Če je tiskovina enobarvna, ustreza en pozitiven film, če pa je večbarvna je treba narediti toliko filmov, kolikor je barv. Od tu naprej prevzame delo montažer — kopist, ki pozitivne filme zmontira na PVC folijo. Če je več stavkov, se montiri ista slika ali risba (seveda na filmu) na vnaprej določeno tiskarsko formo. Zmontirano formo položi na ofsetno ploščo in jo osvetljuje, nato pa ploščo razvije. Po končanem razvijanju, je plošča pripravljena za tisk. Pri nas še nimamo kopirnega okvirja, zato ploščo osvetljujemo na reprokameri. Predvidevamo, da bomo v naslednjih letih močno razširili ofsetni tisk. Pričakujemo dobavo novega večjega ofsetnega stroja, ki bo podvojil sedanje kapacitete. V prihodnosti pa bodo ti stroji že prevladovali. Temu primerno se bo moram razvijati tudi oddelek za pripravo dela. I.K. Ivan Krajšek, grafični oblikovalec Organizatorji reje piščancev v Slnveniji Iz dnevnega tiska lahko razberemo, da se kljub pomanjkanju denarja v Jugoslaviji vsako leto pojavijo nove organizacije s perutninarsko dejavnostjo. V južnih predelih države se na novo grade družbene farme za rejo piščancev, ki so sodobno grajene in z odlično opremo opremljene vendar drage. Iz razpoložljivih podatkov lahko ugotavljamo, da so se v Sloveniji doslej in se bodo še novi hlevi za rejo piščancev gradili predvsem v zasebnem sektorju, tako da znaša danes razmerje 84 : 16 v korist zabenega sektorja. Podatki veljajo za brojlerijo, medtem, ko so ostale faze v perutninarski dejavnosti (stari starši, starši, konzumna jajca itd.) skoraj v celoti organizirane v družbenem sektorju. Kooperacijska reja v zasebnih hlevih je v celoti tržno programirana. Tako zgrajeni hlevi so ob aktiviranju zasebnih sredstev cenejši. Tudi vnaprej bomo razvoj enako zastavljali s čimer bo omogočen dopolnilni dohodek kmetije in nekoliko hitrejši razvoj osnovne dejavnosti kmetij. Da bj si lahko predstavljali, kdo se v Sloveniji ukvarja z rejo piščancev, objavljamo plan vhlevitev piščancev v letu 1982, ki je sledeč: Organiz.: Plan vhlev. v kom.: Perutnina Ptuj 22,656,000 Neverke — Pivka 11.600.000 ABC Pomurka 4.160.000 KZ Žalec 1.841.920 Perutnina Zalog 1.222.702 KZ Celje 673.860 KZ Mozirje 539.520 KK Šmarje 586.458 KK Kočevje 372.262 Era Velenje 357.701 KZ Trbovlje 103.950 GRM Novo Mesto 43.161 SKUPAJ: 44.157.956 Od tega v objektih družbene lastnine 6,962.331 kom ali 16 %, v hlevih zasebne lastnine 37,195.625 kom ali 84 %. Pri poprečnem poginu 5 % in poprečni živi teži 1,75 kg bo znašala skupna živa teža 73.412 ton ali 55.989 ton zaklanih piščancev za potrošnjo. Program bo realiziran z odstopanji navzgor ali navzdol, kar je odvisno od razpoložljivih surovin za sestavo dobre krme in zdravstvenega stanja piščancev skozi vso leto. Znano je, da se vse organizacije, ki proizvajajo krmo, borijo s težavami glede pravočasne nabave kvalitetnih surovin domačega in uvoženega izvora, ki so nenormalno drage. Navedene ugotovitve veljajo za vse perutninarske organizacije v državi. Razprostranjenost kooperantov TOK V TOK združuje delo in sredstva cca 360 kooperantov (vključeni so kooperanti KZ Slovenska Bistrica) z dolgoročnimi pogodbami v 17 občinah severovzhodne Slovenije in sosedne Hrvat-ske. Po posameznih občinah pa proizvodne kapacitete v razmerju od skupnih sledeče: Občina: % od skup. kap. Ptuj 35,3 Slov. Bistrica 22,5 Maribor — Tezno 8,0 Maribor — Pobrežje 2,4 Maribor — Pesnica 1,2 Slovenske Konjice 9,6 Lenart 2,3 Krapina 1,0 Radlje 8,6 Šentjur 3,8 Ormož 1,8 Čakovec 1,7 Zabok 0,3 Slovenj Gradec 1,6 Dravograd 0,5 Šmarje 0,6 Pregrada 0,1 SKUPAJ: 100 Iz podatkov lahko ugotovimo, da je največ proizvodnih kapacitet, v najbližjih občinah. Tak razvoj je tudi zaželjen, saj nastajajo prevozni stroški do kooperantov in od njih čedalje višji. Tudi v naprej bo delovna organizacija spodbujala gradnjo novih hlevov čim bliže tovarni krmil, valilnici, klavnici itd. Gradili pa bodo novi kooperanti tudi v oddaljenih občinah, če bodo imeli interes in bodo finančno sposobni. Zaključna ocena — Naša delovna organizacija še naprej ostaja največji proizvajalec perutninskega mesa v Sloveniji, saj bo v letu 1982 vhlevi-la cca 51 % od skupno planiranih količin. — Glede na vse večje težave z oskrbo s surovinami za sestavo kvalitetne krme, bodo rejci morali z njo skrbneje gospodariti. — Izgradnja novih hlevov za rejo piščancev ni v prioritetnem programu kmetijstva, zaradi česar je število gradenj odvisno od možnosti kreditiranja delovne organizacije in finančne sposobnosti novih interesentov. ing. Jože REISMAN Tli nadaljevali bomo tvoje delo Pred dvema letoma je prinesla naša štipendistka Danica Hrenko prispevek s tem naslovom. V prispevku je opisala svoja občutja in žalost ob smrti tovariša Tita. Bil je to prvi prispevek od kateregakoli našega štipendista in kar je še posebej zanimivo je to, da ga je napisala samoiniciativno, brez, da bi to zahtevali od nje. Komentar je odveč, če pomislim, koliko prošenj in moledovanja je treba, da napiše kako stvar, tudi pri tistih, ki imajo to dolžnost in možnost. S tem prispevkom se je uvrstila med naše sodelavce, vendar je ostala redna sodelavka, saj se je kasneje še nekajkrat oglasila. Danica Hrenko pa je sicer ena tistih, brhkih mladih deklet, katerim so dolžnosti in ddo na prvem mestu, šele za tem pa mladostne radoživosti. Vse to nas je vodilo, da v mesecu mladosti predstavljamo prav njo. Danica, kdaj si se seznanila s Perutnino? Že kot otrok. Mama je mamreč zaposlena pri Perutnini že več kot dvajset let. Delovno organizacijo sem torej najprej spoznala po njenem pni poved ovarij u. Še bolje sam Perutnino spoznala, ko sem dobila štipendijo in opravljala počitniško prakso v vašem kolektivu. Kaj te je napotilo v to, da si štipendijo zaprosila ravno pri Perutnini? Po končana! osnovni šol! sem se vpisala v ekonomsko srednjo šolo. Ker pa je vsako šolanje povezano tudi s stroški, sem iskala štipendijo. Da jo prosim prav pri Perutnini, sem se odločila zato, ker je ibiila mama že dolgočasa v Perutnini zaposlena in sem u-pala na prednost, iz maminega pripovedovanja pa sem razumela, da je to močna in perspektivna delovna organizacija, kjer lahko upam tudi na zaposlitev. In zakaj si se odločila prav za ekonomskd šolo? Odločitev, kam po osnovni šoli, je bila težka, saj sem se odločala za poklic, ki ga bom opravljala vse življenje. Najprej sem nameravala v gimnazijo, v zadnjem trenutku ipa sem si premislila in se vpisala v ekonomsko. Na to odločitev je vplivalio predvsem dejstvo, da v ekonomski pridobiš poklic, v gimnaziji pa me. Pogoje in možnosti za nadaljnji študij pa imam tudi z ekonomsko. Kake posebne težave med študijem? (Naprej me je malce čudno pogledala). No, verjetno nikjer ne gre vse gladko, o kakih posebnhi težavah pa ne bi mogla govoriti. Obveznosti sem sproti opravljala. Kako ocenjuješ povezavao z delovno organizacijo? Mislim, da je dobra. Obvezno počitniško prakso sem opravila vsa tri leta. Z delavci sem se dobro razumela. Mnogo so mi pomagali in me seznanili z delom, ki ga bom po končani šoli opravljala. Tudi delo v neposredni proizvodnji sem spoznala, ko sem bila na praksi tudi na farmi v Kidričevem. Tako sem tudi delovno organizacijo precej dobro spoznala. Štipendijo dobivam redno, višina pa je odvisna od učnega uspeha, zato sem z njo zadovoljna. O dogodkih v Perutnini sem seznanjena. Nekaj mi pove mama, še več pa izven iz Perutninarja, katerega redno prejemam in v katerega včasih kaj sama napišem. Končuješ šolo, kaj pričakuješ od poklica? Prepričana sem, da bom e svojim poklicem zadovoljna in ga z veseljem opravljala. Ker letošnje leto končujem srednjo šolo, bi se želela zaposliti. Če bom dobila zaposlitev, bom lahko kmalu spoznala, če sem se pravilno odločila. Si se v času študija ukvarjala tudi s kakimi prostimi aktivnostmi? Sodelujem v dramsko — recitatorskem krožku, ki deluje na šoli. V okviru tega krožka pnire-jamo razne proslave, predvsem ob raznih praznikih. Aktivno sodelujem tudi v 00 ZSMS v svojem kraju. Si edina štipendistka, ki si se samoiniciativno odločila za sodelovanje z uredništvom. Za to sodelovanje si prejela tudi zaslužni znak akcije Tisoč delavcev — sodelavcev. Kako to, da si se odločila in kaj misliš, zakaj drugi tega ne počno? V Perutninarja sem prvič poslala prispevek ob smrti našega maršala, Titova smrt me je, kot vsakega našega državljana, zelo pretresla in kot oddolžitev za njegovo delo, sem napisala Titu v spomin članek. Da sem tudi kasneje sodelovala, je vplival čut odgovornosti do delovne organizacije, ki me štipendira, pa tudi to, da je bil moj prvi prispevek lepo sprejet. Ne razumem drugih štipendistov, zakaj ne sodelujejo v informativnem sredstvu Perutnine. Mislim, da je dolžnost vsakega štipendista, da sodeluje s štipenditorjem. Prav bi bilo, če bi se sleherni kdaj spomnil, koliko mu štipendija pomeni in spoznal, da je zanjo potrebno kdaj storiti še kaj drugega kot pogodbeno obveznost. Značka, ki sem jo prejela za sodelovanje v glasilu, mi veliko pomeni, saj je nagrada za moje delo. V Perutnini je bilo vedno dovolj dela za dobre delavce, zato sem prepričan, da se bo našlo tudi za Danico dovolj dela in da bomo skoraj dobili novo sodelavko tudi za Perutninarja. Urednik Sodelavec-umetnik Zadnje čase si vse bolj prizadevamo, da bi tudi med našimi delavci bolj razvili razne oblike kulturnega udejstvovanja, zato ni naključje, da smo se tokrat odločili, predstaviti vam našega sodelavca Julija Ošlovnika, vodjo centra za elektronsko obdelavo podatkov. Julij Ošlovnik se ukvarja z zanimivim »konjičkom«, s slikarstvom. Kot pravi, je že prt vojakih precej risal, saj je imel na voljo dovolj časa, drugih možnosti pa tudi motivov mu ni manjkalo. Po odsluženju vojaškega roka je nameraval študirati slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Novem Sadu, vendar za to ni imel sredstev. Ker mu ni uspelo slikarstva študirati, je s svojo vztrajnostjo in veliko željo začel slikati za hobi. Kot sam pravi, je šlo v začetku precej listov v koš, vendar je vztrajal, zavedajoč se, da vztrajnost prinese tudi uspeh. Da bi se kar najbolje seznanil tudi s teorijo slikanja, se je o-krog leta 1953 udeležil krožka pri profesorju Mežanu, vendar pravi, da je bil njegov prvi kritik in tudi resen svetovalec profesor Lugarič. Za njegovo pomoč mu je še vedno iskreno hvaležen in tudi rad omeni Lugaričevo pomoč. Prvo samostojno razstavo je Julij Ošlovnik imel leta 1971 v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju na temo Krajina in tihožitja. Kasneje je imel še štirt samostojne razstave, od katerih je nekatere še ponovil. Kritiki so njegove izdelke ugodno ocenili, prejel pa je tudi že nekaj družbenih priznanj. Največje priznanje mu je, kot sam trdi to, da njegove slike dobro sprejemajo tisti, ki jih vidijo. Slike so razumljive tako preprostim ljudem kot izobražencem. Svoje uspele slike je želel občudovalcem pokazati v vsej njihovi lepoti, zato se je odločil za gradnjo paviljona, ki bo odslej služil razstavam. Svojemu namenu je začel služiti z otvoritvijo Ošiovnikove 'nove razstave 26. aprila. Razstavo je posvetil bratu Milanu, ki so ga Nemoi leta 1941 ustrelili, ker je tudi on odlično slikal. Na vprašanje, zakaj se je odločil za gradnjo paviljona je povedal tole: »Zato sta dva razloga. Najprej ta, da je k meni prihajalo precej ljudi po slike, vendar jih v podstrešni sobi ni bilo možno pravailno pokazati. Slike sem razstavil takorekoč na tleh, kar je precej skazilo izgled in s tem tudi kvaliteto. Želel sem si torej ustrezen prostor in zato sem se odločil za gradnjo paviljona. Na otvoritvi se je zbralo več sto ljubiteljev slikovne umetnosti Je pa še drugi razlog, ki je vplival na to odločitev. Več članov likovne sekcije, ki deluje pri DPD Svoboda Ptuj, nas je želelo razstavljati v paviljonu Dušan Kveder, vendar v treh letih v paviljon nismo uspeli priti. Zakaj? ...? Nobeden pa ne ustvarja zato, da bi svoje tsvaritve gledal le sam doma, zato je bila odločitev za gradnjo še lažja. Sedaj bodo tudi drugi umetniki imeli več možnosti priti do ustreznega prostora, saj sem prostor pripravljen »Posoditi« tudi drugim resnim ustvarjalcem. Ob otvoritvi razstave se je zbralo več sto ljubiteljev slikarske umetnosti. Tudi perutninar-jev srečam le redko kje toliko, kot se jih je zbralo ob otvoritvi vaše razstave. Ste pričakovali tak obisk, še toliko bolj, ker ni bilo kake posebne reklame. Vabil in plakatov sem sicer precej razdelil, kake druge reklame pa, razen mojih že prodanih slik in prejšnjih razstav, res ni bilo. Reklama je danes draga. No, pričakoval sem kakih 150 — 200 obiskovalcev na otvoritvi, vendar so se mi nekateri ob taki misli rahlo muzali. Toliko obiskovalcev kot se jih je zbralo pa še v sanjah ne bi upal pričakovati. Res pa je, da imam mnogo prijateljev in znancev. Prišli so od Kopra do Murske Sobote in Metlike. Kar se tiče obiska na sploh, vse do 9. maja, dokler je bila razstava odprta, je težkoi reči. V knjigo vtisov se vpišejo le redki, vpisalo pa se jih je veliko. Prihajali so kadarkoli tudi izven, časa ki je bil namenjen za ogled. Rečem lahko le, da jih je prišlo zelo veliko. O perutninarjih pa to. Tudi sam sem bil presenečen, koliko jih je prišlo, čeprav sem imel v teh dveh letih, kar delam v Perutnini možnost spoznati mnoge ljubitelje slikarske umetnosti. Zanimivo je tudi to, da so delavci Perutnine v tem kratkem času odkupi-lili skoraj več slik, kot v TGA Kidričevo, v petnajstih letih kolikor sem tam delal. Zakaj pa ne greste med svobodne umetnike, če je tolikšen interes? Med svobodne umetnike? Človek mora od nečesa tudi živeti, nisem pa poislovnež. Kaj pa druge zvrsti slikarja, redimo abstraktno. Rekel sem že, da mi slikarija pomeni razvedrilo, sprostitev, hobi in da nisem poslovnež. To- rej ne silkam zato, ker bi hlepel po denarju. Če pa slikam za razvedrilo, slikam tako, da ljudje, delavci vidijo, kaj slika predsta-vjla. Nimam pa seveda nič proti abstraktni umetnosti. Tudi sam rad pogledam kako dobro abstraktno delo. Kaki pa so načrti za naprej? Nič posebnega. Mislim, da sem se najhujšega dela rešil in se bom odslej lahko bolj posvetil slikanju. Moram pa reči, da imamo v Jugoslaviji ugodne pogoje za ustvarjanje, posluh družbe, relativno dosti dopusta, in ni deljenega delovnega časa. Mislim, da je prav zato tudi toliko ljubiteljev slikarstva. Sam se bojim le, da me ne bi priganjali k delu. Niakakor ne želim postati »obrtnik«, to bi me močno motilo. Sindikat naše delovne organizacije si prizadeva okrepiti aktivnosti na področju kulturnih dejavnosti. Verjetno se bo našlo tudi kaj delavcev, ki bi želeli slikati. Bi jim bili pripravljeni pomagati in svetovati? V okviru razpoložljivega časa vsekakor. Takašen odgovor sem tudi pričakoval, prepričan pa sem, da ob vašem mentorstvu uspeh ne more izostati, če bo pri bodočih slikarajih dovolj vztrajnosti. L. C. ZAHVALI Osnovni organizaciji sindikata in sodelavcem Kooperacija Hajdina se zahvaljujem za dva venca ter izrečeno sožalje ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega očeta Antona Topolovca. Marija Godec Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega očeta Antona Topolovca se zahvaljujem Osnovni organizaciji sindikata TOZD Perutninske farme in sodelavcem farme Kidričevo za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Anica Zupanič 0.1^' r- -1 » SlRENep NAJRAJE SUŠIM GLAS SIRENE! Tri mesece smo res garali, smo točki novo vrednost dali, nagrade jubilanti so dobili, regres smo kar stoje zapili. Rešen je problem kurjave, zdaj rabili hladilne bi naprave; ropot še vedno nas nervira, strokovnjaki pravijo, da ni ovira. Parkirni prostor smo zgradili, drevesa prva zasadili, zelenice so že tudi urejene in rolo zavese pritrjene. Ocenitev nova je že na vidiku, in marsikdo ima odvečno »piko«, tu bo še dosti ribarije, ko se sestale bodo komisije. Kadre smo učene pridobili, le kako se bodo razporedili? Kvaliteta dela niha, pada, slab material je le fasada. Za stanovanja smo se spet dajali, milijone si v obraz metali, o letovanju debato »sočno« smo imeli, zaključni račun pa brez pripomb sprejeli. Odnosi naši pa so včasih taki, da se ne pogovarja z vsakim vsaki; niti pozdravljal več ne bom, se požvižgam na bonton. Kupili smo si stroj za pranje, za limanje in za ravnanje, elektro kuti se proslavlja, na vsaki treski se ustavlja. Pridobitev je številka ena, ukrep leta — »ladijska« sirena, ki na ves glas nam oznanja, da je za danes — konec... Brigadirski horuk V soboto, 15. maja smo se zbrali, da tudi mi mladinci pokažemo svoja stabilizacijska prizadevanja in s prostovoljnim delom uredimo svoje okolje. Predračunska vrednost urejevalnih del je bila dokaj visoka, zato smo se mladinci, na pobudo tovariša direktorja odločili, da s prostovoljnim delom dokažemo, da se z odločno akcijo in aktiviranjem širših krogov delovnih ljudi naše TOZD da marsikaj doseči in prihraniti lepe denarje. Že na prvem sestanku, na katerem smo obravnavali delovno akcijo, je bilo med mladinci za akcijo presenetljivo veliko zanimanja. Okvirno smo se dogovorili, da akcijo izpeljemo v sredini meseca maja in s tem na svoj način obeležimo majske praznike. V nadaljnem delu pa so se pojavile tudi prve organizacijske težave, kot so: nabava orodja, malica in podobno. Na mladinskem sestanku, ki smo ga sklicali nekaj dni pred samo akcijo, pa smo z veliko delovno vnemo rešili tudi te probleme. Dogovorili smo se, da orodje: grablje, lopate, samokolnice pripeljemo ali prinesemo sami ter si tako omogočimo delo na naši »trasi«. Akcija je potekala že od 8. ure dalje. Zbralo se nas je kar 80 % mladine, med nami pa so bili tudi delavci, ki se počutijo mlade. Res ne bi bili mladinci, če se v svojem zagonu ne bi znašli. Krajnc Franc III. je prišel na prizorišče s traktorjem in branami ter nam olajšal delo in prihranil marsikatero uro dela. Vreme pa je dalo tudi svoj prispevek. Sonce nas je kar lepo oželo in mladinci ne bi bili mladinci, če ne bi našli izhoda tudi tukaj. Zbrali smo denar ter si kupili za pod zob in seveda tudi tekočo hrano. Akcija je tako tekla dalje, vse lepši pa je bil pogled na zravnano zemljo; vsekakor pod vtisom misli, da bo to nekoč zelena, lepo negovana površina. Bilo je lepo in upamo, da se bomo lahko še večkrat zbrali mi mladi in tisti, ki se počutijo mlade. Boris PRELOG AKCIJA »MALO Tl MALO Ml« JE USPELA Ali ste že slišali, kaj se je zgodilo? Ves dan smo delali, kar sicer ni pravilo. Jedli smo in pili, ampak tudi delali, malo vmes »pošimfali«, pa se veselili. Lobodo smo populili, zemljo pa zravnali, travo smo opleli in jo odpeljali. Tudi naša Mira, se za akcijo zanima, presenečeno je vprašal^: »Ojej, sem res edina?« Mislim, da je žalostno, da med ženskami le Mira, udarniško je delala. Naj reče kaj mladina! Pa kljub vsemu smo veseli, enajst nas je prišlo, lopate in motike smo vihteli, čeprav nas je tak' malo b'lo. NAJ SE ZASLIŠI GLAS SIRENE! Če smo kaj dobrega storili, če koga nismo pohvalili, če kdo je paragraf obrnil, če podjetju ugled je krnil, če nas kakorkoli prizadene, naj se zasliši — glas sirene! POSLOVNIK o koriščenju počitniških kapacitet Mesokombinata Perutnine Ptuj 1. člen Mesokombinat Perutnina Ptuj razpolaga z lastnimi počitniškimi kapacitetami, s katerimi gospodari Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard, v nadaljnjem besedilu — odbor. Z ozirom na več prijavljenih delavcev kot znašajo lastne počitniške kapacitete, lahko odbor najame dodatne počitniške kapacitete v okviru razpoložljivih sredstev, namenjenih za letovanje delavcev. 2. člen Počitniške kapacitete in enote so: -— počitniška hiša z eno, dve ali več posteljnimi sobami, s skupno kuhinjo in sanitarijami, — bungalovi, — kamp prikolice, — najemniške kapacitete. Seznam počitniških kapacitet v počitniški hiši, bungalovih, kamp prikolicah in razmestitve kamp prikolic, je sestavni del tega poslovnika. Seznam izdela odbor za tekoče leto pred razpisom letovanja. 3. člen Razpis za letovanje se opravi najkasneje do 30. 3. za tekoče leto. Rok za prjivo je 15 dni po objavi razpisa. Prijavam, ki prispejo po zaključenem razpisnem roku, se ugodi le v primeru prostih kapacitet. 4. člen Pravico do letovanja imajo vsi delavci in učenci v gospodarstvu, s svojimi družinskimi člani. Izven sezone lahko koristijo počitniške kapacitete tudi upokojenci in kooperanti PP s svojimi ožjimi družinkimi člani. V primeru prostih kapacitet, se lahko omogoči letovanje tudi drugim delavcem. 5. člen Listo koriščenja počitniških kapacitet izdela ustrezna strokovna služba. Prednost za letovanje imajo delavci, glede na naslednje kriterije: — delavci, ki še niso koristili naših kapacitet oziroma jih niso koristili v zadnjih dveh letih, — delavci, ki delajo v težjih delovnih pogojih, — delavci — invalidi in samohranilke, — delavci z daljšo delovno dobo, — oba zaposlena v naši delovni organizaciji. V sezoni (v času šolskih počitnic) imajo prednost delavci, ki imajo šoloobvezne otroke. Vsak delavec je o razporeditvi pismeno obveščen. 6. člen Če delavec, ki je razporejen ne želi letovati, mora letovanje odpovedati najmanj 5 dni pred nastopom, da se namesto njega razporedi drugi prijavljeni delavec, ki še ni razporejen. V kolikor letovanja ni odpovedal pravočasno, v nasledjnem letu nima prednosti pred drugimi kandidati. Vplačani znesek za letovanje se v tem primeru ne vrača, temveč se koristi za stroške letovanja. Brez stroškov odpovedi lahko delavec odpove letovanje le v primeru, če ne more iti na letovanje zaradi nujne zadržanosti pri delu, bolezni, težje nesreče, smrti ožjih družinskih članov, vpoklica na vojaške vaje, če ob odjavi prinese ustrezno potrdilo. 7. člen Letovanje je organizirano v 10-dnevnih izmenah, s pričetkom 1., 11. in 21. v mesecu. (Glej prispevek v nadaljevanju.) Delavec se ima pravico vseliti v dodeljeno počitniško enoto od 9. ure dalje, na dan astopa letovanja. Delavec, ki je končal letovanje, mora na dan po preteku letovanj zapustiti počitniško enoto najkasneje do 9. ure. . 8. člen Odbor določi višino prispevka, ki ga vplača upravičenec za letovanje po prijavljenem članu in sicer: — za delavce in ožje družinske člane (mož, oz. žena, nepreskrbljeni otroci) ter upokojenci in njihovi ožji družinski člani, — za druge člane družine (oče mati, sestra, brat, vnuk, zaročenec, zaročenka) in kooperanti Perutnine Ptuj, — ostale osebe. Višino prispevka določi odbor za tekoče leto pred razpisom. Tarifa je sestavni del tega poslovnika. 9. člen Lastni prispevek se plača takoj, ko delavec sprejme obvestilo, da je razporejen za letovanje oz. do roka, navedenega v obvestilu. Če delavec do tega roka ne vplača prispevka za letovanje, se smatra, da odstopa od letovanja in se na njegovo mesto razporedi drugega delavca, ki se je prijavil pa ni bil razporejen, vnuk) + kooperanti PP. 10. člen Delavec, pri katerem se ugotovi, da lastnega prispevka ni plačal v skladu z 8. členom oz. če ni prijavil vseh oseb, ki bodo z njim letovale, se dodatno obremeni po najvišji tarifi, ki je določena za tekoče leto. Kršitelji Iz prvega odstavka se v naslednjih 3 letih razporedijo za drugimi prijavljenimi delavci. 11. člen Počitniške kapacitete so opremljene z vsem potrebnim inventarjem, ki je vpisan v seznamu inventarja in se nahaja v vsaki počitniški enoti. Koristniki prikolic morajo vzeti s seboj posteljnino (rjuhe, prevleke za odeje in za vzglavnik). Uporaba posteljnega penila je obvezna. Prav tako je povsod obvezna ustrezna podlaga za otroke- ki še močijo posteljo. 12. člen Koristnik sprejme pred pričetkom letovanja napotnico, v kolikor letuje v prikolici pa še ključ od prikolice. Delavec se lahko vseli samo v tisto počitniško enoto,za katero ima napotnico. Pri prevzemu ključa mora delavec plačati kavcijo po ceniku, ki se mu ob pravočasni vrnitvi ključa vrne. V kolikor delavec v roku 3 dni po vrnitvi iz letovanja ključa ne vrne, se kavcija porabi za izdelavo novega ključa. 13. člen Ob prihodu v kraj letovanja, se je dolžan vsak član z napotnico prijaviti na Turističnem biroju oz. v recepciji. V času letovanja nosi posameznik naslednje stroške: 1. turistično takso, 2. parkiranje avtomobila, 3. Vstopnino za kopanje. Za nekatera počitniška naselja je potrebno vplačati takso ob vplačilu lastnega prispevka za letovanje, v drugih počitniških naseljih pa koristniki plačajo takso ob prijavi v kraju letovanja. 14. člen Koristniki počitniških kapacitet so dolžni z obstoječim inventarjem skrbno ravnati, da se ne uniči alti poškoduje. Koristniki počitniških kapacitet v počitniških naseljih, se morajo ravnati po hišnem redu tega naselja. 15. člen Ob prihodu je koristnik dolžan preveriti stanje inventarja po seznamu ter svoje ugotovitve vpisati v knjigo pripomb. Vpisovanje v knjigo je obvezno. 16. člen Če se v času letovanja poškoduje inventar ali zlomi določen predmet, ga je koristnik dolžan nadomestiti oz. popraviti. V kolikor nastale škode ni mogoče popraviti oz. nadomestiti, je koristnik dolžan po končanem letovanju obvestiti o povzročeni poškodbi delavca odgovornega za počitniške kapacitete, da organizira popravilo im da uveljavlja nastalo škodo pri Zavarovalnici. Če koristnik ni v stanju sam popraviti škode, ki jo je povzročil, pokliče upravnika naselja ali hišnika, da skupaj sestavita zapisnik o povzročeni škodi. Zapisnik se sestavi v treh izvodih, od katerih se eden izvod dostavi Mesokombinatu Perutnina Ptuj. 17. člen Ob odhodu mora koristnik zapustiti prostor, kjer je letoval, skrbno očiščen. V kolikor delavec letuje v prikolici, mora ves inventar, k' se nahaja izven prikolice oz. v predprostoru prikolice shraniti v prikol -co, obvezno izključiti električni priključek, zapreti ventil plinske jeklenke ter odtaliti in očistiti hladilnik. V kolikor delavec nabavi plin, se mu znesek vrne ob predložitvi računa. 18. člen Po končani letoviški sezoni zbere odbor pripombe in predloge koristnikov letovanja ter jih upošteva za izboljšanje v prihodnji sezoni. Poslovnik je sprejel delavski svet delovne organizacije in prične veljati 8. dan po objavi. Predsednik delavskega sveta Mesokombinata PP Franc ZUPANIČ POČITNIŠKE KAPACITETE V LETU 1982 1. OTOK CRES 24 ležišč 2. ČATEŽ — TOPLICE 8 ležišč 3. FIJESA 12 ležišč 4. MEDULIN 20 ležišč 5. UMAG 24 ležišč 6. VODICE PRI ŠIBENIKU 14 ležišč 7. ZADAR 11 ležišč SKUPAJ: 113 ležišč TARIFE ZA PLAČILO LASTNEGA PRISPEVKA V LETU 1982 Počitniška enota Delavci PP in Drugi čl. ožji dr. člani družine Ostali Nepri- javljeni Prikolice + Zadar 10,— din 50,—din 100,—din Zgradbe (Cres, Vodice) 20,— din 100,—din 130,—din 200,— Kavcija za ključ 50,—din 50,—din 50,— din OPOMBA: 1. Ožji družinski člani: [zakonec, nepreskrbljeni otroci) + upokojenci PP. 2. Drugi člani družine: (oče, mati, sestra, brat, zaročenec-ka, vnuk) + kooperanti PP 3. Ostali: vsi prijavljeni, ki niso zajeti pod prvo in drugo rubriko. Prečitajte tudi to Objavljeni poslovnik o koriščenju počitniških kapacitet, ki ga je sprejel DS DO na seji dne 29. 4. 1982, določa letovanje v 10-dnevnih izmenah, s pričetkom 1., 11. in 21. v mesecu. Na predlog delavcev pa je bila na predzadnji seji Odbora za gospodarstvo dana pobuda, da se zgoraj navedeni termini premaknejo za 1 dan nazaj in sicer zaradi gostote prometa, ki najbolj naraste 1., 11. in 21., ko se večina turistov menja. Menimo, da je pobuda za premaknitev termina za 1 dan nazaj umestna zato navajamo spremenjene termine in sicer: 19. junij — 28. junij 29. junij — 8. julij 9. julij — 18. julij 19. julij — 28. julij 29. julij — 7. avgust 8. avgust — 17. avgust 18. avgust — 27. avgust 28. avgust — 6. september Počitniške kapacitete se lahko koristijo tudi pred 19. junijem in po 6. septembru. Ugotavljamo, da je sezona letovanja pred vrati. Kot smo že poročali v prejšnji številki, vseh prijavljenih delavcev za letova- nje nismo uspeli razporediti. Te smo ponovno obvestili o prostih terminih, tako da smo naknadno razporedili še 28 delavcev. Skupaj je trenutno razporejenih 196 delavcev od 263 prijavljenih. Se vedno pa bi lahko razporedili nadaljnjih 44 delavcev, v kolikor bi bilo večje zanimanje za letovanje v predsezoni, ki se smatra nekje od 20. — 30. 6., in v posezoni od 1. — 10. 9. V mesecu maju smo ponovno obvestili delavce, ki jih nismo mogli razporediti v prostih terminih in upamo, da se jih bo nekaj še odločilo za letovanje, čeprav ne v ča.su in kraju kot so prvotno želeli. Vsem razporejenim pa sporočamo, da nekaj dni pred odhodom na letovanje dvignejo pri pristojni službi v DSSS napotnico, tisti ki letujejo v prikolicah pa še ključ. Ob prihodu v kraj letovanja se morajo vsi obvezno prijaviti v recepciji avtokampa oz. naselja ali na turističnem društvu. Ob koncu želimo vsem, ki bodo letos letovali, da bi jim bilo vreme naklonjeno in da bi se nasploh prijetno počutili. Marija RIJAVEC PONUDBA ZA OPREMO KOOPERACIJSKIH HLEVOV 1. Jeklotehna Maribor je prevzela dobavo eiektroagregatov in nam poslala ponudbo za dobavo pod sledečimi pogoji: — Agregat SEVER SUBOTICA, tip BEAN 5 — trofazni, 5 KW, bencinski motor, cena 107.856 din, dobavni rok 3—5 mesecev — Agregat RADE KONČAR, Riijeka, tip 2 AD-4/3 x 400/230, trofazni, 4 KW, dizel motor, cena 87.796 din. Kreditiranja ni, možno pa je celotno vplačilo izvršiti v 60 dneh po dobavi. Morebitni interesenti se naj oglasijo v TOKiU zaradi naročila. 2. ITAS Kočevje nam je že novembra 1981 poslal ponubo za dobavo kovinskih silosov velikosti 20 m3 (cca 13 ton) pod sledečimi pogoji: — Sillos tip S SP —20 P+M, volumen 20 m3, premer 2,700 mm, višina bočnega izpusta 1.200 mm, skupna višina 6.150 mm. Ima nosilno konstrukcijo iz 6 stebrov, izdelan je iz toplo cinkane rebraste pločevine, potrebna je ozemljitev, 5-meterski polž (lahko daljši z doplačilom); antikorozij-ska zaščita 5 let. Cena: silos 71.720,— din polž 19.800,— din 91.520,— din montaža, prevoz 10.300,— din SKUPAJ: 101.820.00 din Kooperant zbetonira podoožno ploščo, za montažo (1 dan) pa nudi monterju 3 pomočnike. Kredit: od vrednosti silosa in polža 50 % na 3 leta obrestni meri v višini 16%, kar pomeni 59.000,— din ob lastni udeležbi 46.000 din. Interesenti se lahko zglasijo in vplačajo udeležbo na sedežu podjetja, Potrčeva 8, Ptuj, pri tov. Marici Pešec. 3. Na zalogi v skladišču TOK je tudi ostala oprema za hleve vključno z ventilatorji. Jože REISMAN Prioritetna lista stanovanjskih posojil za novogradnje in adaptacije za leto 1982 - Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard je na seji 18. 5. 1982 obravnaval ugovore prosilcev kredita za stanovanjska posojila za novogradnje in adaptcije za leto 1982 zato podaja tolmačenje in dopolnjen predlog prioritetnih list. Ugovor na predlog prioritetnih list so v času 15 dnevne javne obravnave do 13. 5. 1982 vložili naslednji prosilci kreditov za: — novogradnje: RIBIČ Franc TOZD Tovarna krmil zaradi dodatnih 20 točk, ker bo po vselitvi odstopil stanovanje v koriščenje delovni organizaciji; — ZAJŠEK Terezija, VOJSK Manija, HENTAK Metka iz DSSS in EMERŠIČ Andrej iz TOZD Transservis zaradi neuvrstitve v prioritetno listo po predlogu komisij za ogled stanovanjskih razmer; — adaptacije: VALENTAN Ivan in Jožica, PLAJNŠEK Anica iz TOZD Perutninskih farm zaradi neuvrstitve v prioritetno listo, ker ni bilo popolne dokumentacije, — ZELENKO Marjeta iz TOZD Perutninskih farm, da se ji dodeli manjkajoči znesek do 60,— din, ker je do sedaj prejela 21,000,— din. Vsi ugovori prosilcev kredita za novogradnje in adaptacije so bili ugodno rešeni, Zelenko Marjeti iz TOZD Perutninskih farm pa pripada kredit po točkah, ki jih je dosegla po kriterijih pravilnika. Izvršeni so bili naslednji popravki: — PODPADEC Martinu iz TOZD Commerce pripada še dodatno 20 točk, ker bo po vselitvi v novogradnjo odstopil stanovanje v koriščenje delovni organizaciji; — HRŽENJAK Alojzu iz TOZD Mesna industrija pripada dodatno 10 točk, ker ni bil upoštevan kriterij OD žene, — RAMPRE Milan iz TOZD Transservis se uvrsti v prioritetno listo za novogradnje (prvotno je bil uvrščen v prioritetno listo za adaptacije), — VIDOVIČ Anica iz DSSS se črta iz prioritetne liste za adaptacije, ker nima urejenega lastništva. Upoštevajoč ugovore in popravke sta sestavljeni dopolnjeni prioritetni listi stanovanjskih posojil za novogradnje in adaptacije za leto 1982. NOVOGRADNJE ZA LETO 1982 ?fp‘ PRIIMEK IN IME St. TOZD Št. točk 1. KRAMBERGER Martina Mesna industrija 84 2. SLATIČ Slavica Commerce 82 3. RAMPRE Milan Servis 82 4. PREDIKAKA Martin Perutninske farme 80 5. TIKVIČ Marjan Commerce 79 6. MOHORKO Stanislav Perutninske farme 79 7. SELINŠEK Jožefa Perutninske farme 78 8. SELINŠEK Ignac Tovarna krmil 77 9. TOŠ Vinko Tovarna krmil 74 10. GROS Terezija DSSS 74 11. HOLC Alojz Servis 74 12. ROJKO Marija DSSS 73 13. BRAČIČ Janez Perutninske farme 72 14. HENTAK Marija TOK Kooperacija 71 15. STRMŠEK Srečko Servis 70 16. VAUPOTIČ Janez Tovarna krmil 68 17. VIDOVIČ Marija 1 Mesna industrija 67 18. POTOČNIK Hendrik Tovarna krmil 66 19. MALINGER Alojzija Perutninske farme 66 20. KRAJNC Alojz Mesna industrija 65 21. KRAJNC Bruno Tovarna krmil 65 22. VIDOVIČ Marija II Mesna industrija 65 23. KRAMBERGER Marija Perutninske farme 65 24. ŽVEGLA Viktor Commerce 65 25. RIBIČ Franc Tovarna krmil 65 26. NOVAK Slavko Servis 64 27. PODPADEC'Martin Commerce 63 28. NOVAK Marija Mesna linddnustrija 63 29. SVENŠEK Julijana Perutninske farme 63 30. VAUPOTIČ Danica Mesna industrija 62 31. BLAŽEK Anton Servis 61 32. SPEVAN Danica Mesna industrija 60 33. ŽUMER Janez Mesna industrija 60 34. ZEMLJAK Frančka Mesna industrija 60 35. HRŽENJAK Alojz Mesna industrija 60 36. PATEKAR Ivan Commerce 59 37. GOLOB Stanko Mesna industrija 58 38. KLEP Jožica Perutninske farme 58 (Nadaljevanje na 14. strani) Prioritetna lista... (Nadaljevanje s 13. strani) Zap. št. PRIIMEK IN IME 39. PLOHL Zdenka 40. PODLESNIK Janko 41. TEŽAK Ivan 42. FRIDAUER Olga 43. ZEMLJARIČ Marica 44. PERNAT Stanko 45. HALOŽAN Zdravko 46. REPEC Rudolf 47. GOLOB Franc 48. DEČKO Marija 49. PULKO Jože 50. GODEC Štefka 51. VOJSK Marija 52. REPEC Emica 53. IVANČIČ Olga 54. MERTUK Hedvika 55. VAUPOTIČ Kristina 56. VISENJAK Darinka 57. GOLUB Marija 58. FUREK Alojz 59. SERDINŠEK Anica 60. MALINGER Silva 61. KAUČEVIČ Ciril 62. BRAČIČ Jožica 63. HENTAK Metka 64. RIJAVEC Marija 65. SOK Drago 66. TRAVNIKAR Milan 67. REPIČ Branko 68. STRELEC Vladimir 69. ANŽEL Anica 70. VODUŠEK Marija 71. EMERŠIČ Andrej 72. SLANA Mirko 73. PODGORŠEK Jože 74. VOGLAR Anton 75. BLAŽEK Marija 76. BOŽIČKO Stanko 77. RIBIČ Magda 78. FRAS Majda 79. HORVAT Darinka 80. ŠIBILA Katica 81. MASTNAK Albert 82. MATJAŠIČ Francka 83. PULKO Terezija 84. FLOS Marija 85. PRELOG Andrej 86. VUK Ljubica 87. FLOS Jože 88. POLANEC Franc 89. CESTNIK Terezija 90. PETROVIČ Franc 91. ZAJŠEK Terezija 92. VOGLAR Anica 93. MAJCEN Sonja 94. ČEH Tone 95. NAHBERGER Jožica 96. KUPČIČ Julijana 97. PIGNAR Rajko 98. SAGADIN Martin 99. NEDELJKO Viktor 100. PEČNIK Renata ADAPTACIJE 1. VAISBAHER Marija 2. JAKOB Franc 3. PLAJNŠEK Anica 4. VOLGEMUT Terezija 5. FERČEC Zvonko 6. VERTIČ Tilčka 7. FERČEC Kristina 8. TURKUŠ Anica 9. ČIHAL Stanko 10. JUDEŽ Franc 11. VAJDA Veronika 12. PERŠUH Angela 13. VIDOVIČ Anica 14. KOVAČEC Ivo 15. VEK Štefan 16. VERTIČ Mirko 17. DRAŠKOVIČ Marija 18. PLANEC Katica 19. VALENTAN Ivan 20. VALENTAN Jožica 21. VRABL Silvo 22. ZELENKO Marjeta 23. BRLEK Avgust TOZD Št. točk Perutninske farme 58 DSSS 57 Mesna industrija 56 Mesna industrija 55 Mesna industrija 55 DSSS 55 Servis 54 Mesna industrija 53 Servis 53 Commerce 53 Servis 52 Perutninske farme 52 DSSS 52 Mesna industrija 51 Mesna industrija 51 Mesna industrija 51 Mesna industrija 50 Mesna industrija 50 Mesna industrija 50 Servis 50 Perutninske farme 50 Perutniinske farme 49 Mesna industrija 48 Perutninske farme 48 DSSS 48 DSSS 47 DSSS 46 Mesna industrija 46 Servis 45 Tovarna krmil 44 Mesna industrija 44 Perutninske farme 44 Servis 44 Mesna industrija 43 Servis 43 Servis 43 Perutninske farme 43 Perutninske farme 43 Mesna industrija 42 DSSS 42 Mesna industrija 42 Mesna industrija 41 Mesna industrija 41 DSSS 40 Mesna industrija 38 Mesna industrija 38 Servis 38 DSSS 38 Servis 37 Servis 37 Perutninske farme 37 Commerce 37 DSSS 37 Perutninske farme 36 Commerce 34 DSSS 32 Commerce 32 Perutninske farme 31 Commerce 31 Servis 29 Perutniinske farme 28 DSSS 15 ZA LETO 1982 Mesna industrija 83 Mesna industrija 81 Perutninske farme 72 Mesna industrija 69 Mesna industrija 67 Perutninske farme 67 Mesna industrija 65 Perutninske farme 65 Commerce 65 Mesna industrija 62 Mesna industrija 61 Mesna industrija 60 Mesna industrija 55 Commerce 55 Mesna industrija 53 Mesna industrija 52 DSSS 49 Mesna industrija 45 Perutninske farme 45 Perutninske farme 41 Servis 39 Perutninske farme 34 Servis 31 Za začetek nas je ovil gost dim, kmaiu pa je zadišalo po pečenih čevapčičih Foto: F. Kravina Izlet v Logarsko dolino Že drugič nas je pritegnila prelepa Logarska dolina. Tokrat smo imeli več sreče. Rano 22. maja je posijalo sonce — začel se je lep dan. Veselih obrazov smo se zbrali pred pošto, kjer nas je čakal avtobus. Prostor za prtljago smo napolnili s stvarmi, pripravljenimi za popoldanski piknik, vstopili smo in se odpeljali. Z jutranjim aperitivom se je zbudila pesem, ki se je razlegala tja do Logarske doline. Ustavili smo se v Mozirju, kjer smo si ogledali tradicionalni park slovenskih cvetličarjev. Ob pogledu na več vrst tulipanov in raznega drugega cvetja in grmičevja so nam oči kar zasijale. Potoček, ki se vije čez park je bil poln majhnih ribic, ki brezskrbno plavajo proti ribniku na drugi konec parka. Ob ribniku stoji majhna ribniška koča, v kateri so si nekateri pogasili žejo. Polni presenečenj naših cvetličarjev smo se ločili od parka ter nadaljevali proti cilju. Dolga pot po Logarski dolini ni bila nikomor dolgočasna. Skale, ki obdajajo dolino so bile pokrite s snegom. V dolini je vladala prava topla pomlad. Pripeljali smo se do cilja — pod slap Rinke. Izstopili smo, se dogovorili za čas kosila ter se začeli vzpenjati proti slapu. Nismo bili edini obiskovalci, bilo nas je mnogo, tudi iz sosedne pobratene občine Varaždin. Na skali blizu slapu smo utrujeni počivali. Kdaj pa kdaj nas je pokrila gosta megla drobnih kapljic mrzlega Skupinski posnetek razigranih, pa tudi : slapu, ki se nam je v taki vročini kar prilegla. Svež zrak in pot po skalovju sta nam naredila pajčevino v želodcih. Odpeljali smo se na kosilo, kjer smo malo pokramljali in začel se je naš drugi del — piknik. Med potjo smo si še ogledali teren, ki bi bil primeren za piknik. Našli smo ga kot izmišljene-nega. Med dvema potočkoma leži travnik z redkimi drevesi, ki dajejo bogato senco za vroče dni. To je bil primeren prostor za šport in tudii za ognjišče. Tu smo se »naselili" in preživeli lep popoldan. Igranje z žogo je povzročilo veliko vročino in tudi žejo. Mrzel potoček nam je služil kot hladilnik pijač. Zakurili smo ognjišče od katerega je kaj hitro prijetno zadišalo, spekli so se prvi čevapčiči. Najprej smo nasitili najbolj lačne, izčrpane od žoge, potem še vse ostale. Z dobrimi čevapčiči in še boljšim domačim kruhom, ki ga je spekla Ivanka Pukšič iz Bukove in naravno ohlajeno pijačo smo popestrili popoldanski del izleta. Nadihali smo se svežega zraka in nabrali novih moči za nadaljnje delo. Zvečer pred odhodom v Ptuj smo se ustavili v Solčavi, kjer smo še malo zaplesali. Vesen, toda malo utrujeni smo se vrmli domov. Vreme je pripomoglo, da je izlet s piknikom uspel. Želimo si še več tako lepo preživetih dni. Angela Zelenik malce »utrujenih« udeležencev izleta Foto: F. Kravina Tiskarski stroji v stari proizvodni hali mna na svojo obrt in niso rada dovolila širjenja tiskarstva še v druge kraje. To je zlasti občutilo ozemlje, ki je bilo pod političnim nadzorstvom Benetk. Slovenci še 100 let po Guten-bergovih začetkih nismo imeli tiskarne na svojem ozemlju. Trubar je natisnil prve knjige v Tu-bingenu na VVurttemberškem pri tiskarju (prevoz itd), pa tudi s težavami (stavili in korekture so opravljali ljudje, ki niso znali jezika). Zato je že leta 1560 prosil kranjske stanove, naj izposlujejo dovoljenje za tisk slovenskega in hrvatskega svetega pisma v Ljubljani. Leta 1562 je prišel v zvezi s tem v Ljubljano tiskar A. Friess iz Strassbourga, natisnil Foto: Ivan Ciglar skih v Nedelišču pa leta 1574, tako so tudi slovenski protestanti skušali svoje plemstvo zainteresirati za ureditev lastne tiskarne. Zgledi iz okolice so pač mikali. V Gradcu je delala tiskarna vsaj od leta 1559 dalje, v Prekmurju je bila v letih 1573—1574 potujoča tiskarna. Protestantski knjižni načrti so bili obsežni. Juriju Dalmatinu in Janžu Kislu, graščaku iz Fužin, je nazadnje (1575) uspelo, da sta spravila v Ljubljano tiskarja Janeza Mandelca. Prva v Ljubljani tiskana knjiga je bila Dalmatinov prevod Jezusa Siraha (1575). Pozneje je Mandelc natisnil vsaj še 25 knjig, med njimi vsaj osem slovenskih. Ko se je lotil ravno naj- imenitnejše med njimi, Dalmatinove Biblije, so ga leta 1532 izgnali (pozneje je nekaj let delal tudi v Varaždinu). V zvezi s prvo tiskarno je Ljubljana dobila tudi papirnico na Fužinah. Iz leta 1613 je znan načrt Tomaža Hrena, po katerem naj bi Ljubljana spet dobila tiskarno. Pripeljanih je bilo že nekaj stotov črk, vendar so ostale še dolga desetletja zabite v zabojih, čeprav je bilo vse slovensko ozemlje ves ta čas brez tiskarne. Hrenov naslednik Rajnald Schar-lichi je še leta 1636 zaman prosil magistrat, naj oskrbi tiskarju stanovanje in da s tem možnost za ustanovitev tiskarne. Tudi v Trstu rti bila sreča tiskarjem nič bolj mila. Turrini, ki je okrog leta 1625 prišel iz Kopra, se je mogel obdržati tam samo nekaj let. Šele leta 1678 je na Schonleb-novo pobudo prišel v Ljubljano tiskar Janez Baptist Mayr, in sicer iz Salzburga. Od tega datuma dalje Ljubljana ni bila več brez tiskarne. Bližnji Celovec je dobil prvo tiskarno leta 1662, ko je prišel tja Matija Kleinmayr. Obe družini imata za razvoj našega tiskarstva veliko zaslug, zato si ju oglejmo malo podrobneje Za Janezom Baptistom May-rom je vodil tiskarno najprej njegov sin Jožef Tadej, potem pa vnuk Janez Jurij. Okrog leta 1730 je prevzel Mayrovo tiskarno Friderik Reichhart. Po njegovi smrti je od vdove Ane Elizabete dobil tiskarno leta 1759 Janez Jurij Heptner. Ta se je poročil z Marijo Terezijo de Gersoni, ki je po moževi smrti (1764) prevzela podjetje in se prihodnje leto poročila z Janezom Friderikom Egerjem. Po smrti le-tega (1799) je spet prevzela podjetje vdova Marija Terezija, za njo pa Janez Leopold Eger. Leta 1782 je dobil dovoljenje za tretjo tiskarno v Ljubljani knjigar Mihael Promber-ger, ki pa dovoljenja ni izkoristil. To je storil še isto leto Ignac Merk, ki je že leta 1781 zaman prosil za dovoljenje. Po Merkovi smrti (1797) je kupil nje- govo tiskarno Anton Degotardi in se poročil z Merkovo služkinjo Regino Girkovo. Ta se je po moževi smrti (1800) poročila z Janezom Leopoldom Egerjem, tedanjim lastnikom Egerjeve tiskarne. Ker je Janez Leopold kmalu umrl, je vodila njegovo tiskarno nekaj časa njegova tretja žena Rozalija, za njo pa najprej njena pastorka Leopoldima in potem hči Julijana, ki je oddala leta 1873 tiskarno v najem Antonu Kleinu in Ivanu Kovaču. Anton Klein je potem leta 1893 tiskarno kupil. Po njegovi smrti jo je prevzel njegov sin Adolf, vdova tega pa jo je leta 1906 prodala Učiteljskemu društvu. To je kratek pregled Učiteljske tiskarne, sedaj tiskarne »Jože Moškrič«. Od leta 1692 je vodila prvo celovško tiskamo družina Klein-mayr: Matija, Janez Friderik in Ignac Alojz. Ta je dobil leta 1777 dovoljenje za drugo tiskamo v Ljubljani, a jo je že leta 1794 prepustil svoji že rti Tekli. Ta jo je dala v desetletni najem Andreju Gasslerju, ki je 1801 odkupil eno od obeh tiskarn še od Marije Terezije Eger. Ko je po desetih letih najema podedoval lastno tiskarno na Dunaju, je Egerično prodal Janezu Recenju, Kleinmay-rovo pa je spet prevzela Tekla sama, a jo kmalu vnovič oddala v najem, in sicer najprej Juriju Stadelmannu, potem pa Jožefu Sassenbergu. Toda pogodba je bila neugodna in časi francoske okupacije slabi. Tako je podjetje prevzela spet Tekla Klejnmayr in ga vodila do svoje smrti (1817). Za njo je prevzel tiskarno najprej sin Ignac, s čigar hčerjo se je leta 1846 poročil njegov knjigovodja Fedor Bamberg lin stopil s tem v podjetje kot družabnik. Leta 1869 je prevzel podjetje njegov sin Otom ar Bamberg, ga opremil z modernimi stroji in po Fabianijevih načrtih postavil palačo, po letu 1919 Delniško, sedaj Triglavsko tiskarno. Po priročniku za ročne stavce (Maks Blejec) priredili Jože Sluga. (Nadaljevanje prihodnjič) Use TISKARSKE zanimivosti IV. ZAČETKI TISKARSTVA NA SLOVENSKEM OZEMLJU (1. del) Na kratko si bomo ogledali še začetke tiskarstva na slovenskem ozemlju, v povezavi s širšim evropskim prostorom. Iz prvih časov tiskarstva, še iz dobe inkunabul, poznamo z našega ozemlja samo nekaj piscev in tiskarjev. Med pisci naj omenimo Petra Pavla Vergerija iz Kopra, med tiskarji pa Koprčana Jerneja Pelušiča, ki je v družbi z Gabrijelom Bračičem tiskal v Benetkah, in Mateja Cerdonisa iz Slovenjega Gradca, ki je kot samostojen tiskar deloval v Padovi (1482—1486), pozneje pa tudi v Benetkah. V naši najbližji okolici so ponekod že dosti zgodaj nastale zelo delavne tiskarne (Videm, Čedad itd.), še bolj razvito je bilo tiskarstvo malo dalje stran (v Italiji zlasti v Benetkah, Padovi, Rimu, Anconi; na nemškem ozemlju pa na Dunaju, v Gradcu. Leipzigu, Miinchenu, Regensburgu itd). V vse te kraje so se morali zatekati pisci z našega ozemlja, če so hoteli svoja deia spraviti med ljudi. Pri tem naj poudarimo, da so bila posamezna tiskarska središča Ijubosu- nekaj manjših stvari, a še se isto leto odselil, ker je spoznal, da Trubarju knjižni načrt ne bo odobren. Friess je imel s seboj baje samo velike lesene črke in tiskal z njimi brez tiskalnice. Trubar je zato z vvurttember-škim vojvodo Krištofom in z Ivanom Ungnadom organiziral veliko tiskarsko podjetje v Urachu. Založeno je bilo za oskrbovanje slovenskega, glagolskega in. cirilskega področja. Vendar se je podjetje kmalu razsulo in Ungna-dovi sinovi so prenesli vso opremo na svoj koroški grad VValdenstein, od koder je kasneje deloma prešla v Gradec. Slovenski protestantje so se spet zatekli v Tubingen k Morhartu, pa tudi v Regensburg in v VVit-tenberg, kjer je bila natisnjena najznamenitejša knjiga tiste dobe, Dalmatinova Biblija, potem ko je spodletel Dalmatinov načrt, da bi bila natisnjena v Ljubljani. Kakor je bila namreč v bližnjem Uj. Szigetu na posestvu prekmurskega velikaša Tomaža Nadasdyja tiskarna že v letih (1037—1541), na posestvu Zrinj- PERUTNINA ZNOVA NEPREMAGLJIVA V mesecu maju se je pričelo občinsko sindikalno tekmovanje v namiznem tenisu. Prijavilo se je 15 ekip ptujskih delovnih organizacij, ki so sprva igrale v štirih kvalifikacijskih skupinah. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v finale, upošteval pa se je že izid iz predtekmovanja med uvrščenima ekipama. Perutnina je prišla v finale z zmago 5 : 1 proti Agisu. V finale so se po pričakovanju uvrstili: TAM TOZD Karoserni-ca, Zobozdravstvo, TGA, Merkur, Kmetijski kombinat, Elektro, Agis in Perutnina. V finalu so igrali dvoboje vsaki z vsakim do pet dobljenih iger. Igralci Perutnine: Jurkovič, Marinkovič, Stajnko lin Krajnc so zlahka ugnali vse nasprotnike saj so izgubili le šest iger. Ogorčen boj za drugo mesto sta bili ekipa Agisa in Zobozdravstva, vendar so slednjii uspeli v neposrednem dvoboju in sami zasedli drugo mesto s prednostjo dveh točk. Še zanimivejša je bila borba za četrto, peto in šesto mesto. Tri ekipe so imele enako število zmag, pa so tudi tu odločala medsebojna srečanja. Med njimi je bil najuspešnejši TAM TOZD Karosernica, ki je premagal Elektro 5 : 2 in izgubil s TGA 3 : 5, sledi TGA, ki je izgubila z Elektro; šesto mesto pa je osvojil Elektro Ptuj. Sedmo mesto je osvojila ekipa Kmetijskega kombinata pred zadnjeuvr-ščeno ekipo Merkurja, ki se ni udeležila finalnih bojev. KONČNA LESTVICA 1. Perutnina 7 7 0 2. Zobozdravstvo 7 6 1 3. AGIS 7 5 2 4. TAM tozd Kar. 7 3 4 5. TGA 7 3 4 6. ELEKTRO 7 3 4 7. Kmet. komb. 7 1 6 8. Merkur 7 0 7 Aco 35:6 32:16 27:19 28:25 19:23 25:26 13:32 3:35 14 12 10 6 6 6 2 0 KRANJC Tudi letos; Prvenstvo Perutnine v ribolovu Ribolov ni šport, kjer bi tekmovali zaradi doseženih rezultatov, ampak je rekreacija,’, ki- Ajdi delovnemu človeku obilo užitkov, aktiven počitek ob vodi, na svežem zraku in v miru. Kljub temu se ribiči radi pomerimo v tem, kdo je uspešnejši in spretnejši. V letu 1981 so se ribiči Perutnine prvič udeležili tekmovanja za naslov »najboljšega ribiča« v naši DO. Za prvo tekmovanje je bilo veliko zanimanje in tudi izredno slabo vreme prireditve ni preprečilo. Med posamezniki je postal zmagovalec Franjo MAČEK iz TOZD Commerce, med ekipami je zmagala TOZD Transservis. Letos bomo ponovno pomerili svoje spretnosti. Vse TOZD naj pripravijo tričlanske ekipe in jih prijavijo v tajništvo Ptujske tiskarne. Zbor vseh tekmovalcev bo pred gostilno »Breg« na Zadružnem trgu v Ptuju, v ponedeljek 28. junija 1982 točno ob 15. uri, nakar bomo skupno odšli k stari strugi Drave v bližini športnega strelišča v Hajdošah. Ob 16.00 bo pričetek tekmovanja, ki bo trajalo dve uri, v primeru zelo slabega vremena pa le eno uro. Po končanem tekmovanju bomo prešteli in stehtali ujete ribe, proglasili zmagovalce in pripravili ribiški piknik, na katerem bomo pekli ujete ribe ter jim omogočili, da zaplavajo v dobri kapljici (prinesite s seboj)! Na prireditev vabimo tudi tiste »ribiče« naše delovne organizacije, ki niso ribiči. Obeta se jim obisk zanimive prireditve in tudi na žaru pečenih rib ne bo zmanjkalo. Že ena riba lahko prinese naslov prvaka, le dovolj velika mora biti! KOMISIJA ZA ŠPORT KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO OBVEŠČA VSE TOZD, DA SO ZA NEODIGRANE ŠPORTNE PANOGE V POČASTITEV DNEVA PERUTNI- NARJEV, PREDVIDENI NASLEDNJI TERMINI: — Streljanje moški in ženske (ekipno in posamezno) 9. 6. 1982 od 14, do 16. ure v dvorani Mladika. Moška ekipa šteje 5 strelcev, ženska pa 4 strelke. — Mali nogomet ob torkih in četrtkih s pričetkom 8. 6. 1982 ob 14.15. — Mini golf (ekipno in posamezno) 18 . 6. 1982 s pričetkom ob 14.30 (v primeru slabega vremena bo tekmovanje naslednji petek 25. 6. 1982) v Ptujskih toplicah. V ekipo se štejejo trije moški in dve ženski. — Kegljanje moški in ženske (ekipno in posamezno) bo 21. 6. 1982 in 22 . 6. 1982 v Trakoščanu. Moška ekipa šteje 6 tekmovalcev, ženska 4 tekmovalke. — Ribolov bo 28. 6. 1982 (ekipno in posamezno). V ekipo štejeta dva ribiča. PRIJAVE ZA EKIPE IN POSAMEZNIKE SPREJEMA DO PETKA 4. 6. 1982 PREDSEDNIK KOMISIJE ZA ŠPORT ROMAN ŠEGULA, TELEFON 772-511, INTERNA 205. ?&tUT- KJiNAR. OPOfeA, .jll SCTAVIL CD! LlAšINC TCmAce HO&KO PR1- BLlŽrJO FILOZOF Mesto ofe abalu UŽTTVA- &OB.A Papoe/j Soe voh tj e ODSTOP AMeC. ?isftec OfLV/Ni VPSTA PAž- cverA ANTOM AŠKERC LASKA- NJE Fvmisi SMUF- CIGEB. OfcW- žw\ tzinc e HARATč* zamie ffv OŽIG MA PAiTUNI irA/C, IVAN F&rn- AV/ON' žAlcitA tuašf/ VEt/žAS ganbc MočAM STE- DRiŠcA LUlLft v zeheu ngtuA- HAtesM UteSjA meeA TOfltU) v tvepeo v TONA v POSLOVNI T>06OV0|S iz&me JRttžfee CfcSKA PR-irP-TILKI ICA p0SM£« AOOiv} i&RAUA NieižeN fe LIN/ fOLirilL NOL R-e