Celje - skladišče D-Per 214/1977 anrOAWA'a-*.v.T.TA' GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE VSEM ČLANOM KOLEKTIVA OZD EMO ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA DELAVSKI SVET OZD EMO DELAVSKI SVETI TOZD SINDIKALNA ORGANIZACIJA EMO MLADINSKA ORGANIZACIJA EMO ORGANIZACIJA ZK EMO AKTIV ZB NOV EMO GLAVNI DIREKTOR OZD EMO miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 11 MAJ Letošnji 1. maj, mednarodni praznik | | delavstva bomo praznovali še bolj sve- | | čano, kajti letošnje leto 1977 je Titovo in | 1 naše jubilejno leto. Ko praznujemo naš | | veliki praznik dela 1. maj, ga praznuje- 1 | mo v vedrem razpoloženju in veselju ter \ \ trdni volji za premagovanje vseh ovir, \ | ki bi n a in stale na poti v našo samo- | | upravno družbo. Letos slavimo 85-letnico Titovega roj- | | stva in štiridesetletnico njegovega vo- | | denja KPJ. Poleg tega slavimo še pose- \ | bej štiridesetletnico ustanovnega kon- | | gresa KPS, ki je bil v noči med 17. in 18. | § aprilom na Čebinah nad Trbovljami. V proslavljanje omenjenih obletnic | | bodo vključene še druge proslave, ki jih f | proslavljamo vsako leto, zlasti 27. april, fj \ dan ustanovitve Osvobodilne fronte Slo- \ | venije (OF). V Sloveniji bomo letos praznovali tudi | | 35-letnico prvega osvobojenega ozem- | | Ija, takratnih organov oblasti, partizan- | | skih enot in prvih slovenskih brigad ter | 1 zlom velike italijanske ofenzive iz leta | | 1942. Ti dogodki pomenijo vrh prvega 1 | obdobja našega osvobodilnega boja, saj | | nam je uspelo zadržati okupatorski val, 1 \ ki je grozil, da bo uničil partizanstvo na | | slovenskem. f Proslava 35-Ietnice osvobojenega | | ozemlja bo 3. julija v Beli krajini. Poleg omenjenih velikih dogodkov se | | bomo letos spomnili še drugih obletnic | | kot so 25-letnica smrti Toneta Tomšiča | | in 20-letnica smrti Moša Pijade. Letos se | | izteka tudi 29-Ietnica mirovne pogodbe | | in priključitve Primorske k Jugoslaviji, | | s čimer je bila delno uresničena ena | | glavnih zahtev udeležencev ustanovne- | | ga kongresa KPS, to je zahteva po zdru- | | žitvi vseh Slovencev v eno nacionalno | | skupnost - v svobodno Slovenijo. Veliki praznik dela praznujemo letos | | glede na te zgodovinske dogodke še bolj | | svečano in v znamenju prizadevanj za | | plodno rast našega gospodarstva, za | | krepitev samoupravljanja in obrambne | | moči naše socialistične domovine Jugo- | | slavij e, domovine svobodnih delovnih § | ljudi. 1 iTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiTi DEJAVNOST SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Na sedmi redni seji delavskega sveta je bilo dano poročilo samoupravne delavske kontrole OZD EMO. Delavski svet je to poročilo obravnaval in sprejel vse sklepe, ki jih je predlagala samoupravna delavska kontrola. Objavljamo celotno gradivo. Samoupravna delavska kontrola delovne organizacije EMO je na svojem sestanku dne 30. 3. 1977 razpravljala o sanacijskih programih in ukrepih za izvajanje sanacijskih programov, ter Ugotovitve samoupravnih delavskih kontrol v temeljnih organizacijah, !ki so zaključihe leto 1976 z nepokrito izgubo. Po pregledu materialov in razprave je ugotovljeno, da se pogostokrat v zadnjem času opravičeno postavlja vprašanje odgovornosti in krivde za slabe poslovne rezultate v letu 1976. Vse bolj se iščejo žrtve in ne vzroki za neuspešno poslovanje. Posledice so znane, to je izguba, treba je iskati vzroke. Ugotovljeno je, da je veliko objektivnih vzrokov, so pa tudi subjektivni vzroki. Kadar razčlenjujemo subjektivne vzroke moramo po objektivnih kriterijih ugotavljati odgovornost oziroma krivdo, če gre za osebno odgovornost. Vprašanje je ali imamo zgrajen takšen sistem, ki bi zagotavljal večjo uspešnost, ali smo dovolj usposobljeni, ali se kot delavci v združenem delu obnašamo dovolj samoupravljavsko, ali smo kot samoupravljavci v preteklem letu dovolj skrbno zasledovali poslovno uspešnost naše TOZD, oziroma delovne organizacije in ali smo sproti zahtevali pojasnila za vzroke, ki so nas peljali v izgubo. Odgovorimo lahko samo negativno na vsa ta vprašanja. Danes, ko so posledice tu, se sprašujemo, zakaj je izguba in kdo je kriv. Da tudi v letošnjem letu ne bomo prišli v podobno situacijo, zahtevajmo sproti na vsaki seji DS v TOZD, v delovni organizaciji, na samoupravnih delovnih skupinah informacije o poslovni uspešnosti za vsak mesec. Zahtevajmo ukrepe, predloge strokovnih delavcev, predvsem pa z vso odgovornostjo sodelujmo v akcijah za uspešnejše poslovanje, ker navsezadnje posledice slabega poslovanja prizadenejo nas vse brez ozira kdo je in koliko je odgovoren za izpad dohodka. Naša vsakdanja naloga mora biti ustvarjanje dohodka in s tem OD. Prav letos, ko moramo u-resničevati zakon o združenem delu, to ne sme biti le formalnost, temveč vsebinsko uresničevanje. To pa pomeni tudi poglabljanje samoupravljanja v naši sredini in odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funkcij. Težko je ugotavljati odgovornost, če predlagane odločitve samoupravnim organom niso podane v pismeni obliki s podpisom odgovorne osebe, kar se pogosto dogaja še posebej na DS TOZD. Zato je nujno, da samoupravni organi odklonijo obravnavo in odločanje zlasti za važnejše odločitve, ki so povezane z materialno odgovornostjo, če te niso podane v pismeni obliki. Uveljaviti je treba pravila, da noben predlog organom upravljanja ne more biti nepodpisan, kajti sicer se ne da uveljaviti odgovor- nost predlagateljev. Težko je samoupravni delavski kontroli ugotavljati odgovornost posameznikov, če pa je sistem poslovanja nedograjen in se je šele začel graditi. Z dobro organiziranim sistemom poslovanja in dobro organiziranim samoupravljanjem je možno doseči boljše rezultate in boljšo kontrolo samoupravnih organov nad izvajanjem poslovne politike in ugotavljanjem odgovornosti za morebitne neuspehe. Kot rdeča nit sanacijskih u-krepov vseh TOZD se prepleta neusklajenost TOZD in skupnih služb, pri čemer pa smatramo o-bojestransko odgovornost za nepovezanost in nedovoljno zraščenost za skupne interese in cilje. — 0 — SDK ugotavlja, da so vse TOZD, ki so zaključile leto 1976 z nepokrito izgubo izdelale sanacijske programe in ukrepe za izvajanje sanacijskih programov. — 0 — SDK DO ugotavlja, da so v vseh TOZD samoupravne delavske kontrole obravnavale sanacijske programe- in ukrepe, ter vzroke, ki so povzročili izgubo. — 0 — Med vzroke za izgubo so vse SDK TOZD ugotovile, da so pretežno objektivne narave in subjektivne. Pri subjektivnih vzrokih se najpogosteje ugotavljajo pomanjkljivosti v poslovnem sistemu in prešibka povezanost na trgu. — 0 — V nobenem primeru SDK TOZD niso ugotovile odgovornost poslovodnih struktur ali posameznih strokovnih delavcev. — 0 — SDK DO zagotavlja, da bo v tekočem letu najmanj enkrat mesečno obravnavala poslovno uspešnost delovne organizacije kot celote in vzpodbujala SDK TOZD, da na isti način obravnavajo poslovno uspešnost svoje TOZD. Pri negativnih odstopanjih pa zahtevala takojšnje dodatne akcije in: ugotavljala odgovornost. — 0 — Za zagotovitev stalnih tržnih raziskav, obvladovanje tržišča v vsakem času in za usmerjanje bodočega razvoja, moramo okrepiti dejavnost- na področju tržnih raziskav, kar nam bo omogočilo, da bomo z usmerjenimi aktivnostmi zadržali in povečali našo udeležbo na domačem in tujem trgu ter pravočasno načrtovali in izvajali razvojno usmeritev TOZD. Zadolženi: vodstvo sektorja marketing in vodstvo TOZD. Izvajanje kontrolira področni kolegij, kontrolo nad izvajanjem pa izvaja DS. Naloga je stalna. — 0 — Pospešiti moramo reorganizacijo sektorja marketing v smislu organiziranja poslovnic za prodajo na domačem in tujem trgu po posameznih TOZD in vzpostaviti s TOZD tako soodvisnost, da bodo delavci v poslovalnicah nagrajevani na osnovi rezultatov po- slovanja TOZD. Zadolženi: vodstvo sektorja marketing, vodstvo TOZD in vodstvo sektorja za poslovno koordinacijo. Rok do 30. 6. 1977. Sektor za poslovno koordinacijo se mora reorganizirati tako, da bo postala kadrovska funkcija sestavni del priprave predlogov za poslovne odločitve in izvajanje poslovnih odločitev samoupravnih organov in ostalih individualnih poslovnih organov. Zadolženi: vodstvo sektorja za poslovno koordinacijo s kadrovsko in organizacijsko službo. Rok do 30. 6. 1977. — 0 — Vzporedno z izvajanjem reorganizacije kadrovske funkcije izdela kadrovska služba za vsako TOZD program kadrovskega izpopolnjevanja obstoječih kadrov, program štipendiranja, program uvajanja pripravnikov in program reelekcije vodstvenega in vodilnega kadra, ki bi naj obsegal zamenjavo vsaj ene osmine teh kadrov letno. Zadolženi: vodstvo sektorja za poslovno koordinacijo, kadrovska služba in vodstvo TOZD. Rok 30. 6. 1977. — 0 — Vse funkcije, ki bodo ostale tudi vnaprej v okviru skupnih služb, se morajo organizirati tako, da bo poslovanje skupnih služb in način dela v celoti podrejen interesom TOZD. Izdelati je treba program vraščanja delavcev skupnih služb v delo TOZD in odvisnosti in rezultatov poslovanja TOZD. Zadolženi: vodstva sektorjev in vodstva TOZD. Rok do 30. 9. 1977. — 0 — DS TOZD in skupnih služb morajo vodstva TOZD in skupnih služb najmanj enkrat mesečno poročati o planiranju in izvrševanju plana. Voditi se mora poseben delovodnik z ustreznim arhivom poročil. V kolikor se v dveh mesecih zaporedno posluje neuspešno, mora direktor TOZD ali skupnih služb posebej predložiti v obravnavo predlog ukrepov za izboljšanje poslovanja. Če se tudi na osnovi te obravnave stanje ne izboljša, se uvede postopek u-gotavljanja odgovornosti, ki ga opravi samoupravna delavska kontrola v TOZD ali v skupnih službah. Evidenco tega dela in administrativni del spremljanja zagotovi sekretariat samoupravnih organov v okviru vodstva DO. — 0 — Za vse poslovne in druge pomembne odločitve v TOZD in DO je potrebno izdelati učinkovit sistem pretoka informacij, ki morajo po vsebini in obliki biti dostopne vsakemu delavcu. Zagotovljen mora biti tudi pretok povratnih informacij in predlogov. Za izvedbo te naloge moramo organizirati na osnovi spoznanja, da je kvaliteten pretok informacij tehnološko izredno zahteven, je pa predpogoj za kvalitetno funkcioniranje samoupravnega in poslovnega sistema. Do 30. 6. 1977 se mora zasesti delovno mesto tajnika, ki mora skupaj s sekretariatom samoupravnih organov do 30. 9. 1977 predlagati vsem samoupravnim organom TOZD in skupnih služb ustrezen predlog, ki bo zagotavljal izvršitev vseh navedenih zahtev. Če bo sistem dela zahteval dopolnitev sistemizacije, jo je treba tudi predlagati. Zadolženi: vodstvo delovne organizacije in vodstvo sektorja za poslovno koordinacijo. Delavska kontrola TOZD tovarna posode O aktivnosti samoupravne delavske kontrole TOZD Tovarna posode smo že nekajkrat pisali. Tovariši iz te kontrole so nam poslali podatke o njihovih ugotovitvah, ki jih objavljamo. V zvezi s sanacijskim progra-vodnja tudi nerentabilnega oz. mom ugotavlja delavska kontrola manj rentabilnega asortimana; naslednje. — visok delež izmeta zaradi Vzroki za nastalo izgubo v letu 1976 v TOZD Posoda so objektivne in subjektivne narave. Med objektivne vzroke lahko štejemo: — padec kupne moči in manjša potrošnja emajlirane posode na domačem trgu; — neurejeni odnosi med proizvajalci posode in trgovino; — uveljavitev zakona o zavarovanju plačil. Subjektivni vzroki za izgubo pa so: — premajhna prodornost na tržišču in s tem v zvezi prenizka domača prodaja; — premalo učinkovita in ne dovolj sistematična obdelava trga; — slabosti pri planiranju in razvoju novih izdelkov; —■ relativno previsok izvoz v primerjavi z domačo prodajo; — skrajno prilagajanje željam kupcev in s tem v zvezi proiz- majhnih serij: — pomanjkanje in desortira-nost repromateriala (pločevine); — pomanjkanje delovne sile na ključnih delovnih mestih; — slabosti pri programiranju proizvodnje; — premajhna proizvodnja v času velike stagnacije (prva polovica leta 1976) in težave pri vzpostavitvi normalnega tempa proizvodnje v drugi polovici leta, ko so se razmere na tržišču bistveno izboljšale. V zvezi z neposredno odgovornostjo individualnega poslovodnega organa in ostalih vodilnih delavcev za nastalo izgubo v letu 1976 SDK naslednje: Ugotovljena je premajhna in neučinkovita povezanost med delovno skupnostjo skupnih služb in TOZD. Ker so poslovne odlo- (Nadaljevanje na 10. strani) Odgovornost za opravljanje samoupravnih iunkcij v zakonu o združenem delu Pogostokrat v zadnjem času se opravičeno postavlja vprašanje odgovornosti in krivde za slabe poslovne rezultate v letu 1976. Vse bolj se iščejo žrtve in ne vzroki za neuspešno poslovanje. Posledice so znane, to je izguba, treba je iskati vzroke. Nedvoumno je, da poleg veliko objektivnih vzrokov so tudi subjektivni vzroki. Kadar razčlenjujemo subjektivne vzroke moramo po objektivnih kriterijih ugotavljati odgovornost, oziroma krivde, če gre za osebno odgovornost. Vprašati se moramo ali imamo zgrajen takšen sistem, ki bi zagotavljal večjo uspešnost, ali smo dovolj usposobljeni, ali se kot delavci v združenem delu obnašamo dovolj samoupravljavsko, smo kot samoupravljavci v preteklem letu dovolj skrbno zasledovali poslovno uspešnost naše TOZD, ali smo sproti zahtevali pojasnilo kaj in zakaj drvimo v izgubo. Verjetno se tega nismo dovolj zavedali, ali pa se nismo hoteli tega zavedati. Danes, ko so posledice tu, sprašujemo zakaj je izguba, kdo je kriv. Da tudi v letošnjem letu ne bomo prišli v podobno situacijo, zahtevajmo sproti .na vsaki seji DS v TOZD, v delovni organizaciji, na samoupravnih delovnih skupinah informacijo o poslovni uspešnosti za vsak mesec. Zahtevajmo ukrepe, predloge strokovnih delavcev, predvsem pa z vso odgovornostjo sodelujmo v akcijah za uspešnejše poslovanje, ker navsezadnje posledice slabega poslovanja prizadenejo nas vse brez obzira kdo je in koliko je odgovoren za izpad dohodka, BITKA ZA DOHODEK Naša vsakdanja bitka mora biti. ustvarjanje dohodka in s tem osebnega dohodka. Ni nekoga, ki bi nam nekaj dal, sami si moramo ustvarjati. Prav letos, ko moramo uresničevati zakon o združenem delu, to ne sme biti le formalnost, temveč vsebinsko uresničevanje, to pa pomeni tudi poglabljanje samoupravljanja v naši sredini in odgovornost za opravljanje samoupravljavskih funkcij. Zakon o združenem delu v poglavju o odgovornosti za opravljanje samoupravnih funkcij poudarja predvsem dve vrsti odgovornosti — družbenopolitično in materialno. Družbenopolitična odgovornost nastaja v zvezi s pooblastili za opravljanje samoupravljavskih funkcij in ima pravne (sankcije) in nepravne (kritika, odstop posledice. Res pa je, da lahko tudi nepravna posledica povzroči spremembe v statusu prizadetega. V zvezi s to vrsto odgovornosti ločimo osebno odgovornost članov organov in kolektivno. Naš družbenopolitični sistem poudarja osebno odgovornost, čeprav so prisotne tudi sankcije, ki so kolektivne: odpoklic in razrešitev celotnega organa, razpustitev delavskega sveta in izvršilnega organa in začasna omejitev uresničevanja posameznih samoupravnih pravic delavcev. Družbenopolitična odgovornost posameznega delavca je opredeljena le glede odpoklica ali razrešitve delavca, kot člana oziroma delegata v organih u-pravljanja, ne pa na odgovornost posameznega delavca, ko z osebnim izjavljanjem doprinaša k odločitvi. Predvsem je težišče na odgovornosti predlagatelja odločitev (razmerja med poslovodnimi organi in organi upravljanja, glej člene 513, 514, 519, 568, 569, 520 ZZD). Razumljivo je, da doletijo posledice tudi posameznega delavca, če je.sprejel škodljivo odločitev, najmanj glede osebnih dohodkov, pa tudi z ukrepi, ki smo jih označili kot kolektivne s področja varovanja samoupravljanja in družbene lastnine (622. člen ZZD). Družbenopolitična odgovornost posameznih članov je opredeljena z odpoklicom pri organih upravljanja (566./II—IV člen ZZD) pri izvršilnih in poslovodnih organih pa z razrešitvijo (569./III, 571., 520. člen ZZD). Organi so lahko razrešeni oziroma odpoklicani tudi kot celota. V zvezi z družbenopolitično odgovornostjo, ki se uveljavlja znotraj OZD, se pogosto zastavlja vprašanje ali je mogoče uveljaviti odgovornost brez opredeljenih razlogov, po prosti presoji, ali le, če obstajajo vnaprej določeni pogoji. Iz določb 102/1. člena Ustave SFRJ in 556. člena ZZD izhaja odgovor. Ustava navaja pogoje in način odpoklica, oziroma razrešitev, zakon o združenem delu pa zahteva še opredelitev obveznosti organov, vrste odgovornosti za kršitev obveznosti“ in postopek za ugotavljanje odgovornosti. Posebej je še to razvidno glede poslovodnih organov (520. člen ZZD), kar vse je treba opredeliti v statutih temeljnih organizacij ali samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo. ODGOVORNOST IN NEDOPUSTNOST Vedno se odgovornost povezuje s problemom nedopustnosti, kar pomeni kršitev: ustave, zakona in samoupravnih splošnih aktov, načela družbene in ekonomske smotrnosti, načela varovanja družbenega interesa, kršitev samoupravne socialistične morale, dobrih poslovnih običajev, resnosti in poštenja. Nedopustnost ima lahko materialne posledice (škoda, nedoseganje pričakovanih rezultatov) lahko pa tudi nematerialne narave — kršitev pravice samoupravljanja — birokratska samovolja, tehnokratska uzurpacija in privilegiji. Temeljna načela ustave SFRJ — II; napotilo ža presojo skaljenih samoupravnih odnosov je tudi v določbi 619. člena ZZD, o oškodovanju družbenih interesov pa v določbi 620. člena ZZD. Nedopustno ravnanje bi bilo potrebno v samoupravnih splošnih aktih dopolniti in vključiti določbe 619. in 620. člena ZZD; opredelitev vsa taka ravnanja kot osnovo za uveljavljanje družbenopolitične pa tudi v določenih primerih materialne odgovornosti. Problem nedopustnosti se nujno povezuje s temeljno predpostavko krivde, kar je osebni odnos prizadetega do po- sledice. Ustava SFRJ v.,108. členu, ZZD pa v 566. členu zahteva od nosilcev samoupravnih funkcij • vestno izvrševanje. Vestnost se tudi na področju samoupravljanja povezuje s pojmom povprečne skrbnosti vsakega delavca — samoupravljavca, saj bi drugačno stališče pomenilo, da je samoupravljanje prepuščeno le delavcem z večjimi sposobnostmi. V področju povprečne vestnosti pri upravljanju bi lahko šteli, da so upravljavci dolžni upoštevati vse okoliščine, ki vplivajo na odločitev (zahteva po obrazložitvi predloga z vsemi posledicami); upoštevanje volje večine; zahteva po presoji gradiva po strokovnjakih in podobno. Z vestnostjo se povezuje tudi vprašanje strokovnosti, zato je razumljivo, da pri strokovnjakih za določena vprašanja pričakujemo večjo skrbnost. Iz določb 572." člena ZZD izhaja odgovornost . članov izvršilnega organa poslovodnih organov, kjer je ta odvisna od njihovega vpliva na sprejete ali izvršitev sklepa, pri čemer ne gre le za »vestnost« temveč tudi za strokovnost, kar tudi ponuja zaključek o tem, da bo delavski svet imenoval v izvršilne organe , sposobnejše delavce, ker bo od njih pričakoval in zahteval-tudi večjo odgovornost kakor pri »povprečnem samoupravi j avcu«. Ustava SFRJ in zakon o združenem delu obravnavata nekatere posebne oblike krivdnega ravnanja; če delavski svet sprejme odločitve izven meja svojih pooblastil kljub opozorilu različnih organov (568. člen ZZD)¡ izvršilni in poslovodni organi so materialno odgovorni za škodo, ki je nastala s sklepom, sprejetim na njihov predlog, če so pri dajanju predloga prikrili dejstva ali zavestno dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem (570. in 571. člen ZZD). Problem odgovornosti se povezuje z določanjem, vendar samo dejstvo ali je delavec glasoval »ZA« ali »PROTI«, ali se seje ni udeležil (morda namenoma, da se izogne odločanju), ali pa je razpravljal drugače kot je glasoval in podobno, ne bo vedno dalo odgovora na vprašanje njegove vestnosti in s tem povezano odgovornostjo. Najbrž tudi ni mogoče postaviti vnaprejšnjih pravil, ki bi bila povsem točno, določena, ampak bo treba v vsakem primeru raziskati vse okoliščine in ugotavljati njegov osebni odnos do sklepa in s tem do nedopustne odločitve oziroma posledice. Zakon o združenem delu narekuje izdelavo postopkov za ugotavljanje odgovornosti. Tako bo treba določiti kdo lahko sproži postopek za odpoklic ah razrešitev (zbor delavcev, samoupravna delavska kontrola, sindikat, delavski svet za organe, ki jih je imenoval, očitno tudi skupščina občine in družbeni pravobranilec samoupravljanja). Pobudnik bo moral, svoj predlog utemeljiti z navajanjem nedopustnega ravnanja. Prizadetemu bo treba omogočiti, da zavzame stališče do očitkov (da pojasni samoupravnemu organu, kateremu je odgo- voren). Tisti organ, /ki je za to pristojen odločati/bo tedaj zavzel stališče, da se na primer član ali celotni izvršni organ razreši; da se začne postopek za odpoklic. Nedopustnost vključuje tudi nespoštovanje pravil delegatskega sistema v organizaciji Združenega dela. Pravila ravnanja za delegata TOZD so opredeljena v 474. in 475. členu ZZD; za delegata v delavskem svetu delovne organizacije in sestavljene OZD pa v 477. in 478., 480. ter 481. členu ZZD, kar vse ima lahko za posledico odpoklic, kakor ga o-predeljuje določba 567. člena ZZD. Odgovornost izvršilnih organov nasproti delavskemu svetu je opredeljena v 569. členu ZZD. Zakon o združenem delu morajo kot posledico odgovornosti odpoklica oziroma razrešitev, ker gre za družbenopolitične sankcije in ovire, da bi te v samoupravnih splošnih aktih ne stopnjevali, tako bi na primer delegatu in podobno izrekali javno grajo, opomin ter da bi skrajna sankcija (odpoklic) prišla v poštev pri hujših kršitvah ali ponavljanju kršitev. Poudariti moramo, da se uveljavlja materialna odgovornost tudi v obravnavanem poglavju ZZD. Iz tega po-poudarja materialno' odgovornost le za člane izvršilnih in poslovodnih organov ter se te odločbe navezujejo na 572. člen ZZD, ki poudarja odvisnost ter odgovornost do njihovega vpliva na sprejete ali izvršitev sklepov. Ustava SFRJ v 108. členu določa, da so člani delavskega sveta OZD osebno in materialno odgovorni za sklepe, ki so kljub opozorilu pristojnega organa sprejeli mimo svojih pooblastil. Te določbe ZZD o materialni odgovornosti ni povzel, pač pa je za takšne primere naložil poslovodnemu organu, da zadrži izvršitev sklepa in začne postopek pred sodiščem združenega dela. Jasno je, da je nedopustnost in odgovornost zelo težko ugotavljati,. če predlagane odločitve samoupravnim organom niso podane v pismeni obliki s podpisom odgovorne osebe, kar se pogosto dogaja posebej na DS TOZD. Zato je nujno, da delavski sveti odklonijo obravnavo in odločanje zlasti za važnejše odločitve, ki so povezane z materialno odgovornostjo, če te niso podane v. pismeni obliki. Uveljaviti je treba pravila, da noben predlog organom upravljanja ne more biti nepodpisan, kajti sicer se ne da uveljaviti odgovornost predlagateljev. S tem prispevkom sem želel opozoriti le na nekaj določil zakona o združenem delu v zvezi z odgovornostjo in s tem usposobiti samoupravljavce na vseh nivojih odločanja, kaj je nujno storiti, če hočemo v prihodnje jasneje določiti oziroma ugotavljati odgovornost oziroma ugotavljati nedopustno ravnanje strokovnih delavcev kot posameznih organov upravljanja. Stevo Pratnekar SEDMA REDNA SEJA DS EMO Na sedmi redni seji je DS EMO razpravljal in sklepal največ o sanacijskih programih TOZD ter o drugih važnejših vprašanjih, o katerih je sprejel sklepe. Važnejše sklepe te seje objavljamo. Delavski svet potrjuje poročilo o izvajanju sklepov DS in ugotavlja, da niso bili izvršeni naslednji sklepi: 2. redna seja DS dne 24. 6. 1976 sklep 25: »Ker nekateri delegati v delavskem svetu ugotavljajo, da čistopis samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ni usklajen s prvotnim samoupravnim sporazumom in sprejetimi spremembami. Ker obstoji dvom, se zadolžuje pravno službo, da zadevo razčisti in poroča na DS.« — 0 — 4. redna seja DS, 16. 9. 1976, sklep 9: »Na predlog sektorja marketing delavski svet potrjuje spremembe in dopolnitve pravilnika o oblikovanju cen in zadolžuje pravno službo, da v sodelovanju z marketing sektorjem izdela čistopis pravilnika.« — 0 — 4. redna seja DS, sklep 5: »Ob sprejemanju poročila o poslovanju DO EMO od I.—VI. 1976 in visoke izgube v prvem polletju ter neizvajanju sklepov, sprejetih ob zaključnem računu, DS sprejme naslednje ukrepe s konkretnimi zadolžitvami: 1. Pomočnik glavnega direktorja tov. Jože Turnšek in tov. Franc Januš sta za svoje področje v sodelovanju z direktorji TOZD zadolžena za dograjevanje sistema prodajne politike (2. sklep). Zadolžen: vodstvo delovne organizacije. — 0 — Za izpopolnjevanje sistema planiranja (3. sklep) je zadolžena vodja plansko analitične službe, tov. Kristina Volf, v sodelovanju z direktorji TOZD in sektorjev. — 0 — Za razvoj novih izdelkov (4. sklep), je zadolžen vodija programsko analitske službe tov. Miloš Pešec v sodelovanju z odgovornimi delavci za dograjevanje sistema prodajne politike in pooblaščenimi osebami, ki jih določijo direktorji TOZD. — 0 — Za izvajanje sistema tekočega obveščanja se zadolžuje direktor FRS, tov. Drago Mravlak v sodelovanju z direktorji TOZD in sektorjev. Naloge naj se delijo na kratkoročne in srednjeročne, koordinatorji morajo poročati vsakih 14 dni, prvo poročilo je treba pripraviti do 1. 10. 1976. — 0 — 6. redna seja DS, dne 28. 2. 1977, 27. sklep: Delavski svet zahteva, da se preverijo pogodbeni odnosi Inter-exporta v zvezi s pokrivanjem izgube TOZD tovarne Emokontej-ner kot pogodbenega partnerja. — 0 — Delavski svet potrjuje predlog glavnega direktorja, da morajo vsi zadolženi za neizvršene sklepe delavskega sveta podati pismeno poročilo do naslednje seje o vzrokih naizvršitve sklepov. — 0 — Delavski svet potrjuje predlagane sklepe PO: 21. redna seja, 6. sklep z dne 27. 1. 1977 in 23. redna seja, 15. sklep z dne 17. 2. 1977: »Na predlog sektorja vzdrževanja in poslovnega odbora, ker obstoji potreba po telefonski povezavi DO z vodilnimi delavci zaradi službenih potreb in to za: glavnega direktorja Mira Jančigaja kot direktorja DO in vodjo odbora za LO Borisa Magdiča, kot referenta za LO, ter Franca Vrabiča kot direktorja sektorja vzdrževanja in Jožetu Gubenšku, kot vodji elektrodelavnice v sektorju vzdrževanja. PO meni, da je iz službenih potreb nujno, da DO sodeluje v financiranju telefonskih priključkov za omenjene tovariše. Delavski svet potrdi predlog za tov. Jožeta Gubenška z dvema glasovoma proti, za tov. glavnega direktorja Mira Jančigaja, referenta za LO Borisa Magdiča in direktorja vzdrževanja Franca Vrabiča je sklep sprejet 16 ZA, 9 PROTI in 6 se jih je vzdržalo. Glavni direktor Miro Jančigaj Obvesti delavski svet, da ni vmesno sofinanciranje za napeljavo telefonov zadnjim trem in da bo izvršitev sklepa zadržal do uskladitve, za tov. Jožeta Gubenška, vodjo elektrodelavnice, pa soglaša. — 0 — 22. redna seja z dne 11. 2. 1977, sklep 15: »Na predlog SPK — splošne službe, poslovni odbor odobri sredstva za odpremo pomanjkljivosti v počitniškem domu v Crik-venici in sicer: — postavitev hidrantne mreže 23.860 din — izvedba priključka kanalizacije 56.995 din Skupaj 80.855 din — 0 — 28. redna seja PO, z dne 24. in 25. 3. 1977: »Na predlog sektorja marketing DS potrjuje pripis pozitivne razlike po zaključku izvoza št. 10436 v višini 3.3.86,36 Sch (2.745,30 din). Razlika je nastala, ker smo odposlali za toliko več blaga in nam ga je kupec plačal. — 0 — Delavski svet ugotavlja, da so vse TOZD sprejele samoupravni sporazum o osnovah plana SIS Elektro Celje za obdobje 1976— 1980. Namesto dosedanjega delegata tov. Vinka Uršiča, kateremu je prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve. DS imenuje za delegata v to SIS tov. Jožeta Gubenška. — 0 — Delavski svet je obravnaval na predlog ekološke službe sanacij- ski program za varstvo zraka, ter sprejel sklep, da se v okviru SSTS izdela natančen program za sanacijo zraka, v katerem mora biti navedeno kdaj in kateri izvedni program bo izveden za sanacijo zraka po tem programu s točnim prikazom že vloženih sredstev za sanacijo zraka in s programom kdaj in kako bodo izdelani elaborati, po katerih bomo morali vlagati sredstva za saniranje po posameznih točkah tega programa. — 0 — Ekološka služba mora izdelati do prihodnje seje DS poročilo v kakšni fazi je sanacija voda. — 0 — Delavski svet vzame v vednost informacijo, ki jo je podal sektor za poslovno koordinacijo v zvezi s sporom LIC g. Weisman pri Interexport Beograd, EMO Celje. — 0 — Na predlog sektorja skupnih tehničnih služb DS odobri nakup novega osebnega avtomobila iz sredstev 145.171,20 din, ki so bila zbrana z zavarovalnino za karam-bolirana avtomobila VW in Citroen. — 0 — Na predlog sektorja skupnih tehničnih služb delavski svet odobri izvajanje pripravljalnih del in investicijskih programov po priloženem pregledu, ki bo šele kasneje za njega zagotovljena celotna finančna konstrukcija investiranja z vsemi pripravljalnimi deli v okviru rednih stroškov in sicer 850.000 din za pripravljalna dela, 1,210.000 din za investicijske programe, razen za varstvo okolja, ki bo utemeljena na prihodnji seji. — 0 — Na predlog konference OOS DS imenuje odbor za uresničevanje zakona o združenem delu v naslednji sestavi: 1. Predsednik konference OOS EMO Jože Oštir. 2. Predsednik DS DO Pavla Bizjak. 3. Sekretar TK ZK Anton Krebs. 4. Predsednik ZSMS Viki Klenovšek. 5. Predsednik ZB Ludvik Krajec. 6. Glavni direktor Miro Jančigaj. 7. Za uresničevanje samoupravljanja Stevo Pratnekar. 8. Za dohodkovne odnose Drago Mravlak. 9. Za samoupravne splošne akte Anton Rojec. 10. Za medsebojna razmerja Stane Veninšek. 11. Za samoupravno organiziranje Danilo Kralj. — 0 — DS potrjuje program" za izvajanje zakona o združenem delu in nalaga imenovanemu odboru, da ga dopolni na osnovi sklepov občinske zveze sindikatov in dopolnjenega posreduje DS TOZD in DS DO v potrditev. — 0 — Stanovanjski odbor je dodelil tov. MILAČ Tomažu dvosobno stanovanje kot strokovnemu kadru. Sektor za poslovodno koordinacijo je predlagal dodelitev dvo in pol sobnega stanovanja. Stanovanjski odbor se za predlog SPK ni mogel odločiti, zato predlaga DS da prinese odločitev. Kljub predlogu SPK, pomočnika glavnega direktorja in stališča poslovnega odbora, da se tov. Tomažu Milaču dodeli dvo in pol sobno stanovanje in ne dvosobno, delavski svet predlog strokovnih služb zavrne. Za predlog je glasovalo 10 članov, proti 7 članov in 14 članov se je vzdržalo glasovanja. — 0 — Pritožba tov. Jožeta Zupanca zoper odločitev stanovanjskega odbora o dodelitvi stanovanja na Mariborski c. 76/a in ne v novi stolpnici na Hudinji, kar bi po prioritetni listi imel pravico, DS ugodi. DS nalaga stanovanjskemu odboru, da mora upoštevati prednostno listo pri dodelitvi stanovanj in le v primeru, da upravičenec odkloni novo stanovanje, stanovanjski odbor išče možnost zamenjave. — 0 — Z ozirom na ugotovitve, iznesene na DS in z ozirom na pritožbe, ki so iznesene proti delu stanovanjskega odbora, DS sklene, da SDK EMO preveri delo stanovanjskega odbora pri razdeljevanju zadnjih 10 stanovanj v novi stolpnici na Hudinji in poroča DS .o svojih ugotovitvah in predlaga ustrezne ukrepe. Do takrat se odločbe za ta stanovanja zadržijo. — 0 — Na zahtevek za varstvo pravic v zvezi z jubilejno nagrado za dobo 25 let za tov. Miroslava TODOROVIČA DS sprejme naslednji sklep: V okviru sprejetega programa o dopolnitvi vseh naših samoupravnih internih aktov in uskladitev teh aktov z zakonom o združenem delu DS opozarja vse odbore, da s posebno pozornostjo vključijo reševanje kriterijev za jubilejno nagrado. — 0 — Od tov. Antona Rojca, v. d. direktorja SPK se zahteva pravno tolmačenje za vse te'pritožbe iz preteklosti, da bo lahko DS zavzel ustrezno stališče. — 0 — Na vprašanje predsednika DS TOZD POSODA zakaj delavci pri izplačilu OD niso dobili izplačano običajno nagrado za rojstni dan v znesku 50 din in zakaj delavci niso bili prej informirani: direktor FRS pojasni, da ni bila pravočasno posredovana informacija SDK, da to ne smemo izplačati iz tekočega dohodka, temveč samo iz skupne porabe, nismo mogli formirati, zaradi nepokrite izgube. Zahteva glavnega direktorja, da se vsem prizadetim, da pismeno opravičilo in pojasnilo, katerega bo sam podpisal se osvoji. ----------------------5 SANACIJSKI PROGRAMI TOŽB Posamezne naše TOZD so sprejele sanacijske programe, o katerih so razpravljale in sklepale samoupravne delovne skupine in drugi organi samoupravljanja. V skladu z njihovimi sklepi objavljamo te sanacijske programe, vendar v skrajšani obliki, kajti celotni programi so preobsežni za objavo. Objavljamo jih zato, da bo vsak z njimi seznanjen, saj pomeni sanacija izboljšanje našega poslovanja, seveda če so ti programi tudi izvršeni tako kot so zastavljeni. SANACIJSKI PROGRAM TOZD TOVARNA POSODE TOZD posoda je v poslovnem letu 1975 doživljala zaradi posledic splošnega gospodarske krize hude pretrese. Potrošnja na domačem tržišču je iz meseca v mesec ‘bolj padala. Zaradi tega se je TOZD skušala sprotno prilagajati trenutnim potrebam in željam kupcev, kar pa je seveda povzročalo visoke stroške. Že v mesecu marcu je vodstvo TOZD posoda skupno z marketingom izdelalo sanacijski program, s katerim naj bi se pospešila prodaja. Pristopilo se je k raziskavi tržišča, zlasti pa je bil poudarek na raziskavi inozemskega trga. Cilj programa je bil mesečni, izvoz za 360.000 dolarjev, kar je TOZD z velikimi napori celo presegla. TOZD je kmalu spoznala, da zastavljenega plana ne bo dosegla, zato je pristopila k rebalansu gospodarskega plana, katerega osnovni cilj je bil skrajno prilagajanje tržnim potrebam. V poslovnem letu 1976 so se težave iz leta 1975 nadaljevale. Na svetovnem trgu so še vedno bile prisotne posledice splošne gospodarske krize, domači trg pa se je zaradi izrednega padca kupne moči in uveljavitve zakona o zavarovanju plačil skoraj zaprl. Da ne bi zaloge rapidno rasle, smo proizvajali le tisto, kar je bilo moč prodati (ne glede na rentabilnost), delež izvoza je hitro rasel, v zvezi s tem pa tudi stroški, ker je izvozni asorti-man stroškovno in proizvodno zelo zahteven. Tako stanje se je nadaljevalo še do sredine leta, ko smo v juliju zabeležili najnižjo prodajo, nato pa se začenja stanje na trgu nekoliko izboljševati. Sedaj se je TOZD soočila z drugim problemom: zaradi uveljavitve zakona o zavarovanju plačil in težkega finančnega položaja, smo v prvem polletju omejili nabavo materiala do minimalnih zalog, kar se je pokazalo že v mesecu avgustu, ko proizvodnja ni mogla teči normalno zaradi desortiranih zalog pločevine. Težave z materialom so se nadaljevale do konca leta, ko je bila konjunktura na trgu najbolj ugodna. Povzetek glavnih vzrokov za slab finančni rezultat v preteklih dveh letih je takle: — prenizka prodaja na domačem trgu, — relativno previsok izvoz v primerjavi z domačo prodajo, — visok delež desortirane robe (ostanki od izvoza), — visok delež slabe kvalitete kot posledica malih izvoznih serij, — skrajno prilagajanje željam kupcev in proizvajanje tudi nerentabilnega oziroma manj rentabilnega asortimana, — pomanjkanje pločevine, — notranja nesoglasja in slaba organizacija, ki je posledica dolgotrajnega bolj ali manj namen- EMAJLIRANA POSODA skega zaviranja proizvodnje v času velike stagnacije. Tržni pregled V proizvodni program TOZD posode se vključujejo emaljirana, aluminijasta in pocinkana posoda ter sanitarni izdelki. Poleg naše tovarne izdelujejo v Jugoslaviji emajlirano posodo še naslednji proizvajalci: Gorica — Zagreb, Metalac — Gornji Milanovac in Boris Kidrič — Struga. Predvidena proizvodnja posode v SFRJ po proizvajalcih od leta 1977 in 1981 bo naslednja: Proizvajalec 1977 1978 1979 1980 1981 EMO, Celje 6100 6400 6700 7000 7000 Gorica, Dugo selo 3340 3600 3800 3800 4500 Metalac, Gor. Milanovac 4600 4800 5000 5000 5500 Boris Kidrič, Struga 2000 2500 3000 3500 3500 SKUPAJ: 16040 17300 18500 19300 20500 ALU POSODA EMO, Celje 211 211 397 397 400 Pretiš, Sarajevo 60 60 60 60 60 Ezerka, Ohrid 90 90 90 90 90 Metalik, Džakovica 100.000 200.000 300.000 400.000 500.000 SKUPAJ: 361 361 547 547 550 POCINKANA POSODA EMO, Celje 455 530 530 530 530 Metali ja, Subotica 2000 2000 2000 2000 2000 Gorica, Dugo selo 50 50 90 90 110 Jedinstvo, Bačka Palanka 200 200 300 300 400 SKUPAJ: 2705 2780 2920 2920 3040 Analiza tržišča posode v SFRJ, ki jo je na zahtevo združenja proizvajalcev posode opravil ZIT — CEMA Zagreb, ne prognozira bistvenega povečanja potrošnje posode v SFRJ v prihodnjem obdobju. Analiza je med drugim pokazala velike pomanjkljivosti pri povezovanju proizvajalcev posode s končnim potrošnikom. Že sami odnosi med proizvajalci in trgovci so silno pomanjkljivi, prilagajanje izvedb in oblikovanja izdelkov okusu potrošnikov je minimalno. Proizvajalci posode so pred leti ustanovili poslovno združenje Inoxproduikt, ki neposredno sodeluje s sekretariatom za elektro in kovinsko industrijo pri Gospodarski zbornici SFRJ. V okviru tega združenja so proizvajalci posode, sklenili samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju pri planiranju proizvodnje, prodaji doma in na tujem, nabavi, raziskavi tržišča, enotnih prodajnih pogojih in politiki cen. Pred dvema letoma pa je bil sklenjen tudi ustrezen samoupravni sporazum med proizvajalci in trgovino. Ob uspešnem uveljavljanju procesa tesnejšega povezovanja med proizvajalci in trgovino, zlasti pa ob uveljavitvi zakona o zagotovitvi plačil, smo v zadnjem času ugotovili velike spremembe v vlogi trgovine kot tesnega člena med proizvodnjo in končnim potrošnikom. Talko so tudi trgovci spoznali, da je za uspešno poslovanje nujno prilagajati se željam potrošnikov. Če obravnavamo potrošnjo posameznih skupin posode v prihodnjem obdobju, lahko ugotovimo naslednje: Potrošnja lahke »kamere« posode je v Jugoslaviji že doživela svoj vrhunec. Tovrstno proizvodnjo zamenjuje pol težka in težka emajlirana posoda. Iz tega razloga tudi v EMO predvidevamo prestrukturiranje proizvodnje iz lahke na poltežko in težko posodo. Ta prehod pa bo v Jugoslaviji počasnejši zaradi nerazvitosti tržišča in nižjega življenjskega standarda v primerjavi s standardom v zahodni Evropi, ter prevladovanje tradicionalnih navad, predvsem na podeželju. Analiza tržišča predvideva tudi 'povečanje potrošnje aluminijaste posode, katere se je v preteklosti precej uvažalo in sicer predvsem na račun posode za kuhanje pod pritiskom in teflon posode. V preteklosti smo zabeležili zelo močan padec potrošnje pri pocinkani posodi. Tudi v bodoče je pričakovati ta trend zaradi vse večje zamenjave pocinkane posode s posodo iz plastičnih mas. Proizvodnja pocinkane posode predstavlja v EMO pretežno kan- te za smeti. Pri teh pričakujemo v prihodnjem obdobju nekoliko povečano proizvodnjo, saj je po anketi med našimi komunalnimi podjetji ta artikel še vedno zelo interesanten. Pri sanitarnih izdelkih bodo imele največji delež kopalne kadi. Čeprav so bile v preteklosti pri kadeh velike težave zaradi prenizkih cen in domača proizvodnja zaradi tega premajhna, tako da je prišlo celo do intervencije iz uvoza, smo mnenja, da v prihodnje teh problemov ne bo in se bo načrtovana proizvodnja normalno realizirala. Obstoječi proizvajalci v SFRJ imamo za domače potrebe ob normalni stopnji izkoriščenosti ravno prav dimenzionirane kapacitete. Isto velja tudi za ostala dva izdelka straniščni izplakovalnik in stenski umivalnik, pri katerih pa že do sedaj ni bilo podobnih težav kot pri kopalnih kadeh. Iz analize tržišča je torej razvidna umirjena rast potrošnje emajlirane posode na domačem tržišču, povečana potrošnja alu posode in zmanjšana potrošnja pocinkane posode. Pri emajlirani posodi se predvideva prestrukturiranje iz lahke na poltežko in težko posodo. Predvideva se tudi povečanje izvoza posode na tuja tržišča. Kapacitete jugoslovanskih proizvajalcev so pokrite s predvideno potrošnjo doma in v izvozu. Proizvodnja, tehnološki proces in organizacija dela Tudi proizvodnja se bo v prihodnjem obdobju prilagajala zahtevam tržišča. Tako že v letu 1977 pričenjamo s preusmeritvijo proizvodnega programa iz lahke »ko-merc« posode v poltežko in težko posodo. V letu 1978 bo ta preusmeritev dokončno izvršena. V ta namen bomo na peči EKO II. zamenjali program lahke posode s programom poltežke in težke posode. S tem se bodo kapacitete za proizvodnjo tovrstne posode podvojile. Z uvedbo nanosilnih strojev bomo na peči EKO II. ustvarili enake pogoje dela kot so na peči KONTI III. S prehodom na proizvodnjo poltežke in težke posode bomo morali povečati tudi kapacitete izdelave in montaže nerjavečih obročev. V ta namen bomo du-plicirali kapacitete linije za izdelavo in montažo nerjavečih o-bročev s stroji in napravami domače izdelave. V letu 1977 uvajamo v TOZD posoda proizvodnjo kopalnih kadi. Proizvodnja je prenešena v TOZD posoda iz TOZD Kruše-vac, ki je v ta namen odstopila tudi del opreme. Ta oprema obsega kadno lužilnico z razmašče-valno napravo, brizgalne kabine, sušilnice in peč za žganje. Povečana potrošnja se predvideva tudi pri alu posodi in to pri econom loncih. Ozko grlo v tej proizvodnji predstavljajo ročne operacije brušenja. Za odpravo tega ozkega grla bomo nabavili ustrezen polavtomatski stroj. Tehnološki proces v TOZD posoda bo ostal v glavnem nespremenjen. Vsi tehnološki posegi bo- Sanacijski program TOZD Tovarna posode (Nadaljevanje s 5. strani) do zastavljeni tako, da bo mogoče spremembe v proizvodnem procesu dejansko tudi izvršiti. Osnovne naloge bodo v stalnem iskanju in osvajanju novih proizvodov, izpopolnjevanju obstoječega asortimana, uvajanju drobne avtomatizacije v proizvodnjo, mehanizaciji nanašanja emajla na posodo in zagotavljanju čim boljših pogojev dela ob minimalnih investicijskih vlaganjih. Za doseganje čim boljših poslovnih rezultatov bo potrebno izvršiti tudi nekatere organizacijske ukrepe. Predvsem bo potrebno uskladiti vse činitelje, ki vplivajo na nemoten potek proizvodnje in to od programiranja proizvodnje pa do funkcionalne priprave slehernega delovnega mesta. Povezovanje potreb odpreme in možnosti proizvodnje mora zagotoviti čim krajši ciklus proizvodnje in odpraviti kopičenje izdelkov in zastoje v proizvodnji. Stremeti bomo morali tudi po boljšem izkoriščanju delovnega časa in s povečano delovno disciplino ter angažiranostjo strokovnega in vodilnega kadra doseči optimalne rezultate v proizvodnji. Posebno pozornost bomo posvečali tudi kvaliteti izdelkov. S stalno medfazno kontrolo v proizvodnji bomo onemogočili porast dovoljenega delovnega in materialnega izmečka. Z uvedbo kontrole dejanske porabe materiala nasproti normativni porabi in s poostreno tehnološko disciplino bo mogoče vsa eventualna odstopanja zasledovati in tudi odpravljati. K boljšemu gospodarjenju bo pripomoglo tudi usklajevanje delovnih norm in uvajanje doslednega sistema nagrajevanja po delu. Proizvodni program v srednjeročnem obdobju ne zahteva v TOZD posoda bistvenega povečanja delovne sile. Z avtomatizacijo tehnološkega procesa se bo storilnost povečala, istočasno pa bo potrebno izboljšati tudi obstoječo kadrovsko strukturo. To bomo dosegli s stalnim izobraževanjem naših delavcev, z organiziranjem raznih strokovnih tečajev in seminarjev ter smiselnim vključevanjem naših rednih štipendistov. Kot je bilo že večkrat poudarjeno, ne gre pri TOZD Posoda v sanacijskem obdobju za neke velike investicijske naložbe, ampak je bistvo sanacije prestruk-tuiranje proizvodnje v tiste skupine proizvodov, ki so tržno za- nimivi in rentabilnejši glede na proizvodne stroške. Prognoza za srednjeročno obdobje daje solidno garancijo za nemoteno poslovanje TOZD in dovolj velik ostanek dohodka za financiranje novih programov izven programa posode, za katere pa je potrebna še natančna tržna obdelava. Povzetek sanacijskih ukrepov 1. Sistematična obdelava domačega in tujega tržišča. 2. Dosledno usklajevanje prodajnih planov s proizvodno-teh-ničnimi zmogljivostmi in z zalogami s ciljem doseganja optimalnega dohodka. 3. Zagotoviti je potrebno naročila za daljše obdobje, da bodo kvartalni, mesečni in dnevni plani realni in dosegljivi. 4. Na osnovi proizvodnih planov in stanja zalog se izdelajo dnevni plani odpreme gotovih izdelkov, ki se morajo dosledno izvajati. 5. Doseči je potrebno racionalno in učinkovito povezavo tehničnih, programskih in drugih služb na relaciji TOZD in skupne službe za doseganje maksimalnih efektov na področju razvoja novih izdelkov in novih proizvodnih programov. 6. Obstoječi proizvodni program moramo stalno izpopolnjevati, tako z novimi emajli in dekorji kot tudi raznimi oblikovnimi spremembami. 7. Stalno je potrebno izpopolnjevati tehnični in tehnološki nivo proizvodnje z uvajanjem novih tehnoloških rešitev, sistema linijske proizvodnje in drobne avtomatizacije. 8. Racionalizacija poslovanja služb TOZD in skupnih služb podjetja in povečanje njihovih učinkovitosti. 9. Izboljšava obstoječe kadrovske strukture zaposlenih. 10. Pomlajevanje vodstvenega kadra in zaostritev osebne odgovornosti za dosledno izvajanje zastavljenih nalog. 11. Uvedba metode horizontalne in vertikalne rotacije vodstvenih in strokovnih delavcev za zadovoljevanje maksimalnih osebnih ambicij, kontinuiranega dotoka novih idej in metod dela in s Svetovna proizvodnja jekla Nedavno tega smo zasledili članek o svetovni proizvodnji jekla, ki bo verjetno zelo zanimal naše samoupravljavce, saj spadamo v kovinsko industrijo in smo večidel odvisni glede naše proizvodnje od naših železarn, ki nam dobavljajo material za reprodukcijo. Podatki o proizvodnji jekla v letu 1976 se nanašajo na ugotovitve mednarodnega inštituta za železo in jeklo (IISI) v Bruslju. Leto 1976 je ob pričetku kazalo, da je kriza v prodaji jeklarskih izdelkov minila in da se bo stanje na svetovnem trgu zopet normaliziralo. V prvih mesecih se je proizvodnja jekla v zahodnoevropskih državah sorazmerno naglo dvignila in tudi v Ameriki ni še bilo očitnih znakov nazadovanja. Tem prvim mesecem pripisujejo tudi največji vpliv, da se je svetovna proizvodnja jekla v letu 1976 dvignila nasproti letu 1975 za 5,8 % oziroma od 646,3 milijona ton v letu 1975 na 683,3-milijona ton v lanskem letu. Najmočnejši proizvajalec je ZSSR-s 147 milijoni ton in Rusi so že od leta 197*3 dalje najmočnejši med velikimi. Do leta 1975 so bile ZDA namreč v proizvodnji jekla, in še bolj po razpoložljivi kapaciteti, vodilna država na svetu. Leta 1976 sledijo proizvodnji Sovjetske zveze v ZDA s 116,3 milijona ton. Japonska 107,4 milijona ton, Zahodna Nemčija 42,4 milijona ton itd. Nasproti letu 1975 se je proizvodnja jekla dvignila v ZSSR za 4%, v ZDA za 9,7%, na Japonskem za 5 % in v Zahodni Nemčiji za 5 %. Navedeni podatki kažejo, da je bilo sicer 4976. slabo leto, kar nam bodo pokazale še primerjave z najboljšimi dosežki preteklih let, vedar le boljše kot je bilo leto 1975. .V Sovjetski zvezi se ob planski proizvodnji tudi proizvodnja jekla redno dviga in je najvišja v letu 1976. Pri ostalih velikih proizvajalcih so najvišji dosežki podčrtani v letu 1973 in 1974, pri vseh, kjer tržni pogoji vplivajo na proizvodnjo, je bila ta najnižja leta 1975.; Kot-je že prej navedeno, je bil dvig proizvodnje nasproti letu 1975, dosežen v letu 1976, samo posledica izboljšanja v prvih mesecih, medtem ko je bila druga polovica preteklega leta za mnoge železarne zahodne Evrope najtežja preizkušnja. Po podatkih mednarodnege inštituta za železo in jeklo je znašala proizvodnja jekla v Jugoslaviji preteklo leto 2,7 milijona ton. Zadnjih pet let se je gibala takole (v milijonih ton): 1972 2,6; 1973 2,7; 1974 2,8; 1975 2,9;. 1976 2,7. V letu 1976 smo bili torej zopet na nivoju leta 1973. Najvišjo proizvodnjo smo dosegli leta 1975. Kapacitete imamo večje in ob normalnih pogojih možnosti pro- Sindikat v statutu TOZD (Nadaljevanje z 9. strani) — vloga osnovne organizacije sindikata pri volitvah in odpoklicu delavskega sveta in drugih or-gano v TOZD, ki se volijo 'na delegatskem principu; — mesto in vloga osnovne organizacije pri volitvi in odpoklicu individualnega poslovodnega organa; — obveznosti obveščanja drugih osnovnih organizacij sindikata in vloga osnovne organizacije sindikata v informiranju delavcev; — mesto in vloga osnovne organizacije sindikata v uresničevanju samoupravne delavske kontrole; — udeležba osnovne organizacije sindikata v sprejemanju in podpisovanju samoupravnih sporazumov in drugih samoupravnih splošnih aktov; •— vloga osnovne organizacije sindikata v razreševanju sporov v TOZD in DO, ki se niso mogli rešiti rednim potom. Zakon o združenem delu natančno določa v svojem 337. členu vsebino stautov temeljnih organizacij združenega dela s tem, da je obvezno vnesti določila vloge sindikata v že navedenih stališčih Zveze sindikatov Jugoslavije. Delavska kontrola TOZD posoda (Nadaljevanje z 2. strani) čitve TOZD neposredno odvisne tudi od skupnih služb (raziskave trga, prodaje, nabava, kadri, vzdrževanje) ne moremo vso odgovornost prenesti izključno na vodilne delavce v TOZD. Proti koncu leta 19.76 se je začelo intenzivno delo na povezovanju vseh činiteljev, ki vplivajo na boljši poslovni rezultat (prodaja, proizvodnja, odprema), kar je že dalo določene boljše rezultate. Smatramo, da je odgovornost vodilnih delavcev v tem, da niso uspeli pravočasno povezati delovanja vseh služb in sektorjev in pojačati tistih dejavnosti, ki so se izkazale preslabe. Če bi tak način dela vzpostavili že prej, bi verjetno zmanjšali vse negativne vplive, ki pogojujejo slab finančni rezultat. Samoupravna delavska kontro-tudi predložene sanacijske ukrepe. S temi ukrepi se v celoti strinjamo in zahtevamo dosledno izvajanje. Kontrolo teh ukrepov bo vršila tudi samoupravna delavska kontrola. Prav tako se samoupravna delavska kontrola strinja s predloženo programsko usmeritvijo TOZD Posode v srednjeročnem obdobju. Ob doslednem izvajanju sanacijskih ukrepov SDK smatra, da je TOZD zagotovljena boljša perspektiva in večja socialna varnost vseh zaposlenih. daje na domačem trž.išču ter pri normalnih pogojih izvoza, predvsem pa pri normalnem izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti, bi morali že leta 1976 preseči 3,5 milijona ton. V državah SEV je gibanje proizvodnje. enako kot v Sovjetski zvezi, v stalnem povečanju in povsod najvišje v zadnjem — 1976. letu. Tako so dosegli v preteklem letu: Poljska 15,9 mili j. ton; ČSSR 14,7 milij. ton: Romunija 10,0 milij. ton; Vzh. Nemčija 6,6 milij. ton; Madžarska 3,8 milij. ton; Bolgarija 2,5 milij. ton. Trenutno zaostaja za jugoslovansko proizvodnjo samo Bolgarija. Letošnje leto za svetovno proizvodnjo jekla, z ozirom na trenutno stanje na svetovnem tržišču, ni prav nič obetavno. Visoka komisija za premog in jeklo zahodnoevropske gospodarske skupnosti je proglasila v jeklarski industriji krizno stanje. Pro- izvodnja jekla je v prvih tednih letošnjega leta v ZDA padla. Najnovejši podatki govore o tem, da se stanje naročil popravlja prav tako iznenada, kot je iznenada nastopila kriza v drugi polovici preteklega leta. Ponekod se ' torej svetlika, razjasnilo se pa — izgleda — še ne bo in verjetno bo marsikje tudi letošnje leto prineslo s seboj še kako neurje. Za jugoslovansko železarstvo bo letošnje leto pomembno, ker bo proizvodnja jekla prvič večja kot 3 milijone ton in po načrtih naj bi dosegli skoraj 5,8 milijona ton. V Slovenskih železarnah naj bi tudi presegli doslej nedoseženo mejo 800.000 ton, za kar so dani vsi pogoji, samo zadosti naročil je treba. Upajmo, da bo za nas leto 1977 boljše kot je bilo preteklo in ista želja velja vsem železarjem sveta. Gospodinjski krožek LT Če je v strojno orodjarskem krožku LT 235 članov od tega pa le tri ženske, prevladujejo v gospodinjskem krožku žene, kajti teh je od 155 članov kar 144 in le 11 moških. Iz tega lahko sklepamo, da še nismo enakopravni, kajti moški se premalo vključujejo v gospodinjski krožek, žena pa je premalo v strojno orodjarskem krožku. Gospodinjski krožek je v per-teklem letu organiziral tri tečaje, tako da se je na teh tečajih naučilo kuhati 36 tečajnikov. Niso pa samo kuharice, temveč je od teh tudi osem kuharjev, ki so se pri kuhanju še posebno izkazali. Gospodinjski krožek je za svoje člane organiziral v preteklem letu tudi več poučnih ekskurzij v nekatere tovarne živilske industrije. Udeleženci so se tako neposredno seznanili z industrijsko pripravo prehrane in se marsikaj naučili. Zaželjeno je, da bi se v ta krožek vključilo čim več moških in žensk. Gospodinjski krožek LT EMO je že v letošnjem letu uspešno zaključil kuharski tečaj. Na sliki so nove kuharice, ki so se naučile odlično kuhati Uspehi emajlirskega krožka LT Za našo proizvodnjo in smotrno vzgojo strokovnega kadra, ki ga potrebujemo na delovnih mestih v emajlirnici, je ema j lirski krožek, ki deluje 22 let, velikega pomena. Krožek šteje sedaj 260 članov. Od tega je 125 žena in 135 moških. Vidimo torej, da tu prihaja enakopravnost med spoloma v pravilno razmerje glede na število članov in na strokovno vzgojo. Ema j lirski krožek vzgaja mlade kadre za emajliranje in prireja v ta namen strokovne tečaje. Kdor ima dobro voljo za učenje, si v tem krožku lahko pridobi polkva-lifikacijo ali celo kvalifikacijo iz emajlirske stroke za opravljanje dela na določenem delovnem mestu. Tako kot ostali krožki je tudi ta organiziral več poučnih ekskurzij za svoje člane z namenom, da se ti seznanijo s sodobno tehniko emajliranja. Tisti, ki čutite potrebo po strokovni izobrazbi in imate veselje do emajlirske stroke, vključite se nemudoma v ta krožek. VARUJMO NARAVNO OKOLJE Tako o varstvu kot tudi o onesnaževanju okolja in njegovih posledicah smo že večkrat pisali, vendar o tem še vse premalo vemo. Zaradi tega povzemamo zanimiv sestavek dr. Avguština Laha, podpredsednika izvršnega sveta skupščine SRS, ki je bil objavljen v naši ugledni strokovni reviji SLOVENIJA PARALELE v lanskem letu pod naslovom »Težko do znanja, z znanjem lahko«. V naši družbi je že prevladala zavest, da vse delamo zaradi nas samih in za zanamce, da kot biološka vrsta ne moremo zanemariti naravnih zakonitosti in se odpovedati čistemu zraku, dobri vodi in primerni hrani, urejenim bivalnim pogojem, človekovemu okolju in družbeni skupnosti. V neurejenih pogojih povprečno ljudje živijo slabše in krajše, bolezni in nesreče pa terjajo žrtve in puščajo hude posledice. Je mar kdo od nas voljan podpisati dogovor, da se odpove zdravemu o-kolju in življenju in izbere slabšega .in nevarnega? Nekateri pa nam to vsiljujejo brez dogovora, vede in nevede. Sodobne bolezni in nesreče, ki jih povzročamo z zastrupljanjem zraka in voda, z nestrokovnim ravnanjem s stroji, napravami in raznimi snovmi, z nepremišljenostjo in neznanjem, so skoraj tako hude, kakor je bila kuga v srednjem veku, ki je pobrala mnogo ljudi. Tudi današnje bolezni in nezgode terjajo ne samo tisoče, temveč desettisoče žrtev in prizadetih in ne puščajo za seboj le bolečega spomina, temveč tudi različne posledice. Pregovor pravi, da je vsakdo sam svoje sreče kovač. V veliki meri je to res, ne pa povsem. Nobeden od nas ni popolnoma neodvisen, da bi delal samo, kar se mu zljubi. Živimo v skupnosti, sodelujemo med seboj, vplivamo drug na drugega in se ravnamo po dogovorjenih pravilih. V okolju pa imamo tudi povzročitelje nesreč, zaradi katerih padajo nedolžne žrtve. Prav zato sem izbral za naslov drug simboličen rek, ki pove, da lahko z znanjem mnogo bolje opravljamo svoje naloge in bolje živimo. Točneje: na današnji stopnji razvoja tehnike in tehnologije lahko samo z znanjem živimo in se razvijamo. Do znanja in spoznanj pa se je treba trudoma dokopati. Nesreče V naši republiki se na leto ponesreči okoli 52.000 delavcev; to je povprečje zadnjih petih let. Posledice so hude. Samo zaradi teh nezgod izgubimo milijon delovnih dni in ustrezen rezultat njihovega dela. Veliko stane zdravljenje in še drugih stroškov je mnogo. Vzdrževati moramo celo vrsto u-stanov, za kar vsak od nas prispeva ustrezen del svojega dela. V Sloveniji imamo 96.000 starostnih upokojencev in 51.000 invalidov — upokojencev (družinske pokojnine in invalidnine so poleg tega). Urejeno okolje je dosežek dela in naložb in terja stalno vzdrževanje vseh stvaritev oziroma ureditve. Vendar opravičuje vsako naložbo tudi primeren prihranek. Koliko denarja porabi industrija samo za pridobivanje vode, ki jo potrebuje ogromne količine v proizvodnji (84 % vse vode porabi industrija)?! Nezdra- ve razmere v okolju vplivajo na delavce in njihove družine, zmanjšujejo produktivnost dela in dohodek. Lahko bi našteli še vrsto razlogov in ocen, ki nas prepričujejo, da je urejanje okolja prvorazredno vprašanje razvoja družbe in gospodarstva ob tem, da smo kot humana družba najprej zavzeti s skrbjo za človeka. Srednjeročni načrt V srednjeročnem načrtu razvoja Slovenije do leta 1980 je urejanje človekovega okolja upoštevano med strateškimi nalogami in razvojnimi cilji. Ohraniti moramo rodovitne površine zaradi pridelovanja hrane; računajmo z bodočnostjo, saj v svetu pomanjkanje hrane raste in tudi v ožji domovini moramo zagotoviti samooskrbo (zdaj pokrivamo štiri petine potreb po hrani, ki vsak dan naraščajo). Zaradi tega bomo morali načrtneje in dosledneje gospodariti »s prostorom« (z zemljišči in viri vode, z ustvarjanjem mikroklime, urejanjem rekreacijskega prostora, s prometnim omrežjem in delovnim prostorom). Kmetijsko proizvodnjo moramo v tem pogledu upoštevati pred industrijsko, za katero je še dovolj drugih razme-stitvenih možnosti. Zdaj onesnažujemo tekoče vode tako kot če bi na našem ozemlju namesto 1,8 živelo sedem milijonov ljudi. To moramo do leta 1980 zmanjšati skoraj za polovico in odpraviti zastrupljanje voda. Zaradi potreb po vodi, saj zdaj porabimo že več kot polovico virov čiste vode, z vsakim hi odplak pa onesnažimo desetkrat in dvajsetkrat toliko čiste vode! Preprečiti moramo nastajanje novih'žarišč onesnaževanja vode, zraka, gozdov in in polj in naselij. Do nedavna so bili zelo glasni tisti, ki so opozarjali na visoke naložbe in stroške za postavljanje naprav za čiščenje plinov, odplak in vsakovrstnih oblik onesnaževanja okolja. Zdaj je že dokazano, da leži v odpadkih veliko bogastvo, ki bi ga z načrtnim zbiranjem in predelavo lahko pridobili z dodatnim virom surovine. Za uvoz odpadkov, ki jih rabi kot surovine, daje jugoslovanska industrija na desetine milijonov dolarjev vsako leto. Znanost je tudi dokazala, da so škodljive snovi v zraku povzročitelji povprečno zmanjšane iizične moči prizadetega prebivalstva, zelo neprijetnih in nevarnih obolenj ter tudi primerov smrti. Posredno pa vse stroške za to plačajo delovni ljudje. Izkušnje drugih nas utrjujejo v spoznanju, da je s širšega vidika vzdrževanje čistega ozračja tudi gospodarnostno o-pravičljiva zadeva. Enako lahko dokažemo za vode. Seveda te ra-čunice ni mogoče uporabiti za vsak posamezni primer. Ker pa živimo v skupnosti, ki ima načrtovanje, raziskovalno dejavnost, razvito solidarnost, samoupravljanje in sistem družbenega dogovarjanja, je to povsem naraven, logičen in dosegljiv smoter. Naložbe za varstvo okolja so koristne in dolgoročne. Onesnaževanje okolja Onesnaževanje okolja zaradi gospodarske dejavnosti je že dolgo prisoten pojav. Dolgo tudi tehnologija ni tako napredovala, da ne bi razne dejavnosti ničesar škodljivega ali neprijetnega oddajale v okolico. Zdaj pa že govorimo o »čisti« tehnologiji, ker se razvija dodatna uporaba odpadnih snovi in čiščenje tistega, s čemer so doslej onesnaževali o-kolje. Če ne gre drugače, premestimo tiste dejavnosti drugam, Ta nesnaga polni zrak, zrak pa naša pljuča kjer so neprijetnosti najmanjše. Morda pa se jim lahko celo odpovemo, zlasti še, če nam je tujina prepustila umazano tehnologijo in se tako izognila lastnemu onesnaževanju. Potrebne so pač raziskave in načrtne rešitve. »Težko do znanja, z znanjem lahko!« Zaradi velikega interesa za napredek nisoli nismo tako zadovoljni z dosežki, da ne bi težili za boljšim. Toda pri pregledu raziskovalnega dela smo tudi zaskrbljeni. Nekako ob strani je videti raziskovanje nekaterih pojavov v našem okolju in obdelava ustreznih rešitev. Vse preveč je samo opazovalnih dejavnosti in na tem slonečih drobnih raziskovalnih nalog, ki ne pripeljejo do pomembnejšega razvojnega koraka. Zato smo še posebej zadovoljni s prizadevanji raziskovalcev, ki obdelujejo postopke za predelavo odpadnih snovi in so rešitve že polindustrijsko preizkusili. Želimo si razširitve in nadaljevanje tega dela. Zadovoljni smo tudi s primeri konstruiranja tehnoloških naprav za odpravljanje onesnaževanja, česar se je uspešno lotila vrsta manjših industrijskih ali celo obrtnih organizacij. Pohvale vredni so primeri odprave onesnaževanja z zamenjavo tehnologije ali z uvedbo uspešnih o-čiščevalnih sistemov. Povedati velja, da je v zadnjih nekaj letih industrija v to vložila več sto milijonov dinarjev, da se zadnjih pet let ni povečalo onesnaževanje vode (z izjemo posebnih primerov nezgod) in prav to nas prepričuje, da se lahko v naslednjem obdobju razmere samo izboljšajo. Potrebni so le kompleksni projekti varstva okolja, zavzetost raziskovalnih skupnosti, organizacij in delavcev ter povezovanje raziskovalcev v projektne skupine in sredstva za take naloge. Zlasti na tistih področjih, ki so prodorna v našem razvoju, kjer največ investiramo, kjer se uveljavljata naše znanje in sposobnost, moramo tudi na tem področju storiti kar največ. Pri sleherni modernizaciji moramo biti dosledni v uvajanju »čiste tehnologije« in odpravljanju obstoječih žarišč onesnaževanja. Velikih in majhnih. Človekova zavest Kako lahko še okrepimo zavest in dejanja za boljše varstvo človeka in človekovega okolja? Najprej z izboljšano vzgojo in z izobraževanjem v rednem sistemu ali v dopolnilnem izobraževanju. S proučevanjem razmer v soseskah in v krajevnih skupnostih. S tečaji ali posvetovanji o raznih pojavih in procesih, z razstavami, ekskurzijami, z obravnavanjem pojavov v javnih občilih. O tem je sicer objavljenih precej zapisov, pripomniti pa velja, da je v njih razgrnjenih ali le zabeleženih dokaj različnih pojmovanj in povrhu, poenostavljanja sicer zelo zapletenih pojavov in njihovih u-činkov. Prav zaradi tega veliko storimo, če objektivno poročamo o pojavih v okolju in jih raziskujemo, odkrivamo vzroke in povzročitelje, posledice in načine odpravljanja ali spreminjanja našega ravnanja. Velikega pomena je tudi objektivno poročanje o tehniki v ta namen, ki jo doma izdelujemo in o tehnoloških rešitvah, kajti pogosto se predstavniki naših delovnih organizacij o-bračajo najprej na tuje institute in proizvajalce tudi za rešitve, ki smo jim že kos. Na posvetovanju o sekundarnih surovinah se je izkazalo, da so domači ustvarjalci med seboj premalo povezani, prav tako pa je koristno povezovanje med različnimi dejavniki v reševanju problemov istega človekovega okolja. Odgovornost Poleg organizacij združenega dela, ki so najbolj odgovorne za vplive na okolje in imajo tudi sredstva za preprečevanje onesnaževanja, so za ta vprašanja najbolj odgovorne samoupravne interesne skupnosti in občine s ŽAMitfiKAC' Čuvajmo naše zdravje Doslej smo objavili že precej člankov o bolezni današnjega časa — raku. Sodeč po odzivu naših bralcev, so bili članki izredno zanimivi in poučni. Tudi v letošnjih številkah bomo nadaljevali z raznimi strokovnimi sestavki o boleznih, ki bodo za vse zeld zanimivi in poučni. Tokrat objavljamo sestavek doc. dr. Franca Lukiča, specialista kirurga na onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki obravnava rakave tvorbe debelega črevesa in danke. Debelo črevo in danka predstavljata približno 150 cm zadnjega dela prebavnega sistema. Poleg neštetih, za prehrano važnih opravil, oblikujeta ta dva predela črevesa tudi blato. Pojav rakavih obolenj na tem delu črevesa je pogosten in število obolenj iz leta v leto narašča. V Sloveniji odkrijemo letno blizu 3800 novih bolnikov, obolelih za rakom, in od teh jih boluje za rakom debelega črevesa in danke okoli 280. Ta številka jasno opozarja na resen problem, ki ga predstavljajo ta o-bolenja. Če se hočemo z boleznijo spoprijeti in jo uspešno zdraviti in (Nadaljevanje z 11. strani) sodelovanjem krajevnih skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti povezujejo različne dejavnike in združujejo sredstva za razne namene. Tako vodne skupnosti urejajo vodne režime rek in skrbijo za kakovost njihovih voda, zbirajo za ta namen prispevke in združena sredstva porabljajo za ustrezne načrte in naprave. V minulem petletnem obdobju je vodni sklad SRS vložil 80 milijonov dinarjev za gradnjo čistilnih sistefmov in sicer prispeva 50 % h gradnji čistilnih naprav in 25 % h gradnji zbiralnikov. Največ nesnage se preliva v reko Savo in Savinjo s pritoki: tolikšno je, kot bi v dolinah in kotlinah ob teh rekah živelo 3,7 milijona ljudi. Zelo onesnažena je tudi reka Drava. Mariborska skupnost za varstvo okolja si prizadeva za uresničenje programa čiščenja reke in zato tudi organizira združevanje sredstev. Skupnost za energetiko ima veliko odgovornost pri gradnji energetskih objektov; zlasti želimo, da izberemo tehnologijo, ki bo prinesla čim manj onesnaževanja, da nadaljujemo z uvajanjem očiščevalnih sistemov, izbiramo primerno razmestitev objektov zaradi zavarovanja določenih območij in projektiramo predvsem tiste objekte, ki upoštevajo ta načela. Tu bi lahko naštevali še druga področja, kjer so podobne naloge, omeniti pa moramo, da bi kazalo bolj zavzeto ustanavljati samoupravne interesne skupnosti za varstvo zraka, kajti na tem področju zaostajamo, zastrupljanje skozi dihala pa je zelo hudo in pušča hude posledice. Večina naselij je še brez urejene kanalizacije. Marsikje še nimajo niti primernega načrta. Od večjih mest imajo komunalno biološko čistilno napravo le v Murski Soboti, v Škofji Loki in v nekaj predmestjih Ljubljane. ozdraviti, je nujno potrebno, da jo pravočasno spoznamo. Pri tem sodelujeta vedno bolnik in zdravnik. Bolnik namreč gre po nasvet k zdravniku, ko je opazil v svojem organizmu taka znamenja, ki jih do tedaj jri opazil in so mu neprijetni. Eden od njih je tudi bolečina. Bistvenega pomena je, da bi bil čas, ko bolnik sam odkriva, da se v njem nekaj dogaja, kar mu je bilo doslej neznano, čim-krajše. Prepogosto bolnik svojo neprijetno skrb vzbujajočo skrivnost zapira vase in jo vtakne v predal z naslovom »neprijetnosti«. Navadno je dolga pot od tu do zaupnega pomenka s prijateljem Zdaj deluje 15 čistilnih sistemov, ki pa očistijo le 1,6 % odplak in torej še ne vplivajo bistveno na razmere v naših vodah. Upamo pa, da bodo kmalu postavili čistilne naprave, ker so zato že izpolnjeni bistveni pogoji (kanalska mreža), v Mariboru, Ljutomeru, Ptuju, Slovenj Gradcu, Lenartu, Slovenskih Konjicah, v Velenju, na Jesenicah in v Kranju, v Kamniku in Domžalah, v Ljubljani, Laškem, Krškem, Novem mestu, Kočevju in še kje. Med naštetimi mesti žal ni Celja, mest v Zasavju, Vrhnike in drugih mest, kjer je industrija in so komunalne odpadne vode velik problem. Laško zdravilišče je ob zasmrajeni Savinji in nižje od zdravilišča bodo v tem mestu zgradili čistilno napravo: ali naj zdravilišče zapro ali pa ostro u-krepajmo, da bi Savinja postala spet čista reka. Seveda vse to stane in bi za vse te rešitve rabili 2,8 milijarde dinarjev. Koliko pa stane čiščenje voda sedaj in koliko stroškov povzročijo zastrupitve, ki se iz rek širijo tudi v talno vodo? Ob anketi, kakšna je organiziranost občin glede varstva o-kolja, republiški komite za varstvo okolja ni dobil odgovora točno od tretjine občin. Med njimi je tudi nekaj naštetih. Ni potrebno opisati, kakšne so naše naloge. Morali bomo skleniti družbeni dogovor, ki bo zavezoval občine, čeprav imamo tudi zakone, da bodo sprejemale ukrepe za varstvo okolja, izvajale nadzorstvo, pripravljale sanacijske načrte, zlasti pa skrbele za ustrezno gospodarjenje s prostorom. Naš smoter mora biti: ohraniti orne površine za kmetijstvo, zato urediti stanovanjsko gradnjo — tudi zasebno — na primernejši način in preudarno razmeščati druge dejavnosti, preprečiti nastajanje novih žarišč onesnaževanja, z načrtno akcijo pa odpravljati obstoječa. Uresničevanje ustave zajema tudi te naloge. in končno z zdravnikom. Zato je cilj zdravstvene vzgoje predvsem, da se čas od pojava prvih znanilcev bolezni pa do posveta z zdravnikom čim krajša. Kaj vemo o vzrokih? Kaj povzroči rakavo bolezen črevesa in danke, danes še ne vemo. Vemo pa, da obstajajo pred-rakava obolenja tega predela črevesa, ki so nagnjena, da se izrodijo v rakava. To pa seveda ne pomeni, da se tako obolenje vedno spremeni v raka. V predrakava obolenja debelega črevesa in danke sodijo dolgotrajna vnetja sluznice in polipi. Bolnike s takimi o-bolenji moramo imeti pod stalnim nadzorstvom. Znamenja Kakšni so znaki raka in kateri znaki naj nas navedejo na misel, da je nekaj v našem debelem črevesu narobe? Prehod iz zdravja v bolezen je vedno prikrit. Kmalu pa bolezen naznanja vrsta znamenj, ki so dokaj značilna. Posebno pozorni moramo biti na motnje prebave z zaprtjem, tope, nedoločene bolečine v trebuhu, driske, ki se pojavijo za dolgotrajnejšim zaprtjem in na to, da bolniki tudi po odvajanju blata ne občutijo olajšanja, kot so ga bili navajeni čutili poprej. Bolniki občutijo v trebuhu pritisk, tiščanje, krče, po jedi se jim spahuje, lahko tudi blujejo. Pojavi se izguba apetita, hujšanje, slabokrvnost, splošna slabost z u-trujenostjo, duševno nerazpoloženostjo in zmanjšano zbranostjo. Važno je, da bi vsakdo opazoval svoje blato, posebno pa še, če i-ma težave v trebuhu. Blato je lahko smolasto, črne barve, vodeno, smrdeče, ali pa mu je primešana sveža kri; lahko postane tenko kot svinčnik ali podobno kozjemu blatu. Če bula na debelem črevesju naraste, jo včasih otiplje že sam bolnik. Čeprav opazimo vsa ta znamenja, to še ne pomeni zanesljivo, da ima bolnik že raka, pač pa nam je opozorilo, da moramo temeljito pregledati debelo črevo. Izkušnje nam kažejo, da je obdobje od tedaj, ko bolnik opazi en ali drugi od naštetih znakov do posveta z zdravnikom po večini zelo dolgo, pogosto traja 9 mesecev in več. Bolnik bi moral biti urnejši, to pa bo možno le, če bo seznanjen z znaki bolezni in če bo bolje opazoval nenavadna dogajanja v svojem organizmu. Ustrezni strokovnjak ima na voljo instrumente, s katerimi lahko pregleduje notranjost debelega črevesa in danke. Če odkrije, da gre za raka, se z bolnikom pomeni o predvidenem zdravljenju in o tem, kakšne bodo morebitne posledice. Zdravljenje . Kot pri vseh rakavih obolenjih imamo tudi pri raku na debelem črevesu in danki na voljo tele načine zdravljenja: 1. kirurško zdravljenje, 2. zdravljenje z obsevanjem in 3. zdravljenje s kemičnimi sredstvi, tako imenovanimi citostatiki. Najbolj 'zanesljivo in zato na prvem mestu je še vedno kirurško zdravljenje. Do 19. stoletja je veljalo mnenje, da rakave bule na debelem črevesu ni mogoče kirurško odstraniti. Prvo operacijo take bule so izvršili šele 1833. leta v Lyonu. Velik vzpon pa je operativno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki doseglo v prvih desetletjih našega stoletja. Pravočasna operacija danes o-mogoča bolniku popolno ozdravljenje. Osnovno načelo operativnega zdravljenja je, da odstranimo oboleli del črevesa in spojimo preostalo črevo, Če je potrebno odstraniti večji del debelega črevesa in danko, moramo napraviti na trebuhu novo odprtino za odvajanje blata. Pogosto se bolnik te posledice operacije ustraši in s težavo privoli v operacijo. Iz pogovorov z bolniki, s katerimi vzdržujemo redne stike še dolgo po ozdravljenju, vemo , da se leti na novo odprtino za blato tako navadijo, da lahko žive povsem normalno življenje, kot pred o-peracijo. Ker so obolevanja za rakom na debelem črevesu in danki v porastu, je ljudi s tako odprtino za odvajanje blata na trebuhu danes po svetu več in več. Kot ozdravljeni se vrnejo k svoji družini in v svoj poklic. Na drugem mestu je zdravljenje z žarki, ki ga lahko s pridom izvajajo bodisi samo ali pa v zvezi s krirurškim zdravljenjem. Kombinacija obsevalnega in operativnega zdravljenja se je pokazala za uspešno in se je na onkološkem inštitutu pogosto poslužujemo. Tretji možni Aiačin zdravljenja je kemoterapija. Namen tega zdravljenja je, da bi zavrli razmnoževanje rakavih celic, ki so se menda že razsejale po organizmu in vgnezdile v drugih organih. To novejše zdravljenje vsekakor pomeni napredek v zdravljenju rakavih obolenj nasploh in tudi pri raku na debelem črevesu in danki dosegamo z njim določene uspehe. Usoda pravočasno operiranih bolnikov je zelo ugodna. Zaradi precejšnjega števila zakasnelih primerov pa v povprečju dosegamo le okoli 50 % dokončno o-zdravljenih. Na kraju lahko povzamemo, da je zdravstvena prosvetlenost bolnika eden od odločilnih dejavnikov za njegovo usodo. Uspeh zdravljenja z načini, ki so nam danes navoljo, je tem večji, čim manjša je rakava razrast, ko pride bolnik v roke strokovnjaku. Če opazimo enega ali drugega od naštetih bolezenskih znamenj, torej — čimprej k zdravniku! Doc. dr. Franc Lukič Dopisujte v svoje glasilo! VARUJMO VARAVN0 OKOLJE Rak na jetrih, žolčniku in trebušni slinavki Dr. Marjan Naglas, specialist internist na onkološkem inštitutu v Ljubljani, avtor tega sestavka že uvodoma piše o tej bolezni: »Ne pretiravajmo s pitjem alkoholnih pijač, skrbimo za zdravo in redno prehrano.« Od 4064 bolnikov, pri katerih smo leta 1972 zdravniki v Sloveniji ugotovili, da so na novo zboleli za rakom, jih je 23 prizadel rak na jetrih, 69 na žolčniku, 88 pa rak na trebušni slinavki. Ti trije organi ležijo globoko v trebušni votlini in je zato znamenja rakastih obolenj na njih težko pravočasno poiskati. Zato se pri raku na teh organih še zlasti usodno zastavlja vprašanje: kako ga pravočasno odkriti? Pri ugotavljanju seveda nismo brez moči, kajti rak, vsaj pri nas, le redkokdaj napade sicer zdrava jetra, žolčnik ali trebušno slinavko. Najpogosteje se razraste po predhodnih boleznih, zato ga lahko domnevamo. Ob primerni skrbi za bolnika, ob pravilni bolnikovi zavzetosti za zdravje, ga tudi pravočasno odkrijemo in o-zdravimo. Rak na jetrih se na primer najpogosteje razvije iz jetrne ciroze. Med predrakasta stanja lahko štejemo tudi nekatera parazitarna obolenja jeter in kar za Slovenijo sicer ni značilno, pomanjkljivo prehrano. Primeri se tudi, da se rakavi zasevki vkradejo v jetra iz svojih prvotnih kotišč denimo iz prebavnega trakta, se pravi iz želodca in čreves ali pljuč, dojk ali od drugod. Podobno velja za raka na žolčniku. Tudi ta ima svoje predhodnike. To so v 80 odstotkih žolčni kamni ali pa kronično vnetje žolčnika, ki pa je ponavadi spet posledica žolčnih kamnov. Ce zaslutimo raka, naj nas vodijo naslednja načela: Prva znamenja še ne pomenijo raka. Podobni simptomi se pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Pretiran strah je nepotreben in celo lahko škodljiv. Kako lahko začutimo najzgodnejše pojave? Dve tretjini naših bolnikov sta jih začutili v obliki splošnih prebavnih težav, kot so slabost, bruhanje, napenjanje, zaprtje, tiščanje oziroma nejasne trebušne bolečine, hujšanje, zlatenica in zvišana temperatura. Vsa ta znamenja seveda niso značilna samo za raka. Pogosteje oznanjajo kakšno drugo bolezen prebavnih organov, za katero niso značilne zle tvorbe. Kljub temu moramo ob takšnih znamenjih takoj k zdravniku. Edino on lahko odkrije pravo naravo bolezni. Tu pa se zdravniki srečujemo s pojavom, ki nam nikakor ni ljub, ki nam znatno otežuje zdravljenje in ki le poglablja rakavo mračno slavo. Marsikdaj vprašamo bolnika, zgroženi nad njegovim stanjem, zakaj je zanemaril svoje težave in ni prišel po pomoč ob prvih znamenjih, ki jih je čutil? Tako zvemo, da marsikdo ni hotel priti k nam le zato, ker se je bal pogledati resnici v oči. Le zaradi strahu, da je morebiti zbolel za rakom, zgubi odločnost in se prepusti usodi. Mnogi naši ljudje so namreč še zmeraj prepričani, da diagnoza rak pomeni — smrtno obsodbo. To pa je zmota, včasih tragična zmota. Upanja za ozdravitev je mnogo več, kot to mnogi mislijo. Če raka zgodaj odkrijemo in pravočasno zdravimo, je lahko o-zdravljiv. V začetnem stadiju razvoja raka se sicer lahko pripeti, da ob prvem pregledu tudi specialist ne bo pravilno presodil njegovih znamenj. Lahko pa mu zaupamo, da bo bolnika ponovno preiskoval vse dotlej, dokler ne bo zanesljivo razčistil, za kakšno obolenje gre. Vzrok za težavno ugotavljanje je v tem, da ima rak nešteto videzov. Njegov začetek je lahko zahrbten in počasen ali pa eksploziven, z naglim razsoj em po organizmu. Na dojki ali na koži nam ga ni težavno odkriti. Mnogo bolj je ugotavljanje zapleteno in zahtevno pri prizadetosti skritih organov, kot so trebušna slinavka, jetra in žolčnik. Na teh organih je potek razvoja raka dolgo neopazen: od prve rakave celice do tumorja. Ta je najprej majhen kot bucikina glavica, potem pa postaja vse večji in večji, dokler naposled ne prizadene funkcije organov in začne povzročati težave. Prav zato se pri vseh predrakavih stanjih, kot so jetrna ciroza in druge bolezni, ki smo jih omenili, nujno potrebne ponovne skrbne preiskave. Le tako lahko raka odkrijemo na samem začetku, takrat, ko je še krajevno omejen in ga lahko korenito ozdravimo. Raziskovalci vztrajno iščejo nekak splošen test, s katerim bi lahko zanesljivo ugotavljali začetna rakava obolenja. Prelepo bi bilo, če bi to bila npr. laboratorijska preiskava krvi, ob kateri bi nas lahko določene spremembe opozorile na raka, tako kot je na primer zvišan krvni sladkor, znamenje sladkorne bolezni. Zal takega testa za večino rakov danes še nimamo, nemara prav zato, ker je šlo za Luno več sredstev in sil kot za raziskave raka. Vendar pa imamo tudi v času, ko nam še ni na voljo tak splošen test, nekaj zadovoljivih metod za zgodnje ugotavljanje raka. Razen tega pa poznamo tudi nekaj simptomov, ki nas lahko opozorijo nanj. Tako opozorilo je npr. zvišana sedimentacija rdečih krvničk v krvi, prav tako povečana jetra ali žolčnik, ki ju ob preiskavi lahko otipljemo. Vendar 1 je treba spet povedati, da je zvišana sedimentacija pogostna tudi pri raznih vnetjih in drugih boleznih. Povečana jetra pa so veliko bolj kot za raka značilna za vnetje jeter, cirozo, alkoholizem, srčna o-bolenja itd. Ker se ta obolenja lahko zahrbtno sprevržejo v raka, je potrebnih nekaj orientacijskih preiskav: najprej rentgensko slikanje žolčnika, želodca in dvanajsternika. Hkratne laboratorijske preiskave za analizo encimov krvi nam lahko zelo koristijo. Koristne so lahko tudi preiskave z radioizotopi. Te nam lahko pokažejo okvare na jetrih že, če je tumor velik dva centimetra. Biokemične laboratorijske preiskave pa vendarle niso popolno- ma zanesljive. Težava je v tem, da tumor lahko uniči že polovico jetrnega tkiva, pa jetra še zmeraj opravljajo svojo nalogo v tolikšni meri, da so izvidi normalni in nas tako pustijo na cedilu. Onkologija pa vendar koraka spodbudno naprej. Napredek v u-gotavljanju raka nam je prinesla citološka diagnostika. Jetra, žolčnik in trebušna slinavka izločajo namreč po skupnih izvodilih v dvanajsternik sokove. Če dvanajsternik izperemo, lahko pod mikroskopom odkrijemo v teh sokovih odluščene rakave celice. Najbolj zanesljiv diagnostični u-krep pa je takoimenovana lapa-raskopija. Lotimo se je tako, da trebušno steno krajevno omrtvičimo in jo prebodemo; skozi to odprtino uvedemo v trebušno votlino optičen instrument, ki mu pravimo endoskop. Z vbrizganjem zraka trebušne stene nekoliko razmaknemo, toliko, da lahko pregledamo površino jeter, dele žolčnika, črevesa in sprednjo steno želodca. Pri tem lahko odščip-nemo tudi košček sumljivega tkiva, da bi ga preiskali pod mikroskopom in ugotovili, ali gre za raka ali ne. Rak je torej odkrit. Kaj sedaj? Najuspešnejše orožje je nož, če z njim uspemo, da rakavo tkivo v celoti izrežemo. To pa je mogoče le takrat, kadar je rak še o-omejen in se še ni predaleč razširil v okolico. Kadar raka ni moč v celoti izrezati, nam nekatere možnosti nudi sodobno obsevalno zdravljenje. Z njim bolniku lahko olajšamo težave in podaljšamo življenje. Sodobne obsevalne naprave: »gamatron«, »teratron« in »bea-tron«, so nam na voljo tudi na našem onkološkem inštitutu. Z žarki visoke energije, ki jih natančno usmerimo v določeno globino, lahko rakavo tkivo popolnoma uničimo ali pa ga vsaj za nekaj časa zavremo v rasti. Raziskovalci po svetu pa se zdaj vse bolj ogrevajo za kemo- terapijo, za zdravljenje z zdravi- li. Ta sredstva imajo vsekakor naj večjo bodočnost v zdravljenju raka, saj z njimi lahko napademo rakave celice tam, kjer jim s kirurgijo in z obsevanjem ne moremo blizu. Danes je glavna vloga kemoterapije lajšanje napredovale bolezni in njene vrednosti ne bi smeli podcenjevati. Cesto pozabljamo, da gre v interni medicini pri večini bolezni samo za palia-tivno in ne vzročno zdravljenje. Bodočnost kemoterapije pa je v kombinaciji s kirurgijo in radioterapijo v zdravljenju začetne bolezni. Rešitev problematike zdravljenja raka vidimo v iskanju bolj u-činkovite terapije. To zahteva klinične raziskave, novih zdravil in kombinacij pri napredovali bolezni, ko odpovedo vsi ustaljeni načini zdravljenja ter vključitev tako dobljenih optimalnih shem s kirurgijo in radioterapijo v zdravljenje začetne, domnevno o-zdravljive bolezni. Domnevamo, da bo predlagana strategija odkrila načine, s katerimi bomo uničili subklinična metastatična mikrožarišča in rizičnim bolnikom podaljšali preživetja. Strah pred rakom je vsajen v vseh nas. Nespametno pa je, če zapiramo oči pred njim in se nebogljeno vdamo v usodo. Se zmeraj premalo znano dejstvo je, da se proti tej bolezni lahko uspešno borimo, če le znamo dovolj skrbeti za svoje zdravje. Tudi za raka velja stara resnica, da je bolezen bolje preprečevati kot zdraviti. Tudi pri tako zavratnem raku, kot je le-ta na jetrih, žolčniku in trebušni slinavki, lahko nekaj storimo za njegovo preprečevanje: ne pretiravajmo s pitjem alkoholnih pijač '-'-rbimo za zdravo in redno p'--’---m ter se — če imamo žolčne kamne — čim-prej odločimo za operacijo. Dr. Marjan Naglas NADURNE MILIJARDE Če bi v naši državi ukinili nadurno delo, bi po nepopolnih podatkih lahko zaposlili okrog 40.000 delavcev. Na republiškem sekretariatu za delo SR Slovenije pravijo, da je bilo v prvih devetih mesecih minulega leta v naši republiki za nadurno delo izplačanih 1,8 milijarde dinarjev, do konca leta pa se je številka gotovo še za četrtino zvečala. V Srbiji je leta 1975 delalo nadure več kot milijon zaposlenih delavcev, lani pa še nekaj več. Po neki oceni bi lahko v tej republiki takoj zaposlili 15.000 delavcev, če bi ukinili nadurno delo. To delo cesto opravljajo tam, kjer je potrebno, obenem pa tudi tam, kjer bi ga lahko opravljali na novo zaposleni delavci. Podobno je tudi v drugih republikah. KOLIKO JE INVALIDOV? Po podatkih strokovnih služb skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS je bilo decembra leta 1975 v naši republiki 49.432 oseb, ki SO v raznih oblikah prejemali invalidnine. Koliko pa je v Sloveniji v resnici invalidnih oseb, ne ve — nihče. Čeprav novi zakon o zaposlovanju in rehabilitaciji invalidnih oseb že velja (od 1. januarja letos), so šele zdaj po občinah posebne komisije začele ugotavljati, koliko invalidnih oseb sploh imajo. Resnici na ljubo moramo povedati tudi to, da te komisije ponekod še niso začele niti z delom, zato je novi zakon še vedno le upanje za vse, ki so ga tako nestrpno pričakovali. Delavci in delavke v računovodstvu so se nedavno tega- poslovili od njihove dolgoletne sodelavke Mire Pavlovčič. Odšla je v zasluženi pokoj. Slovo je bilo prisrčno in tovariško. Potapljači podvodnega kluba LT EMO so imeli letni občni zbor, na katerem so sprejeli program dela, po katerem se bodo čim globlje potopili Letošnji občni zbor našega društva LT EMO je bil kot običajno zelo razgiban. Marsikaj so se pogovorili in sprejeli program dela društva za leto 1977. Po tem programu bodo mnogo pomagali pri strokovnem usposabljanju delavcev na delovnih mestih v proizvodnji. SPOMLADANSKI PROGRAM SEMINARJEV ZA USPOSABLJANJE SINDIKALNIH AKTIVISTOV Predsedstvo celjskih sindikatov je na 42. seji 9. marca letos obravnavalo in potrdilo okvirni program dvodnevnega seminarja za predsednike in člane izvršnih odborov osnov nih organizacij sindikata. Seminarji bodo v spomladanskem obdobju in so namenjeni usposabljanju sindikalnih aktivistov za uresničevanje zakona o združenem delu. Obravnavane pa bodo naslednje teme: PRVI DAN: 1. Vloga in naloge sindikata v smislu zakona o združenem delu 2 uri 2. Samoupravno organiziranje združenega dela, delovna razmerja in odgovornost za opravljanje samoupravljavskih funkcij 4 ure 3. Komuniciranje in obveščanje delavcev v združenem delu 1 ura DRUGI DAN: 1. Družbenoekonomski odnosi in položaj delavca v združenem delu 2 uri 2. Sindikati v družbeni samozaščiti in ljudskem odporu 2 uri 3. Usmerjeno izobraževanje, izobraževanje za delo in ob delu 2 uri Organizator in strokovni izvajalec seminarja je Delavska univerza Celje. Predlagamo, da v osnovnih organizacijah sindikata takoj pripravite izbor kandidatov in vrstni red njihove udeležbe na seminarjih ter da se pravočasno odzovete razpisu Delavske univerze. 0 poklicnem organizatorju kulturnega življenja v velikih OZD Sklep 8. kongresa ZSS o kulturnem življenju delavcev nalaga med drugim osnovnim organizacijam sindikata obvezo, da v vseh večjih OZD poskrbe, da bodo v prihodnjih štirih letih (torej do konca 1978. leta) zaposlile poklicne strokovne delavce za preučevanje potreb, programiranje in organiziranje kulturnega življenja delavcev. Podobno u-smeritev vsebujejo tudi stališča o kulturni akciji »Celjski kulturni utrip« iz oktobra 1975. Komisija ObSS za kulturo in izobraževanje je ta sklep konkretizirala celjskim razmeram primerno in oktobra 1975 na razširjeni seji, na katero so bili povabljeni tudi predsedniki konferenc OOS, sklenila predlagati, da vse OZD z več kot 1000 zaposlenimi takoj sistemizirajo delovno mesto poklicnega organizatorja kulturnega življenja (lahko tudi z nepopolnim delovnim časom, s kombinacijo dveh delovnih področij ipd.), ga razpišejo in najkasneje v 1978. letu tudi zasedejo. Želeli smo oceniti, koliko smo uresničili omenjene, kongresne in celjske sklepe in hkrati tudi, kakšne so ovire, ki preprečujejo hitrejši razmah organiziranega kulturnega življenja v velikih OZD. Zato je komisija ObSS za kulturo in izobraževanje 3. marca t. 1. povabila na razgovor predsednike konferenc OOS iz 10 največjih OZD. Vabilu se žal niso odzvali predsedniki Cinkarne, Topra, Metke, Kovinotehne in Prometne sekcije. V ostalih organizacijah pa je situacija naslednja: v EMO je sindikat isicer ugotovil potrebo po profesionalizaciji organizatorja kulturnega življenja in predlagal CDS, da uvede postopek za sistemizacijo, vendar rešitve še ni in tudi ne razumevanja. V železarni sindikat ugotavlja potrebo po profesionalcu z nepolnim delovnim časom, predlog pa bodo dali CDS v juniju, ko je predvidena delna korekcija v organizaciji in sistemizaciji. V Ingradu je predlog podan in ga trenutno obravnava kadrovska služba, na vidiku pa imajo tudi ustreznega delavca. V Aeru planirajo sistemizacijo in namestitev profesionalca v prihodnjem letu. V bolnici sindikat dalj od pogovarjanja ni prišel, ker se »vse ustavi pri denarju«, pričakujejo pa, da bo s konstituiranjem enovite OZD — Medi-cihski center ugodna priložnost za realizacijo te naloge. Odbor ali komisijo za kulturo imajo u-stanovljeno na ravni OZD le v EMO, železarni in Ingradu. O kulturnem življenju in kulturnih potrebah delavcev pa v vseh petih OZD doslej ni razpravljal noben organ samoupravljanja. ŠPORT IN REKREACIJA CELJSKI DELFINI Klub za podvodne dejavnosti LT EMO — Celje je imel svoj štirinajsti redni letni občni zbor, na katerem je petdesetčlanski aktiv podal poročilo o svojem delu v minulem, hkrati pa sprejel še obširnejši program dela v prihodnjem letu. Leto 1976 je bilo za celjske potapljače zelo plodno leto in to ne samo zaradi tega, ker je ta šport v Sloveniji v zadnjih letih doživel velik razmah, ampak v veliki meri zato, ker so člani kluba po štirinajstih letih prizadevanj končno lahko vpisali med klubsko opremo lasten kompresor in šest kompletov za avtonomno potapljanje, kar je slehernemu članu vlilo novega elana in veselja do dela, saj so s tem nastale v klubu nove možnosti razvoja, hkrati pa seveda tudi nove dolžnosti. V preteklem letu so bile poleg rednih tedenskih sestankov glavne akcije kluba: devetdnevna akcija na Cresu, kjer so se udeleženci izpopolnjevali v prostem potapljanju, podvodnem ribolovu, spoznavanju favne in flore ter v potapljanju z avtonomnimi aparati, pri čemer je bilo opravljenih kar 32 stažnih potopov, zimski treningi prostega potapljanja v bazenu, tečaj za upravljanje s kompresorjem za polnjenje jeklenk z atmosferskim zrakom, ki ga je opravilo sedem članov, pomoč pri ustanovitvi kluba za podvodno dejavnost v Mariboru, udeležba na tečaju za potapljanje z avtonomnimi aparati v sladkih vodah, udeležba na različnih tekmovanjih, kot npr. na slovenskem in državnem tekmovanju posameznikov v podvodnem ribolovu, na državnem prvenstvu ekip v podvodnem ribolovu, na štajerskem prvenstvu v hitrostnem plavanju s plavutmi nad in pod vodo, organizacija štajerskega in klubskega prvenstva v podvodnem ribolovu in drugo. Občni zbor je potrdil, da ostane v naslednjem delovnem letu v programu vsa dosedanja dejavnost z osrednjo devetdnevno po- tapljaško akcijo nekje na Jadranu, hkrati pa se v delovni program vključi še nekaj novih dejavnosti in akcijo, kot so: podvodno fotografiranje, podvodna orientacija, spust po Savinji, klubsko prvenstvo v trnkarjenju, udeležba na tekmovanju za pokal mest na Lošinju, usposobitev vsaj enega inštruktorja za potapljanje z avtonomnimi aparati, širši tečaj za potapljanje z avtonomnimi aparati, ureditev akvarija, ureditev primernejših prostorov, nabava nekaj nove ter zamenjava dotrajane opreme in tako dalje. Jasno je, da vseh nalog ne bo mogoče spraviti v življenje že v naslednjem letu, kajti razširjen program ni vezan samo na dopolnitev znanja in veščin, ampak predvsem bolj na finančna sredstva, ki že doslej. v veliki meri izvirajo od samih članov. Da pa bi nove oblike dejavnosti čimprej zaživele, je letos občni zbor poimensko določil referente, ki bodo upravnemu odboru kmalu odgovarjali za uspešno izvajanje dela na posameznih področjih; ti člani bodo raziskali možnosti za čimprejšnjo vključitev novih aktivnosti v redni klubski program. Da bi bilo delo nanovo izvoljenega vodstva lažje, uspešnejše in čim bolj prilagojeno interesom večine, je bila izvedena anketa, iz katere navajamo nekaj kratkih izvlečkov. Anketa je pokazala, da je 60% članov zainteresiranih za prosto potapljanje, 30 % za potapljanje z avtonomnimi a-parati, 66 % za podvodni ribolov, 25 % za podvodno orientacijo, 30 % za podvodno fotografiranje in 27% za hitrostno plavanje. Več kot 80% članov meni, da je dosedanja oblika dela in organizacije ustrezna tudi za v prihod- nje, 16 % pa meni, da je klub preveč zaprt. 6 % članov pogreša na akcijah družabnost, 43 % si želi več raznoliko,sti, 27 % članov pa več tečajev o potapljanju. Skoraj vsi člani (86 %) menijo, da bi bilo treba v klub pritegniti več mladine. Več kot 70 % članov si želi osrednjo akcijo bolj na jugu Jadrana, čeprav je pripravljeno: namensko varčevati za tako akcijo samo dobrih 40 %. Vsekakor bo novemu vodstvu: kluba na osnovi rezultatov izvedene ankete dosti lažje usmeriti! dejavnost v smislu interesov večine, saj je anketa potrdila u-pravičenost razširjenega programa, Izredno pozitivno je, da sot člani pokazali velik interes za: podvodno fotografijo, saj bo .najbrž ravno ta disciplina v sred-, njeročnem razvoju potapljaškega! športa nadomestila trenutno šel najpomembnejši podvodni ribolov, ki pa ima na Jadranu čedalje manj možnosti. Prav tako je pozitivna težnja za pomladitev kluba. Poudariti pa je treba, dai bosta ti dve nalogi predstavljali najtrši oreh. saj sta obe vezanj na večji problem finančnih sred-: štev; podvodna fotografija zaradi' velikih začetnih stroškov, pomladitev kluba pa zaradi rednega samofinanciranja članov, ki za mladino, pa najsi bo še tako navdušena, ni sprejemljiva oblika članstva. Glede na ugoden razvoj potapljaškega športa v Sloveniji, zlasti v zadnjih letih, pa vodstvo upa. da se bo tudi za ta problem našla kaka ustrezna rešitev, in da si bo celjski klub z vključevanjem mlajših entuziastov zagotovil obstoj. Tretji problem bo predstavljala nujna ureditev prostorov, saj trenutni prostori služijo le za skladiščenje opreme, pri čemer pa je treba poudariti, da le-ti niti za skladiščenje niso primerni, saj se oprema zaradi vlažnosti prehitro uničuje. Pomoč pri reševanju prostorskega in v o-kviru danih možnosti tudi finančnega problema je obljubil tudi povabljeni predsednik občinskega sveta zveze društev za tehnično kulturo tov. Ambrož, kar so prisotni člani z navdušenjem pozdravili. Večji problem bodo predstavljali tudi stažni potopi, katerih mora vsak kategornik (trenutno jih je v klubu deset) letno opraviti najmanj 13, če hoče ohraniti kategorijo. Največ potopov bo vsekakor opravljenih na osrednji potapljaški akciji, kjer se bo avtonomna oprema še bolj izkoristila kot se je letos. Ker pa lahko vsakdo na dan opravi po predpisih samo en potop z akva-lungo, akcija ne bo zadostovala. V ta namen bo referent za potapljanje z avtonomnimi aparati raziskal možnost opravljanja stažnih potopov v Savinji in na Šmartinskem jezeru. Po razpravi, izvolitvi novega vodstva, delegatov za centralni občni zbor LT EMO, disciplinske komisije in drugih organov je predsednik kluba razdelil diplome članom, ki so uspešno opravili izpit za rokovanje s kompresorjem ter spominska darila čla- nom za desetletno delo v klubu, na koncu pa so si prisotni ogledali še film CELJSKI DELFINI, posnet v režiji foto-kino krožka LT EMO na zadnji potapljaški akciji na otoku Cresu. e. a ZAHVALA Ob bridki izgubi mojega dragega očeta MARTINA REGORŠKA se prav iskreno zahvaljujem za pozornost, ki sem jo bila deležna v dneh žalosti od mojih sodelavk in sodelavcev iz skladišča gotovih izdelkov in za izraze sožalja. Iskrena hvala sindikalni organizaciji za razumevanje in pomoč ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje na njegov grob. žalujoča hči Marija štrajhar z družino ZAHVALA Ob nepričakovani in bridki izgubi moje drage mame MARIJE ŽVIŽEJ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence ter nakazani denar onkološkemu inštitutu. Iskrena hvala vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Dolfi z družino ZAHVALA Ob izgubi našega ljubega očeta in moža JANEZA JELENCA se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebna zahvala sodelavcem iz TOZD radiatorjev za izkazano pozornost v dneh žalosti ter godbi EMO za igrane žalostinke. Žalujoča žena z otroki Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje In ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. u-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22 . 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje Potapljači na obali Jadrana PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA ATOMSKA PEČ HAZARDNA IGRA S KARTAMI DELO V VINOGRADU ■SADNA Pt JACA HMfc PÍU CELJU 6NIC.E EHO-lKE TIP SREDNJE «OLE POTRDI 1-0 IZKAZ MERSKA LESTVICA GMOTA MNOŽINA SNOVI JOŽ. E. OLAJ C>EL ODPLAČtLA POOOA• REK. EKlOTA ZA EU. MOČ HIMALAJSKI ČLOVEK. REKA NA PELEPONEztl SL. MESTO KANADE P&RtLO £>RAN1Ê KRATICA Cl PAŠKEGA OOPoRN. GlfeANJA SLOV TOVAU.UA IZVRŠNI £>VEV NAUK O NRAVEH AMERIŠKA PISATELJICA (Gerlrude) ekipa MOŠTVO človek. VELIK-OCI PRIPADNIK INKOV VOJAKOVO ZAKLONI - •ŠČR IZBRANA ORUZfcA ARKO S POHLEV- NOST POLJSKI FIAT pritok Í>AVE IZ KARAVANK STAR SLOVAN KILO UT ER SKRIVANJE RESNICE okahenikJa ekonomska PR0PA6ANDA NASAD „ OKOLI HIŠE OKR . Z.A PINAR KETON S S PEKOČIM OKUSOM ŽIVALSKA MAŠČO&A PRIVRŽENEC RADIKALI- ZMA AM • IGRALKA (Nodo. H e. J NAČIN ZAVAROVANJA MAJ čistilno sredstvo ojdipova MATI tajska CUNJA POMOČ 60SPODAR DRCANIZAC. KI JE v TEŽAVAH IVAN KRILOV GERMANSKI OREL REZILNO ORODJE JUS. AERO TRANSPORT D RO 2 Aîs Kl A SofcA ANTON ČEHOV ČUFAR TONE COETH. MATI KOtsC'CA V SADEŽU SOMfcO.R HLAPNO OROŽJS PISEC DELA TOOOR ŽIVKOV Za pravilno rešitev prvomajske nagradne križanke bodo v skladu s cenikom izžrebane naslednje nagrade: 1. nagrada 100 din, 2, nagrada 80 din, 3. nagrada — tri nagrade po 40 din. — Rešitve križanke pošljite uredništvu najkasneje do 10. maja 1977.